Razne pollticne ^esti* JapmiltmiiiisSP CtoIŁta<Mi]o $> r RfiUnO Kjaplg om KbsaSfina w^^nsio rxfO 1QQO andfc jiagasluvansko deklgnrcij« je t §¦ Petro pod Sv. gorariii potipi./*.,;. bk;2 ž,..n l^ desaei. Ziveie ijavtdc^ 5«nt^Łrsiakft! Za deklaraelio s« je soglasno iarefcel občinsk odbor občine Žabljek pri Slov. BistricL Slava m<>~ žem, ki tudi r času nemiurskih oholosti in prtdrzndsti pokaže^o svojo narodno eavestl živeli! Ogrski Sl«Tencl z velikim navdušenjem podpisujejo jugoslovansko dekiaracijo. ,,JugosIoTan" pri5ne zoiet iahajati. 1 osl. Qo&finfiar je posredoval zaradi lista ^Jugoslovan" pri osrednji vladi, kjer je zvedel, da je bil list ustavljeu samo za tri tediut »Jugoslovan" ioi«t iiide dn« 10 avgusta. Strašnt ijmo — ,,JugoslaviJa," V Makarski t Dalmaciji je rnet Hrvat zgradil brodiž in ga je krstU ,,JugosIavija." Žandaraki ritmo]ster je to opaz 1 in je zahteval, da se tp ^strašno" ime odstrani taloj z brodiSa, ker baje ogroža sigurnost držaw.. Protest s'ovensk;h vojakov. Z itojišSa nam piSejo dne 15. julija: BSlov. Gospodar" torej ne sme k nam. Torej tudi y tem oziru zopet d^x>]na m«ral P* naj bo! Radi tega nas pa6 ne bodo uniftili. Ravno nasprotno. Res Skoda, da ne bomo mojgli znati xeeh no\in iz domovine, a netaj bomo že tudi ic ^Straže" izvedeli. S tem so n;ain še bolj rneli željo po eamo stojnostL Pogum 'Qo emage! Jugoslovanske poadrave BOiilja: O. ln kr, zrakoplov«c. DržaTnl zbor bo baje sklican aa <ine 18. septembra na kratko zasedanje. Dnflvni r«d: Novi davki. SlaB pozdr-ar Husarekove Tlad«.' Delegacile. Po poroSilu diina.Jsks1b. iiadm bodo OtlBsiaciie sklicane koncem septembra. Kdo je izdajaleo Stlny. Vojni tiskoTni stan \a oemški Lsti so pred tednom gagnali Telik krilE, leS, poročnik Geh Stiny je krir poraza ob Pijav.i. Ceški iisti poročajo Sedtej, kdo in kaj 3» oni poročnik Sti ny, kaieregia ie porofiilo vojnega tislamiega stanaoznačilo za silno nttvdušenega mladooeha, ki da je kot takšen izdal nažrt© ta zadnjo uašo olenzivo ob Pijavii Italijanom. Porolnik Stiny je sin c. kr. okrajnega glavarja in uradnik o. kr. državne policije t Prajgi. Družina jt italij-anskega pokolenja, a bila ie vedno o«mšk«ga mišljenja. Stiny je zahajal t n e m g k e golske zavode in j« tudi sam bil strogo nemSkega mišljenja* AjigjVeži Ja Jo^oslovanl. AngleSki državnik Balfour je imel na ustanovnem shodu jugoslovansk«ga odbora govor, t katerem je povdaril, da se morai« jugoslovanske dežele združiti v samogtojno državo, da mora Balkan pripasti, balkanskim narodom in da se morajo t vojni opustošene slovanske dežeie obiiori& NeM*k* nestrpuost proti begunoem. Družina, Baši:'o^a je s Solkana ^ri Gorici bežala v St Vid ob Glini. (Tain sta ji umrla dva otroka. Oče Je dal IJOstaviti na grob spomenik, kajpadla 3 slovenskim napisom. To je naredilo Sentvicičane tajko besne. fla se je sestal obSinski svet in je sklenil, da mora g. BaSin odstraniti slovenski napis, ali bo pa občina dala odstraniti six>minski kam«n. .0. Bašin se je pritožil na okrajno glavarrtvo in sedaj je vpraganje, kako bodo razsodili 0. kr. uradniki, Niti grobov ne more pustiti nemgka nentrpnost pri miru in potem se 5e Nemci &udijo, da jih ue mara ves Bvet. Eako skrbijo Nemci za Goriško. Za obnovo 0pustoSene GoriSke