Aiiglešl_c foliivc. Pred tednom so bile na Angleškem volitve v parlament. Vršile go se, kakor je to na Angleškem navada, z najmočnejšo in najmodernejšo agitacijo udeleženib strank. V glavnem so se potegovale za zaupanje angles__eya naroda tri stranke: kongervativna, delavgka in liberalna. Izmed teh je bila edina in gložna samo prva, ogtali dve sta šli razcepljeni na volitve. Delavgka stranka se je po odgtopu Macdonaldove delavske vlade razklala na dva neenaka dela: večji del pod vodstvom prejšnjega zunanjega ministra Hendergona je šel v opozicijo, majhno število pa je ogtalo zvegto staremu voditelju Macdonaldu, ki je v zvezi g konservativci in liberalci gegtavil vlado narodne sloge. Tudi liberalci, ki jih je prej vodil Lloyd George, so ge razdelili, in sicer kar na tri dele. Trideget milijonov angleških volilcev, med katerimi je bilo za 1,700.000 več žengkih kot moških volilcev, je bilo gredi velikih življenjgkih težav poklicanih, da povedo, v katero gtranko imajo zaupanje, da bo najspogobnejša sprejeti krmilo države v težavnih časih v svoje roke. Volitve so prinegle kongervativcem, ki jih vodi razumni, od krščangkih idej prešinjeni Baldwin, velikangko zmago. Da bodo zmagali, so znali, da pa bodo dogegli toliko mandatov, sami niso pričakovali. To je dosedaj največja zmaga v politični zgodovini Anglije: kongervativna stranka bode imela v parlamentu več kot tričetrtingko večino. Liberalna stranka, ki je bila deležna podpore konservativcev, je ohranila število mandatov, pa je razdeljena. Katagtrofalen poraz pa je doživela delavgka stranka: ohranila je samo peti del svojih mandatov, ki jih je dobila pri volitvah leta 1929. Propadel je njen voditelj Henderson, propadli go vgi ministri delavgke vlade, propadli tudi voditelji strokovnih organizacij. Poglanci, ki go preko 20 let zastopali gvoj volilni okraj, niso več dobili večine. Macdonaldova narodno-delavgka gtranka pa si je priborila 14 mandatov. Macdonald sam je bil izvoljen v gvojem gtarem volilnem okraju. Zmago kongervat>cev naJ delavgko stranko imenuje angleško čagopigje zmago demokracije nad demagogijo (hujgkanjem in zapeljevanjem Ijudgtva). Kakor povgod, tako je tudi v Ang- liji socialistična gtranka dokazala, da ni sposobna za vlado. Socialigti go veliki v zabavljanju, hujgkanju in obljubljanju, majhni pa pogtanejo, ko bi morali, kadar zagrabijo za krmilo države, dokazati, kaj znajo. Takšni so gocialigti v Nemčiji, takšni go v Avgtriji in kot takšne go ge izkazali v Angliji, ko so bili na vladi. Zato jim je ljudstvo, med njim tudi delavski sloji, obrnilo hrbet. Delavgka gtranka je bila pokopana, kakor pravi angleški list »Daily Mail«, pod plazom javnega mnenja. Izid angleških volitev je izi^edne važnosti ne samo za notranjo in zunanjo politiko Anglije, marveč tudi za politiko celega sveta zlagti v gogpodarskem oziru. V Franciji go zmago kongervativcev, svojih prejšnjih sodelovalcev v mednarodni politiki, pozdravili z zadovoljgtvom. Manj zadovoljni so Nemci, ki go na bivšega zunanjega ministra Hendergona gtavili velike nade. Ob enem ge bojijo, da bode Anglija vgled kongervativne zmage stopila v vrgto držav z zaščitno carino. Iz igtega razloga ge je lotilo razburjenje tudi uradnih krogov v Zedinjenih državah Sev. Amerike. Da ta strah ni votel, dokazuje volilni program konsorvativcev, v katerem je bilo jagno doloCeno, da bo omejena gvobodna trgovina. Pričakovati je torej zgraditev višjih in jačjih caringkih mej okoli Anglije. Stanley Baldvvin, vcdja angleških kon- servativc^ev, ki so tako sijajno zmarjali pri zatlnjili volifvah na Angleškem.