Političen list za slovenski narod. P* poŠti prejemaa velja: Za celo leto predplač&n 15 gld., za poi leta S gld., za četrt leta 1 gld.. za en mesec 1 pld. 10 kr. ▼ administraciji prejemuu Teljii: Za celo leto 12 sld., za pol leta <5 za četrt leta I gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošilian velja 1 gid. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 1 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inseratH se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat : 12 kr, če se tiska dvakrat : 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena nrimerno zmanjša tiskanji i Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne. Štev. ¿£01. V Ljubljani, v toi '(.* k septembra 1889. Letnik XYII. Kretsko vprašanje — Itolgarija. Iz Carjigrada se poroča „Balk. Corr.": Kretska zadeva, ki v sedanji dobi ni mogla biti resna, ker je politični položaj neugoden za tako gibanje, zginja že z dnevnega reda. Odločne turške naredbe bodo skoraj gotovo dosegle svoj namen, da se bo to vprašanje rešilo, sicer z nekaterimi dovolitvami, vendar pa na podlagi celotnosti turškega cesarstva. V sedanjem stadiji tega vprašanja je zanimivo, kako postopajo posamezne velesile glede celotnosti Turčije. Rusija vstraja tudi v tem slučaji zvesta svojim tradicijam v vzhodnji politiki, in čeravno ne more formalno tajiti turških pravic do Krete, vendar s'..rbno jemlje v svoje varstvo tudi koristi pravoslavnih kristijauov, priporočajoč Turčiji milostno in zmerno postopanje zoper iste, ne da bi se bila dala premotiti od konservativnega tolmačenja, katerega se ostale velesile in tudi turški državniki drže glede osrednje oblasti turškega cesarstva nasproti vstajnim Krečauom. Kar se tiče Francije, spoznal je lahko pazni opazovalec intimnih dogodkov, da se v kretski zadevi ni postavila popolnoma na rusko stališče, čeravno se sicer vedno v eni smeri z Rusijo giblje. To križanje v postopanju obeh držav se pojasnjuje s tem, da je kretsko vprašanje v tesni zvezi s sredozemskomorsko zadevo, v kateri ima Francija svoje posebne koristi ter daje prednost onemu postopanju, ki lažje ohrani status quo, kajti vsaka prememba dosedanjega razmerja vplivov v Sredozemskem morji bi škodovala le tamošnjemu stališču Francije. Osrednje države pa tudi v tem vprašanji vodi uvaževanje, v kak položaj bi vsaka izmed njih prišla vsled vojske z Rusijo, ravuo tako pa jih je nagibala skrb, ali ne bo vsled te zadeve postal ruski vpliv večji; ob enem pa se ogibajo vsemu, kar bi moglo Turčijo v samozavesti žaliti, vsled česar bi se bolj nagnila k Rusiji. Zaradi tega se žurijo naglašati nasproti Turčiji svoje lojalno mišljenje glede celotnosti turškega cesarstva. To stališče osrednjih velesil se je zaupno tudi grškemu ministerskemu predsedniku Tri- kupisu naznanilo, da se s tem zabranijo slučajne mržnje grškega kabineta iu da bo ta tem ugodneje sodil o ravnanju napomiuauih treh držav. V prejšnjih časih se je reklo o Turčiji, da je enaka artičoki, od katere se sme trgati list za listom brez vsake nevarnosti V krogih osrednjih velesil pa izza turško-ruske vojske menda prevladujejo nazori, da je sedanja Turčija enaka razpadnemu poslopju, od katerega se ne sme vzeti nobeden del brez uajresnej-ših posledic, in da se mora tedaj Turčija popolnoma ohraniti, ali pa vsa mej posamezue tekmovalce razdeliti, kar bi se pa moglo zgoditi le po novi vojski, ki je stalno in za vedno vredila ravnotežje mej evropskimi vplivi. Zaradi tega se tudi vse stori, da se obvaruje na vzhodu iu posebno v mejah turške države status quo vsakega napada. Vesti, ki so pripovedovale, da se bo Bolgarija povodom praznika i. dne avgusta proglasila za neodvisno kraljestvo, vzbudilo so v tukajšnjih vladnih in diplomatskih krogih nekako vznemirjenje, kar je bilo pa prav nepotrebno, ker mora objektivna in trezna sodba vsakemu povedati, da dejanjske koristi tirjajo od Bolgarov, naj ostanejo v dosedanjem razmerji turške sucerennosti, od katere imajo le koristi, nikakor pa škodo. Dobro podučeni diplomatski krogi pravijo, da so dobili iz Sofije poročila, po katerih se je Stambulov izjavil, da bi v slučaji spojitve Krete z Grško ne mogel zadrževati proglašenje neodvisnosti. Težko je razločiti, ali je Stambulov izjavil to iz lastnega nagiba, ali pa je v tem slučaji le orožje potez drugih, ki so s tem hoteli na kretsko vprašanje vplivati v smislu Turčije iu osrednjih držav. Druga rusIvo-ei noi;orska svatba. Ne samo na bojnem polji, kjer si s krutim orožjem in neupognjeno, neustrašeno hrabrostjo stekajo junaki lavorike, ima Črnagora srečo, temveč i v okovih nežnih čutov, ki spajajo življenje z življenjem na vzajemnem potovanji v tej solzni dolini, kajti zlasti je tak slučaj tudi pomenljiv ondi, kjer se nežni čuti vjemajo in družijo z državnimi ko-ristimi. Ni še dolgo od dobe, ko je svet dvojil o možnosti, da bi ponosna vladarska ruska rodbina, koja je odklonila hči Napoleonu I. in Napoleouu III., ter rajši pričela vojno, nego bi s tem priznala ta cesarja za ravnopravna vladarska člena in vredna ruskih princesinj, da se bo ta rodbina branila stopiti v sorodno kolo z junaško črnogorsko rodbino. Vsaj soproga črnogorskega kneza Nikole ni vladarskega rodii, temveč priprosta Crnogorka, hči Bože Petroviča, podanika črnogorskega kneza. Toda, kar se je dozdevalo za nemožno, zgodilo se je. Iu ne samo to, temveč še muogo več. Knez Nikola, ki je ravno z naslednikom Danilom na povratku iz Petrograda v Črnogoro, zapustil je nedavno Cetinje s svojo obiteljo, da prisustvuje v