Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 22. decembra 2015. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. - Podravje Ptuj • Kdo nad kom v ptujskem vrtcu izvaja mobing O Stran 6 Ptuj, petek, 30. oktobra 2015 letnik LXVIII • št. 84 ^ Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-pl-uj.si Danes priloga MMaM . w * Štajerski TEDNIK Podravje, Slovenija • 1. november, dan spomina na umrle a Stran 13-18 F. Tudi pokopališča so odraz nase kulture V Sloveniji je 1. november postal državni praznik in se preimenoval v dan mrtvih po letu 1990 z zakonom o praznikih iz let 1989 in 1990. Čeprav so v teh dneh pokopališča množično obiskana, saj se svojci in prijatelji umrlih trudijo po najboljših močeh okrasiti grobove, pa jepodobastaregaptujskegamestnega pokoBališčLkatastrofalna, iVečfnatstranil6^ Ljudje in dogodki Ormož • Samooskrbe ni, ker nimamo lastnih semen O Strani 22 in 23 Politika Ptuj • 700.000 evrov manj evropskega denarja kot so načrtovali O Stran 8 Podravje Lenart • Na odločitev DRSI Kaé M Foto: Črtomir Goznik Ormož Upravno sodišče ugodilo Občini, župan napoveduje zahtevek ia ™zijo. odškodninsko tožbo O Strani 2 in 3 O Stran 9 NAGRAJUJEMO NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Bon za nakup korekcijskih očal v vrednosti 20 € je vnovčljiv v Optiki Sentina - Q-center Ptuj oziroma v vseh poslovalnicah Sentine po Sloveniji. Ne velja za nakup darilnih bonov in se z drugimi popusti Izključuje. Kupon velja za eno storitev, izkoristite ga lahko do konca decembra 2015. Štajerski1TEDNIK Kuponček skupaj z naročniško številko in vašimi podatki izrežite ter ga skupaj z osebnim dokumentom pokažite v najbližji poslovalnici Optike Sentina: Ptuj - Q-center, Maribor - Olandia ali Europark, Celje - Planet Tuš, Slovenj Gradec, Ljubljana - Citypark in Koper - Planet Tuš, da boste lahko koristili ugodnosti za naročnike Štajerskega tednika. Več Informacij o njihovi ponudbi in poslovalnicah najdete na spletu www.optika-sentina.sl. I Podravje • Občine v štirih letih plačale pet milijonov evrov f za zdravstvena i zavarovanja občanoMT| O Strani 4in 5 2 Štajerski Aktualno petek • 30. oktobra 2015 Slovenija, Hrvaška • Hrvati želijo zaščititi varaždinsko zelje, Slovenija vložila ugovor Bo varaždinsko zelje le še hrvaško in Slovenski pridelovalci varaždinskega zelja, ki velja za pomemben del tržne pridelave pri nas, so na nogah. Hrvati bi namreč radi zaščitili označbo porekla Če pride do zaščite, pridelovalci, ki ne bi izpolnjevali pogojev iz specifikacije, ne bi smeli več uporabljati poimenovanja varaždinsko zelje. Varaždinsko zelje je sicer pozna udomačena sorta zelja, ki je odlična za kisa-nje in skladiščenje. V Sloveniji sta v sortni listi vpisani dve sorti zelja, ki uporabljata v imenu besede varaždinsko, ki je primerno za kisanje. V Sloveniji na leto pridelamo od 6.000 do 8.000 ton zelja Da varaždinsko zelje v Sloveniji - predvsem na severovzhodu - predstavlja pomemben del profesionalne (tržne) pridelave, še pomembnejše je pri pridelavi za samooskrbo Kot so pojasnili z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je Hrvaška na Evropsko komisijo konec junija 2013 vložila vlogo za registracijo varaždinskega zelja (zaščitena označba porekla). Njen povzetek je Komisija objavila v Uradnem listu Evropske unije julija letos. Države članice in tretje države so lahko v roku treh mesecev na vlogo ugovarjale. „Slovenija je 7. oktobra 2015 na Komisijo poslala ugovor, ker ima pri Komisiji v sortno listo vpisani dve sorti - varaždinsko 2 in 3 in ker se tudi v Sloveniji proizvaja varaždinsko zelje. V roku dveh mesecev mora Slovenija svoj ugovor še dodatno utemeljiti, zato se je ministrstvo povezalo s proizvajalci, pridelovalci, fakultetami in drugimi institucijami," so pojasnili na kmetijskem ministrstvu. Uvodnik Kaj pa (še) lahko sploh napišemo? O, ne, bom kar direktno in takoj povedala, da mi niti približno ni bila v mislih razvpita begunska problematika pri nas, ki soje polni vsi mediji. Pravzaprav sem najprej nameravala napisati nekaj o dveh praznikih pred vrati - dnevu spomina na mrtve in dnevu reformacije. Ampak - ne bo šlo. Razmišljanje o dnevu reformacije, ki obeležuje (kot je zapisalo šolsko ministrstvo na svoji spletni strani) »rojstvo slovenskega knjižnega jezika«, bi namreč lahko koga navedlo k razmišljanju, da gre za morebiti namerno natolcevanje o pomembnosti in večvrednosti slovenskega jezika in kulture ter s tem tudi, da gre za vzpodbujanje sovražnosti do drugače kulturno vzgojenih in govorečih v kontekstu omenjene begunske krize. Enako velja tudi za kakršenkoli komentatorski zapis o dnevu spomina na mrtve, ki je le uradno preimenovanje krščanskega praznika vseh svetih. Ne gre. Ker sovražni govor v trenutni situaciji nikakor ni zaželen. In se tako zamislim, kaj sploh lahko še napišem, da ne bo - četudi v desetempodtonu in 20. podkontekstu -(iz)zvenelo kot sovražni govor. Če mi verjamete ali ne, ne vidim več ničesar, kar bi se lahko napisalo ali poročalo, ne da bi to lahko kdo razumel kot sovražnost, sploh ne v komentatorskih novinarskih zvrsteh, kjer imajo novinarji pač pravico in možnost izraziti svoje stališče. Navsezadnje lahko kot potencialno sovražne govore potem označimo skoraj vse novinarske prispevke po vrsti; od tistih, ki govorijo o nasprotovanjih med svetniki in župani na občinskih sejah ali med poslanci koalicije in opozicije na sejah državnega zbora, do tistih, ki govorijo o korupciji, napakah, stečajih in izigravanjih zakonodaje na lokalni in državni gospodarski (in še kakšni) ravni. Ops, in sem našla: vseeno lahko napišemo članke brez potencialne nevarnosti sovražnega govora. O odprtjih uspešno izvedenih naložb v občinah. S prerezom traku in širokimi nasmehi. Ampak tega že skoraj ni več. Joj, zdaj sem pa že resno v dvomih, ali ni tudi cinizem ena od variant sovražnega govora. Zato samo še: miren in čimbolj prijeten konec tedna. Prav vsem. Simona Meznarič na kmetijah, prav tako pa med vrtičkarji, opozarja tudi specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor Miša Pušenjak: „S kolegi svetovalci po Sloveniji ocenjujemo, da vsaj na področju Podravja, Celja, Ljubljane, Gorenjske in Primorske (v okolici Ilirske Bistrice) tržni pridelovalci sadijo do 20 % sorte varaždinec, preostalo pa hibride. Žal je v slovenski statistiki povsem natančne Pušenjakova: Hrvaška bo zagotovo uspela „Hrvaška bo zagotovo uspela, saj ima vse zgodovinske podlage za zavarovanje geografskega porekla, o tem ni dvoma. Tudi mi smo na tak način zavarovali Ptujski luk, na kar smo zelo ponosni. Pomembno je le, da dosežemo čim daljše prehodno obdobje, da bomo poiskali ustrezno domačo sorto, morda požlahtnili novo, našli zanjo ustrezne tehnologije, predvsem pa jo tudi ustrezno spromovirali med potrošniki," je še prepričana Miša Pušenjak iz KGZ Maribor, ki je še opozorila, da bi v primeru, če ne dosežemo primerno dolgega prehodnega obdobja, to najbolj prizadelo manjše pridelovalce, tiste, ki kisajo in kislo zelje tudi neposredno tržijo potrošniku: „Večji pridelovalci bodo ostali ali pa povečali pridelavo hibridov, manjši pa bodo še dodatno zmanjšali pridelavo ali pa jo celo opustili. Tako kot vedno, vsi EU-ukrepi in tudi ukrepi naše države prizadenejo manjše, tiste, ki se ne morejo braniti." Varaždinsko zelje, ki je najprimernejše za kisanje, bi Hrvati radi zaščitili. podatke o pridelavi zelja težko dobiti, drugih vzvodov pa naša država za zbiranje podatkov o pridelavi nima. Moja ocena je torej, da v Sloveniji poteka tržna pridelava sorte Varaždin- sko na 70-100 ha površin, pridelek pa lahko računamo, da je v povprečju do 40 t/ha. Skupna pridelava zelja pa poteka na 150-200 ha površin, saj manjši pridelovalci pridelujejo po Ormož • Upravno sodišče ugodilo tožbi Občine Ministrstvo ni imelo nobene pod Upravno sodišče RS je ugodilo tožbi Občine Ormož proti Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo delji. Sodišče meni, da ministrstvo ni imelo podlage za zavrnitev vloge zaradi neizpolnjevanja pogojev Spomnimo. Septembra lani je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo zavrnilo vlogo Občine Ormož za sofinanciranje projekta gradnje vrtca v Veliki Nedelji. Po mnenju gospodarskega ministrstva naj bi bilo sporno leto, v katerem je občina uveljavljala 20.400 evrov stroškov za projektno dokumentacijo. Občina je namreč slednjo pridobila leta 2013, saj se je lahko na razpis prijavila samo z veljavnim gradbenim dovoljenjem. Občina je v dopolnitvi vloge pojasnila, da so stroški dokumentacije del investicije, ministrstvo pa je zavrnilo celotno vlogo in občini ni odobrilo niti evra. Pritožba zoper sodbo ni dovoljena V prepričanju, da jih je država pri delitvi regionalnih sredstev prevarala, saj na osmem razpisu niso dobili okrog 840.000 evrov evropskega denarja za gradnjo vrtca v Veliki Nedelji, je Občina pred približno enim letom vložila tožbo na upravno sodišče. V začetku oktobra pa je upravno sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo gospodarskemu ministrstvu v ponovni postopek, v katerem bo moralo upoštevati stališče sodišča glede razlage določb javnega poziva. Kot je razvidno iz obrazložitve sodbe, se sodišče namreč strinja z Ormožani, da ministrstvo ni imelo nobene podlage za zavrnitev vloge zaradi neizpolnjevanja pogojev javnega razpisa: Javni poziv je omogočal, da se kot upravičeni stroški uveljavljajo tudi stroški, ki so že nastali v letu 2013, kar v zadevi ni sporno in tožena stranka (Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) tudi izrecno priznava, da pri stroških investicije, planiranih v letu 2013, gre za upravičene pripravljalne stroške. Takšna razlaga pa ne izhaja iz prilog in obrazcev, na katere je tožena stranka oprla svojo odločitev. Sodišče zato meni, da bi morala tožena stranka v pozivu zahtevati od tožeče stranke, da se konkretno opredeli glede časa črpanja sredstev upravičenih stroškov investicije glede na obdobje, ki je bilo z javnim pozivom predvideno za dodeljevanje sredstev. Ker tega ni storila, ni imela podlage za zavrnitev vloge tožeče stranke zaradi neizpolnjevanja pogojev javnega poziva." Pritožba zoper sodbo ni dovoljena. Sok napoveduje odškodninsko tožbo: „Svinjarija brez primere" Za komentar smo zaprosili župana občine Ormož Alojza Soka, ki je ves čas opozarjal na to, da so opeharjeni za 700.000-800.000 evrov. „Nam so vzeli in dali nekomu drugemu, ki je svojo kvoto že potrošil. Za regionalna razvojna sredstva je namreč bilo določeno, da se razdelijo po regijah in znotraj regij po občinah. Tako pravilo je veljalo za vse razpise razen za zadnjega - torej osmega, na Zupan Sok je Alenko Bratu-šek, Metoda Dragonjo in Marka Drofenika prijavil pro-tikorupcijski komisiji zaradi spreminjanja pravil za dodeljevanje evropskih sredstev oziroma prirejanja razpisa. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02 ) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 119,20 EUR, za tujino v torek 114,40 EUR, v petek 105,60 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: CG Foto: CG petek • 30. oktobra 2015 Aktualno Štajerski 3 nič več slovensko? varaždinskega zelja. Slovensko kmetijsko ministrstvo je že vložilo ugovor. večini samo sorto varaždinski." Po statističnih podatkih naj bi samo v severovzhodni Sloveniji pridelali 2/3 zelja: „Sama bi rekla, da nekoliko manj, a okoli 70 ha sorte varaždinec vsako leto zagotovo pridelujemo. Ne glede na tržne razmere pridelava zelja v Sloveniji ne niha." Povprašali smo, kakšen dohodek predstavlja slovenskim pridelovalcem varaždinsko zelje: „O dohodku je v Sloveniji povsem nemogoče govoriti, saj cene v Sloveniji niso stabilne in nihajo povsem nepredvidljivo. Zagotovo pa pomeni ravno ta sorta velik del zimskih dohodkov manjših kmetij, ki tržijo na tržnicah." Varaždinec najkakovostnejše zelje za kisanje Kot še pojasnjuje Pušenjako-va, je sorta varaždinski odlična za skladiščenje, velja pa tudi za najkakovostnejšo sorto za kisa-nje zelja: „Slovenci imamo raje kislo zelje rumenkaste barve, čim tanjših rezancev in predvsem kuhano do mehkega. V drugih državah EU pa mora biti tudi skuhano kislo zelje še rahlo hrustljavo, predvsem pa čim bolj bele barve. Zato je večina hibridov žlahtnjena v to smer. Imajo debelejši, čvrstejši list, kar pomeni debelejše, trše rezance, posledično tudi daljši časa kuhanje zelja in s tem uničimo tudi več koristnih snovi v zelju, predvsem pa je barva kislega zelja veliko svetlejša, medlejša, manj rumena. Poleg tega so edino glave sorte va-raždinec primerne velikosti (manjše), imajo primerno tanek list, da se dobro skisajo in zaradi tega primerne za kisanje v celem za sarmo." Na rezultat oz. odločitev Evropske komisije bo treba še počakati. Postopek v zvezi z ugovori je predpisan z evropsko zakonodajo o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil: „Ko bo Komisija prejela dodatno utemeljitev Slovenije, bo presodila, ali je ugovor Slovenije upravičen. V primeru upravičenosti bo Slovenijo in Hrvaško pozvala, da se v roku treh mesecev dogovorita glede slovenskih pripomb in poskušata doseči dogovor. Če Slovenija in Hrvaška dogovora ne bosta dosegli, bo o tem odločala Komisija sama," so še pojasnili na kmetijskem ministrstvu. Monika Levanič lage za zavrnitev vloge zaradi sofinanciranja iz javnih sredstev za izgradnjo novega vrtca v Veliki Nejavnega poziva. Po besedah župana je bila občina pri gradnji vrtca v Veliki Nedelji (na posnetku) oškodovana za 700.000 ali celo 800.000 evrov. katerega je bilo treba oddati vlogo od 5. maja 2014 po kriteriju, da tisti, ki bo prvi oddal vlogo, bo pač prvi obravnavan in s tem imel prednost pri črpanju denarja iz razpisa. Tako smo predstavniki občin 5. maja na Petrolovih črpalkah čakali, da bo ura odbila polnoč in da smo lahko v prvih sekundah oddajali vloge. Svinjarija brez primere. To je moj komentar. A pri nas se zaradi tega nikomur nič ne zgodi. Alenka Bratušek, kot najbolj odgovorna, je danes poslanka, po tem, ko so v EU ugotovili njeno nesposobnost in je kot edine niso potrdili za EU-komisarko. Metod Dragonja, takratni minister, je sedaj sekretar na istem ministrstvu in ureja zadeve v slabi banki, kot lahko spremlja- Ce bodo Hrvati geografsko zaščiti zelje, bi to za našo kmetijo pomenilo veliko izgubo. Zmanjšali bi pridelavo varaždinca, morda ga sploh ne bi več pridelovali. Zaščita zelja bi za našo kmetijo pomenila izgubo velikega dohodka »Če bodo Hrvati uspeli geografsko zaščititi varaždinsko zelje, se nam slabo piše. To bi za našo kmetijo pomenilo izgubo trga za pol leta. Bili bi ob velik dohodek. Zelja namreč ne bi mogli prodajati pod tem imenom, kar bi pomenilo, da bi zmanjšali pridelavo varaždinca, morda ga sploh ne bi več pridelovali. Treba pa je povedati, da je to zelje najprimernejše za kisanje. Je lepe rumene barve, tankih listov in posebnega okusa. Lani smo poskusili skisati hibrid, a razlika je bila očitna. Stranke so to takoj opazile. Niso ga želele niti kupiti," pripovedujeta Janko in Irena Gašparič iz Podgorcev, ki se z intenzivno pridelavo zelenjave ukvarjata že 25 let. Na Kmetiji Gašparič že od samega začetka pridelujejo tudi varaždinsko zelje. Letos so ga pridelali več kot 35 ton. Večino prodajo na tržnicah, kjer opažajo vse večje povpraševanje po varaždincu. Zato so lani zgradili tudi novo kisarno: „Stranke celo raje primaknejo kakšen evro več, samo da kupijo varaždinca, ne pa hibride, ki so v trgovskih centrih. Varaždinec je odličen za skladiščenje in kisanje, najbolje pa se obnese tudi v kuhi.« Monika Levanič mo preko medijev. Marko Dro-fenik, direktor direktorata na MGRT, pa je naprej načrtovalec razpisov in tisti, ki odloča, kdo bo kaj dobil. On sedaj tudi odloča, kako naprej," je prepričan župan, ki je še dodal, da bodo najverjetneje vložili odškodninsko tožbo proti komisiji, ki jih je neupravičeno izločila. Monika Levanič Podravje • Zupani proti odvzemu koncesije za Dravo Podravju se vzame, daje pa drugam Župani in predstavniki podravskih občin so se v začetku tedna srečali na sedežu mestne občine Maribor in razpravljali o predlogu vlade za odvzem koncesij za izrabo energetskega potenciala reke Drave. Sestanka se je udeležilo 14 predstavnikov občin. Iz Spodnjega Podravja so to bili predstavniki občin Starše, Hajdina, Markovci in Gorišnica. Sklep, ki so ga župani izoblikovali na srečanju, se glasi: »Za obdravske občine je povsem nesprejemljivo, da se jim s spremembo 164. člena Zakona o varstvu okolja odvzame delež koncesije za rabo vode. Na ta način občine izgubijo pomemben vir, ki ga lahko vlagajo v obnovo in izgradnjo ustrezne občinske infrastrukture. Za obdravske župane je povsem nesprejemljivo, da se ves denar, ki se zbira na reki Dravi, namensko porablja drugje - za izgradnjo energetskih objektov in urejanje ko- munalne infrastrukture izven Podravja.