so v slovenskem dielu dežei« razven v sežanskieni okraju nastavljeni kajpada ncmSki inženirjL Slovensti m znajo vefi nego ,,.Toi-ver tan!" Za obnovo se ni<5 ue brigajo. Afco pridejo ljudje k njim, odpravljajo jih z vsakdanjimi besedaini: „2^ libog, nimamo!" Dia bi kaj dobili, za to ss ne brigajo. LjuBBtvo je vse nesročno in razburjeno. \ s« uvidi, kako potrebna je jugoslovansika država, r.rosta vstiiega tujenarodnega jarma. Vladi Hičemo: Ne obnBvljajte naS« nesreftne gorlške dežele z nemSko politiko. obnavljajte jo z ljubeznijo in socut]em! Kako ho6e g. Ornlg jitujgkemu olčra.lu dnti — nemški znaCajf K»r. v»9 prifluš«vanje zloglasnega ,,Štajerca" 0 nemškem mišljenju slovenskega kmeia niS ne pomaga, sl ie ptujski okrajni zastop iEmjsll novo sredstvo, dai hoČeS nofieS ponem6i okra^: dlal je na mejaJi okraja nabiti table s samo uemSkim napi Bom: MBezirk Pettau. Entferrmng ... km.' Gospofl Ornig: Ali bo e tako otroBariio ubitfl Jugosla\i.ja?? Menda bote prej Vi easpali, kakor pa Jugoslova:.s!:a misel. All sroo Slovenci iEdaJalcl? Okrajne oblasti so zalitevale od kmp.tov za prvo odpomo? v mesiih in tovarnaii prvo oddajo zita. V pfujskem glavarstvu &o naši vrli slovenski posestniki pripeljali toliko zrnja, da je stal voz zravea voza od Jur^evega skladišfia do železniškoga prelioda. Celi dragi dan ao nekateri tu morali fcakati, da so prišh na vrsto. VpraSamo: A!i smo torej Slovencf izdajalcif Vse gmie vreden pn je okrajni komisijonar, 4a ne preskrbi veC osobja zs prevzemanje žita: bila Je samo ena tphtnicn. na razpolago in to v 5ajn, fo ]e za kmeta vaaka ura fiasa vredna cel kapital. StraSne Sterllke. Glasom službene stntistike je amrlo v Bosni in Horcegovini zadnji dve leti vojske 163.000 otrok pod 10 lot starosti. To so naSi majhni bratje id sestre, zrtve seflanje straSne vojske! Za svobodo narodOT! Anglegki zaniftTiJi micister Ix)jd Džorf je izda] 9ne 5. avgusta, kot ob obletnioi, to ,i> pred Stiriml letl stojifla Auglija v svetovno vo]no, Bl«B©5i oklic na probivalstvo: »Vstrajajte! V tej vojnl sb ne bDjujejno »flt noban* sebita» nam»ii», — marvaB aa Hvobodo naroflov, katere <so bili oropRnl s enrovo silo- DohMaiJ hoAemo, "da st 0» sme nobftdan ¦l tnTo mogoflen n»roQ udati pohlftpnftstt militariirc«, n» Ba bl bb pr»je! «B»lnfeB»p» plaif^lft tm*>od»ih nftrot!an I^Kfraiail«! Nail opt n« CcnfDD KmaRD nten Ml! ni0W taft) rfJaJnL BaBDT flsrno SBHal. PrtB fie•Koi «Ka*B0 (*» matm nttsgsM namaunaia oJBBDBlfi TS&fco pa*n«tno urectiteT, predlagano od! zaTezuikov « Konono so pa Trgli lo-inko amernosti 1 »-!>e od seb« , so rnzlrosall Rusdjo, zasužnjili Rumuni]o tor kou*BD stišali dobiti vso svetovno nadoblast t stojc roke na ta na&in, da so a obupno silo najiadli zaveznike, Todn neinf;ke sanie po svetovni nadviadi se jim ne bodo nikdar ui-esničile. V nalogi, katero smo sprej©li, moramo vstra.;ati tako dolgo, dokler nft dosažemo praAi^ne in trajiie ureditve vseh vprašai'j." Nemec, Madžar in Hrrat. SJovenska mati se aam pritožuje, da nek uSitelj v Mariboru grdo zaniftuje slovesisko govorico. Mala hčerkica se vedno prijoče domov in pocrosto pravi: ,TU5itelj me tako grdo gledajo in kričijo nad menoj, Łe govoriva z Bregantovo Miciko slovensko,* — »Hrvatski List" pa piSe:.Matlžarski