Petrogradu svatbi svoje drugorojene hčere, Milice, s členom carske rodbine ruske, velikim knezom Petrom Nikolajevičem, in glej, — še pred svatbo je bila zaročena tretja njegova hči, Stana, tudi s členom cesarske rodbine, z velikim knezom Jurijem Maksimilijanovičem Romanovskim, in dne 28. avgusta vršila se je poroka v Peterhofu. Car Aleksander sam blagoslovil je mlada poročenca pred svojim odhodom v Kodanj na jahti „Deržava". Doslej so bile samo nemške vladarske rodbine, med kojimi so členi ruske cesarske rodbine iskali soprog, ter so postale ruske velike kneginje. To je bila takorekoč tradicijonalna politika, da ruski dvor ne more z nobenim drugim stopati v sorodno razmerje, nego z nemškimi. Stoprav za kanclerja Gor-čakova opustili so to običajno prakso, in cesarjevi-čeva soproga postala je danska prineesinja, dasi je tudi iz rodbiue nemške krvi. To se je zdaj namah premenilo. Car je priznal črnogorsko rodbino za ravuopravno vladarsko rodbino, in obe poroki bili ste njemu povšeč in v veselje. S tem činom stvarja se členom ruskega dvora nova pot k zakonom, in nobeden ne bode več iz-neuaden, ako še ostale štiri neomožene hčere kneza Nikole dospejo jednakim načinom v obližje carskega prestola. Da, nič bi ne bilo neobičajno, ko bi mla- LISTEK. Grega Tobakar. (Črtica iz življenja tihotapcev.) Premeten kakor lisica, a „zvit kot kozji rog", bil je in ostane — tihotapec, ali — kakor ga pri-prosto ljudstvo še zdaj nazivlje „kontrabantar". Zgodovina o tihotapcih je povsem zanimiva, a v kljub temu da je stara, nam vendar ne ve imenovati onega — veleuma, ki je učil prvi sprijeno Človeštvo tihotapstva, kakor nam menda tudi ne bode vedela imenovati zadnjega, ki bo zaključil kedaj svoje „junaško delovanje" v — okviru predrznega življenja in pa — nehvaležnega spomina! — Ta zgodovina nam ve našteti sicer brezbrojno število dejanj, ki so se vršila „na polju tihotapstva", a „junakov" dotičnih del nam ne ve imenovati, dasi bi jih bil vesel če že no čitatelj „Slovenčev", pa vsaj — državna uprava, oziroma nje organi, ki so jih uprav željni poznati .... Država je pa tudi prva, nad katero se je in se bode sleherni tihotapec „maščeval", dočim se njeni organi nad njim la redkokedaj morejo!. . . Neverjetno, a vendar je tako! Premeten kakor lisica, a „zvit kot kozji rog" je iu ostane „tihotapec" ! Različna so dejanja, ki spadajo v „področje" tihotapcev, a še različnejša so imena teh hudodelcev — „en miniature" .... Tako sem tedaj z „uvodom" današnjemu listku srečno pri kraji, a predno uadaljujem, Vam moram pa že zdaj izjaviti, da Vam tudi jaz pravega imena svojega tihotapskega „Tobakarja" ne bodem izdal, ker — „greh se pove, grešnik pa ne"! —; če je bil pa Grega Tobakar v istini grešnik, o tem pa sodite Vi, gospod vrednik, a — tihotapec je bil in poleg tega še — „načelnik" celej — trojici! I. Neizmerna ogerska ravân in velik del hrvatske zemlje sta ona tla, ki rodé vsako leto na tisoče centov tabaka v prid državi, katera ga od posestnikov iu lastnikov dotičnih zemljišč za mali denar pokupi in v svojih tovarnah, kakor znano, zatem pripravlja rabljivega za nadaljni promet. Kolike važnosti iu koristi je tabak, to vé država prav dobro, kajti inače bi pogrešala marsikak milijon — a to vedo pa tudi dobro — tihotapci! In ker jih je med prebivalci te zemlje dokaj, ki čujejo na to ime . . ., poglejmo najprej, kako se je vedel okoristiti pri svojih g mnastičnih — skokih Grega, kajti baš s tem sem prišel jaz v prav — živo dotiko! . . . Kriva temu je seveda — usoda, a to nič ne de, vsaj tudi spomin na pretekle dni človeka včasih zadovolji, — kako bodo pa čitatelji zadovoljni z mojim tihotapcem, tega pa v resnici ne vem. Bilo je o sv. treh Kraljih leta 1S7 . . Tedaj mi je bila nesreča naložila nezasluženo pokoro, da sem: prvič, moral nositi „uniformo", iu drugič, da sem moral s to „uniformo" zapustiti svojo kranjsko domovino ter potovati nolens-volens tijii gori na Štajersko in sicer v malo mesto ob Dravi, katera loči tii Štajersko od Hrvatske, na drugi strani pa meji r. Ogersko. Tii je bila tedaj moja nova postaja, kjer sem imel odslej opravljati vsakdanji svoj posel, ki ni bil sicer odveč težaven, a prijeten tudi ne, če Vara povem, da se je tikal med drugim tudi ljudi, ki čujejo ua ime — tihotapec .... Visok sneg pokrival je za časa mojega prihoda na dolgo in široko zemljo in hud mraz vladal je na okrog ter pokoril vse, kar je lezlo in šlo — po ulici. In tudi burja je brila vmes, da je marsikdo trepetal z zobmi . . . Tudi menije bilo nekako hladno — tujcu med tujci! . . . Razun dveh tovarišev nisem imel v obližji nikogar, s komur bi bil mogel občevati. dostui cesarjem' ruski stopil v zakon z jeduo mlajših hčera kneževih. Cruagora in Ruska, največja država evropska, s sto milijonov stanovnikov, in mala samostalna državica, koja broji jedva toliko podanikov, kakor polovica Kranjske, stopa ue samo v prijateljske razmere, koje so bile že doslej, temveč v sorodne od-nošaje, koje ste še ožje spojili obe svatbi vladarskih rodbin. Cruagora, o tem ni dvojiti, stekla si je s tem no? lesk. K zmagonosni slavi, založeni na zgodovinski hrabrosti svojih sinov, druži se pomenljivo ozadje evropske države in ozke vezi Črnogorskega prestola z ruskim. Toda i za Rusko imate ti svatbi svoj pomen. Obe ste živ dokaz, kako odločilna ondi postaja ideja narodnosti, kajti edino ona je, ki se izraža v rusko-čruogorskih svatbah. Tisoč tajnih nitek, koje so doslej vezale ruski dvor z nemškimi dvori, predejo se zdaj v prospeh rodu slovanskega