« Župani bodo ta teden začeti sestanek predvidoma nadaljevali v ponedeljek, 2. novembra. Poleg poslancev iz tega okolja bi se na sestanku želeli srečati tudi s predsednikom vlade Mirom Cerarjem in ministroma za finance in okolje, Dušanom Mramorjem ter Ireno Majcen. Da koncesijska dajatev v proračunih občin ob Dravi predstavlja relativno visok prihodek, smo v našem časopisu že poročali. Najvišje zneske iz tega naslova so v letu 2014 (več kot milijon ali okrog milijon evrov) prejele občine Markovci, Maribor, Ptuj in Dravograd. Mojca Zemljarič Foto: ML Foto: ML 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 30. oktobra 2015 Podravje • Občinske blagajne bremeni tudi plačilo obveznega zdravstvenega zavarov Občine v štirih letih za zdravstveno zavarov Mesečni strošek obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga plača posameznik, ki ni v delovnem razmerju ali zavarovan državljani tudi tega prispevka zaradi prenizkih dohodkov ali primanjkljaja teh ne morejo poravnati. In oseb, ki jim občine državljanov ali 957 brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pravica do kritja prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje se uveljavlja na centrih za socialno delo. Namen pravice je zagotoviti osnovno zdravstveno zavarovanje vsem državljanom, ki niso vključeni v osnovno zdravstveno zavarovanje iz drugega naslova. Upravičenci do pravice so državljani Slovenije, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjujejo pogoje za denarno socialno pomoč. Pravica do kritja prispevkov za osnovno zdravstveno zavarovanje se dodeli za določen čas. Ta se določi glede na okoliščine, ki so podlaga za dodelitev višine denarne socialne pomoči. Dodeli se za dobo do treh mesecev, ko je vloga vložena prvič, do pol leta, ko je vloga ponovno oddana. Pravica do kritja prispevkov je lahko dodeljena za eno leto, če zaradi starosti (nad 63 let za ženske in nad 65 let za moške), bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca. Pravica je lahko podeljena še trajno, in sicer za osebo, ki je trajno nezaposljiva ali trajno nezmožna za delo ali v starosti nad 63 let za žensko in nad 65 let za moškega in je brez premoženja. Stroški občin za plačevanje zdravstvenega zavarovanja se zvišujejo Kot opozarjajo občine in kot tudi izhaja iz podatkov občin, so se stroški občin za plačevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja v zadnjih letih zvišali. Medtem ko na eni strani občinam rastejo izdatki za socialne prispevke, pa se jim na drugi strani nižajo prihodki (povprečnina). Tako so predstavniška združenja občin na predsednika vlade naslovile pismo, v katerem Mira Cerarja opozarjajo, da so ob upoštevanju socialne stiske, v katero so potisnjeni prebivalci in prebivalke, zaradi nesprejemljivega nižanja povprečnine še dodatno oškodovani občani, saj se znižujejo sredstva za storitve, ki so ključnega pomena za ka- kovost bivanja ljudi. »Kaj bo s programi za brezdomce, javno kuhinjo, materinskimi domovi in drugimi socialnimi programi, ki bi potrebovali glede na stisko ljudi celo širitev, si v tem trenutku ne upamo napovedati. Občine pa so tudi tiste, ki prevzemajo največje breme ob izrednih dogodkih, kot so naravne nesreče (žled, poplave, plazovi ...). Dejstvo pa je, da bomo krčenje občinskih sredstev dolgoročno občutili vsi,« je še zapisano v pismu. Ne glede na višanje stroškov in nižanje prihodkov pa so občine dolžne plačati prispevke npr. obveznega zdravstvenega zavarovanja, v nasprotnem primeru jih čaka izvršba finančne uprave. In kakšne stroške imajo občine v Podravju s plačilom obveznih zdravstvenih zavarovanj svojim občanom, ki so do tega upravičeni? Ptuj V letu 2014 so iz proračuna ptujske občine za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za svoje občane, ki so do tega upravičeni, namenili 245.920 evrov. Leta 2012 je bil ta znesek krepko nižji, 217.676 evrov, leto kasneje pa 218.315 evrov. V rebalansu proračuna za leto 2015 planirajo še višja sredstva kot lani, in sicer v višini 259.730 evrov. Hajdina Občina Hajdina je v letu 2014 za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za svoje občane, ki so do tega upravičeni, odštela 29.282 evrov. Primerljivi so tudi zneski za leto 2012 (29.838 evrov) in 2103 (29.612 evrov). V letošnjem proračunu imajo rezerviranih nekoliko več sredstev, in sicer 32.000 evrov. Dornava V občini Dornava so v letu 2014 za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za svoje občane, ki so do tega upravičeni, odšteli 26.141 evrov. Leta 2012 je bil ta znesek 24.340 evrov, leta 2013 pa le 13.611 evrov. Za ta namen Promocijsko sporočilo MDE Elektronika Danilo Milošič - vaše okno svet Podjetje MDE Elektronika Danilo Milošič, s. p., Vareja, Videm pri Ptuju, je podjetje s tradicijo. Ustanovljeno je bilo maja leta 1992 kot servis elektronskih naprav. Začeli so z majhno delavnico na Ptuju, v kateri so opravljali predvsem servisne storitve in vzdrževanje za osnovne in srednje šole. Kmalu so zgradili lastne delavnice na sedežu podjetja v Vareji, ki so jih odprli leta 1995. V tem času so začeli tudi širiti svojo dejavnost, ob popravilu elektronike, televizorjev in montaži antenskih sistemov so začeli prodajati in servisirati računalnike ter mobilne telefonske aparate. Zaradi vse večjega obsega dela oz. povpraševanja so leta 2003 odprli servis in prodajalno tudi na Ptuju, v Gubče-vi 23, ter zaposlili prva delavca. Podpisali so nove pogodbe o za- stopanju in servisiranju ter postali zastopnik in monter Total TV na širšem ptujskem območju. Še intenzivneje pa so se usmerili v telekomunikacije ter leta 2007 postali pooblaščen monter in prodajalec za tušmobil. Zaradi povečanega povpraševanja so odprli še štiri nove prodajalne, med njimi v Dominu centru, v Trstenjakovi 5, kjer poslujejo še danes. Na posameznih lokacijah so se sčasoma specializirali. Na Gubčevi 23 (02 788 55 48) deluje danes specializirani izvengarancijski servis za vse vrste prenosnih računalnikov, hišnih računalnikov in GSM-aparatov, RTV- in ostale elektronike. Stranke pri njih dobijo tudi baterije za skoraj vse mobilne aparate, drugo dodano GSM in računalniško opre- Lastnik in direktor MDE Elektronika Danilo Milošič s sodelavcema Ivanom Gavezom in Lidijo Prapotnik. Foto: Črtomir Goznik V prostorih nove Telemachove prodajalne, ki so jo uredili v Dominu centru v Trstenjakovi 5 (prej tušmobil), ponujajo vse storitve podjetja Telemach, tudi nakupe GSM-aparatov. Foto: Črtomir Goznik mo. Dejavnost MDE Elektronike je tudi veleprodaja. Ukvarjajo pa se tudi z izgradnjo žičnih, brezžičnih in optičnih računalniških mrež ter še vedno tudi z vzdrževanjem elektronske opreme na šolah in v podjetjih ter drugih institucijah. Pomembna prelomnica v podjetju MDE Elektronika Danilo Milošič je leto 2012, ko so na pobudo nekaj občin na Ptujskem začeli izgradnjo lastnega brezžičnega internetnega omrežja. Kot operater telekomunikacij danes s svojim omrežjem pokrivajo kraje med Zavrčem in Majšper-kom, Gomilo in Sv. Andražem ter skoraj celotno Dravsko polje. Omrežje neprestano izboljšujejo, saj želijo biti konkurenčni tudi na tem trgu in ljudem ponuditi kar največ. Vse za zadovoljne stranke, poudarja Danilo Milo-šič, zato so vsem novim strankam omogočili za osnovni paket brezplačen vklop in montažo. Za vsa morebitna povpraševanja so na voljo na elektronskem naslovu wifi@mdeptuj.si ali na telefonski številki 070 379 491. V razvoju se ne zaustavljajo. V Do-minu centru, v Trstenjakovi 5, so pred kratkim uredili novo prodajalno Telemach (02 778 70 70), v kateri ponujajo vse storitve podjetja Telemach: sklepanje naročniških razmerij, nakupe GSM-aparatov, sprejem v garancijski in izvengarancijski servis, storitve Total TV ter sklepanje in spremembe Telemachovih kabelskih storitev. V ponudbi pa imajo še tudi veliko dodatne mobilne opreme. Na parkirišču za avtobusno postajo pa so poskrbeli tudi za brezplačno parkiranje svojih strank. MDE Elektronika Danilo Milo-šič in Telamach sta kombinacija, ki zmaguje ter najboljše okno v svet. imajo v proračunu 2015 rezerviranih 25.000 evrov. Kidričevo V občini Kidričevo so za obvezno zdravstveno zavarovanje brezposelnih občanov v letu 2012 namenili 13.482 evrov, leta 2013 so porabili 37.505 evrov, leta 2014 so namenili 34.528 evrov, v letošnjem letu pa je za ta namen predvideno 37.000 evrov. Markovci V občini Markovci je bilo lani za plačilo obveznih zdravstvenih zavarovanj za upravičence porabljenih 29.374 evrov, predlani 27.765 in leta 2012 28.506 evrov. Letos so za te namene planirali kar 42.500 evrov. Podlehnik V občini Podlehnik so za obvezno zdravstveno zavarovanje brezposelnih občanov lani (2014) porabili 26.202 evrov. Leta 2012 so porabili 25.666 evrov, leta 2013 so porabili 23.611 evrov, v letošnjem letu, 2015, pa načrtujejo 26.500 evrov. Zavrč V občini Zavrč so v letu 2014 za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanje za brezposelne občane porabili 22.859 evrov, v letu 2013 so v ta namen porabili 20.920 evrov, v letu 2012 so porabili 18.730 evrov, v letošnjem letu pa imajo za to namenjenih 23.000 evrov. Žetale V občini Žetale so lani za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za svoje občane porabili 16.016 evrov, leta 2012 je bilo za ta namen porabljenih 11.645 evrov, v letu 2013 pa 13.457evrov. Letos pa imajo za to rezerviranih 16.000 evrov. Videm V občini Videm so lani za ta namen porabili 57.470 evrov, predlani 55.985 in leta 2012 50.781 evrov. Letos je za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja planiranih 60.000 evrov. Majšperk Občina Majšperk je v letu 2014 za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za svoje brezposelne občane namenila 31.510 evrov. V letu 2012 so porabili 25.047 evrov, leta 2013 31.979 evrov. Letos pa so za ta namen v proračunu rezervirali 35.500 evrov. Cirkulane Občino Cirkulane je plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za občane v letu 2014 stalo 34.805 evrov. Leta 2012 so za ta namen porabili 26.399 evrov, v letu 2013 pa 34.162 evrov. Za letos imajo v proračunu na tej postavki rezerviranih 37.200 evrov. Juršinci Občina Juršinci je v lanskem letu za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja namenila 31.416 evrov. V letu 2012 so za ta namen porabili 18.985 evrov, v letu 2013 pa 31.451 evrov. V letošnjem proračunu pa so za plačilo omenjenega prispevka rezervirali 35.000 evrov. Lenart Občina Lenart je lani za plačilo zdravstvenega prispevka namenila 73.858 evrov. Leta 2012 so za te namene pora- petek • 30. oktobra 2015 Tednikov objektiv Štajerski 5 anja nezaposlenim občanom anje občanov plačale pet milijonov evrov po drugi osebi, znaša nekaj manj kot 23 evrov (še v začetku leta 2014 je bil prispevek za skoraj osem evrov nižji). A številni plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje, je v Sloveniji več kot 72.200. Ob tem pa je bilo junija letos še vedno 0,05 % Foto: Črtomir Goznik bili 52.890 evrov, leta 2013 pa 67.310 evrov. V letošnjem proračunu pa so za plačilo omenjenega prispevka plačali 61.277 evrov. „Na podlagi razpoložljivih podatkov načrtujemo, da bo celotna obveznost za prispevke v letu 2015 znašala 83.500 evrov," so še sporočili. Sveta Ana v Slovenskih goricah Občina Sveta Ana v Slovenskih goricah je v lanskem letu plačala 15.353 evrov prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za občane, ki so do tega upravičeni. V letu 2012 so za te namene porabili 11.052 evrov, v letu 2013 pa 10.759 evrov. V letošnjem proračunu so za plačilo omenjenega prispevka rezervirali 16.500 evrov. Sveta Trojica v Slovenskih goricah Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je lani plačala 10.745 evrov prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje brezposelnih občanov. Leta 2012 so za te namene porabili 2.923 evrov, leta 2013 pa 4.053 evrov. V letošnjem proračunu so za plačilo omenjenega prispevka rezervirali 11.000 evrov. Trnovska vas Občina Trnovska vas je v lanskem letu za plačilo obveznega zdravstvenega prispevka občanov namenila 12.177 evrov. V letu 2012 so za te namene porabili 11.573 evrov, v letu 2013 pa 12.856 evrov. V letošnjem proračunu so za ta namen rezervirali 14.000 evrov. Benedikt Občina Benedikt je v lanskem letu plačala 8.018 evrov prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za občane, ki so do tega upravičeni. V letu 2012 so za te namene porabili 12.590 evrov, v letu 2013 pa 17.004 evre. V letošnjem proračunu so za plačilo omenjenega prispevka rezervirali 28.000 evrov. Cerkvenjak Občina Cerkvenjak je v lanskem letu za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne občane namenila 15.913 evrov. V letu 2012 so za te namene porabili 6.899 evrov, v letu 2013 pa 10.521 evrov. V letošnjem proračunu so za plačilo omenjenega prispevka rezervirali 18.000 evrov. „Ta sredstva so iz leta v leto višja, ker je vedno večje število upravičencev. V letu 2012 je bilo povprečno število zavarovancev 20, letos je bilo v začetku leta približno 40 oseb, sedaj je že 50 oseb," so še pojasnili. Sveti Tomaž Občina Sveti Tomaž je lani za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za občane namenila 29.894 evrov. V letu 2012 so za te namene porabili 22.319 evrov, v letu 2013 pa 28.614 evrov. V letošnjem proračunu so za plačilo omenjenega prispevka rezervirali 31.068 evrov. Središče ob Dravi Občina Središče ob Dravi je v lanskem letu za obvezno zdravstveno zavarovanje brezposelnih občanov namenila Poraba sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje občanov po občinah v evrih Benedikt 12.590 17.004 2014 28.000 Cerkvenjak 6.899 10.521 15.913 18.000 Cirkulane 26.399 34.162 34.805 37.200 Destrnik 21.215 22.823 24.250 25.500 Dornava 13.611 24.340 26.141 25.000 Gorišnica 21.567 21.919 24.921 24.595 Hajdina 29.838 29.612 29.282 32.000 Juršinci 18.985 31.451 31.416 35.000 Kidričevo 13.482 37.505 34.528 37.000 Lenart 52.890 67.310 73.858 83.500 Majšperk 25.047 31.979 31.510 35.500 Makole 14.003 15.762 19.154 19.200 Markovci 28.506 27.765 29.374 42.500 Ormož 95.067 114.243 117.528 137.000 Podlehnik 25.666 23.611 26.202 26.500 Poljčane 40.536 46.284 51.491 52.600 Ptuj 217.767 218.315 245.920 259.730 Slovenska Bistrica 232.212 234.960 237.587 292.000 Središče ob Dravi 17.207 22.733 22.039 24.200 Starše 14.076 25.855 26.966 33.000 Sv. Ana 11.052 10.759 15.353 16.500 Sv. Trojica v Slov. goricah 2.923 4.053 10.745 11.000 Sv. Tomaž 22.319 28.614 29.894 31.068 Trnovska vas 11.573 12.856 12.177 14.000 Videm 50.781 55.985 57.470 60.000 Zavrč 18.730 20.920 22.859 23.000 Žetale 11.645 13.457 16.016 16.000 22.039 evrov. V letu 2012 so za te namene porabili 17.207 evrov, v letu 2013 pa 22.733 evrov. V letošnjem proračunu pa so za plačilo omenjenega prispevka rezervirali 19.800 evrov. A to ne bo dovolj. Kot so namreč sporočili, z rebalansom načrtujejo zagotoviti dodatnih 4.400 evrov oziroma vsega skupaj 24.200 evrov. Ormož V občini Ormož so oz. bodo v štirih letih za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za občane plačali skoraj pol milijona evrov. Leta 2012 je znesek plačil za ta namen znašal 95.067 evrov, 2013 114.243 evrov in 2014 117.528 evrov. Za letos imajo v proračunu na postavki 137.000 evrov. Slovenska Bistrica Tudi v občini Slovenska Bistrica se je višina sredstev za obvezno zdravstveno zavarovanje brezposelnim občanom v zadnjih nekaj letih drastično povišala. Leta 2012 je občina porabila 232.212 evrov, leto kasneje 234.960 evrov, lani že 237.587 evrov. Letos pa ima občina v proračunu za ta namen rezerviranih kar 292.000 evrov. Makole Občina Makole ima letos v proračunu za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja predvidenih 19.200 evrov. Leta 2012, ko je začel veljati zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, 14.003 evre, leto kasneje je občina porabila 15.762 evrov, lani pa že 19.154 evrov. Poljčane Občina Poljčane je lani za plačilo prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja porabila 51.491 evrov. Leta 2012 so porabili 40.536 evrov, leto kasneje pa 46.284 evrov. V letu 2015 je v proračunu predvidenih 46.000 evrov, vendar ta znesek verjetno ne bo zadostoval. Po približni oceni naj bi letos tako za zdravstvena zavarovanja porabili okoli 52.600 evrov. Destrnik V občini Destrnik so oziroma bodo v štirih letih za plačilo ob- veznega zdravstvenega zavarovanja za občane, ki so do tega upravičeni, namenili okrog 100.000 evrov. Leta 2012 21.215 evrov, 2013 22.823 evrov in lani 24.250 evrov. Za letos je v proračunu za ta namen rezerviranih 25.500 evrov. Gorišnica V občini Gorišnica so lani za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za svoje občane namenili 24.921 evrov. V letih 2012 in 2013 je bil znesek nekoliko nižji: 21.919 in 21.567 evrov. Za letos imajo za ta namen v občinskem proračunu predvideno 24.595 evrov. Starše V Staršah so leta 2012 porabili 14.076 evrov za plačilo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje občanov. Leto kasneje so porabili že 25.855 evrov, lani 26.996 evrov. Letos imajo za ta namen predvidenih 33.000 evrov. »Kot kaže, jih bomo v celoti porabili,« je povedala Stanka Vobič z Občine Starše. OM, JŠ, DK, ML, MV, MZ ves.vem. vemo! Vabljeni na dan za podjetne! 