ufiitelj je bil na deželi s skupino dece. Na neko nerazumljivo vpraSanje madžarskega ugiteIja mu odgovori Hrvat, da ga ne razume. ŽaJateval je, naj govori hrvatski, saj je rešfi ¦ hrvaščiino, Mp.dr žoje je strašno razkačen pljunil na tla in in aavpil: . P'u Horvat!" — In mi jugoslovani bi naj koeli tak1© ijndi za svoje gospodarje! St. O&e uživa redno ve6 ngleda. Znano Ja, ea 30 bili odnošaji med papežem in nam sovražnimi <Xr,žavami jired vo.no iako nezadovoljivi. Franoija, ^nfjrHja, Amerika n'.so niiele pri papeški Stolioi nlti gvo.lh zastopnikov. Vo.:na je iioložaj doksj lzrrome nila. Nemčri sovražne države pa so sedaj spoznala ˇ•lik poraen Svete Stolice in so zato kmalu aavezula 1* pa;*žko Stolico irijatcl.ske stike ter sploh izkazoralt pap«žu mnogo uliudndsti. Nedavno je angleški prestolonaslftduik >osetil papeža in tudi predsedjiik Sev»m» Amerike Wilson vzdržuj* vedno prijazneir?© stiie z Vatikanom; celo razmerje raed Italijo in poclavar em katoliške Cerlcve se je prav znatno zboll iSalo. Sedaj bo obnovila tufli FraDcija, ki je za easa rtliktBtga oerkvenega boja odpoklicala svojega zastonnik-a pri na-.-eški Stoliri, diolomatične stike % VaittKnom. Tudi Kitajska bo tmjenovala prvič evojega p&sl8nika pri Sveti Stolici. Katoiičani se tega vjelifce-i tm ugleda st, O6eta srčno veselimo. 2H lailijajrde K lettiih obresti mora pla%r»ti SiTStro-Ogrska za svoje dolgove.. ATistrijsjki ^ojni stroški v štirih letib. Koiiko stana Avptri^o sedanja svetovna vojna, je pafi najboii raevidno iz naš«ga državnega proračuna, Vojna t& dostdaj stala naSo državno polovioo 5754 milijaEde Hw Skupnl vojnl stroSki štiriletnega rojevaaja zntfeajo, kakor so izračunali v Berolitm, za vse flržaˇe okoli 1000 milijard K, Pomislimo samo, koliko ta se za to velikaiisko svoto dalo dobroga storiti za vsa stanove. »NbiiiSkfl armade" morajo biti poražene." ,&ngl«škd minister Kuršil je izjavil: Vojno moramo dol>iti, a je §• nismo dobili. Nemš':i narod trpi in krvavi vsled slabe prehran«. Zato se morajo Neinci zgruditl, a mi vstrajati, Triie strašni dogodki so letos zadeli Nemčijp: INjeui najpadi na augie&ko-lrajicoske armaiie so se poneSre&ili, [»odmorsko vojno smo po» polnoma ukrotili in ftmeriška armmde se izkrcavajo r tolikem šievilu, da obeSa postati naža mo6 prevladujoža. Skleniti mir sedaj, ko Nemčija navidezno slavi svojo moč, dejansko ]e pa omajana, bi vžgalo naSivma plemenu za ve.8 rodov znamenje namišljenega po^ raza. Sovražnosti se na noben naSin ne inoreio prej uataviti, dolder nisD nemške armade odločilno poražene in dokler nemšld narod proetovoljno in kDnCrioveljavno ne zlomi sistema, ki ga ]e eapeljai S: toli klm In straSnim zloSinom, Drugače sa »^emoem. vsto^ ¦ zv©E0 narcdov ne more dovoliti." V Nemčiji se vrgijo \-elike spremembe. Na6al» nik admiralskega štaba nemške vojr.e m^rnarice pli Holoendorf je odstopil. O ^Tzrokih njegovega odstopa s» sliSijo razliSne vesti. Ene in-avijo, da je moral odstopiti, ker podmorski čolni niso dosegli zaželjenega usreha in oiso mogli preprečifi velikega prevoza ameriSMh 6et in vpjnega gradiva v Evror«. Berolin*ka poročila pa naglašajo, da je Holcendorl odstopit le radi tega, ker je im.91 — sr5no hibo. Za njegovega naslednika je imenovan admiral