kneza, in s tem se narodna politika utrjuje za bodoče čase in odnošaje. Občni zbor ..Društva v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam'*. Včeraj se je vršil v mestni dvorani navadni letni občni zbor imenovanega društva. Ob 8. uri je daroval sv. mašo v mestni farni cerkvi pri sv. Jakobu društveni predsednik visokočast. g. dr. A. Jirc, pri katerej so bili mnogi gg. udje učitelji navzoči. Po sv. maši otvori predsednik zbor ter prisrčno pozdravlja zbrane ude. katerih je bilo okolu 50. Dalje omenja važnejše točke iz zgodovine društva pretekle dobe, naznanja, da je stanje društva po vsem prav ugodno, omenja pa tudi, da je v pretekli letni dobi nemila smrt 3 ude društvu vzela, ter poživlja navzoče, da se s svojih sedežev vzdignejo v znak sožalja, kar se zgodi. Tajnik na to poroča in pravi, da se je društvo ustanovilo 1. "1860. pod predsedstvom visokočast. g. kanonika Jurija Zavašnika. Ko se je šolska postava prenaredila, odstopil je isti in predsednik je bil društvu g. Karol Legat do časa, da se je preselil v Novo mesto, in sedanji predsednik visokočast. g. dr. A. Jarc vodi društvo že nad 18 let. Društvena pravila so se bila I. 1870. prvič predelala, v drugič so bila ista prenarejena 1. 1882. oziraje se bolj na učiteljeve koristi, in daues je „Prememba pravil" zopet na dnevnem redu. V preteklem letu je bilo 10 vdov in 19 sirot podpiranih. Na novo so pa k društvu pristopili 3 udje. Odbor je imel sicer le eno sejo, a druge reči so se po okrožnicah reševale. Nato poroča blagajnik g. M. M o č n i k: Lansko leto je ostalo v blagajnici 235 gld. 47 kr. Udje so na letnini in vstopnini vplačali 553 gld. 43 kr. Obresti od obligacij so vrgle 1910 gld. 60 kr. Kapitala je bilo vrnjenega 50 gld. Obresti od kapitalov so pa donesle 13 gld. 80 kr. Računski ostanki so za 2., 3. in 4. četrtletje znašali 1242 gld. 4 kr., nakupljene obligacije pa imajo vrednost 600 gld. Premoženje društva znaša 45.750 gld. Troški za vdove in sirote so znašali 1530 gld. 7 kr. Za nakupovanje obligacij se je dalo 507 gld. Na večer druzega dne — 7. januarija — pokliče nas vse tri postajni naš vodja K. — rodom Čeh — v svojo pisarno in reče: „Ravnokar mi je došla tajna ovadba, da pridejo jutri okolu poluuoči trije tihotapci, vračajoč se z ogerske stiani proti domu, mimo gozda nasproti cerkvi sv. Nikolaja, naravnost čez reber nad vasjo I—fci, s težkimi vrečami, polnimi tabaka. Da se imenovani z blagom vred zajemo in ujamejo, zdi se mi potrebno, da greste jutri popoludue o mraku vsi trije v službo in na prežo v neposredno bližino omenjene rebri. Dodite torej pripravljeni in vredite za ta posel svojo potrebne stvari, kajti vodja te trojice tihotapcev je ,Grega Tobakar'!" Na to smo odstopili. Po večerji, katero nam je napravila vodjeva žena — rojena Kranjica iz št.-jernejske fare na Dolenjskem, in katero sta moja tovariša nazivala vedno z „gospa Nežika" — šli smo vsi trije po kratkem pogovoru k počitku, kajti treba se je bilo tudi za prihodnjo noč — naspati!... Ko je napočilo jutro druzega dne, izšlo je solnce že visoko, preduo smo zapustili svoja ležišča, kajti vsak je svoj prosti čas porabil, kakor mu je baš najbolje prijalo, kamo-li da bi si ne bi! privoščil na 2 kr. Na dolžno pismo se je dalo 100 gld. Ekvivalent je vzel 20 gld. 14 kr. Dvema učiteljema se je dalo vsied sklepa občnega zbora 150 gld. Tajniku se je dalo za 1. 1887. in 1888. 30 gld. 6 kr. in računski primanjkljaj je znašal 61 gld. 39 kr. Vseh troškov je bilo 2398 gld. 68 kr., dohodkov pa 2763 gld. 33 kr. Poročilo se odobri in v pregledovalce računov se izvolijo gg.: Bel ar, Žumer in Kavčič Fran. Na novo se je v društvo po pravilih vsprejel g. nadučitelj Jerše Alojzij iz Trebnjega. Trije učitelji dobijo podporo po 20 gl., jedua učiteljska sirota 20 gld. — Gospodu B. iz K. se posodi 120 gld., ako najde zanesljivega poroka; gospodu S. L. iz C. na Dolenjskem 150 gld., ako zastavi svoje posestvo. Trem učiteljskim vdovam se odreče podpora ali dar iz milosti. G. tajnik umakne svoj predlog, ki obeta vdovam v štiridesetih letih po 200 gld. pokojnine in učiteljem 200 gld. prevžit-nine in predlaga podelitev pokojnin in prevžitnin na podlagi petindvajset, oziroma trideset let. Vdove bi dobivale po tem nasvetu po 120 gld., a učitelji po 60 gld. pokojnine (prevžitniue) v življenji. Tudi ta predlog se zavrže, pravila ostanejo nepremenjena, a prihodnji odbor ima se s to zadevo še dalje ba-viti in k odborovim sejam veščake povabiti. Predsednikom se voli vsklikonia mil. prošt g. dr. Jarc in blagajnikom g. M. Močnik. V odboru so gg.: Janez Borštnik, Cenčič, Govekar, Andrej Praprotnik, Steguar, Tomšič, Žumer. Imenik podružnic družbe sv. Cirila in Metoda. (Konec.) II. Štajersko. 1. Celjska: Prvom. dr. Ivan Dečko, odv. kandidat, pokroviteljev 4, ustanovnikov 8, letnikov 4-1, skupaj 53. 2. Mariborska: Prvom. Jožef Rapoc, posestnik, pokrovitelj 1, ustanovnikov 11, letnikov 18, skupaj 30. 3. Graška akademiška: Prvom. Josip Rakež, drd. med., ustanovniki 3, letnikov 75, podpornikov 5, skupaj 83. 4. Ptujska: Prvom. o. Benko Hrtiš, gvardijan, pokrovitelja 2, ustanovnikov 17, letnikov 37, podpornikov 40, skupaj 96. 5. Šaleška dolina pri kostanji: Prvom. Ivan Kačič, c. kr. notar, ustanovnikov 5. letnikov 42, podpornikov 7, skupaj 54. (i. Vnhrcd: Prvom. Mart. Kocbek, c. kr. beležnik, pokrovitelj 1, ustanovnikov 7. letnikov 10, podpornikov 32, skupaj 50. 7. Graška isranalcademiška: Prvom. Fran Bradaška, gimn. vodja v p., ustanovnikov 9, letnikov 25. podpornika 2, skupaj 36. 