6. 11. 2015 med 13:00 in 17:00 Točka VEM, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ptuj Vir: Občine Podravja *2015: Predvidena sredstva za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja občanom Prisluhnite strokovnjakom in uspešnim podjetnikom o različnih vidikih poslovanja. Ne zamudite enkratne priložnosti, da pridobite vse odgovore na enem mestu, v enem dnevu. Več informacij ter prijave na osebna svetovanja in predavanja: www.evem.gov.si/10let. Število mest je omejeno! (©VEM Portal za podjetja in podjetnike. Že 10 let. REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA Evropski socialni sklad 6 Štajerski Podravje petek • 30. oktobra 2015 Spodnje Podravje • O sramoti ptujskih pokopališč Polomljeni spomeniki, preraščeni grobovi, neprimerna vežica, blato ... Ptuj ima tri pokopališča: staro in novo rogozniško ter staro (mestno) pokopališče pri srednješolskem centru na Volkmerjevi ulici. V primerjavi s pokopališči v okoliških občinah so ptujska pokopališča slabo urejena. Na pokopališču na Volkmerjevi cesti se že leta ne pokopava, situacija tam je več kot akutna. Zatečeno akutna bi lahko dejali. Vsaj polovica grobov in spomenikov na tem pokopališču je oskrunjenih. Spomeniki so polomljeni, ležijo po tleh, grobnice in spomeniki so gosto preraščeni z bršljanom in drugim zelenjem. Nekaj grobnic je odprtih, oskrunjeno je tudi poslednje počivališče nekdanjega ptujskega župana Josefa Orniga. Spomenik in kipca ob njem so popisani oziroma porisani. Takšno stanje na pokopališču ni ob včeraj, nanj se že leta in leta opozarja. Obljube o ureditvi se iz leta v leto prelagajo, denarja za ta namen pa kar ni in ni. Kot tudi ne denarja za obnovo pokopališke veže na novem rogozniškem pokopališču ter ureditev preostale potrebne infrastrukture. Direktor Javnih služb (JS) Ptuj Alen Hodnik pravi, da bodo na pokopališču na Volkmerjevi na grobnice, ki so odprte, poskusili namestiti plošče, ulitke ali kaj podobnega, s čimer bi zaprli špranje. Prizadevali si bodo tudi za večji nadzor na pokopališču - s strani zaposlenih na JS in mestnih redarjev. Staro pokopališče na Volkmerjevi naj bi v prihodnje postalo spominski park, za kar je mestni svet MO Ptuj aprila letos potrdil občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). V skladu z njim bodo na območju pokopališča obnovili pokopališki zid in ograje, uredili pešpoti, odstranili preraščeno zelenje, zelenice in zasaditev drevja bodo uredili na novo. Grobnice, ki so še dobro in solidno ohranjene, bodo ostale na mestu samem, preostale spomenike, ki so pod zaščito kulturno-spomeniškega varstva, bodo namestili v kroge in bodo nastali tako imenovani spominski krogi. Obnovili bi Foto: Črtomir Goznik Pogled na staro mestno pokopališče, ki naj bi bilo že davno preurejeno v spominski park, je ne le žalosten, ampak katastrofalen. ploščad s spomenikom mednarodnemu heroju Jožetu Lacku, spomeniku padlim borcem NOB, zid talcev, spomenik borcem jugoslovanske vojske bi ostal v izvorni obliki. Celostna obnova pokopališča in preureditev v spominski park bo predvidoma potekala po etapah. Spominski park naj bi bil v celoti ograjen, ponoči naj bi se vhodi zaklepali. Prekop grobov ne bo poceni, še manj hiter postopek Kdaj bo prišlo do ureditve spominskega parka, ni znano. »Trenutno ni niti znano, koliko bi tovrstna ureditev oziroma investicija stala,« je povedal direktor JS Alen Hodnik in dodal, da pa so nekatere aktivnosti, ki bodo podlaga za nadaljnje urejanje spominskega parka, že začeli. Med temi so prekopi grobov in prenos posmrtnih ostankov na druga pokopališča. »Vzpostavljamo kontakt s svojci pokojnih in zbiramo informacije o tem, kdo se bo odločil za prekop grobov in prenos posmrtnih ostankov pokojnih. S prekopi bi lahko pričeli v kratkem, morda po novem letu. Strošek prekopa enega groba je ocenjen na 950 evrov. Razmišljamo, da bi svojcem šli pri tem nasproti in da bi naše podjetje pokrilo del stroškov. Postopek je kar kompleksen in občutljiv. Pri prekopu morata med drugimi biti navzoča zdravstveni in sanitarni inšpektor. Na dan se sme prekopati samo en grob, zato bo postopek prekopov kar dolgotrajna zadeva. Potencialno bo za prekop okrog 40 grobov. Moramo vedeti, da v nekaterih primerih svojcev ne najdemo ali pa jih enostavno ni. Ko bodo opravljeni prekopi, bi lahko pokopališče začasno uredili. Na primer zasejali travo, uredili poti, popravili ograjo ...,« pove Hodnik in nadaljuje: »Rešitev, kot je predvidena po OPPN, bo zahtevala več dela in finančnih virov. Treba bo upoštevati smernice Zavoda za varstvo kulturne dediščine glede delov pokopališča in spomenikov, ki so zaščiteni. Pa tudi občina bo morala prispevati svoj del (predvsem finančni, op. a.).« Tudi novo rogozniško pokopališče potrebno vlaganj Novo ptujsko pokopališče na Ptuj • Ravnateljica v sporu s svojima pomočnicama Kdo nad kom v ptujskem Vrtcu izvaja mobing Da so odnosi med ravnateljico Vrtca Ptuj Boženo Bratuž in njenima pomočnicama Ksenijo Zorec in Mojco Nahberger zelo slabi, je s tem, ko sta pomočnici vložili zahtevo za postopek ugotavljanja mobinga na delovnem mestu, postalo več kot jasno. Ravnateljica očitke zavrača in trdi, da nikakor ne gre za mobing ter da je za vse kriv njun slab odnos do hrane, saj da jesta samo skorjo, sredico kruha pa da zavržeta. A neuradno je slišati, da so stvari bistveno bolj kompleksne: vsi sedanji dogodki naj bi bili posledica tega, da je ravnateljica mnenja, da pomočnici ptujskemu županu Miranu Senčarju - ki Bratuževi ni ravno naklonjen in se je jasno opredelil, da bi morala v pokoj - posredujeta informacije. „Zaradi dolgotrajnega žaljivega in neprimernega vedenja do naju ter nevzdržnih razmer na delovnem mestu sva bili prisiljeni izbrati zakonske poti. Zoper ravnateljico tečejo postopki pri Odboru za mobing ter pri sindikatu Vrtca Ptuj. Žal ravnateljica nadaljuje z blatenjem in diskreditacijo, nadaljuje s podtikanjem in se ne ustavi niti pri tako vnebovpijočih lažeh, kot je kruh v bioloških odpadkih," sta v izjavi za naš časopis povedali pomočnici ravnateljice Vrtca Ptuj Ksenija Zorec in Mojca Nahberger in dodali, da gre za preveč kompleksno zgodbo in dalj trajajoče žaljivo in neprimerno vedenje ter podtikanja ravnateljice, kar že rešujejo pristojne institucije. Kot pojasnjujeta, je zadeva v rokah tožilstva, inšpekcijske službe in sindikata. „Težav v odnosih med zaposlenimi in vodstvom v upravi Vrtca Ptuj se preko medijev ne da reševati, še posebej ne prek pisem odvetnika, ki je na plačilni listi ravnateljice Božene Bratuž. Slike koša z biološkimi odpadki, po katerih brska vodja institucije, ko panično išče razloge za diskreditacijo in javno blatenje zaposlenih, so nevredne komentarja," še dodajata pomočnici ravnateljice in zaključujeta z besedami: „Javnost pa naj si ustvari svoje mnenje." In čeprav pomočnici ravnateljice Vrtca Ptuj trdita, da so nesoglasja dolgotrajna, Bratu-ževa to zavrača in vztraja, da do junija, ko so obravnavali odnos do hrane, niso imeli težav. „Metanja hrane v smeti ne bom to-lerirala, še posebej ne, dokler bo en sam otrok lačen! Sodelavke so mi namreč prijavile, da obe pomočnici zavržeta več sredic kruha, ker jesta samo skorje. Ko sem postavila jasna merila, se je začelo," pojasnjuje Bratuževa in dodaja, da so pred tem imele korektne odnose ter da ju je zato tudi imenovala za pomočnici. Vse tri so sodelavke že vrsto let, Zorčeva je v Vrtcu Ptuj zaposlena od leta 1982, pomočnica ravnateljice je od leta 2006, Nahbergerjeva pa v tem zavodu dela od leta 1997, pomočnica ravnateljice pa je od leta 2008. Kdo komu in kako grozi ter kdo izvaja mobing Odnosi med ravnateljico in pomočnicama naj se ne bi skrhali le zaradi slabega odnosa do hrane Zorčeve in Nahber-gerjeve, kot jima očita ravnateljica, temveč tudi zaradi njunega mobinga nad eno zaposleno. Prav to naj bi bil razlog, trdi Bratuževa, da jima je dala pisno opozorilo pred uvedbo postopka redne odpovedi pogodb o zaposlitvi. Kdo torej komu grozi in izvaja mobing? „Jaz njima z ničimer nisem grozila niti ju poniževala, res pa je, da sem na podlagi prijave, v funkciji delodajalca, morala uvesti ustrezen postopek," pravi ravnateljica ptujskega Vrtca in dodaja, da sama še ni prejela nobene prijave o mobingu. „Sindikat zastopa delavki in tega ne oporekam nikomur. Sama nisem prejela nobene prijave o mobingu. Preseneča pa me, kako to, da se v samem postopku sindikat ni izločil glede na dejstvo, da je tudi prva prijaviteljica mobinga članica istega sindikata. Glede stalnih nalog v našem Ravnateljica Božena Bratuž in pomočnici Ksenija Zorec in Mojca Nahberger. Foto: ČG petek • 30. oktobra 2015 Podravje Štajerski 7 Foto: Črtomir Goznik Denarja v proračunu za obnovo mrliške vežice ni Načrte v zvezi z urejanjem novega rogozniškega pokopališča je nedavno na tiskovni konferenci predstavil direktor JS Alen Hodnik. »Zavedamo se, da bodo proračunska sredstva za pokopališče nezadostna. Po drugi strani pa je stališče vseh organov - vodstva in nadzornega sveta JS, vodstva MO Ptuj in mestnih svetnikov -, da je infrastruktura na pokopališču potrebna obnove. Aktivnosti za izgradnjo žarnega zidu smo že začeli. Na pokopališču bi bilo treba urediti še prostor za posip pepela za anonimne pokope, manjka prostor za pokop mrtvorojenih otrok. Iščemo rešitve za senčenje in streho v primeru dežja ali snega. Iz osnutka proračuna MO Ptuj za leto 2016 je razvidno, da sredstva za obnovo pokopališke veže niso predvidena. JS Ptuj (vodstvo in nadzorni svet) smo na MO Ptuj podali pobudo, da se v proračunu 2016 za obnovo vežice nameni 150.000 evrov. Tega denarja ni. Na postavki za pokopališče je 50.000 evrov, kar zadostuje za urejanje novih grobnih polj,« je dodal Hodnik in omenil, da se na Ptuju pripravlja tudi nova cena za najem grobov. Razmišljanja gredo celo v smeri, da bi vsak nov zakupnik najprej plačal prvi zakup, nato pa vsakoletno še najemnino. Rogoznici je bilo dolga leta precej zanemarjeno. Odkar ga je v upravljanje prevzelo občinsko podjetje JS Ptuj, je za odtenek bolj urejeno in vzdrževano. V zadnjih letih so namestili razsvetljavo in ozvočenje, sčasoma urejajo tudi poti. Prvi, najstarejši del pokopališča, preraščajo drevesa. Dostop do grobov je po blatu. Pokopališka vežica je več kot potrebna obnove. Poslovilni prostor pred vežico je na prostem. Pogrebci se poleti od pokojnega poslavljajo pod žgočim soncem, pozimi in v jesenskem času na vetru, velikokrat tudi v dežju in snegu. Pred leti so JS na poslovilnem prostoru namestile v korita posajena drevesa, ki naj bi nudila vsaj nekaj sence. Kaj dosti sence drevesa niso dala, kasneje so jih odstranili, ker se niso izkazala za uspešno rešitev. Mojca Zemljarič zavodu pa lahko rečem le to, da sem jih zaradi racionalizacije dela nekoliko enakomer-neje prerazporedila med vse, v skladu z odgovornostmi delovnega mesta. Če pomočnik ravnatelja dodelitev nalog razume kot mobing, potem je verjetno nekaj narobe v njegovem sprejemanju in razumevanju odgovornosti," odgovarja ravnateljica ptujskega Vrtca. Po vsem navedenem je težko verjeti, da bo vodstvo Vrtca Ptuj v tej sestavi še lahko funkcioniralo. To priznava tudi ravnateljica in dodaja, da je glede na to, da sta pomočnici nadaljevali z uničevanjem hrane, kar je tudi fotografirano, proti njima morala ponovno uvesti postopek. Dženana Kmetec Na čigavi plačilni listi je odvetnik Igor Majnik Ker smo v naše uredništvo o omenjeni zadevi prejeli pismo bralcev odvetnika Igorja Majnika, ki je povzel dogajanje v Vrtcu Ptuj, ki ga, kot pravi, povezuje z vsemi županovimi poskusi brez argumentov kriminalizirati delo ravnateljice, smo s tem seznanili tudi pomočnici in ravnateljico. Slednja je povedala: „Navedbe gospoda Majnika lahko komentira le on sam. Sama lahko dodam, da s celoletnimi pritiski in neprestanimi nadzori in inšpekcijami, ki smo jih bili deležni in ki niso dokazali niti enega prekrška, zagotovo težko vzdržujemo dobro razpoloženje, motiviranost in pozitivno naravnanost, ki je še kako potrebna za dobro delo z najmlajšimi." Zorčeva in Nahbergerjeva pa sta povedali, da se stvari ne da reševati preko pisem bralcev v medijih, še najmanj pa z odvetnikom, ki da je na plačilni listi ravnateljice. Ptuj, Podravje • Podelitev nagrad Inženirske zbornice Kako in kaj lahko inženirji spremenijo Za izjemne dosežke slovenskih inženirjev Inženirska zbornica podeljuje nagrade, s katerimi želijo izpostaviti pomembne dosežke. Letos so jih podeljevali na Ptuju, in sicer v četrtek v dominikanskem samostanu. Podelitev nagrad Inženirske zbornice Slovenije je osrednji dogodek ob dnevu inženirjev. Lani so ga gostili v Idriji, letos pa je potekal v najstarejšem slovenskem mestu, na Ptuju. „Z nagradami želimo izpostaviti izjemne dosežke slovenskih inženirjev in obeležiti delo posameznikov, ki s svojo inovativnostjo skrbijo za višje standarde v stroki in ustvarjajo dodano vrednost v slovenskem gospodarstvu," je na slavnostni podelitvi povedal predsednik zbornice Črtomir Remec. Poudaril je, da je odgovornost in pomembnost inženirskega dela velika ter da napredek države ni možen brez dela inženirjev, ki lahko s svojo inovativnostjo in ustvarjalnostjo zelo veliko prispevajo k dodani vrednosti. Prisotne je ob tej priložnosti nagovoril tudi podžupan mestne občine Ptuj Gorazd Orešek. Izpostavil je pomen hitre in varne gradnje, pri čemer imajo inženirji izjemno pomembno vlogo. Prepričan je, da je pomembno tudi, da se upošteva trajnostno naravnanost, kar na ptujski občini še posebej izpostavljajo. Tri nagrade za življenjsko delo Vsako leto Inženirska zbor-niča podeli tudi različne nagrade, med drugim tudi za življenjsko delo. Te so letos prejeli: Janez Gorišek, Daniel Magajne in Jože Triglav - Joc. Gorišek je med drugim konstruktor smučarskih skakalnic Lnivar2itficnemu diplomiranemu inžcnrju gradbeništva, nagrada fZ6 za življenjska defo no področju gredica Objßkcov, 23 njegov prispevek no področju načrtovanja in grednje srnufcarsfciH akakafnth In I« in letalnic v Planici, s čimer je pomembno prispeval k promociji Slovenije. „Najprej z bratom, zdaj pa s sinom, je vztrajno in inovativno širil svojo vizijo v gradbeni stroki in športu, njegovo delo odmeva celo v matematični znanosti, kjer so krivulje oblik skakalnih naprav poimenovali »planicoi-de«. S svojim znanjem in intuicijo je pomembno zaznamoval smučarske polete, posredno pa tudi slovenski kulturni prostor, kjer Planica zavzema kultno mesto, ki presega gradbene dosežke in sam šport," so svojo odločitev, da ga nagradijo, pojasnili na