Scheer, ki ho6e zi>pel % vso silo vrSiti podmorski boj. Poljakj so v Varšavi sklenili^ fla bodo 1» tedal odstopili svoja odvigna živila NemSiji in Avstriji, 8fe se Poljski zagotovi qamosto]uost in prost dohod dt) llkralina t nobenem slučaju n« more izpolnitt pospodarsldh oB\eznosti, ki jih j© svojefiasno podpi^ sala NcmBiji in Avstriji. Tako je izjavil poslnnik grot FOrgaflL UErajina niina niti približno toliko žita, citl živinfir ne drugih surovin, kakor go jih Nemui nare-i kovali v mirovni pogodbi. V Rusiji viadajo zopet velibe zmegnlave. Piave rlade ni. V osrednji Rusiji so še na krmilu boljSeviki. V Sib-iriji, na Uralu in velikera delu Rusije , ki meii ob Sibirijo, pa dosezajo Cehoslovaki dnevnD v»5j» zmage nad boljSeviki. Tako so zadnje dni zav arali veliki ruski tnesti Jekaterinodar in Orenburg ob Llralu. CeŠkoslovaSke 6ete prodirajo vedno dalje ˇ Osrednjo Rusljo. Od severa jim hitijo na pomoS Abglazl, Amerikanci in Japonct. Namen teh Cet ]e, dtt napravijo v Rusiji red in cte organiziraio rusko praMT*lživD proti Neraeem. AngleSM mlnistar lord Ceoil j* tzjavil, da skl>8»Jo »iBateri Nemcsi dose«i, da bi s» aestnl« vse ne^ prtjatrijsk« drzav« in b\ 99 dogovorils 0 tem. kafll B S» caMjito prelivanj« trvl. C«cil pravl, da na »cn}mb« tamu nemfiS!«mu vnbilu, ker on pradobra poznn nittngHI n&ml, poseT5no Pruse. Cuvafl m |a trpte — pjgrfj Ntn«l, H»r olU PtidIdt ostaca nfl f$ka W*r zt# NemškeKa poTelinlka t IJkrajini nstreliJl. U\ sno foili s • rvega počelka mnenjft, da v Brest-Litovskem skl«n,ieni mir n© bo prinesel zaželjenega mirn, ampak samo nove horaatije, kajti tega mira niso skienili nsrodi, ampak le slučajno in hipno na površiu stojtfce ravolueionarne stranke. In res! V Rusiji se biie veiik boi med boljševiki in med njihovimi nasprolniki. ki se zbirajo okoli češkoslovaške briga.de . ETudi Ja -^nska in 'Anirlešia n< seKata že v ta notranji boj in sicer p.-oti boljševikoin. Ne vemo, ali ne bo fennlu tudi Nfcmcija in z njo Avstrija nastopila z orož>)m, da s« udeleži notranjih bojev v Rusiji. P* tncE v Ukrajini ne pride do miru. Tam je hotel po veljniV nemških čet pl. Eichhom vladati z železno roko. K"-to so je i mešaval tudi v vse notranje zade\ *. UlOsiavil je celo aa Ukrafnce nemško vojno sodišč« in nJ še dolgo, da jO to sodišče . . . obsodilo biv.s« ministre tiste vlade, 9 katero so bili sklenili bresto«ski mir, a, .0 nato siloma odstranili in io nadome?t tili a koza^kim hetmanom Skoropadskim, na več let je8e! Dne "O. julija je r>a pristaš moskovske socialno rBvolueionnrne stranke izvršil v Kilevu bombni atenta! na povel.n ka nemških 6et t Ukrajini, g9neralaffliarSala pl. Eichhorna, in na njegovega, pribočnika pl, Dresslerja. Oba Nemca sta še tisti dan urrrla Nad eelo Ukrajino so proglasili oblegovalno stanj* , ia aanrli šp ostale ministre prejšnje vlacle, Tndi Bolgarska strada. Kakor poro<-a, bolgarsEt) ^Utro", se bolgarsko minigtrstro rlaevno <lo trd» naSl posvetuje o prehranitvi. Tzdana ]• prtpoved ierazanja v.seh živil. List ,,Kraj" pripomir.ja k temu: *ffa)ca i r«pov«d ne pomaga nič t«4: aak»; ts» ]• 2» ••Tno ;zvoženo od Nemoftv.1' Carsko družlno spravijo n* SparisC«. Spansk' Emlj posraduie, da bi se onrica ia Bjnnii otroki afrassffl *a vamo ua Sjanskol.