8. Braslorče: Prvom. Fran Bris lan, posestnik, ustanovnikov 9. letnikov 03, skupaj 72. 9. Gomjigrad: Prvom. Lovvo Potočnik, dekan, ustanovnikov 19, letnikov 30, podpornikov 58, skupaj 107. 10. Konjice: Prvom. dr. Drag. Prus, zdravnik, ustanovnikov 15, letnikov 38, podpornikov 30, skupaj 89. 11. Sevniška: Prvom. Fran Vršeč, c. kr. notar, ustanovnikov 4, letnikov 34, podpornikov 7, skupaj 45. 12. Žalec pri Celju: Prvom. Valentin Par, župnik, pokrovitelj 1, ustanovnikov 13, letnikov 50, podpornikov 72, skupaj 134. 13. Šmarijsko-slatinska: Prvom. Fran Skaza, graščak, ustanovnikov 5, letnikov 47, podpornikov 20, skupaj 72. 14. Zidani most in okolica: Prvom. Karol Gmeiner, župnik, ustanovnikov 14, letnikov 104, podpornik 1, skupaj 119. 15. Slovenji gradeč in okolica: Prvom. Anton Ostrožnik, župnik, ustanovnikov 14, letnikov 96, podpornikov 6, skupaj 116. 16. Lelien: Prvom. Jernej Pavlič, posestnik, ustanovniki 4. letnikov 54, podpornikov 14, skupaj 72. tak dan jedno ali dve uri več — spanja! — Cez dan opravil je vsak svoj posel, ko pa so je približeval mrak, jeli smo se vsi trije pripravljati na odhod. Treba je bilo biti nam ob 5. uri pripravljenim, zaradi tega je bila tudi večerja v tem času že gotova. Ko smo to zavžili, opasali smo vsak svoje orožje in počasno korakali iz mesta. Do določenega mesta je bilo tri ure hoda, a zbog previdnosti trebalo je iti o mraku od doma, da ne bi nikjer obračali pozornosti nase! . . . Tako smo, z vsem potrebnim prevideni, korakali po okrajuej cesti iz mesta proti trgu S., oddaljenem kake 4 ali 5 ur hodil. Dospevši čez polu-drugo uro do polovice pota, ustavili smo se nekoliko v smrekovem go».du ter počakali, da odide voz mimo nas, ki smo ga čuli nam nasproti drdrati. Posedli smo nekoliko na smrekovih porobkih 20 korakov od ceste in pušili vsak iz svoje pipe slastno vojaški — komisni tabak . . . Nebo, ki je čez dan bilo jasno, jeli so prepre-gati gosti oblaki. — Kdino kar uain ni bilo po godu, je bila tema, kajti da ni bilo oblačno, imeli bi bili lepo svetlo noč. Tako pa smo se morali zanašati pred vsem na svoje oči, deloma pa tudi na — ušesa. 17. Sv. Jurij olt južni železnici: Prvom. Ignacij Rom, ka-i pelan, skupaj 51. 18. Ponikva: Prvom, Fran Podgoršek, župan, ustanovnikov 5, letnikov 36, skupaj 41. 19. Pečica v Savinjski dolini: Prvom. Anton Turnšek, trgovec, ustanovnika 2, letnikov 33, skupaj 36. 20. Ormoški okraj: Prvom. dr. J. GrSak, c. kr. notar, pokrovitelj 1, ustanovnikov 12, letnikov 60, skupaj 73. 21. Velika Pirešica: Prvom. Jernej Voh, župnik, letnikov 43, podpornikov 32, skupaj 75. III. Koroško. 1. Celovec in okolica: Prvom. Janez Wieser, župnik, ustanovnikov 8, letnikov 54, podpornika 2, skupaj tU. 2. lieljal; in okolica: Prvom. Matija Wutti, posestnik, ustanovnikov 19, letnikov 43, podpornikov 187, skupaj 249. 3. Zilska Bistrica: Prvom. Josip Katnik, posestnik, ustanovniki 3, letnikov 48, podpornikov 100. skupaj 151. 4. Kot mar a ves in okolica: Prvom. Matija P rose k ar, posestnik, ustanovnik 1, letnikov 32, podpornikov 147, skupaj 180. 5. Pliberk in okolica: Prvom. Josip Kraut, posestnik, ustanovnikov 6, letnikov 65, podpornikov 152, skupaj 223. 6. Apače: Prvom. Anton Božič, posestnik, ustanovnik 1, letnikov 52, podpornikov 66, skupaj 119. 7. Št. Kancijan in okolica: Prvom. Janez Si lan, posestnik, ustanovnika 2. letnikov 52, podpornikov 138, skupaj 192, 8. Tolsti vrh in okolica: Prvom. Dominik Kotnik, posestnik, ustanovnik I. letnikov 52, podpornikov 31, skupaj 84. 9. Št. Jani v Pozni dolini: Prvom. Martin Štih, posestnik, ustanovnik 1, letnikov 59, podpornikov 85, skupaj 145. 10. V Habru pri Medgorjali: Prvom. Mat. Drobivnik, posestnik, ustanovnik 1, letnikev 36, podpornikov 59, skupaj 96. 11. Črna in okolica: Prvom. J. Petek, posestnik, skupaj 200. IV. Primorsko. a) Goriško. 1. Goriška: Prvom. Vckoslav Spinčič, profesor, ustanovnikov 15, letnikov 85, podporniki 3, skupaj 103. 2. Sem pas: Prvom. Ivan Kodre, vikar, ustanovnika 2, letnikov 19, podpornikov 9, skupaj 30. 3. Ajdovska z okolico: Prvom. Ivan Dugulin, župnik ustanovnik 1, letnikov 46, podpornikov 7, skupaj 55. 4. Kobarid: Prvom. Andrej Je k Se, dekan, pokrovitelj 1, ustanovnikov 9, letnikov 19, podpornik 1, skupaj 30. 5. Boleč: Prvom. Simon Gregorčič, vikar, ustanovnikov, 6. letnikov 39, podpornikov 46, skupaj 91. 6. Dornberg, Prračina in Gradišče: Prvom. Filip Kramar, župnik, letnikov 31, podpornikov 110, skupaj 141. 7. Cerkljanski okraj (Cerkno): Prvom. Josip Jeran, dekan, letnikov 31, podpornikov 51, skupaj 82. 8. Briška: Prvom. Lovro Juvančič, župnik, ustanovnikov 7, letnikov 19, podpornikov 26, skupaj 52. 9. Goriška ženska: Prvom. Josipina Premrou, skupaj 58. 10. Naklo na Krasu: Prvom. Avgust Praprotnik, skupaj 80. b) Trst. 1. Tržaška moška: Prvom. Mate Mandič, deželni poslanec, pokrovitelji 3, ustanovnikov 40, letnikov 175, skupaj 218. 2. Tržaška ženska: Prvom. Ljudmila Mankoč, pokroviteljica 1, ustanovnic 13, letnic 153, skupaj 167. 3. Sv. Ivan v Vrdeli pri Trstu: Prvom. Ivan M. V.itovec trgovec, ustanovnikov 8, letnikov 52, skupaj 60. , 4. Greta pri Trstu: Prvom. Dragotin Martelanec, zasebnik. ustanovniki 3, letnikov 75, podpornikov 18, skupaj 96. c) Istra. 