Inženirski zbornici. Magajne je nagrado prejel zato, ker je pomembno prispeval k razvoju znanj o gradnji ¿Ai iTijrrrij I! & I z S Foto: Mediaspeed Prejemniki nagrad Inženirske zbornice ob podžupanu Gorazdu Orešku; z leve: Danijel Magajne, Janez Gorišek, Jože Triglav in Črtomir Remec in sanaciji mostov ter sanaciji hiš in zemeljskih plazov. Tretji prejemnik nagrade za življenjsko delo je Jože Triglav - Joc, za katerega so zapisali, da je „geodetsko stroko zaznamoval s sodelovanjem pri raziskovalnih in razvojnih projektih, z razumnim in praktičnim reševanjem strokovnih problemov ter neomajno strokovno etičnostjo, kar je pomembno prispevalo tudi k mednarodni uveljavitvi slovenske geodetske stroke." Ob nagradah za življenjsko delo sta bili podeljeni še dve nagradi za enkraten inženirski dosežek, prejemnika pa sta Edvard Stok, ki je bil vodja projekta konstrukcije hokejske in plavalne dvorane Ledeni dvorec v Astani v Kazahstanu, ter Dušan Rožič, ki je na viaduktu čez železniško progo v Grobelnem zasnoval popolnoma novo tehnologijo gradnje mostov s spuščanjem konstrukcije v končno lego. Kot projektant je sodeloval tudi pri viaduktu Črni kal, mostu čez Muro in mostu Ada v Beogradu. Podeljeno je bilo tudi priznanje za obetajočega mladega inženirja, tega je prejel Marko Movrin, ki vodi projekt in izvaja nadzor nad elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš. Častni član Inženirske zbornice je postal Ivan Iveta, dolgoletni sodelavec komisije za strokovne izpite, čigar delo je pomembno vplivalo na strokovnost in vsebinsko kakovost delovanja zbornice. Dženana Kmetec Ljubljana • Predsednik države podelil državna odlikovanja Medalja za zasluge Branku Brumnu V predsedniški palači je bila 23. oktobra slovesnost ob podelitvi državnih odlikovanj. Predsednik države Borut Pahor je red za zasluge podelil dr. Janezu Bogataju za prispevek k prepoznavnosti in visokemu vrednotenju slovenske etnografske dediščine. Medalje za zasluge pa so prejeli Franko Košuta in Bruno Volpi Lisjak za zasluge pri razkrivanju pomena ribištva in pomorstva za slovensko zgodovino v Tržaškem zalivu, Vasja Samec za prispevek k ohranjanju slovenske nesnovne dediščine na področju ljudskega plesnega izročila ter Branko Brumen, vodja ptujskega Ku-rentovanja, za 20 let zavzetega uveljavljanja slovenske etnografske dediščine in uspešnega vodenja Kurentovanja v tem obdobju. Za to državno odlikovanje so ga predlagali Svet princev karnevala, Zveza društev kurentov in FECC. „Medaljo za zasluge sprejemam s ponosom in častjo v želji, veri in prepričanju, da jo delim z vsemi tistimi, ki so od leta 1959 naredili veliko za ptujsko Kurentovanje. Prepričan sem, da smo tudi z jubilejnim, 55. Kurentovanjem Ptuj še utrdili kot slovensko pustno prestolnico in evropsko karnevalsko mesto, z enim osrednjih festivalov etnološke dediščine v srednji Evropi. Mesto je s Kurentovanjem postalo nepogrešljiv del evropskega karnevalskega koledarja in se uveljavilo na zemljevidu najpomembnejših evropskih FECC karnevalskih mest. Po vpisu kurentovih obredov v državni register nesnovne kulturne dediščine želimo kurentu in Kurentovanju zagotoviti Unesco varovanje nesnovne kulturne dediščine, dvigniti zavedanje o njej na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter s tem še bolj utrditi spoštovanje te izjemne dediščine," je po prejemu državnega odlikovanja povedal Branko Brumen. MG Foto: Arhiv Branko Brumen, prejemnik državnega odlikovanja - medalje za zasluge. Na fotografiji s predsednikom države Borutom Pahorjem. 8 Štajerski Podravje petek • 30. oktobra 2015 Ptuj • Mestni svetniki potrdili rebalans proračuna 2015 Ptuj • O občinskem proračunu 2016 in pregrešno 700.000 evrov manj evropskega denarja, kot so načrtovali Ptujski mestni svetniki in svetnice so na ponedeljkovi 11. redni seji med drugim potrdili rebalans letošnjega proračuna. V primerjavi s februarja sprejetim proračunom se po rebalansu prihodki z 28 znižujejo na 26 milijonov evrov. Odhodki proračuna se po rebalansu znižujejo za 1,6 milijona evrov. Je proračun za 201 Na 11. redni seji sveta mestne občine (MO) Ptuj so svetniki in svetnice da je gradivo proračuna 2016 že pripravljeno za obravnavo in nadaljnje Na predlog rebalansa je bilo podanih nekaj amandmajev. Med njimi najvišji v vrednosti 30.000 evrov. Dodatna sredstva v tej višini se bodo namenila za občinsko podjetje - dejavnost turizma, skupna vrednost postavke v proračunu znaša 95.000 evrov. Direktor Javnih služb Alen Hodnik nam je po seji pojasnil, da se bo ta denar namenil za pokrivanje stroškov v dominikanskem samostanu. 59.000 evrov dividende iz KP Ptuj Posebnih pripomb na pripravljeni rebalans proračuna svetniki niso imeli in so ga z večino glasov potrdili. Najvišji delež med prihodki v proračunu predstavlja dohodnina oz. glavarina (10,5 mio evrov). Manj prihodka načrtujejo pri globah (97.000 namesto 156.000 evrov), pa tudi od prodaje osnovnih sredstev, zemljišč in neopredme-tenih sredstev bo predvidoma nižji prihodek -za kar 460.000 evrov. Nižji od predvidenega bo znesek prejetih sredstev iz proračunov drugih občin, zaradi nižjih stroškov delovanja Skupne občinske uprave Sp. Podravje. 700.000 evrov bo manj prihodka iz naslova evropskih sredstev. Ker je občina spremenila odlok, ki je podlaga za izračun komunalnega prispevka, se bo manj sredstev v občinski proračun nateklo tudi iz tega vira, in sicer za 108.000 evrov manj od sprva predvide- nih 308.000 evrov. Med dodatnimi prihodki v občinski proračun pa se načrtuje dividenda iz poslovanja Komunalnega podjetja (KP) Ptuj, kjer ima MO Ptuj 53-odstotni lastniški delež. Kje so krčili in kje dodali Rezi so tudi med odhodki. Za obnovo in dograditev gasilskega doma Ptuj bodo namesto predvidenih 150.000 letos namenili 75.000 evrov. 44.000 evrov manj bo šlo za plače občinskih uslužbencev in 366.000 evrov manj od predvidenih za ureditev novega P & R parkirišča na Zadružnem trgu. Finančno so oklestili tudi investicijo Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Ptujskega polja II. faza. Tako bo potrebno 407.820,01 EUR manj sredstev od predvidenih; zaradi sprememb na projektu in racionalizacije. Nekatere postavke med prihodki so z rebalansom povišali. Med drugim bodo več denarja namenili za vzdrževanje krajevnih cest, medtem ko so za nekatere določene investicije v cestno infrastrukturo sredstva skrčili (Slovenjegoriška cesta, Podvinci, Žabjak). Dodatnih 60.000 evrov so z rebalansom zagotovili za promocijo Ptuja, 125.000 evrov se dodatno namenja za vlaganja v vodooskrbni sistem - zaradi nujne izgradnje vodovoda v ulici Lackove čete in strojne opreme dveh črpališč v Podvincih. Mojca Zemljarič Podlehnik • Odprli prenovljen vodovod in sanirano cesto Pitna voda za 479 gospodinjstev V petek popoldne so na Gorci svečano predali namenu obnovljen vodovodni sistem Gorca-Dežno, s katerim so s pomočjo evropskih sredstev zagotovili pitno vodo 479 haloškim gospodinjstvom; po položitvi vodovoda so na celotnem 5,5-kilometrskem odseku sanirali tudi cesto. Kot je ob odprtju poudaril župan občine Podlehnik Marko Maučič, so se za obnovo vodovodnega sistema Gorca-Dežno odločili zaradi dotrajanosti sistema in velike izgube vode. S projektom so bili uspešni na razpisu za sredstva iz evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je financiral 85 odstotkov vrednosti, ostalo pa so zagotovili iz občinskega proračuna: »Z obnovo sistema smo zagotovili učinkovito dostavo pitne vode do 479 haloških gospodinjstev ali več kot 1000 prebivalcem iz naselji Dežno, Gorca, Jablovec, Kozminci, Rodni Vrh, Strajna, del Stanošine in Zakl v občini Podlehnik. Sočasno smo zagotovili tudi oskrbo s pitno vodo za prebivalce sosednjih občin Žetale, Videm in Majšperk, ki se oskrbujejo iz tega vodovoda. Z obnovo vodovoda pa bomo znižali tudi stroške rednega vzdrževanja ter zagotovili hitrejši gospodarski in turistični razvoj naselij, občin in regije.« Celotna investicija je veljala 986.517 evrov, pri čemer je Evropska unija zagotovila 834.960 evrov, oziroma 85 odstotkov upravičenih stroškov, preostanek dobrih 151.000 evrov pa so zagotovili iz proračuna občine Podlehnik. Pripravljalna dela so začeli že lansko jesen in nadaljevali čez l etošnje poletje, po končani menjavi vodovodnih cevi pa so letošnjo jesen v celotni 5,5-kilometrski dolžini trase sanirali in utrdili tudi asfaltno cesto. Po tem, ko je pomembno pridobitev za širše območje Haloz blagoslovil farni župnik Benjamin Mlakar, so s prerezom vrvice prenovljen vodovod in sanirano cesto svečano predali namenu podlehniški župan Marko Maučič, direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec in eden najstarejših domačinov Martin Vinko. M. Ozmec Foto: M. Ozmec S prerezom vrvice so prenovljen vodovod in sanirano cesto na Gorci predali namenu (z desne) župan Marko Maučič, eden najstarejših domačinov Martin Vinko in direktor Komunalnega podjetja Ptuj Janko Širec. Po menjavi vodovodnih cevi so v celotni 5,5-kilometrski dolžini trase sanirali in utrdili tudi asfaltno cesto Gorca-Dežno. Predlog proračuna MO Ptuj za leto 2016 je v primerjavi z letošnjim rebalansom, ki so ga svetniki sprejemali na tej isti seji, precej nižji. V proračunu za prihodnje leto je načrtovanih za okrog 23,5 milijona evrov prihodkov in odhodkov. Za letošnji proračun, ki so ga svetniki z rebalansom ta teden uravnotežili, je bilo najprej predvidenih dobrih 28 milijonov evrov prihodkov. Po rebalansu se predvideva dva milijona evrov prihodkov manj, torej okrog 26 milijonov evrov. V proračunu 2016 je predvidenih le še dobrih 23 milijonov evrov prihodkov. Nekdanji župan Štefan Čelan, danes vodja svetniške skupine Liste dr. Štefana Čelana, je na seji poudaril, da je proračun za prihodnje leto načrtovan preveč skromno. Dodal je, da bi MO Ptuj v novi finančni perspektivi lahko počrpala 43 milijonov evrov evropskih sredstev. Zato naj se čim prej pripravijo projekti, ki bodo takrat, ko bodo objavljeni razpisi, pripravljeni za oddajo vloge za sofinanciranje. »Razpisni roki bodo izjemno kratki in dobrodošlo bo, če bodo projekti pripravljeni za prijavo,« je dodal nekdanji prvi mož MO Ptuj. Zdajšnji župan Miran Senčar je Čelanu odgovoril, da prihodki v proračunu niso načrtovani skromno, temveč realno. »Nismo sramežljivi, smo samo realni,« je izpostavil Sen-čar in dodal, da ima MO Ptuj iz naslova vseh zadolžitev iz preteklega obdobja (kreditov, leasingov, stavbnih pravic) na letni ravni finančno obveznost v višini dveh milijonov evrov. »To ni proračun previdnosti, temveč proračun realnosti.« Svetnik SD Miran Meško je vprašal, zakaj v proračunu za leto 2016 ne najde dveh cest (Volkmerjeva ulica in pri OŠ Ljudski vrt), ki bi ju bilo treba urediti, saj ju je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opredelil kot kritični. Župan Senčar je odvrnil, da to ni proračun previdnosti, temveč proračun realnosti. Svetnika Janeza Rožmarina (NSi) je zanimalo, kako bo z ureditvijo novega ptujskega pokopališča in krožišča na Zagrebški cesti ter ali se bo uredila lesena brv čez Studenčnico. Svetnica Liste dr. Štefana Čelana Tatjana Vaupotič Zemljič je v imenu ravnateljev vseh štirih ptujskih osnovnih šol opozorila na pomanjkanje sredstev za pokri- vanje materialnih stroškov v osnovnih šolah. Dejala je tudi, da bi bilo več kot dobrodošlo, če bi se povečala sredstva za zaposlitve preko javnih del. Proračun, kot je bil predstavljen, so svetniki potrdili in s tem dali zeleno luč za njegovo javno obravnavo. Cvetlična korita še vedno vroča tema Pri točki Pobude in vprašanja je vodja svetniške skupine Sveta Trojica v Slov. goricah • Še z 8. redne seje Izgradnjo pločnikov prem Osrednja točka minule, 8. redne seje sveta Občine Sveta Trojica je bila Kot je v uvodu povedal župan Darko Fras, je glavni razlog za rebalans občinskega proračuna nakup prenosnega urgentnega ultrazvoka za nujno medicinsko pomoč v ZD Lenart v višini dobrih 25.000 evrov: „Ministrstvo za zdravje je objavilo javni razpis za sofinanciranje za nakup ultrazvoka. ZD Lenart je sprva predlagal, da bi se javno naročilo izvedlo preko Občine Lenart. Ker pa se je ugotovilo, da bo Lenart po tistih kazalcih imel nižji odstotek kot Sveta Trojica, je zato nosilec projekta naša občina. Dobili smo odobrena sredstva v višini 18.000 evrov, preostali delež - dobrih 7.000 evrov - pa bo zagotovil ZD Lenart." Sicer pa sta razlog za sprejem rebalansa tudi dve investiciji, ki letos nista bili načrtovani v polnem obsegu, a je občina pridobila interventna sredstva od države. Gre za sanacijo mostu in cestnega odseka Novak-Dobaja v vrednosti slabih 50.000 evrov ter plaz Krajnc v vrednosti 97.000 evrov (oba projekta, razen stroškov DDV, financira Ministrstvo za okolje in prostor). Slanič: »To vidim kot rahlo provokacijo« Občinski delež denarja so v rebalansu zagotovili s prerazporeditvijo iz več postavk, tudi iz postavk izgradnja pločnikov v Gočovi in Spodnji Senarski, kar je še posebej zbodlo svetnika Draga Slaniča: „O tem debatiramo že nekaj let. Sedaj pa smo vzeli stran še teh nekaj sredstev, ki so bila temu namenjena. Kot kaže, se tudi letos tukaj ne bo nič premaknilo. To vidim že kot rahlo provokacijo. Po katerem ključu ste vzeli sredstva ravno iz teh dveh projektov?" Župan je pojasnil: „Preprosto, če letos ne moremo dobiti pretežnega dela sredstev iz Direkcije za infrastrukturo oz. ministrstva, potem to nima smisla. Edini razlog je, da prerazporejamo sredstva iz postavk, ki jih ni mogoče realizirati. Upam, da nam bo prihodnje leto uspelo pridobiti sofinancerska sredstva za omenjena projekta." V nasprotnem primeru bodo po besedah Da so z rebalansom letošnjega proračuna vzeli sredstva za gradnjo pločnikov v Gočovi in Spodnji Senarski, je pošteno zmotilo svetnika Draga Slaniča: „To vidim že kot rahlo provokacijo." Foto: ML petek • 30. oktobra 2015 Podravje Štajerski 9 dragih cvetličnih koritih 6 preskromen ali realen največ razpravljali o predlogu proračuna za prihodnje leto. Številni razpravljavci so nad tem, sprejemanje, izrazili zadovoljstvo. SH^. ^m^^^m aH Primerjava prihodkov proračunov 2015 - 2016 Proračun februar 2015: 28,1 mio evrov Koraki za turistični razvoj Župan MO Ptuj Miran Senčar je na ponedeljkovi seji mestnega sveta dejal, da iščejo najprimernejšo sprehajalno pot oz. hodnico, ki bi turiste vodila skozi mesto Ptuj, in sicer z gradu do P&R parkirišča na Zadružnem trgu. Trasa poti bi morala biti speljana tam, kjer je podoba mesta kar se da najbolj urejena ter privlačna in kjer je tudi za turiste dovolj ponudbe (lokali, trgovinice ...). Za potrebe turistično-rekreativnih dejavnosti naj bi MO Ptuj kmalu pristopila tudi k legalizaciji rabe rekreacijske poti po kroni Ptujskega jezera. Ko bo pot legalizirana, naj bi MO Ptuj čez potoke ob jezeru namestila brvi. Projekt naj bi kopirali kar po Ljubljani, ki je za eno tovrstno brv odštela po 15.000 evrov. Rebalans oktober 2015: 26 mio evrov Predlog proračuna za 2016: 23,4 mio evrov stopki nabave naj se izpeljejo transparentno in javno. Cena mora biti eden od glavnih kriterijev nabave. Ne moremo si privoščiti v središču mesta korit za 2.000 evrov, nekateri deli občine pa so še brez osnovne komunalne infrastrukture. Ureditev centra mesta bi bilo možno doseči tudi z nižjim finančnim vložkom,« je navedla Gajškova in poudarila, da je bilo med občani zaradi nakupa teh korit veliko nejevolje in negativnih kritik. Nekateri naj bi celo govorili, da so korita kot kotli za kuhanje golaža. Na ta očitek se je župan Senčar odzval kar ostro in odločno: »Korita niso kotli za golaž! Izbral jih je profesor Gabrijelčič, naš mestni arhitekt. Nabavili smo jih, ker je bilo avgusta ocenjevanje mest. Ocenil sem, da bi s tem vložkom lahko pripomogli k boljši oceni urejenosti mesta, s tem pa tudi k promociji Ptuja. Nobena oprema se v prihodnje ne bo nabavljala brez soglasja mestnega sveta. Katalog bomo še pripravili. Sicer pa strokovnjaki pravijo, da je naše mesto staro 2.000 let in da si zato tudi zasluži dobro urbano opremo.