1. Podijrad: Prvom. Anton Rogač, dekan, pokrovitelja 2, ustanovnikov 7, letnikov 42, podpornikov 6, skupaj 57. Družba sv. Cirila in Metoda torej šteje o IV. skupščini 85 podružnic. Družbenikov je naznanjenih: za Kranjsko (4 pokrovitelji pri vodstvu): Pokroviteljev 21, ustanovnikov 336, letnikov 1422, podpornikov 600, skupaj 2379; za Štajersko: Pokroviteljev 10, ustanovnikov 176, letnikov 936, podpornikov 383, skupaj 1605; za Koroško: Ustanovnikov 43, letnikov 493, podpornikov 1259, skupaj 1795; za Goriško: Pokrovitelj 1, ustanovnikov 40, letnikov 289, podpornikov 253, skupaj 583; za Tržaško: Pokrovitelji 4. ustanovnikov 64, letnikov 455, podpornikov 18. skupaj 541; Med tem je pridrdral omenjeni voz mimo nas in odšel po cesti dalje proti mestu. Kmalu za tem zapustili smo mi trije prostor in stopali po cesti zopet dalje, previdno in počasi kakor doslej. — Kakor hitro pa smo čutili bližati se kakov voz ali človeka, umikali smo se brzo v stran iu počakali, da odide. Tako smo dospeli po štirih urah hoda do določenega prostora, kjir nam je bilo prežati na tihotapce. Ker ste čez reber mimo v ovadbi omenjenega gozda vodili dve poti, postavil je starejši tovariš niju dva na jedno pot med košate smreke, a sam postavil se je na drugo stezo nama nasproti. Vse to se je vršilo seveda tiho, urno iu le šepetaje. Ura bližala se je 10., torej nam je bilo čakati oziroma prežati dobri dve uri, kajti tihotapska trojka imela je dospeti mimo nas ob polunoči, ali še pozneje. — Dasiravno se je bilo že močno zoblačilo, nam je sueg vendar preprečil popolno temo, tako da smo s svojih prostorov vkljub temu videli in vsako stvar opazili na 60 do 100 korakov daljave. Tako smo vsak na svojem mestu ležeč na svojih starih ogriujačah čakali plena. (Konec sledi) za Istro: Pokrovitelja 2, ustanovnikov 7, letnikov 42, podpornikov (i, skupaj 57. Skupaj: Pokroviteljev 38, ustanovnikov 666, letnikov 3037, podpornikov 2519; skupaj 6860. Opomba: Pri onih podružnicah, ki svojih udov niso specifikovale, prišteli smo jih podpornikom. Politični pregled. V Ljubljani, 3. septembra. Notranje dežele. Tretjega sever nočeškega katoliškega shoda v Schluckenau-u, ki se je vršil minolo nedeljo, vdeležilo se je nad 3000 oseb. Po slovesni sv. maši v župni cerkvi je bil skupen obed. Predsednikom shodu je bil izvoljen dr. Schindler. Glavno zborovanje se je pričelo popoludne ob 2. uri. Preči-tala se je brzojavka nunciju Galimbertiju, naj izrazi sv. Očetu udanost shoda in obsodbo Brunove slav-nosti. Po raznih govorih o cerkveni avtoriteti (dr. Riiftier), o prostosti misli z ozirom na revolucijo leta 1789 (prof. Frind), o potrebi organizacije za katoliško ljudstvo (tovarnar Richter), o šoli in vzgoji (vikar Kampel) in o obrtuein in delavskem vprašanji (dr. Lueger), sprejelo seje sedem resolucij, mej temi tudi o verski šoli, zoper izsesavanje kmetskega stanu po roparskih špekulacijah, o vravnanji razmerja mej delodajalcem in delavcem, i. dr. Hrvatska narodna (madjaronska) stranka odločno pobija program dalmatinsko-uarodnega kluba. Pravijo, da se Klsičev načrt obrača tako zoper Ogersko, kakor tudi ogersko-hrvatsko poravnavo, posebno pa zoper avstrijsko ustavo. Združenje bi ne «krepilo Hrvatske, marveč samo Barčicevo vladi nasprotno stranko, kateremu prva posledica bi bila hud vihar zoper obstoječo ogersko hrvatsko unijo. Vnaxtje države. Črnogorsko naučno ministerstvo je letos začelo pod naslovom „Prosvjeta" izdajati glasilo za cerkvene in naučne zadeve, ki izhaja v četrtletnih zvezkih. V uradnem delu so razne cerkvene in šolske naredbe, v neuradnem pa pedagogične razprave in vesti iz slovanskih dežel. V uradnem delu so tudi poročila šolskih nadzornikov o stanji črnogorskih sol v letih 1887 in 1888. Iz njih je razvidno, da je sam kuez Nikita čitnl iu popravljal pismene izdelke učiteljev, in da se morajo v določenih obrokih učitelji shajati s stariši učencev, podučevati jih v gospodarstvu ter jim razlagati šolske naredbe. O teh shodih morajo učitelji svojim višjim oblastnijam poročati. V splošnjem se mora naglašati znaten napredek črnogorskega šolstva. Dopisovalec londonskih „Daily News" je imel pogovora z bolgarskim in srbskim minister-skim predsednikom, Stambulovom in Gruičem. Bolgarski ministerski predsednik mu je zatrdil, da se je najnovejše zbiranje vojakov zaukazalo le v namen vaj z večjimi vojnami; naravno je tedaj, da so se v okraje, kjer ni bilo ene ali druge orožne vrste, morale te pozvati od drugod. Bolgarija nikakor ne misli na vojsko s Srbijo, vendar je za slučaj srbskega napada, ki bi bil pa le izliv zunanjega vpliva, brez poprejšujega oboroževanja zadostno pripravljena. Bolgarska armada ima 75.000 Berdauovih in 200.000 Kmkovih pušk, poleg tega je pa še ua-ročenih 25.000 Berdanovk. Vojua je izvežbana v rabi obeh sistemov ter se more sklicati v petih dneh, kar se pa v Srbiji pred 14 dnevi ne more zgoditi. Srbski ministerski predsednik Gruie se je zaradi „vojskine mrzlice" Boigarov smejal ter izjavil, da je vse vojno gibanje v Srbiji proizvala revizija zapisuikov, ki se mora redoma vršiti vsakih šest mesecev, a je zadnji dve leti popolnoma izostala. Srbija hoče z Bolgarijo prijateljski sosedovati ter še ni pozabila britke skušnje iz zadnje vojske. Ruskega carja za gotovo pričakujejo ta teden v Berolin, vendar so pa drugi, ki trdijo, da hoče Aleksander III. počakati, kakošen izid bodo imele francoske volitve. Ako bodo ostale po volitvah v Franciji dosedanie negotove razmere, obiskal bo car Viljema II., inače pa, ko bi prešla francoska vlada v trdne in močne roke, pokazal bi car očito svoj srd zoper trodržavno zvezo. Gotovo je pa brez dvojbe, da odlaša car svoj obisk do skrajne meje mej evropskimi vladarji običajne uljudnosti. — Veliki knez-prestolonaslednik bo odpotoval v Tiho morje ter se bo povrnil po suhem čez Sibirijo. Poprej se bo vdeležil nemških vojaških vaj in bo pri atenski poroki zastopal svojega očeta. Nemški narodni liberalci obožavajo poleg Bismarcka tudi nemške naselbine, in to v toliki meri, da je bil celo Bismarck primoran postaviti mejo do-tičuemu gibanju. Tako so si n. pr. vbili v glavo trmo, da morajo Emina pašo v Sudanu oprostiti, in v ta namen so osnovali novo ekspedicijo pod vodstvom dr. Petersa. Vsak pameten ilovek se mora prašati, kaj neki bo opravila ta ekspedicija z nekaterimi sto pol izstradanih zamorcev in malim številom na smrt bolnih Evropejcev; Eminu paši, ki ima 8000 dobro oboroženih mož, taka čet ca ne more prav nič pomagati. Poleg tega je pa Petersova ekspedicija Angležem trn v peti, in ker je nemški vladi več ležeče na trdnem prijateljstvu Anglije, nego na negotovem pustolovstvu zaukazala je razpustitev ekspedicije. Narodni liberalci se sicer nekoliko ustavljajo, a konečno bodo spoznali, da ima železni kancler pretrdo pest. Z ozirom na bodoče francoske splošnje volitve, ki se bodo vršile dne 22. t. m., zanimivo je pogledati na razmerje prejšnjih volitev, ki je razvidno iz nastopne tabele: Volitor dne Dni 14. ok- Dnu 21. uv- Dne 4. okto- iO.fbr. 18715 tobru 1877 glista 1SS1 lin 1S8.1 Oddanih glasov 7,388.234 8,087.323 7,181.443 0,710.820 itepubl. „ 4,028.153 4,367.202 5,128.442 3,505.412 Monarh. „ 3,202.233 3,577.882 1,789.707 3,147.129 Republ. poslancev 355 328 467 381 Monarh. „ 171 208 90 203 Iz te sestave je razvidno, da se je število volilno pravico izvršujočih državljanov stalno manjšalo od leta 1877, in to tembolj, ker je ob enem naraščalo število volilnih opravičencev, katerih je bilo 1877. leta 9,700.000, danes pa jih je 10,300.000. Republikanci kakor monarhisti skušajo pridobiti volilce, ki dosedaj niso volili; toliko je gotovo, da je večina teh na monarhistični strani. Čuditi se mora tedaj človek predrznosti in gotovosti, s katero pišejo evropski liberalni listi o tej zadevi, kakor da bi bila zmaga Ferryjevih oportuncev že neovržljiva stvar. General Boulanger še živi, in čeravno se plašljivi orleauci premišljujejo, ali naj ga podpirajo, gotov je vendar bonapartovskega zavezništva. Poleg tega pa republikanci nikakor niso mej seboj edini, kajti radikalci so zopet proglasili geslo: „Revizija ustave", ki je oportuncem v dno duše zopernn. Mogoče je tedaj vsekako, da bodo volitve neprijetno vzdramiie marsikoga iz sladkega spanja. V nedeljo popoludne se je v londonskem Hyde-parku vršil shod angleških štrajkovcev. Vdeležilo se ga je 150.000 oseb. Govorniki so naglašali, da delavci vstrajajo pri svojih tirjatvah. Pri tej priložnosti se je tudi nabrala velika svota v podporo delavcev brez zaslužka. Red in mir se nista rušila. Odbor štrajkovcev je umaknil manifest, s katerim je poživljal k splošnjemu štrajku. Vsled sultanovega povelja se bodo odslej vse brzojavke Šakira paše o dogodkih na Kreti naznanjale velesilam. Na Kreti je sedaj zbranih 20.000 turških vojakov. Obravnave so se pretrgale, ker se Turčija mideja, da se bodo vstajniki z ozirom na veliko turško armado sami udali. Toda v tem se bo morda varala. Gorovje, v katerem biva nikdar pod-jarmljeni rod Sfakijotov, je varno zavetišče vstaj-nikom; v njem se leta in leta lahko potikajo ter preže na ugodno priliko, da pokažejo Turčiji svojo moč. Evropske države svetujejo Turčiji, naj usliši zahteve Krečanov, v kolikor so finančnega pomena. Toda sultan je trmoglav, igra se z ognjem, in prav lahko se pripeti, da se bo neprijetno opekel. Trgovska in obrtniška zbornica. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko imela je, kakor smo že javili, dne 9. avgusta 1889 svojo redno sejo pod predseduištvom gospoda Vasa ' Petričiča in v navzočnosti naslednjih gospodov zboru čnih udov: Ivana Dogaua, O. Dolenca, Alojzija Jenka, Antona Kleina, Frana Koll-j man na, Maksa Krennerja, Ivana Perdana, j Josipa Ribiča, Frana Ks. Souvana, F. Zu-i pančiča in Jerneja Žitnika. Gospod predsednik izjavi, da je za sklepčnost dovoljno število članov navzočnib, otvori sejo ter imenuje overovateljema zapisnika gospoda Maksa Krennerja in Frana Ks. Souvana. I. Zapisnik zadnje seje se odobri. Gosp. zbornični svetnik Anton Klein poroča o zborničnem proračunu za 1. 1888 iu predlaga v imenu odsekovem: 1. Računski sklepi o zborničnem računu in o pokojninskem zakladu pro 1888 potrjujejo se iu predlagatelju računov daje se odveza. 2. Pravoreduo z dokazili izkazan zbornični račun predložiti je v zmislu § 21. zakona od dne 29. junija 1868, drž. zak. štev. 85, visokemu c. kr. trgovinskemu miuisterstvu po c. kr. deželni vladi istočasno z računom o pokojuinskem zakladu zborničnih uradnikov. — Oba predloga obveljata. III. Gospod zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča o pravilih bolniške blagajnice frizerjev in brivcev v Ljubljani. Pravila te zadruge potrdila je c. kr. deželna vlada, ali zadruga pravil zadružne bolniške blagajnice ni premenila po določilih V. oddelka zakona od 30. marca 1888, o zavarovanji delavcev glede kake bolezni, drž. zak. štev. 33. Vsled tega je vis. c. kr. deželna vlada z ozirom na določilo v § 58. tega zakona pravila premenila. Ta paragraf namreč določuje, da udje zadružnih bolniških blagajuic, katere so ustanovljena na podlagi VII. poglavja obrtnega reda, nimajo dolžnosti, pripadati kaki bolniški blagajnici, ki je usta-, novljeua po propisih tega zakona. Vendar pa se morajo pravila zlagati z določili zakona od 30. marca 1S8S. leta iu se torej prenarediti. Na to stran potrebno premeno pravil, ako se po rednem