« Mojca Zemljarič SD Nuška Gajšek dejala, da ni zadovoljna z odgovorom na vprašanje v zvezi z nakupom cvetličnih korit, ki ga je zastavila na predhodni seji. »Dobili smo odgovor, ki dejansko ni odgovor. Še vedno nas zanima, iz katere proračunske postavke se je letos porabilo 23.000 evrov za korita. V proračunu 2016 se za urbano opremo predvideva 10.000 evrov. Nabava katerih in koliko kosov se načrtuje za ta znesek? Da se ne bodo tudi v prihodnje dogajali nakupi iz nekih skritih postavk. Prosim, da se nam svetnikom po- sreduje besedilo Kataloga urbane opreme, pa četudi je ta še zgolj v osnutku. Pričakujemo, da bo za posamezne kose določena maksimalna dovoljena višina porabe finančnih sredstev in da bo katalog nazorno prikazal, kaj in kako nameravamo nabaviti. Po- aknili v naslednje leto obravnava rebalansa proračuna, ki so ga z nekoliko oklevanja sprejeli. Frasa investicijo izvedli v lastni bomo opustili projekte, pa režiji, a v manjšem obsegu: „Če čeprav smo za njih dali preko do dogovora ne bomo prišli, 80.000 evrov. Naredili bomo Našli zasebnega investitorja za stanovanjsko gradnjo Župan je svetnike še seznanil, da jim je po nekaj letih truda uspelo pridobiti zasebnega investitorja za stanovanjsko gradnjo v naselju Sveta Trojica. Gre za podjetje SH global iz Maribora, ki bi gradnjo prvih enostanovanjskih hiš in dvojčkov želelo začeti spomladi. Po besedah Frasa pa se je oglasil tudi drugi investitor, in sicer podjetje Lumar iz Maribora: „Tukaj še ni končne odločitve. Investitorjev je lahko več, saj gre za vsega skupaj 68 parcel." V nadaljevanju je še povedal, da znižanje komunalnega prispevka za zdaj ni prineslo pravih sadov: „Kot slišim, se uresničujejo moje napovedi, da kljub znižanju komunalnega prispevka končni kupci ne bodo imeli nič koristi. Lastniki zemljišč namreč niso sledili naši potezi." Fekonja se s tem ni strinjal: „Z občino se ne moreš pogovarjati, ker imamo fiksne cene. Z lastniki pa se lahko pogajaš. Mogoče pa smo tri leta prepozni." nove projekte in zgradili pločnik. Izgradnja pločnikov v Go-čovi in Spodnji Senarski je tudi ena od mojih obljub." Nekateri svetniki pa so opozorili tudi na Trojiški breg, kjer bi prav tako morali zgraditi pločnik. Frekvenca prometa je tam še večja. Zaradi velikega števila srčnih bolnikov želijo defibrilator Pod točko pobude in vprašanja pa je med drugimi svetnica Ida Švarc podala pobudo za nakup defibrilatorja. Kot je pojasnila, je v občini veliko srčnih bolnikov: "Če že nimamo zdravstvenega doma v občini, bi to bilo smiselno." Župan je povedal, da so to pobudo dobili tudi od trojiških gasilcev in da o tem resno razmišljajo. Fras pa je svetnike seznanil še z obnovo vseh treh zvonikov, ki naj bi stali 230.000 evrov. Monika Levanič Lenart • Kdaj obnova državne ceste skozi Radehovo Na odločitev DRSI vložen zahtevek za revizijo Kot kaže rekonstrukcije močno obremenjenega in poškodovanega dela državne ceste Ptuj-Lenart skozi naselje Radehova, na katero občani čakajo že vse od izgradnje pomurskega avtocestnega kraka, letos še ne bodo začeli. Tokrat se je zapletlo pri izbiri izvajalca. Konec lanskega leta je občina Lenart dobila zagotovilo Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI), da bodo letos obnovili del državne ceste Lenart-Ptuj, in sicer od naselja Lenart skozi naselje Radehova pa vse do meje z občino Sveta Trojica. A bodo dela premaknili (vsaj) na naslednjo pomlad, saj se je zapletlo pri izbiri izvajalca. Naročnik projekta Direkcija RS za infrastrukturo je za omenjeno sanacijo izvedel javni razpis. Na razpis so prispele tri ponudbe. Kot najugodnejše je bilo s ponudbeno ceno 454.989 evrov (z DDV) izbrano podjetje Kost- mann, d. o. o., iz Slovenj Gradca. Ostala ponudnika sta Pomgrad, d. d., s ponudbeno ceno 463.483 evrov z DDV in Asfalti Ptuj, d. o. o., s ponudbeno ceno 633.520 evrov z DDV. Ali bo delo izvajalo slovenje-goriško podjetje, pa je še pod vprašajem. Kot so potrdili, je bila namreč na odločitev Direkcije RS za infrastrukturo vložena zahteva za revizijo. „O zahtevku odloča Državna revizijska komisija," so še sporočili z direkcije ter še dodali: „Ker nekaterih del v zimskem času oziroma ob nižjih temperaturah ni možno izvajati, predvi- devamo, da bo dela na terenu možno začeti spomladi 2016. Dela sicer v celoti financira DARS, d. d., zaradi povečanih obremenitev v času izgradnje avtoceste. V sklopu projekta načrtujejo obnovo cestne prevleke v dolžini 1.800 m. Uredili bodo še odvodnjavanje, priključke in signalizacijo. V projekt pa ni zajeta izgradnja pločnikov, kolesarske poti in javne razsvetljave. To načrtuje občina Lenart, ki hkrati še napoveduje ureditev križišča ob dovozu v novo naselje. Monika Levanič Fotografija je simbolična. 10 Štajerski Izobraževanje petek • 30. oktobra 2015 Hajdina • Dan šole namenili okolju V šoli gradijo mavrico vrednot V minulem tednu je bilo na hajdinski šoli zelo veselo, saj so v četrtek s prireditvijo obeležili dan šole. Tokrat so ga posvetili skrbi za okolje. Osnovno šolo Hajdina v tem šolskem letu obiskuje 242 učencev, ki so razporejeni v 12 oddelkov. V vrtcu je 127 otrok, ki so razporejeni v sedem igralnic, ravno pred kratkim je bila na novo urejena še ena igralnica v vrtcu. Dan šole so letos namenili okolju, izpeljali so tudi naravoslovni dan, na katerem so se učenci na razredni stopnji srečali z gozdarji in lovci, medtem ko so se učenci predmetne stopnje na delavnicah seznanili s samooskrbo iz domačega okolja. „Predavanje in delavnice je vodila dr. Ana Vovk Korže. Učenci so sodelovali tudi v delavnicah, ki so jih vodili člani Društva za boljši svet iz Maribora. Ukvarjali so se s skrbjo za okolje in ekologijo medsebojnih odnosov. Le-ta je zelo pomembna, posebej v današnjem svetu, kjer je vsakemu lepo, če ga obdajajo prijazne in tople besede, s katerimi gradimo bližino, razumevanje in prijateljstvo. Tudi letos v šoli gradimo mavrico vrednot, se učimo strpnosti, spoštovanja, zaupanja, prijateljstva in od- Naslov prireditve je bil Drevo raste v nebo. govornosti. Želimo si, da bi ta mavrica vrednot nad vse nas zasijala kar najmočneje, ker ta svet mora biti lepši," je ob dnevu šole dejala ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Mesarič Lorber. Ob dejavnostih za šolarje pa so kot vsako leto tudi tokrat pripravili tudi program za starše in druge goste. Prireditev ob dnevu šole so poimenovali Drevo raste v nebo, koordinirala jo je Majda Korošec, v vlogi voditeljic pa sta nastopili učenki 9. razreda Larisa Toš in Kaja Intihar. Na prireditvi so bili tudi mladi čebelarji, ki jih že eno leto vodi čebelar Slavko Čeh. Lahko Foto: Črtomir Goznik se že pohvalijo s svojimi prvimi čebeljimi pridelki. Postavljeno so imeli stojnico, kjer so prodajali med, izkupiček pa bo namenjen za ekskurzijo mladih čebelarjev, ki se že veselijo, da bodo pred šolo kmalu dobili prave panje. Dženana Kmetec Majšperk • Slovenski delavci danes v tovarni umetnosti Človek eno izmed najbolj inteligentnih, a tudi primitivnih bitij Delavci s številkami in neizraznimi obrazi. Bodeča žica. Svinje pri koritu. To so poudarki likovne instalacije Anke Krašna z naslovom Slovenski delavci danes, ki je na ogled v Tovarni umetnosti Albin Promotion na Bregu pri Majšperku. Delavci pa morajo čustva zadržati in jih ne smejo kazati, so maske." Predzadnja razstava Slovenski delavci danes v tem letu bo na ogled do 12. novembra, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 12. ure. Mojca Vtič "Anka je senzibilen človek, ki vidi stvari okoli sebe in vidi, kako se svet vrti ter kam drvi," je o umetnici povedal Dušan Fišer, kustos in skrbnik razstav v Tovarni umetnosti. Dodal je še, da je človek eno izmed najbolj inteligentnih bitij na svetu, na drugi strani pa je najbolj primitivno bitje na tem planetu. "Tako je Anka upodobila brezoblične obraze delavcev, ki so označeni samo s številkami. Tako so leta 1941 označevali ljudi, samo številke in nič več. Zanimiva je tudi postavitev. Obrazi delavcev so na tleh. Zagotovo nas ob tem prevevajo občutki, zadrega, da stopamo po obrazih," je povedal Fišer. Kot je dejala Krašna, je idejo upodobitve delavcev razvijala že dalj časa, ob tem pa še povedala: "Postali smo individua-listi, ni kolegialnosti. V službah smo pod nekim pritiskom, danes jo imaš, jutri je mogoče ne boš imel. Ob tem si prizadevaš, da si vedno najboljši, da slučajno ne boš ti izgubil službe. Zetale • Župan nagradil letošnje diplomante Brez znanja ni napredka Na osrednji slovesnosti ob 16. občinskem prazniku je župan Anton Butolen javno čestital štirim letošnjim diplomantom iz območja občine Žetale in jim v zahvalo izročil še darilo - monografijo te občine. Ker se v tej haloški občini zavedajo, da brez znanja ni napredka, je bil na osrednji sobotni slovesnosti župan Anton Butolen posebej vesel štirih novih diplomantov iz območja občine Žetale, ki so letos dosegli visokošolski in fakultetni strokovni naziv. Osebno čestitko župana in monografijo občine Žetale so ob bučnem aplavzu občinstva v dvorani prejeli: Andrej Hohnec iz Nadol, ki je postal doktor medicine; Kar- Cestitko in darilo župana so prejeli diplomanti Karmen Jure Sakelšek in Petra Plajnšek; Andrej Hohnec pa je bil delitvi odsoten. Zm M. Ozmec Krivec, ob po- men Krivec iz Žetal, ki je postala magistra farmacije, Jure Sakelšek iz Žetal, ki je postal diplomirani inženir arhitekture in Petra Plajnšek s Kočic, ki je postala magistra agrarne ekonomije. Ob tem je župan pozval vse diplomante in druge izobražence na tem območju Haloz, da s svojim strokovnim znanjem po najboljših močeh pomagajo svoji občini in tej manj razviti regiji k čim hitrejšemu razvoju in napredku. -OM Tednikova knjigarnica Včasih ni treba besed Praznična dneva, ki sta pred vrati - dan reformacije in dan spomina na mrtve - ne potrebujeta posebnih besed, saj sta njuna veličina in pomen neizmerljiva. Seveda je merljivo, kaj in kako bomo počastili slovensko besedo in spomin na tiste, ki jih več ni. Toda kar je možno prešteti, izmeriti težo in velikost, ni v ničemer primerljivo z neizmerljivim, s tistim, kar je v naših mislih in srcih skrito. Zato ni treba besed. In zato je današnja knjigarnica posvečena knjigi brez besedila. Avtorska slikanica Deček in hiša je minuli teden prejela najvišje slovensko priznanje: nagrado Kristine Brenkove. Maja Kastelic (1981) je akademska slikarka in ta slikanica je njeno prvo tovrstno avtorsko delo. Sicer ima slikanica Maje Kastelic klasičen format in obliko zbirke Velike slikanice založništva Mladinska knjiga z urednico Ireno Matko Lukan in likovnim urednikom Pavlom Učakarjem. Njene platnice so trde, obsega 29 strani, sredica je klasičen knjižni blok. V knjižnicah so različno opredelili pojme, ki se navezujejo na letošnjo nagrajeno slikanico, večina knjižic je pod predmetno oznako zapisala prijateljstvo, najti je še hiše, hrepenenje, dečki, deklice, igra, iskanje, skrivnosti, pravljice, knjižne ilustracije, brez-besedilna slikanica, tihe knjige. V slikanici spoznamo stari del mesta in fantiča, ki se odpravi iz ene izmed starejših hiš v šolo. Vsaj tako se dozdeva, ker je ulica, po kateri se odpravlja, temna, za olmi je videti ljudi v soju luči in na nebu je slutiti zvezde. Fantič je nasmejan, strumnega koraka in na hrbtu nosi torbico. Naslednja celostranska ilustracija je nadaljevanje dečkove poti in ulice, seveda. Fantič je zvedav in na poti sta se lepo spogledala s psičkom, ki ga vodi možakar s klobukom in s sklonjeno glavo. Naslednja slika je zožena na fantiča, ki stoji na široko odprtih oči pred vhodom na Andersenovi ulici 34, kjer izza velikih odprtih vrat kuka prijazna mačja glava. Fantič stopi v hišo, iz hodnika vodi stopnišče, na tleh pa je videti otroško risbico z deklico, deček se vzpenja po zavitem stopnišču, hiša je stara, muc je zraven, deček pa v roki drži risbico, ki jo je pobral s tal. Fantič bi očitno rad našel lastnico risbice in muc mu pri tem pomaga. Rjavi barvni toni in vedno prisotna zamolklost podob in prostorov dajejo občutek, da bralca-gledalca pričakuje za vsakim obrnjenim listom neka neljuba skrivnost. Omare, mimo katerih gre fantič, so polne knjig, na mizi je pogrinjek z zajtrkom, skozi okno pa kuka krokar in vsepovsod so prisotne miške ... Pod stropom je opaziti pajčevine, kar slišati je škripanje starega pohištva! Ampak rože v vazi niso ovenele. In konec zmajevega repka je videti izza vrat . Slikanica Maje Kastelic je očarljivo turobna in vesela hkrati. Ima tisti neulovljivo likovno lepoto in besedilno nenavadnost. Ja, zapisala sem besedilno nenavadnost! Kajti vsak bo lahko videl v njej zgodbo po mili volji: kratko ali dolgo, veselo, ali žalostno, pisano ali turobno . Predvsem pa je to slikanica, ki odpira široko polje razumevanja med malim in velikim knjižnim gledalcem. Koliko stvari bi se lahko pogovorili ob podobah Maje Kastelic! Koliko podob iz osebnega spomina bi lahko obudili . Pa čeprav včasih ni treba besed. Liljana Klemenčič Nogomet Burovski zaključuje poker asov Stran 12 Tenis Kakšna bo selektorjeva odločitev Stran 12 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Terbuc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič Strelstvo Kevin Venta do visokih uvrstitev Stran 19 Hura, prosti čas Na delavnice prihajalo več kot 100 otrok Stran 20 tednik Karting Letos dva državna prvaka iz vrst AMD Hajdina Stran 21 Konjeništvo Najboljša dvoletnica je kobila Pepa Stran 21 íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Pokal Slovenije, četrtfinale Zavrč čez Dravo v polfinale Veljko Batrovic (Zavrč, beli dres) je kljub dobremu pokrivanju igralcev Drave dosegel dva zadetka. »Za izpad smo si v osnovi krivi sami, saj na povratni tekmi nismo zadeli, ne morem pa se znebiti občutka, da so sodniki prav tako odigrali svojo vlogo. V zadnjih treh tekmah, v prvi tekmi v Zavr-ču, proti Veržeju v prvenstvu in na Ptuju proti Zavrču, so se zgodile številne čudne sodniške odločitve, ki so bile vse v našo škodo. To res težko razumem,« je po tekmi povedal Aleš Čeh. Zagotovo bi mu pritrdili tudi navijači Drave, ki so imeli med tekmo številne pripombe na sojenje glavnega sodnika Slavka Vinčiča iz Maribora in njegovih pomočnikov Tomaža Klančnika in Grega Kordeža. Glavni očitek sodnikom se je nanašal na situacijo ob prvem doseženem zadetku Zavrča v 41. minuti, ko naj bi si Veljko Batrovic v boju za žogo pomagal z roko, v nadaljevanju akcije pa je pod Alešem Ajlecem poslal žogo v gol - 0:1. Zamujena priložnost Pergerja Tekmo so sicer bolje odprli gostje, ki jih je premierno vodil trener Milko Durovski. Imeli so pobudo, a si do 20. minute niso priigrali resnih priložnosti. V nadaljevanju je bilo bolje, predvsem po zaslugi aktivnega Alberta Riera, ki je dvakrat zaposlil Kokorovica (Ajlec dvakrat odlično ubranil), enkrat pa Batrovica (strel mimo gola). Sledila je najlepša priložnost Zavrč, Maribor in Celje že v polfinalu Pokal Slovenije, četrtfinale (povratne tekme): Drava Ptuj - Zavrč 0:3 (0:1) - prva tekma 1:1; Celje - Olimpija 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Firer (23.), 2:0 Spremo (33.), 3:0 Mitrovic (79., ag.), 3:1 Henty (88.); rdeči karton: Kous (Celje, 37.) - prva tekma 2:2; Maribor - Rudar Velenje 3:0 (0:0); strelci: 1:0 Kabha (59.), 2:0 Vršič (76.), 3:0 Tavares (86.) - prva tekma 0:1. Prva tekma četrtfinala: Domžale - Koper 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Rahmanovic (89.) - povratna tekma bo 4. 11. v Kopru. 1. SNL, 16. krog: Domžale - Zavrč v soboto, 31. oktobra, ob 15.30 v Domžalah 2. SNL, 13. krog: Aluminij - K. Radomlje v soboto, 31. oktobra, ob 14.00 v Kidričevem 2. SNL, 13. krog: Ankaran - Drava v soboto, 31. oktobra, ob 14.00 v Ankaranu na in jo lepo podal v sredino, kjer jo je sedaj pravilno postavljeni Batrovic poslal v mrežo - 0:3 Morda bi bili Ptujčani z Na-stjo Čehom na igrišču bližje presenečenju, a kapetana tokrat ni bilo v ekipi zaradi izključitve na tekmi z Veržejem. Pri gostih se je manj poznala odsotnost Muslimovica, saj ima Zavrč širok igralski kader. Damjan Vogrinec, trener Drave: »Našim fantom nimam česa očitati, igrali so dobro. Pripravili smo si kar nekaj priložnosti, a nam jih na žalost ni uspelo realizirati. Čudna situacija v zaključku prvega dela je tekmo obrnila v završko smer, tekmo pa je dokončno odločil evrogol Riere. Poskušali smo še naprej, a nam je enostavno zmanjkalo moči in znanja.