potu ne predrugačijo v roku, ki ga bode ukazoma postaviti, naj politično deželno oblastvo samo opravi s pravno- zavezno močjo. Ker potrebne premene zadruga ni naznanila, premenila je pravila visoka c. kr. deželna vlada, in ker se ta premena zlaga z zakonskimi določili in ni tako, da bi blagajnica ne mogla uspešno delati, zato nasvetuje odsek: „Slavna zbornica naj se v svojem poročilu do visoke c. kr. deželne vlade izreče za potrditev pravil." Predlog se je sprejel. (Daljo sledi.) Dnevne novice. (Presvetli cesar) je daroval za tukajšnje „Ma-rijanišče" 200 gld. (Iz deželnega šolskega sveta.) Glede deželnih podpor za nove šolske stavbe je deželni šolski svet izročil deželnemu odboru primerne nasvete. Sest-razredna mostna dekliška šola v Ljubljani se je razširila na sedemrazredno in trirazredna mestna nemška dekliška šola na štirirazredno, ako temu pritrdi deželni odbor. Nasvet črnomaljskega okrajnega šolskega sveta, da bi se štirirazredna ljudska šola v Metliki razširila na pet razredov, je bil odklonjen. Za vasi Primskovo, Huje, Klanjec, Cirčiče, Gorenje in Rupo v kranjskem okraji ustanovila se bode samostalna jeduorazrednica na Primskovem. Tretjo učiteljsko službo v Mokronogu je dobila sedanja učiteljica v Dragatušu, gdč. Ludovika Košenini. Začasni učitelj v Šentjakobu ob Savi, g. R. Ziegler, in začasni učitelj v Zg. Tuhinji, g. F. Malenšek, sta stalno potrjena. G. Fran Pfeifer, učitelj v Domžalah, je postal nadučitelj ravnotam. Učiteljska vdova Fr. Legat v Budanjah je dobila postavno pokojnino. Gdč. Al. Hohn v Kočevji je prevzela vodstvo otroškega vrtca. (Začetek šole.) Na tukajšnji c. kr. učiteljski pripravnici, vadnici in otroškem vrtcu se prične pouk dne 17. sept. Vpisovanje je dne 13. in 14. sept. („Neue Freie Presse",) glasilo mednarodne židovske zveze „Alliance Israelite", praznovala je minolo nedeljo 25letnico svojega obstanka. Mnogi pristaši tega „svetovnega lista" so ob tej priliki z besedo in peresom naštevali izvanredne (?) zasluge listove za „prerojenje" Avstrije. Avstrija prerodila ? I Da, na korist židovskemu živiju! Državni dolgovi so dosegli skrajno mejo, Avstrija je razdeljena v dve polovici, naš parlamentarizem se je razvil v širjavo, a ne v globočino, Žid je odločilen vedno in povsod itd. In temu prerojenju gladila in klestila je pot „N. Fr. Pr." Toda vse to je imenovanemu listu Hekuba. Obstanek Avstrije mu ni vodilo niti naloga, skrb mu je, da je reven kristijan, bogat žid. Mnogim goljufijam bil je boter židovski „svetovni" list, iu poznejši rod bode strmel nad „liberalizmom" sedanjega časa. — „N. Fr. Pr." je pri vsaki priliki pobijala naše želje in pravice, zato — dovolj. (Fcm. grof Hnyn) je umrl v nedeljo v Gmun-denu. Bil je eden najspretnejših, najhrabrejših iu najvernejših geueralov naše slavne armade. Presvetli cesar jo ž njim zgubil dolgoletnega zvestega služabnika, katoliška cerkev odkritosrčno udanega sina, ki je pri vsaki priliki javno pokazal svoje versko prepričanje. Rodil se jo dne 10. februarija 1812 na Duuaji in dovršil vojaško akademijo v Dunajskem novem mestu. B,1 je pribočnik, učenec in prijatelj slavnega Radeckega. Grof IInyn je prinesel poročilo o nastopu vlade sedanjega cesarja v glavni tabor avstrijske armada v Italiji. Dne 8. marca 1849 je na cesarskem dvoru v Olomuci dobil povelje, naj razpusti kromeriški državni zbor. Leta 1859 je bil brigadni poveljnik na Tirolskem, prepodil Lahe iz dežele, in je dobil red železne krone druge vrste. Leta 1S66 je bil prideljen bavarski armadi. Kot načelnik generalnemu štabu je izdelal štatut, bil poveljnik v Lincu, Pragi in Budi, kjer je ostalo njegovo ime v najboljšem spominu, pozneje predsednik najvišjemu vojaškemu sodišču. Izurjen je bil kot strateg, učen kot modroslovec, veščak kot zvezdo-slovec. Občeval je mnogo s slavnim zvezdoslovcem Secchijem, ko je bil ta še v Milanu. Minolo pomlad se je vdeleževal še zborovanj katoliškega shoda na Duuaji. Zapustil je pet sinov, katerih eden bo du-duhovnik, in dve hčeri. Grof Huyn je bil še \i stare šole Radeckijeve. Naj v miru počiva! (S kranjsko-štajerske meje:) Zopet Vam moram poročati o dveh groznih nesrečah. Bilo je nekako pred 14 dnevi v soboto večer, ko so se zbrali vaški fautje in svojega vrstnika tako nesrečno pretepli, da je revež drugi dan umrl. — Neki gospodar pri Trojaui je neuavaano nesrečuo umrl. Samotež j» peljal na težkem vozu dve vreči soli. Ko se cesta nagne navzdoli, premaga ga voz, zažene s kolovoza in pritisne med tri drevesa s tako silo, da se nesrečnež ni mogel oprostiti; drugi dau 60 ga našli mrtvega. (Vojaške vaje.) Koncem miuolega meseca so došli v Ljubljano brambovski bataljoni št. 72, 73 in 74, ki s 24. in 25. sestavljajo 5. kranjsko-pri-morski brambovski polk. Imenovani bataljoni ostanejo v Ljubljani do S. t. m. (Vinska letiua) v Istri bo letos slaba. Strupena rosa je posebno v poreškem okraji učinila mnogo škode. („Osveta",) list za pregled v umetnosti, vedi in politiki, prinaša nove pesni S. Gregorčiča v iz-bornem prevodu znanega češkega pisatelja Vojteba P akoste. (Ogenj.) V soboto zjutraj se je unelo v drvarnici hišnika J. Zidana na Slapih pri Ljubljani. Zgorela je hiša, hlev in vsa drva. Škode je do 400 gl.; pogorelec je bil za 300 gl. zavarovan. Zažgal je štiriletni sin, ki seje igral z žveplenkami. (Važna priča.) Dne 20. junija je bil v Gradci umorjen in oropan komi Fr. Hafner. Mestni svet graški išče v tej zadevi komija Neckermanna iz Ljubljane, čegar bivališče je oblastvu neznano. (Iz Višnje gore) se nam poroča, da je bil zadnji semenj jako dobro obiskan. Živinorejci so prignali mnogo lepe živine in jo tudi dobro prodajali. („Hrvatski učiteljski dom") bodo jutri slovesno odprli v Zagrebu. Krasna zgradba na vseučiliščnem trgu stoji 95.000 gld. Raznoterosti. — Strupeni bankovci. V Lausanne-u v Švici so izprevideli, da so zeleno tiskani bankovci po petdeset frankov strupeni. Dva uradnika švicarske zavezne banke, ki sta štela ta denar, sta zbolela. Skoro gotovo obsega dotična zelena barva arzeuik. — Nevarno potovanje. Danski kapitan Alsen je v petnajst črevljev dolgem čolnu pred štirinajstimi dnevi zapustil Kodanj ter je hotel preko Severnega morja priti v Hull (v Angliji na vzbodnjem nabrežji in izlivu reke enakega imena). Toda vihar ga ie zanesel ter je vsled tega prišel minoli torek v London. Po istem potu se bo pogumni mož povrnil v Kodanj. — Država brez ječ. V severno-ameriški državi Delaware nimajo ječ, ker poznajo za kazen le — batine. Teh se zločinci tako boje, da se redko kdo povrne k svojim prejšnjim hudobijam. Sredstvo je nedvojno skrajno, pomaga pa vendarle. — Milijonarji v Združenih državah Pred meščansko vojsko je bilo v Združenih državah le 200 milijonarjev, danes pa jih je že 7200. Toda pred meščansko vojsko ni bilo nobenega delavca brez zaslužka, danes jih pa bro ji jo na poldrugi milijon takih nesrečnežev, ki brez lastne krivde nimajo dela in kruha. — Kača — krščena. Sin : „To je pa čudno, da imajo tudi kače krstna imena." — Oče: „Kako to?" — Sin: „Saj ste mi pravili o velikanski kači, ki ima ime Ana Konda (Anakonda)." Telegrami. Dunaj, 2. septembra. Cesar so je odpeljal k gališkim vojaškim vajam. — Glavni dobitek kreditnih srečk je zadela serije 3955 številka 91. Črnovice, 3. septembra. Po uradnih poročilih so reke Prut, Seret in Sučava, ki so prestopile bregove, napravile veliko škodo na poslopjih, živini, pridelkih in polju. Mnogo družin je brez kruha, vendar se pa ni nobeden človek ponesrečil. Vsestranski so dela pri popravljanji občil; promet so je večinoma zopet pričel. Sofija, 2. septembra. Princ bo dno 8. septembra odpotoval v provincijo, od koder so bo povrnil prve dni oktobra. Kodanj, 3. septembra. Vojvodinja Cum-berlandska bo v kratkem obiskala danski dvor. Darila za „Narodni dom". XXXII. ixka/. jKrajiHlrsUo tlrnž1»e". Prenosek 7525 gld. 20 kr. -Mesečni doneski za j ulij, katere so * vplačali gg.: dr. Gregorič, 1. Hribar, dr. Mosche, Franja Ravniliar, Ferd. in Fr. Ks. Souvan, dr. I. Tavčar in I. Vilhar, a 5 gld...... 40 „ — „ dr. A. Ferjančič, A. Globočnik, 1. Uogola, Fr. Kollman, Ivan Murnik, J. Perdan, M. Pleteišnik, pl. Trnkoezy in dr. Vošnjak, a 3 gld............ 27 „ — „ dr. vit. K. Iileivveis, dr. Fr. Munda, V. Rohr- mann in Ferd. Soss, a 2 gld..... 8 „ — „ A. Bayr, J. Benedikt, A. lienkovič, 0. De-tela, P. Drachsler, Fr. Gerbic, I. Hraskv, Dr. Hribar, dr. A. Jarc, I. Knez, K. Lah, G. Pire, K. Plcivveis, L. liobič, S. Rutar, 1. Slatnar, J. Svoboda, dr. K. Triller, Fr. NViesthaler, T. Zupan, dr. Fr. Zupane, Dr. Žagar in Ig. Žitnik, a 1 gld..... 23 „ — „ A. Bartel, V. Borštner. J. Geba, J. Piehler, L. Pintar, K. Pire, dr. I. Svetina, I. Šu-bic, A. Tavčar in Fr. Trtnik, a 50 kr. 5 „ — ., Doneski povodom Vodnikove slavnosti, ki so jih darovali: Poverjeništvo v Poljanah nad Školjo Loko 10 „ — „ „ na Studenem pri Postojini . 3 „ — „ razna poverjeništva v Ljubljani .... 13 „ — „ Za prodane knjižice ,Slava Vodniku- so poslali : Poverjeništvo v Veliki Dolini pri Krškem — „ 50 „ „ v Celovci....... 5 „ — „ na Ptuji....... 4 „ 75 „ „ v Postojini...... 7 „ 50 „ v Logatci....... 1 „ 50 „ „ na Dobrovi...... — „ 50 „ Krajcarska družba v Kamniku (pov. J. Štele) na knj. št. 125 ................4 ., 08 „ Skupaj 7(578 gld. 0'J kr. Vsem požrtvovalnim in vstrajnim poverjenic-am in poverjenikom, podpornicam in podpornikom, ki so na ta ali oni način pripomogli k označeni svoti, odkritosrčno zahvalo 7, željo, da tudi v prihodnje vstrajajo z nami! V Ljubljani, dne 1. septembra 1889. Odbor „Krajcarske družbe'''. Fmrli no: 30. avgusta. Marija Us, strežnica, 68 let, Kravja dolina 11, paraplegie. 31. avgusta. Antonija Smolič, uradnega sluge žena, 34 let, Iiožne ulice 27, jetika. 1. septembra. Gabrijel Jereb, delavčev sin, 5 mes., Poljanski nasip 48, katar v črevih. V bolnišnici: 30. avgusta. Marjana Ahčan, delavka, 52 let, vsled raka. 31. Karolina Debevc, delavka, 47 let, vsled raka. Tuj cl. 1. septembra. Pri Mal.iiu: Desekinayr iz Pulja. — Bachsehinid s soprogo iz Trsta. — Sattman in Hirschfeld z Dunaja. — dr. Kiimen, pravnik, iz Prage. Pri Slonu -. Lauter, Sgolia, Kraus z rodbino iz Trsta. — Scherko in Dorfles iz Gorice. — dr. Šavnik iz Kranja. — Zcller, trgovec, z Dunaja, Pri Južnem kolodvoru-. Wolf, trgovec, iz Ptuja. — Lipovic, učitelj, z Dunaja. Zobolek, prašek in pasta za zobe & preč. oo. Benediktincev opatijo Houliio (Gironde). Dom MAGUEL0NNE, prijor. Največje odlikovanje: dve zlati svetinji: Jlru-selj 1880, London 1884. Iznajdeno leta P® pi-ïjorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti. Zares močno ustrežuino našim p. n. čitateljem, opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu. Tvrdka SEGUIN K ne Croix de Seguey 100 & los. Ustanovljena leta 1807. Dobiva ne v vseh lekarnah in proda jaln Ieah dišav. (53) Vremensko «poročilo. Cas Stanje opazovanja I T. u. zjut 2 2. u poç 19. u. zvee zrulcomera v mm toplomeru po Celziju 740-0 i Hi 4 738 5 25-2 738-6 I 18-2 Srednja temperatura 19-9° za 3-1° nad normalom Veter "il. 8VZÍ1. ist 1.9 3 Vreme J*-a; I O