« Milko Durosvki, trener Za-vrča: »Tekma je bila težka, saj je šlo za lokalni derbi. To so vedno negotove tekme, pa naj gre za tekmece iz prve, druge ali tretje lige. Teren ni bil v najboljšem stanju, zato je bilo težko kontrolirano oddajati žogo, posledično je bilo storjenih veliko napak. Imeli smo več priložnosti od domačinov, zato bi lahko tekmo odločili že prej. Vseeno sem zadovoljen s prikazanim svoje ekipe, vsi so se borili po najboljših močeh. Napredovali smo zato, ker smo boljša ekipa. Sodniki? Vedno imajo svoje kriterije, zato jim želim čim več sreče.« Jože Mohorič Drava Ptuj - Zavrč 0:3 (0:1) STRELCA: 0:1 Batrovic (41.), 0.2 Riera (68.), 0:3 Batrovic (77.) DRAVA PTUJ: Ajlec, Roškar, Rešek, Lonzarič, Tomažič-Še-ruga, Romih, Krajnc (od 73. Tisaj), A. Čeh, Horvat (od 50. Šalamun), Perger, Pauko (od 58. Kirič). Trener: Damjan Vo-grinec. ZAVRČ: Bajza, Novoselec, Glavina, Datkovic, Cvek, Pihler, Tahiraj (od 69. Matjašic), Batrovic (od 81. Glavica9, Riera (od 84. Kolar), Kokorovic. Trener: Milko Burovski. RDEČI KARTON. Pihler (89.) Boks • Dejan Zavec Foto: Črtomir Goznik Za zdaj vse po načrtih, z optimizmom naprej Drave na tekmi: v 36. minuti je Aljaž Horvat v protinapadu lepo zaposlil Denisa Per-gerja, ta je stekel sam proti Pavolu Bajzi, a je streljal tik mimo gola ... V 41. minuti je sledil že prej opisani nasprotni napad Zavrča, iz katerega je Batrovic potrdil dobro strelsko formo. Približno 800 gledalcev je tudi v nadaljevanju videlo začetno ofenzivo gostov, ki so želeli čim prej odločiti tekmo - tokrat je bil Tahiraj tisti, ki je zapravil dve dobri priložnosti. Sledil je odličen odgovor varovancev Damjana Vogrinca, ki so nekaj minut oblegali gol gostov, a jim iz štirih poskusov ni uspelo zadeti. Tudi v tem primeru so gostje odgovorili z golom: po prekršku nad Riero je Španec sam pristopil k izvedbi prostega strela z 18 metrov ter z odlično odmerjenim in močnim udarcem matiral Ajleca - 0:2. Ptujčani se niso predali, iz sebe so iztisnili zadnje atome moči za poskus preobrata, a jim to ni uspelo. V 77. minuti so bili znova uspešni gostje: po podaji iz ozadja je bil Batrovic v očitnem prepovedanem položaju, a se ni dotaknil žoge, nanjo pa je tekel hitri Glavi- Slovenski boksarski super-šampion Dejan Zavec z nestrpnostjo pričakuje naslednji dvoboj, že 40. v njegovi bogati profesionalni karieri. Ta se bo zgodil 25. novembra v Hialeahu v bližini Miamija na Floridi, tekmec pa bo Kubanec Erislandy Lara. Potek priprav in druge podrobnosti je predstavil v četrtek na tiskovni konferenc v hotelu Primus na Ptuju. »Zavedam se, da bo to eden najtežjih dvobojev v moji karieri. Lara, ki ima za sabo slavno kubansko šolo boksa, podrobno spremljam in vem, da je eden najboljših borcev sploh. A čeprav ga izjemno spoštujem, bom dokazal, da sem na njegovi ravni,« je povedal Zavec in dodal: »Vem, da je v boksarskem svetu veliko takih, ki mi ne pripisujejo prav veliko možnosti za uspeh. Vem tudi, da odhajam praktično k Lari v 'dnevno sobo', toda dokazal bom, da lahko 39-letni borec užene velikega favorita. Gre za nov boj za naslov svetovnega prvaka, želel bi se ponašati s tem, da sem bil prvak v dveh oz. celo treh različnih verzijah hkrati.« Več v torkovi številki Štajerskega tednika. JM Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec je na tiskovni konferenci v hotelu Primus na Ptuju predstavil dosedanji potek priprav in pričakovanja pred dvobojem s Kubancem Erislandyjem Laro. 12 Štajerski Šport petek • 30. oktobra 2015 Tenis • Davisov pokal Rokomet • Jeruzalem Ormož Kakšna bo selektorjeva odločitev Številka sedem Slovensko teniško reprezentanco konec tedna čaka dvoboj za obstanek v prvi evroafriški skupini Daviso-vega pokala. Njen tekmec bo Litva, prizorišče pa teniški center Triglav v Kranju, kjer Slovenija doslej še ni izgubila dvoboja. Slovenska moška teniška reprezentanca od februarja 2014 ni dobila dvoboja, zato je prišla v položaj, da mora obstanek reševati ob koncu sezone. Litvo je doslej že dvakrat premagala, in čeprav bodo Slovenijo tokrat zastopali vsi štirje najvišjeuvršče-ni igralci na lestvici ATP, je kapetan Blaž Trupej zelo previden. »Doslej smo se pred zbori ukvarjali z izostanki igralcev, tokrat z njihovimi poznimi prihodi (Žemlja in Kavčič sta igrala finale in polfinale v Las Vegasu, op. a.). Povrh vsega pa je še moj pomočnik Žiga Janškovec, trener Žemlje, izgubil potni list, tako da je vprašanje, kdaj bo prišel v Slovenijo,« je povedal Trupej. Zaradi tega kapetan še ne zna odgovoriti na najpogostejše vprašanje, ki se mu zastavlja te dni: kdo bo igral? Blaž Rola (125.) je trenutno prvi lopar Slovenije, Na tiskovno konferenco pred dvobojem Slovenija - Litva v Kranju so prišli selektor Blaž Trupej, Blaž Rola in Tom Kočevar Dešman. vendar s tem nima avtomatsko zagotovljenega igralnega mesta za petkova posamična dvoboja. Za seboj ima dokaj slabo sezono in šele nekaj zmag v zaključku sezone mu je dvignilo samozavest in motivacijo. Blaž Kavčič (154.) je po uvrstitvi na lestvici ATP drugi Slovenec, v preteklih mesecih pa je imel obilo težav s poškodbami, hkrati pa se je razšel s trenerjem, prav kapetanom Blažem Trupe-jem. Brez dvoma je trenutno v najboljši formi Grega Žemlja, ta teden 175. igralec na svetu (v nedeljo je v Las Ve- gasu šele v treh nizih izgubil finale challengerja, op. a.). »Postavo za petkova dvoboja posameznikov bom določil v četrtek tik pred žrebom. Videti bo treba, v kakšnem stanju se bosta iz ZDA vrnila Žemlja in Kavčič in kako bo na treningih napredoval Rola. Mislim pa, da so fantje dovolj zreli, da bodo moško sprejeli mojo odločitev,« pravi Trupej. Na uradno novinarsko konferenco pred dvobojem sta tako prišla le Blaž Rola in Tom Kočevar Dešman. Za Ptujčana bo to prvi nastop Nogomet • NK Zavrč Durovski zaključuje poker asov Trenersko mesto članske ekipe NK Zavrč je v letošnji sezoni dobesedno vroče. Kako si drugače razlagati dejstvo, da je v dobrih treh mesecih prišlo že do treh menjav ... Sezono je začel Hrvat Ivica Solomun, ki je po mini seriji slabših predstav in porazu proti Celju v gosteh pa je po šestih krogih ostal brez službe. Razumljivo? Z zadržkom - da ... Izpraznjeno mesto je zasedel Srb Slavko Matic, ki je s svojim samozavestnim pristopom preporodil moštvo in vanjo vnesel zmagovalno mentaliteto. To se je re-zultiralo z izjemno serijo sedmih tekem brez poraza, med drugim sta Zavrčanom pre- moč priznala tudi Maribor in Olimpija. »Matic je prejel bogatejšo ponudbo Kopra, katere ni mogel zavrniti, zato odhaja oz Zavrča,« so bile besede Mirana Vuka. Razumljivo? Z zadržkom - da ... Matič neporažen Prve informacije o prihodu na izpraznjeno mesto so govorile o Srbu Goranu Mi-lojevicu, po nekaj dnevih pa je bil uradno potrjen za trenerja Zavrča Avstrijec Peter Pacult, eden najboljših nogometašev v zgodovini naših severnih sosedov. »Z njim na klopi nam bodo odprta marsikatera vrata na avstrijskem in nemškem trgu, kamor si želimo prodreti s kakšnim našim igralcem,« je takrat dejal Miran Vuk, čemur seveda ni nihče ugovarjal. A razdor je nastal že dva tedna kasneje: »Prevelike ovire v komunikaciji,« je bilo pojasnilo. Razumljivo? Zelo težko ... Če ne zaradi drugega, bi morali o tem razmišljati pred angažiranjem strokovnjaka iz nemško govorečega področja. Makedonec Milko Durovski je četrti trener Zavrča v sezoni. »Tukaj sem šele nekaj dni, proti Celju nisem smel sedeti na trenerski klopi. Imamo mlado in perspektivno ekipo, z dvema izrednima mojstroma: Riero in Musli- za Slovenijo po aprilu 2014 (dvoboj z Izraelom). »Igrati Davisov pokal za domovino je velika čast za vsakega igralca. Žal pa je tenis individualni šport in vedno ne moreš vsem ustreči. Imam odlične odnose z vsemi slovenskimi igralci in Teniško zvezo Slovenije, zato se vsakič, ko mi urnik tekmovanj dovoljuje, odzovem vabilu kapetana. Zdaj komaj čakam, da zaigram pred domačo publiko,« je dejal Rola. Tekmec Slovenije, ki letos prvič v zgodovini nastopa v prvi evroafriški skupini, stavi predvsem na svojega prvega igralca, 25-letnega Ricardasa Berankisa, ki se že pet sezon suče okoli stotega mesta na svetu. V karieri se lahko pohvali z zaslužkom milijona dolarjev in pol iz nagradnih skladov. Ostali trije so Laurinas Grigelis (259.), Lukas Mugevicius (627.) in Tadas Babelis (1664.). V petek se bo prvi dvoboj posameznikov začel ob 16. uri - v soboto in nedeljo že ob 15.00, vstop v teniško dvorano športnega centra Kranj pa je brezplačen. JM, sta movicem. Zaenkrat še preveč grešimo pri podajah, zato bo potrebno še veliko dela na treningih. Sam težim k hitri in napadalni igri, napake bo pač potrebno zmanjšati na minimum,« je povedal Durovski, pred katerim je nekaj zahtevnih preizkušenj: »Prvi cilj smo izpolnili, saj smo napredovali v polfinale Pokala Slovenije. Sledita tekmi z Domžalami in Krškim, na katerih želimo zbrati čim več točk, nato sledi reprezentančni premor. Najprej moram vsekakor čim bolje spoznati igralce, njihove individualne lastnosti, nato sledi nadgradnja v obliki čim boljše igre.« Jože Mohorič je pravljična »Eno najlepših obdobij v moji karieri« Milko seveda ni neznan ljubiteljem nogometa v Spodnjem Podrav-ju, saj je pred leti Dravo (uspešno) vodil v 1. ligi. »Obdobje z Dravo je bilo eno mojih najlepših: dosegali smo dobre rezultate, ekipa je bila kvalitetna - tu so bili Trenevski, Dabanovič, Kronaveter, Kelenc, Horvat... -, na stadionu je bilo vedno veliko gledalcev, igrali smo lep nogomet ... Tokrat sem se na Ptuj vrnil z ekipo Zavrča in spet zmagal (smeh). Rad imam Ptuj še iz časov, ko sem bil v vojski, pa pozneje kot trener - vedno se rad vračam« je povedal o ptujski izkušnji izpred let. Bo vsaj podoben pečat pustil v Zavrču? Za rokometaši Jeruzalema je za zdaj imenitna prva tretjina prvenstva. Osem tekem in kar sedem zmag! Kaj podobnega bi si ob božičnih željah upali zaželeti le redki. Zadnja zmaga proti Ribnici (26:23) je bila že šesta zapovrstjo: »Lepšega začetka sezone si nismo mogli zaželeti. Spomnim se prvega intervjuja pred tekmo z Mariborom, ko sem dejal, da je vse možno, tudi zmaga. In prav ta zmaga nad Mariborom nam je dvignila samozavest. Zgradili smo ekipo, ki je mešanica izkušenih ter mladih igralcev in uživamo ob odličnih igrah. Veselje je igrati, ko začutiš, da tudi polna dvorana Hardek diha z nami in navija za nas. Verjamem, da nam bo pomagala tudi takrat, ko nam ne bo šlo, saj bomo v takem ritmu težko zdržali skozi celotno prvenstvo. Pred nami je novi derbi v Novem mestu - derbi za derbijem. Čez teden smo popravljali napake v naši igri in verjamem, da bomo fantje pustili srce na igrišču in poskušali ujeti novi dve točki,« je pred sobotno tekmo na Dolenjskem povedal Gregor Grizolt, specialist za obrambne naloge pri Or-možanih. Pozitivni presenečenji na desnem krilu sta letos Dejan Veselko in 20-letni Gal Cirar: »Za zdaj sem zadovoljen z minutažo in predstavami svojega moštva. Za vsako minuto se je treba izboriti z Tarok delom na treningih. Vse je nad pričakovanji. Upam, da bo čim manj slabih predstav od nas. Proti Krki bo treba izpolnjevati zadane naloge, in če nam uspe, lahko pridemo do novih točk,« je dodal še Velenjčan na posoji v dresu Jeruzalema. V Ormožu so dovoljene sanje in navijači sanjajo pravljično sedmo zmago zapored, čeprav bo ekipa zaigrala brez poškodovanega prvega strelca lige Bojana Čudiča. V Novem mestu se pričakuje več kot 50 ormoških navijačev, ki se jim po žilah pretaka modra kri. Bahrajn premočan Med tednom so Ormo-žani odigrali pripravljalno tekmo proti reprezentanci Bahrajna, ki jo vodi slovenski trener Borut Maček. Trener Saša Prapotnik je 1. polčas odigral z udarno zasedbo, v 2. polčasu pa so priložnost dobili mladinci in kadeti. Zmage z rezultatom 28:39 (14:22) so se veselili rokometaši Bahrajna, ki jih kmalu čakajo kvalifikacije za nastop na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru. Strelci za Jeruzalem: Veselko 4, Mesaric in Ozmec po 3, Kavčič, Bogadi, Kol-mančič Zidarič in Horvat po 2, Radujkovic, Rajšp, Žuran, Petrovič, Cirar, Koderman, T. Hebar in Ciglar po 1. Branili so Tomislav Balent, Kevin Caf in Gregor Fekonja. uk 7. Mušič, 8. Mrdan, 10. Bregar V soboto, 24. oktobra, je bil v Cvetkovcih 11. krog tekmovanja za naslov državnega prvaka v taroku v konkurenci posameznikov. Turnirja se je udeležilo 108 tekmovalcev iz vse Slovenije. Zmagal je Igor Filipančič (Šahovski klub Črna na Koroškem), drugi je bil Franc Cebin (Kočevski tarok klub Kočevje) in tretji Andrej Anderle (Tarok društvo Kranj). Med deseterico sta se uvrstila dva Ptujča-na (osmi je bil Peter Mrden, deseti pa Jože Bregar) ter en igralec iz Ormoža - 7. mesto je osvojil Gorazd Mušič. Na prvih treh mestih v skupnem seštevku ni prišlo do sprememb, še naprej vodi Loris Šukljan (Odbojkarski klub Mengo - tarok sekcija). SP Vinogradniki so dobre volje - zakaj ne bi bili še mi! Čeprav so ob oceni letošnje vinske letine nekateri vinogradniki še malce previdni, je dejstvo, da bo nadpovprečna. Predvsem po zaslugi vremena, ki je bilo od pomladi in vse poletje do jesenskih dni našim vinogradom izredno naklonjeno. Sonca, toplote in vlage je bilo ravno dovolj, še posebej v septembru, zato je bilo tudi bolezni zelo malo. Zaradi ugodne vremenske harmonije je bilo grozdje v glavnem zdravo, hitreje pa je tudi dozorelo, zato so bile tudi letošnje trgatve zgodnejše kot v minulih letih. Tudi trgači so imeli srečo z vremenom, vinogradnikom pod prešami pa so se raztegovala usta do ušes, saj so bile sladkorne stopnje nadpovprečno visoke, ugodna pa so tudi razmerja kislin, zato se nam iz mošta, ki se v teh dneh že počasi bistri, obeta zelo dobro in kakovostno vino. Sicer pa do martinovega, ko se bo mošt tudi uradno spremenil v rujno kapljico, ni več tako daleč. In ker so dobre volje vinogradniki - zakaj ne bi bili še mi. Tudi na območju Spodnjega Podravja se nam obeta cela vrsta martinovanj, na katerih nas poleg slastnega pečenega kostanja čaka še izvrstna vinska kapljica. Je lahko jeseni še kaj lepšega? M. Ozmec O martinovem in martinovanjih Čeprav segajo začetki martinovanj na Slovenskem že v predkrščansko obdobje, je martinovo še vedno zelo pomemben vinogradniški praznik, ki pa tako kot drugi slovenski prazniki dobiva vedno bolj komercialni pridih. Po zgodovinskih izročilih sega staro obdobje praznovanja zaključka letine v november, zato so ga vedno tudi ustrezno proslavili, saj so bile v tem času na vrsti zahvalne pojedine in praznovanja. A ni šlo le za zabavo, saj je zaključek letine pomenil tudi poravnanje računov. Ljudje, ki so tedaj živeli v skupnostih, so poravnali svoje letne račune in dolgove. S krščanstvom pa je vsak- danjik in praznik slovenskega človeka dobival ustrezne poudarke. Posamezni zavetniki so opravljali funkcije tudi v novem sistemu verske zavesti in tako je sv. Martin, ki je bil resnična oseba, saj je bil škof v madžarskem Szombathelyju, prevzel funkcijo zavetnika za dobro vinsko letino. In danes je martinovanje ali martinovo praznik posvečen novemu vinu, saj gre za obdobje, ko se mošt spremeni v vino. Sicer imamo na Slovenskem več praznikov, ki so povezani z vinom in vinsko trto. Prvi tovrstni praznik imamo v obdobju, ko je vinska trta v cvetju, to je 25. maja, ko go-duje sv. Urban ali urbanovo. Takrat vinogradnik prvič vidi, kakšna bo letina. Drugi in največji vinogradniški praznik je 11. novembra, na martinovo, ko se mošt spremeni v vino. Slovenci imamo še eno praznovanje, to je 27. decembra na šentjanževo ali janževo, ko se vino blagoslavlja. A od vseh teh praznikov najbolj množično praznujemo predvsem martinovo, ki se ponekod razvleče na več kot en teden. A ta praznik pozna še eno razsežnost, saj se ljudje dobre volje radi oblačijo v škofa Martina, v redovnika ali ministranta, ki po vinogradniških kleteh ali na martinovanjih skupaj in na šaljiv način opravljajo blagoslov mošta v vino. Dejstvo je, da mora biti ob praznovanju martinovega polna miza dobrot. Ljudje si v glavnem postrežejo s tem, kar je pri hiši, najbolj tipična pa je perutnina, še posebej gosi in race. Najbolj značilna martinova kombinacija jedi pa je zagotovo pečena gos ali raca, nadevana s kostanji ali jabolki, s kuhanimi mlinci in dušenim rdečim zeljem. Čeprav je znanih več raznih pripovedi in legend, je najbolj blizu ta, ki pravi, da se je Martin, ki ni želel, da bi ga imenovali za škofa, skril med jato gosi. Ker so ga s svojim gaganjem izdale, so morale na dan njegove smrti umirati gosi. Kolofon Oglasna priloga Martinovanje 30. oktober 2015 Urednik priloge: Martin Ozmec Sestavki in fotografije: Dženana Kmetec, Monika Levanič, Črtomir Goznik Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Foto Žalar. Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Daniel Rižner 14 MARTNfflANJ£liitoa PT^gf Štajerskega tednika Martinovanje po ptujsko Praznovanju martinovega se kot vsako leto tudi tokrat pridružujemo Ptujčani. Občina pripravlja za 11. november številne dogodke, ki se bodo začeli natanko ob 11. uri in 11 minut. Kot pravijo na ptujski občini, je pred nami najbolj pisan, vesel in razburljiv jesenski dogodek. Martinovanje na Ptuju, vinski prestolnici in najstarejšem mestu, je tradicionalno praznovanje, ki bo napolnilo ptujske ulice in trge. Osrednji dogodek v sklopu martino-vanja bo v sredo, 11. novembra, začel se bo s slavnostnim odprtjem in prihodom vinske kraljice, ki bo lento tokrat predala 6. ptujski vinski kraljici, nadaljeval pa z obiskom vitezov vina, princi karnevalov, seveda pa se bodo predstavili tudi številni vinarji, ki bodo ponujali svoja najboljša vina. Nepogrešljiv dogodek, kot po navadi bo tudi krst mošta, h kateremu se bo odlično podala pestra kulinarična ponudba v martinovih hramčkih. Prireditev bo letos na mestni tržnici in bo izvedena ne glede na vreme, saj bo prizorišče pokrito. Organizator je Mestna občina Ptuj ob pomoči številnih soorganizatorjev in sponzorjev. Še pred osrednjim dogodkom mar-tinovanja, ki bo v sredo, 11. novembra, bo na ptujski tržnici izpeljana še ena "martinova" prireditev, in sicer v soboto, 7. novembra, ko bo na sporedu celodnevna prireditev, na kateri bodo nastopili Frajkinclarji in Štajerski fakini. Svoj program pa na ta dan pripravlja tudi Klub ptujskih študentov, in sicer v popoldanskih urah, na Slovenskem trgu. mm noviNJi SOBOTA, 7. nov. 2015 (tržnica) 10.00 - 14.00 Kulinarična ponudba v »Martinovih hramčkih«. Predstavitev in ponudba jedi, pripravljenih po starih receptih iz 17. in 18. stoletja - Gostilna Gastro Ptuj. Kulturno zabavni program z nastopi društev: • Folklorna skupina KD Rogoznica, • MoPZ »Jezero«, KD Budina - Brstje Ptuj, • Stari prijatelji iz Kicarja, KD Rogoznica, • Skupina za ohranjanje šeg in navad TD Podlehnik, • Ljudski godci »Veseli prijatelji«. Zabava z ansamblom Štajerski fakini. 14.00 - 17.00 Kulinarična ponudba v »Martinovih hramčkih« in mehanska glasba z DJ. 17.00 - 23.00 Kulinarična ponudba v »Martinovih hramčkih«. Vinogradniške igre (špricar pong). Zabava z ansamblom FRAJKINCLARJI. SREDA, 11. nov. 2015 (tržnica) 10.00 - 11.00 Kulinarična ponudba v »Martinovih hramčkih« in mehanska glasba z DJ. Ob 11.11 Slavnostna otvoritev Martinovanja z aktualno vinsko kraljico Urško Polanec. Obeležitev Malega fašenka / Jesenskega pusta s strani FECC, Sveta Princev karnevala in Zveze društev kurentov. Zabava z ansamblom Smile. 12.00 - 14.00 Kulturno zabavni program z nastopi društev: • MePZ Ivan Rudolf Breg, • Skupina za ohranjanje šeg in navad TD Podlehnik. Predstavitev vinarjev in ponudbe v »Martinovih hramčkih«. Zabava s skupino Smile. 14.00 - 14.30 Protokol imenovanja 6. ptujske vinske kraljice. 14.30-17.00 Zabavazansamblom'ŠtAJeRsKih'7'in....... skupino Smile. Ob 16.00 Sveta maša in blagoslov mošta v cerkvi Sv. Jurija na Ptuju. 17.00 - 18.00 Fanfare, zdravljica župana Mestne občine Ptuj. Napitnice v izvedbi Ptujskega kvarteta. Nagovor mestnega viničarja in direktorja Ptujske kleti, predstavitev vinskega letnika, ... Zabava z ansamblom ŠTAJERSKIH 7. 18.00 - 21.00 Šaljivi krst mošta (Luka in Pepi). Zabava z ansamblom ŠTAJERSKIH 7. 21.00 - 23.00 Zabava s skupino Smile. www.ptuj.si www.ptuj.info www.visitptuj.eu f^p Organizator prireditve: Mestna občina Ptuj. MESTNA OBČINA PTUJ javne siužbeptuj 15 MARTINOVANJE, oglasna prjloga^UjerskggUgdnika Iz mošta vino - pridi na Hajdino November je v občini Hajdina izjemno vesel, saj zraven mar-tinovanja, ki je vedno izjemno dobro pripravljen in obiskan dogodek, v začetku novembra Hajdinčani praznujejo tudi praznik občine. Hajdina je ena izmed občin, kjer martinovanju dajejo izjemen pomen. Ne le zato, ker se takrat mošt spremeni v vino, temveč tudi zato, ker je ravno sv. Martin zavetnik občine. Tega počastijo z nekajdnevnim praznovanjem, ki poveže različne generacije, ki živijo in delajo v občini. Prav zato na Hajdini pravijo, da je martinovo praznik občine, župnije in mladega vina. Njihova tradicionalna prireditev se imenuje »Iz mošta vino - pridi na Hajdino« in bo letos izpeljana 20. zapovrstjo. Potekala bo v šotoru, na trgu pred občino, začne pa se v soboto, 7. novembra, ravno na dan, ko bo izpeljana tudi osrednja prireditev ob občinskem prazniku. Pridne prinašalce mošta bodo ta dan vpisali v krstno knjigo za leto 2015, prišla pa bosta tudi dva aktualna kletarja letni- ka 2015 iz naselja Zg. Hajdina s konjsko vprego v spremstvu kletarjev prejšnjih letnikov. Občinski praznik in martino-vanje bosta tako izpeljana z roko v roki. Največjo slovensko zabavo ob martinovanju pa obljubljajo za sredo, 11. novembra, ko bodo nastopili Modrijani. Promocijsko sporočilo VINO IN WELLNESS V GRAND HOTELU PRIMUS Vino in dobra hrana na Ptuju in v okolici hodita z roko v roki. Vinarska tradicija je ena tistih, ki naše mesto pomembno zaznamuje že stoletja. Od tod izvirajo številna enološko-gurmanska doživetja, ki so odličen način za sprostitev in razvajanje. Vinogradništvo je na Ptujskem doživelo svoj vidnejši razvoj v rimskem času, čeprav je vinska trta tukaj uspevala že pred tem. O vinu, vzgoji trte in vinski kulturi te dobe pričajo številne arheološke najdbe. Bogata rimska dediščina in tradicija ptujskega vinarstva pa se tudi v Termah Ptuj prepletata skozi celovito turistično ponudbo. Odlični vinski tradiciji Ptuja se v Termah Ptuj poklanjajo na različne načine, s ponosom gostijo prav posebna kulinarična doživetja - Primusove vinske zgodbe. Letos poteka že dvanajsta sezona vinsko-kulinaričnih večerov. 12. sezona Primusovih vinskih zgodb z osveženo vsebino Ljubitelje vina in kulinarike bodo razvajali s tremi hodi hrane ob spremljavi šestih vzorcev vina in z bogatim spremljevalnim programom. V Grand Hotelu Primus razvijajo celovit koncept sprostitve telesa in duha. Številni pomla-jevalni in lepotni, sprostitveni, športni in enološko-gurmanski programi gostom in obiskovalcem hotela ponujajo neskončne možnosti za prečudovit oddih in sprostitev. Kdor je že kdaj obiskal medico-wellness center Valens Augusta, ve, kako čudovit ambient spremlja gosta na vsakem koraku. Poleg številnih neg telesa in obraza z vrhunskimi kozmetičnimi linijami so tu še različne termalne kopeli, ki si jih lahko privoščite sami ali v dvoje. Prav zaradi izjemnega vzdušja se zlasti pari tako radi razvajajo v orientalski, japonski ali rimski tematski sobi z možnostjo dodatnih lepotnih ritualov. Tradicija sprostitve v rimskih ko- pališčih in v svetu savn pa dobi poseben čar ob kopanju v Bazenu cesarjev, ki ga obožujejo vsi, ki imajo radi umirjeno in intimno vzdušje. Novi medico-wellness produkti Ob najsodobnejši medicinski podpori so široko ponudbo me- dico wellness centra Valens Augusta obogatili z najnovejšimi medicinskimi tretmaji za oblikovanje telesa in naravno pomlajevanje: Reviderm, Med visage, Med contour in Oxy system. Po mnenju stroke so ti lepotni tretmaji trenutno najučinkovitejši in zagotavljajo dolgotrajne učinke (več na www.lepotnitretmaji.si) Program 12. sezone Primusovih vinskih zgodb 6. 11. 2015 MOŠT POSTANE VINO - Izbor vin Vinske kleti P&F Ormož 4. 12. 2015 MEHURČKI V KOZARCU - Penine iz Ptujske kleti, kleti Radgonske gorice in Hiše vina Doppler 15. 1. 2016 SKRIVNOSTI KLETI POD MESTOM - Vina Ptujske kleti 12. 2. 2016 ŠTORIJA O VINU - Vina kleti Goriška brda 11. 3. 2016 POTEPANJE PO GORIČKEM - Vina vinogradniške domačije Gjerkeš 15. 4. 2016 BURJA MED TRTAMI - Vina kleti Vipava Vsi dogodki se začnejo ob 20. uri v klubu Gemina XIII. v Grand Hotelu Primus. Cena posameznega vinsko-kulinaričnega večera je 25 EUR po osebi. MOŽNOST NAKUPA VINSKEGA ABONMAJA (120 EUR po osebi). Medico wellness Valens Augusta - posebna ponudba v novembru « NAJINA LJUBEZEN - KOPEL ZA DVE OSEBI, 90 min« 70 EUR 62,40 EUR « ANTI STRES MASAŽA GLAVE IN HRBTA, 30 min« 32 EUR 25,60 EUR « KLASIČNA MASAŽA CELEGA TELESA, 45 min« 39 EUR 31,20 EUR « WELLNESS PEDIKURA + GRATIS LAKIRANJE, do 70 min« 50 EUR 42,00 EUR « LIMFNA DRENAŽA (PRESSO), 40 min« 20 EUR 14,00 EUR -10% popusta I . i na vstopnico za vinsko-kulinarični večer 6.11.2015. Kupon velja za 1 osebo na dan 6.11.2015. A3 Terme Ptuj SAW HOTELS & RESORTS I )l/ PRIMUSOVE INSKE ZGODBE 6. 11. 2015 ob 20. uri MOŠT POSTANE VINO izbor vin Vinske kleti P&F Ormož Cena vinsko-kulinaričnega večera znaša 25 EUR po osebi. ® 02 74 94 506 H hotel.primus@terme-ptuj.si 16 priloga Štajerskega tednika LO O CM CD .£2 O H ° O co IoS I Z a u . 14 dni prireditev v čast mlademu vinu »Martinovo je praznik. Pravzaprav je veliko več kot to. Lahko govorimo kar o prazničnem obdobju, saj marsikje praznujejo martina cel teden, ponekod tudi 14 dni,« je povedal slovenski etnolog Janez Bogataj. In Haložani bodo, glede na datume prireditev, praznovali kar dva tedna. Prvi bodo pozdravili martina v Vidmu, kjer bo osrednje martinovanje s kulturnim programom in kulinaričnimi dobrotami 6. novembra v šotoru pri zgradbi Občine Videm in pred Vidovo kletjo. V petek bodo martinovali tudi v Strmcu, kjer se bodo srečali vinogradniki Strmca. Prav tako se bo v petek začelo marti-novanje v Majšperku, in sicer s tradicionalnim, letos že petim mednarodnim martinovim balonarskim festivalom. 7. novembra bodo v organizaciji TD Klopotec martino-vali v Leskovcu, planinsko društvo Cirkulane prireja pohod, Društvo Kocil za razvoj in napredek Skorišnjaka pa bo 7. novembra po zahvalni maši pri Blaževi kapeli blagoslovilo mošt. Martinova-nje prirejajo tudi vinogradniki iz Velike Varnice. Dan kasneje bodo pospravili klopotec in blagoslovili vino člani Dru- štva vinogradnikov in sadjarjev Haloze, in sicer ob cerkvi sv. Ane pri Borlu v Cirkula-nah. Na martinovo, torej 11. novembra, bo osrednja prireditev v Zavrču ter v Slovenski Bistrici, kjer bodo vinogradniki sod Ritoznojčana slovesno predali županu. 12. novembra bodo na Pobrežju zbirali mlado vino in imenovali kletarja. Sobota, 14. novembra bo v znamenju martinovega v Tržcu na Djočanovi domačiji, kjer bo tudi mogoč ogled etnografskega muzeja. Prav tako v soboto bodo martino-vali v Šturmovcih, in sicer na Petrovi domačiji, že 15. tra- dicionalno martinovanje pa prireja TD Podlehnik. V nedeljo,- 15. novembra pa bo tradicionalno martinovanje s kulturnim programom in blagoslovom mladega vina na Ptujski Gori. Martinovo je praznik, ki simbolično zaključuje obdobje dela na poljih, vrtovih, sadovnjaku ali v vinogradu. Je praznik, ko se brbotajoči mošt očisti »hudobnih duhov« in postane vino. A kot je zapisal A. M. Slomšek: »Ako se bo vino pilo za potrebo, bo zdravilo, kar pa se čez mero žre, živi strup seveda je.« 201» Promocijsko sporočilo "Štorija" o vinih iz kleti Ščurek v Goriških brdih Vinar Stojan Ščurek iz Goriških brd (drugi z leve) z najboljšimi slovenskimi kuharji O Goriških brdih je že veliko zapisanega. Predvsem po zaslugi vinarjev, ki so kot samo-rastniki vzklili sredi briškega gričevja, znali prisluhniti trtam ter v kleteh vzgojiti vina svetovnega slovesa. Tudi Stojana Ščurka iz Plešiva, tik ob italijanski meji. Stojan Ščurek v vinarskih krogih ni znan samo zaradi odličnih vin, pač pa tudi dru- »Letošnji letnik vina je izvrsten. Vse kaže, da bo zelo kakovosten in marsikatera steklenica bo počakala v arhivih. Čez nekaj let bomo videli, ali je res tako dober letnik, kot je bilo izvrstno grozdje. Seveda v kleti moraš biti vedno pazljiv. Iz slabega grozdja ne moreš narediti vrhunskega vina, iz dobrega grozdja pa lahko narediš slabo, če ne paziš ... « žabnosti, saj si je s prav posebnim pristopom do ljubiteljev vin že zdavnaj pridobil številne prijatelje doma in na tujem. Za Stojana, ki z družino in petimi sinovi, Primožem, Tomažem, Urošem, Matjažem in Nejcem, nadaljuje bogato, nekaj stoletij dolgo tradicijo pridelave vin, bi lahko dejali, da je trdoživ, podjeten, neutruden in prijazen Bric. Kot Brda. Slikovita pokrajina najbolj sredozemskega dela Posočja je z vse prej kot lahkimi pogoji za pri- delavo žlahtne kapljice zaznamovala tudi ljudi. Niso klonili potresom, ne burjam in ne vojskam, kaj šele politikam. Šli so svojo pot, se ozirali čez zahodno mejo, dokler je ta še bila, in danes sodijo v vrh najuspešnejših pridelovalcev vin na Slovenskem. Stojan Ščurek se s ponosom ozira v preteklost. Pravi, da so prvi dokumenti o kmetiji, posestni listi in davčne knjižice iz leta 1800, vendar je kmetija obstajala že prej. Predniki so obdelovali le hektar vinograda, ukvarjali pa so se še s sadjarstvom, poljedelstvom in živinorejo. Skupaj na okoli 5 hektarjih. Pri Ščurkovih so se vinogradništvu in vinarstvu intenzivneje posvetili konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Pisalo se je leto 1988. V slabih treh desetletjih so zrasli v relativno veliko kmetijo, saj danes obdelujejo kar 22 »Martinovo je za nas vinogradnike in vinarje velik praznik. Seveda je za nas v tem času tudi veliko dela v kleti. Prvi pretoki, še stiskanje rdečih sort in seveda prva polnitev novega letnika - mladega rdečega vina Medano novo. Bom pa »prehod v martinovo« letos preživel na letalu iz Kitajske proti Sloveniji, kjer bomo popoldne s prijatelji že nazdravili z mladim vinom letnika 2015. hektarjev vinogradov, v katerih je zasajenih 105.000 trsov. Letno napolnijo okoli 100.000 steklenic vina, največ z rebulo, avtohtono sort Goriških brd, po kateri veliko povprašujejo doma in na tujem. Da so vina v steklenicah z značilno etiketo ščurka z violino res priljubljena, pričajo podatki o prodaji. »Naše belo najbolj izvozno vino je sivi pinot, rdeče pa merlot. Te tri sorte nam pokrivajo 40 odstotkov površin. Imamo še chardonnay, beli pinot, sovinjon, furlanski tokaj-jakot, malvazijo, rumeni muškat, od rdečih pa modri pinot, kabernet sovinjon, kabernet frank in refošk,« pravi Stojan Ščurek in dodaja, da okoli 35 odstotkov vina izvozijo na Kitajsko, Japonsko, v Italijo, Nemčijo, ZDA, Francijo, Avstrijo, Belgijo, na Nizozemsko, Dansko, v Veliko Britanijo, Španijo, na Tajvan ter tudi v BIH, Albanijo, Srbijo, Hrvaško in na Češko. »V azijskih državah največ posegajo po naših ŠČUREK p WWW.SCUREK.COM rdečih vinih,« nadaljuje Ščurek in hkrati pravi, da imajo Evropejci in Američani raje njihova bela vina. V Sloveniji je razmerje v prodaji vin 60 proti 40 v korist belih vin, prav takšno kot je razmerje v Ščurkovih vinogradih. Kmetija Ščurek ponuja vina za različne okuse, od penin, svežih belih, staranih v lesenih sodih, maceriranih, do vin brez sulfitov. Rdeča vina so v lesenih posodah, kjer jih starajo od enega do petih let. Pridelujejo pa tudi sladka vina iz sušenega grozdja. Vina so sveža, z nizko kislino in polnega okusa, kar dosežejo z nizkim pridelkom na hektar ... V času martinovega je v Ščurkovi kleti kot po vseh Goriških brdih veliko dela. Letos še posebej, saj se Brici nadejajo izvrstnega letnika vin. MARTINOVANJE, oglasna prjlggaš§ierskg§J|gdftika VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA - MARTINOVANJE HALOZE 2015 17 VELIKA MARTINOVA NAGRADNA KRIŽANKA Nagrade prispevajo Turistična kmetija Pungračič, Kmetija Pin-tarjevi in Turistična kmetija Kozarčan. Med pravilnimi rešitvami križanke bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo obvestilo o prevzemu nagrad prejeli po pošti. Nagrade: • Vina Turistične kmetije Pungračič, Drenovec 7, Zavrč • Vina Kmetije Pintarjevi, Veliki Okič 1, Zg. Leskovec • Bučno olje Turistične kmetije Kozarčan, Pristava 28a, Cirkulane Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na oštevilčenih poljih. Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) ter ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, do petka, 6. novembra. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izide v torek, 10. 11. 2015. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 Ime: Priimek:_ Naslov: _ Tel.: 18 MARflNfflANJfilfiitoa p!Íloga ŠtaJerskega tednika H Martinovanje - največji praznik občine Tudi letos so številni v Ormožu znova združili moči in zasnovali program največje tradicionalne prireditve v občini - martinovanja, že 23. zapovrstjo. V času tega velikega vinarskega praznika bodo že osmo leto zapored pripravili tudi sejem Kovito. Vrhunec martinovanja, ki ga organizirajo Občina Ormož, Javna razvojna agencija Ormož s TIC Ormož, Območna obrtno-podjetniška zbornica Ormož s konzorcijem gostincev Ormož (Gostilna Prosnik, Gostilna Črni ribič in Pod-platnik, d. o. o.) in drugimi sodelujočimi, bo potekal v petek, 5. novembra, in soboto, 6. novembra. Organizatorji obljubljajo bogat program. V petek bodo pripravili vodene oglede gradu in Grajske pristave Ormož, velikonedelj-skega gradu in tudi ogled kleti družbe P&F Jeruzalem Ormož, kjer bo potekala de-gustacija vin. Ob 10.30 bo potekala delavnica v okviru projekta Vino nevarnost in priložnost. Ob 17.00 pa bo prav tako Grajska pristava Ormož prizorišče slavnostne razglasitve zmagovalca turnirja naj špricar in mladega vina. Sledilo bo odprtje razstave del iz likovno-literarne kolonije Malek 2015. V Martinovem zabavnem šotoru na Hardeku bo na ogled razstava pridnih rok s predstavitvijo zbornika ob 50-letnici društva kmečkih žena in podelitvijo priznanj za potice. Od 15. do 19. ure bodo potekali sejem Kovito in Martinova tržnica v razstaviščnem šotoru ter festival vina z de- gustacijo. Vse tja do 21. ure bo zabavni program s krstom mošta in zabavo z ansamblom Amadeus. V petek zvečer pa bosta za zabavo poskrbeli še skupini Mejaši in Drugo dugme, za kar bo treba odšteti 5 evrov. Sobotni program se bo začel ob 9. uri z 12. Martinovim pohodom med Ormoškimi goricami. Takrat si bodo obiskovalci lahko znova ogledali ormoško vinsko klet in poskusili odlična vina. V Grajski pristavi Ormož bo od 9. do 12. ure muzejski vikend z delavnico za otroke, na Kerenčiče-vem trgu pa bodo ob 10. uri obiskovalci lahko prisluhnili skladbam godb, sodelujočim na 20. tekmovanju godb Slovenije za pokal Vinka Štrucla. Tudi v soboto bodo organizirani vodeni ogledi gradu in Grajske pristave Ormož ter velikonedeljskega gradu (vstopnina 1 evro). Pestro bo še v Martinovem šotoru, kjer bodo od 10. do 19. ure sejem Kovito in Martinova tržnica, razstava pridnih rok z degu-stacijo kulinaričnih dobrot in festival vin. Ob 11. uri bo 20. tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla. Popoldan bo potekala še ustvarjalna martinova delavnica za vse generacije. Od 16.30 naprej pa bo sledil zabavni program s krstom mošta in skupino Prepih. Ob plačani vstopnini 5 evrov bo od 20. ure naprej za zabavo poskrbela skupina Modrijani. Ko vaša kuhinja kliče po obnovi Kuhinja je zagotovo eden najpomembnejših prostorov v hiši, saj v njej preživimo veliko časa. Od zgodnjega jutra, ko v njej pripravljamo prvo kavico, do večera, ko si po večernem obroku privoščimo še kakšen čaj. Zato mora biti kuhinja vedno čista in lepo urejena. Če jo imamo že dalj časa, kar sama kliče po prenovi. A celotna prenova kuhinje je zelo draga in za nekaj časa ohromi nor- malno življenje družine, zato obstajajo načini za posodobitev in prenovo, pri katerih ne boste preobremenili hišnega proračuna. Najprej osvežite stene, saj se kuhinjske stene hitro umažejo in zamastijo. Poskusite dodati nekaj barve v prostor ali pa uporabite stenske tapete z živahnimi vzorci, pri čemer poskrbite za ujemanje z barvno temo elementov. Če imate belo kuhinjo, poskusite dodati na stene nekaj zelene, sive ali modre barve. Če si lastite moderno kuhinjo v črni barvi, poskusite z oranžno in podobno. Poskrbite za kontrast, ki vas bo nahranil s pozitivno energijo in vam dal zagon ob jutranji kavi za začetek dneva. Tudi zamenjava vseh omaric in predalov je draga in zamudna. Če so kuhinjske omarice še vedno uporabne, jih poskusite prebarvati. Zaščitite tla in kuhinjski pult ter uporabite primerno barvo. Lahko uporabite tudi samolepilno folijo in vaša kuhinja bo z minimalnim vložkom dobila popolnoma nov izgled. Če se odločate za novo barvo, imejte v mislih postavitev svetlobnih virov, saj kuhinja ne sme biti pretemna. Po potrebi dodajte kakšno varčno žarnico ali kar LED-trakove. Če pa so omarice zastarele oblike in vam tudi barva ni več pri srcu, boste morali razmisliti o zamenjavi. Najprej poskusite zamenjati le vratca. Če pa se boste odločili za celotno zamenjavo kuhinjskih elementov, premislite tudi o zakri-tju hladilnika, pomivalnega stroja in novi delovni mizi. Če je hladilnik spredaj raven, namestite nanj vrata v stilu kuhinjskih elementov in tako dobite eleganten izgled kuhinje, brez izstopajočega hladilnika. Tudi zamenjava ročajev lahko naredi pozitivno razliko. Nekaj zelenih rastlin v kuhinji pa doda prostoru novo barvo in ga nahrani z energijo. Pritrdite nekaj poličk in posadite rastline v živahne cvetlične lončke. Če nimate proste stene, pa lahko postavite viseče rože na vrh omaric ali pa namestite kakšno večjo rastlino v kot prostora. SLIKOPLESKARSTVO FASADERSTVO SLIKOPLESKARSTVO IZDELAVA KNAUFA IZOLACUSKE FASADE SUHOMONTAŽNA DELA Branko Černezel s. p. T.: 051 393 560 CERNEZEL Koresova 5, 2250 Ptuj branko.cemezel@gmail.com NADSTREŠKI - PERGOLE - BRUNARICE - VRTNE HIŠKE ■ninflKiiini p POHIŠTVO suh0m0nta2ni sistemi KNAUF izdelava brunaric izdelava nadstreškov vgradnja strešnih oken postavitev ostrešja Več na spletni strani Šešerko Silvester s.p. Senešci.Velika Nedelja POKLIČITE 040 476 143 www.brunaricenadstreski.com petek • 30. oktobra 2015 Šport, šport mladih Štajerski 19 Rokomet • Pokal Slovenije M Strelstvo • MT Salona DC Open 2015 Prvenstvo ima prednost pred pokalom Velika Nedelja Carrera Optyl - Urbanscape Loka 26:42 (15:21) Kevin Venta do visokih uvrstitev RK VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Jaušovec 3 obrambe, Škrjanec 4 obrambe, Zorec 2, Kociper 5, Bombek 5, Mavrič 2, Bezjak 1, Lukman 4, Lorenčič, Cimerman 3, Vukan 4, Gašič. Trener: Matjaž Hanželič Poškodbe še naprej krojijo sestavo velikonedeljske ekipe, vendar tokrat igralci, ki jih je imel v 1/32 finala Pokala Slovenije na razpolago trener Matjaž Hanželič, niso razočarali. Po uvodnem vodstvu domačinov z 2:0 so vajeti v svoje roke vzeli gostje in popolno- Rokomet 1. mladinska liga: Ptujčani si delijo vrh s Celjani in Koprom REZULTATI 5. KROGA: Riko Ribnica - Sevnica 39:22 (21:11), Krka -Celje Pivovarna Laško 31:30 (16:13), Trimo Trebnje - Slovan 24:24 (10:10), Koper 2013 - Jeruzalem Ormož 33:28 (15:11), Drava Ptuj - Krško 36:28 (20:13), Urbanscape Loka - Dol TKI Hrastnik 34:20 (17:10). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 5 2. DRAVA PTUJ 3. KOPER 2013 4. KRKA 5. KRŠKO 6. SLOVAN 7. TRIMO TREBNJE 8. RIKO RIBNICA 9. JERUZALEM ORMOŽ 5 10.URBANSCAPELOKA 5 11. SEVNICA 5 12. DOL TKI HRASTNIK 5 0 DRAVA PTUJ - KRŠKO 36:28 (20:13) DRAVA PTUJ: Šulek, Osterc, Mlač-Černe 3, Vaupotič 2, Rei-sman 2, Gavez, Krajnc, Bedeti ma nadzorovali potek tekme. Gostje so si s hitro igro ustvarjali veliko priložnosti, predvsem s krilnih položajev, ki so jih tudi uspešno zaključevali. V golu sta domača kadeta solidno opravila svojo nalogo, vendar so izredno strelsko razpoloženi gostje pokazali, zakaj sodijo v zgornji del razpredelnice 1. DRL. Gostujoči trener Bojan Čotar je v drugem polčasu v igro poslal povsem svežo postavo in gostujoči igralci so v visokem ritmu nadaljevali tekmo. Razredčeni domačini tempu gostov niso mogli slediti in gostje so vztrajno višali prednost do končnega rezultata 26:42. Maloštevilni navijači so z aplavzom nagradili borbenost domačih igralcev. Ur 5, Rosič, Cvetko 4, Sitar, Jere-nec 4, Štumberger, Šalamun 3, Krasnič 1, Žuran 12. Trener Ivan Hrupič Mladinci Drave so tokrat gostili vedno neugodne Krčane, ki imajo v svojih vrstah prvega strelca mladinske 1. in drugega strelca članske 1. B lige - Marka Sintiča (na članski tekmi pred kratkim je Dravi nasul kar 14 golov). Domači strateg Hrupič je temeljito pripravil obrambno taktiko, ki je od prve minute delovala čvrsto, tako, da tekmeci niso imeli nobene možnosti, da se razigrajo. »Dravaši« so pove-dli in vodstva do konca tekme niso izpustili. Drava je prednost vztrajno višala in si že do odmora priigrala sedem zadetkov naskoka. V drugem polčasu so fantje ruti ni rano vzdrževali prednost in izčrpavali goste. Še posebej je potrebno izpostaviti Marka Žurana, ki je zelo uspešno zaustavljal gostujočega strelskega aduta, obenem pa sam zadel 12 krat. Zmaga je Ptujčanom prinesla izenačenje na vrhu lestvice. jm, tp Šah • Ptuj Open Jutri zaključek mednarodnega šahovskega turnirja 10. mednarodni šahovski turnir Ptuj Open, ki že vse od sobote poteka v grand hotelu Primus, se počasi približuje koncu. V prvih šestih kolih je postregel s kar nekaj presenečenji. Največje je prav gotovo 13-letni prvokategornik David Stevanič iz Kočevja, ki je ODMEVI IZ ŠPORTA cf vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. ŠPORTNE NOVICE vsak dan ob 13.10 i Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8»98,E°I04;3 www.radio-ptuj.si r Minuli konec tedna je v Solinu pri Splitu potekal prvi mednarodnih turnir z zračnim orožjem v novi sezoni, z močno mednarodno udeležbo svetovno renomiranih strelcev iz osmih držav in med njimi tudi odličnih slovenskih reprezentantov. Prvi dan tekmovanja je visoko uvrstitev v kvalifikacijah z zračno pištolo dosegel ormoški strelec Kevin Venta in s 576 krogi, po serijah 97, 96, 95, 96, 96, 96, osvojil četrto mesto, kar je bil najboljši dosežek dneva vseh slovenskih strelcev. Z visokimi 584 krogi je zmagal srbski reprezentant Dimitrije Grgič pred Damirjem Mikcem, Srbija, s 579 krogi in domačim asom Antejem Krištom s 577 krogi. Med najboljše sta se uvrstila tudi preostala slovenska repre-zentanta, Blaž Kunšek s 572 krogi na sedmo mesto in mladinec Jože Čeper s 568 krogi na 11. mesto. Posebnost prvega dne tekmovanja je izvedba kvalifikacij brez finala in ekipne tekme. Najmočnejša ekipa Slovenije 1, v postavi Venta, Kunšek in Čeper, je dosegla rezultat, kot ga že dolgo nismo videli - visokih 1716 krogov - in osvojila odlično drugo mesto. Slovenci so morali premoč priznati le Srbom, ki so dosegli enak rezultat, vendar imeli več notranjih desetič - mušev 55:46, zaradi česar so bili boljši. Med članicami s pištolo je najvišjo uvrstitev s sedmim mestom in 374 krogi dosegla Katja Vodeb iz Liboj, zmagala je Srbkinja Zorana Arunovič s 385 krogi. Med člani s puško pa je bil odličen tudi Rušan Benjamin Jodl, aktualni državni prvak, ki je s 621,2 kroga osvojil šesto mesto, zmagal je Srb Milutin Stefanovič s 626,5 kroga. Ekipa Slovenije Foto: Simeon Gčnc Slovenski strelci s pištolo so v Solinu v postavi Kevin Venta, Blaž Kunšek in Jože Ceper dosegli velik uspeh med člani in osvojili srebrno odličje, z enakim rezultatom 1716 krogov kot zmagovalci Srbi. I, v postavi Debevec, Gotovina in Moičevič, je s 1839,9 kroga osvojila šesto mesto in za dobrih 11 krogov zgrešila medaljo. Zmagali so Srbi s 1860,8 kroga. Med članicami s puško je bila med Slovenkami najboljša olimpijka Živa Dvoršak s 411,4 kroga na II. mestu, zmagala je odlična Hrvatica Snježana Pejčič s 415,2 kroga. Kevin Venta in Blaž Kunšek v finalu s pištolo Dobro streljanje s pištolo je tudi drugi dan tekmovanja pokazal ormoški strelec Kovinarja Kevin Venta in si skupaj z reprezentančnim kolegom Blažem Kunškom s 569 krogi v kvalifikacijah za las priboril popoldanski finale, osvojila sta 7. in 8. mesto. Najboljši Slovenec v kvalifikacijah je bil Grosupeljčan Rok Ivane s 572 krogi na 4. mestu, najboljši pa je bil znova Dimitrije Grgič s 584 krogi. V finalu Ivane in Kunšek nista ujela pravega ritma, z nekaj slabšimi streli sta osvojila končno 8. in 7. mesto. Boljše streljanje je v finalu pokazal Venta, vendar se zaradi sed-mice v šestem strelu višje od petega mesta ni mogel pov-zpeti. Za končno zmago sta se pomerila po dva hrvaška in srbska reprezentanta, slednja pa sta na koncu znova pokazala svojo dominanco. Med dekleti s pištolo Slovenci nismo imeli predstavnice v finalu, od naših strelk pa je bila znova najboljša Katja Vodeb s 370 krogi na 12. mestu. Med člani s puško sta se v finale, na enak način kot člana s pištolo, po sedmem in osmem mestu v kvalifikaci- jah, uvrstila Benjamin Jodl in Željko Moičevič s 619,3 in 619,0 kroga, tam pa sta osvojila 6. in 8. mesto. Znova je zmagal Srb Milutin Stefanovič. Med dekleti s puško je med Slovenkami najboljši rezultat v kvalifikacijah drugi dan dosegla Živa Dvoršak in se v finale uvrstila s tretjim rezultatom s 416,1 kroga, najboljši sta bili Srbkinji Andrea Arsovič z visokimi 418,6 kroga in Ivana Andu-šič Maksimovič s 417,1 kroga. Slednji pa je v finalu z odličnim streljanjem ugnala Hrvatica Snježana Pejčič, Dvoršakova pa se je morala zadovoljiti s petim mestom. Zaradi težav z izposojo elektronskih Sius tarč iz Zagreba je bilo prvo slovensko tradicionalno mednarodno tekmovanje z zračnim orožjem v Hočah odpovedano. Simeon G one Šah • Simultanka Danila Polajžerja Polajžer premagal tekmece z rezultatom 11:1 izgubil le proti FM Petru Ko-kolu iz Maribora, medtem ko je v vseh ostalih petih partijah zabeležil zmage. Dvoboji sedmega kola do redakcije v četrtek še niso bili končani, v petek pa si lahko ogledate 8. krog, ki ga šahisti začenjajo ob 16.30. Zadnji, 9. krog, ki bo prav gotovo napet vse do zadnjih potez, se bo začel v soboto ob 14.30, svečan zaključek pa je predviden ob 19.30. Vabljeni! Silva Razlag Šahovsko društvo Ptuj in Mestna občina Ptuj sta organizirala simultanko z mednarodnim mojstrom (MM) Danilom Polajžerjem za mestne svetnike, člane četrtnih skupnosti in zaposlene v občinski upravi. To je bila ena od številnih aktivnosti v okviru visokega jubileja, 80-letnice šahovskega društva. V Narodnem domu Ptuj je za šahovnice sedlo 12 izzivalcev, vendar se je od zgoraj povabljenih ojuna-čil le Damijan Plajnšek iz občinske uprave, druga mesta pa so zasedli mladi člani društva in nekateri ljubiteljski šahisti. Končni rezultat je bil 11:1 za MM, pol točke pa je uspelo odščipniti le najmlajši Niki Kralj in Mirku Prelogu. Ob tej priložnosti je pet organizacij in društev prejelo brezplačne šahovske komplete iz projekta »80 šahov po Ptuju«, in sicer društvo Opti- Foto: Črtomir Goznik Danilo Polajžer je 12 tekmecem oddal le točko. mist Ptuj, Turistično društvo Ptuj, kava bar Orfej, Fotoko-pirnica Sitar in Kavarna Evropa. Komplete sta podelila predsednik ŠD Ptuj Danilo Polajžer in predsednica sveta četrtne skupnosti Center Branka Bezeljak, ki je prva od osmih četrtnih skupnosti MO Ptuj podprla omenjen projekt. Silva Razlag 0 0 1 1 0 0 0 0 20 Štajerski Šport, šport mladih petek m SO. oktobra 2015 Hura, prosti čas . Športni napovednik Na delavnicah več kot odlična udeležba V času počitnic Zavod za šport Ptuj tradicionalno organizira prireditev Hura, prosti čas. Gre za različne brezplačne delavnice in aktivnosti za učence iz ptuj- skih osnovnih šol, ki so jih otroci (in starši) z navdušenjem sprejeli tudi letos. Foto: Črtomir Goznik Pester počitniški živžav v dvorani Campus »Letos smo aktivnosti organizirali skupaj z Re-kreacijskim-umetniškim društvom Elea, ki ga vodita brata Malek. Različne vodene aktivnosti potekajo v dvorani Campus, udeležba pa je več kot odlična - tako je v prvih dneh prihajalo tudi do 100 otrok. To vsekakor potrjuje potrebo po podobnih prireditvah, saj otroci prihajajo z veseljem, zagotovo pa razbremenimo tudi starše, saj aktivnosti potekajo od 7. do 15. ure, ko jih je večina v službi. Učitelji in animatorji so poskrbeli za številne družabne igre, za igre z žogo, veliko je zabave, predvsem pa koristno preživetega prostega časa s prijatelji. Zares smo zadovoljni z dosedanjo letošnjo izvedbo,« je poudaril direktor Zavoda za Šport Ptuj Sandi Mertelj. JM Nogomet m Liga deklet U-17 in U-15 Jesenske prvakinje domujejo na Ptuju Liga deklet U-17 7. KROG: ŽNK MSM Ptuj -ŽNK Koroška 13:1 (5:0); strelke: 8 x Nika Čuček, 2 x Ines Krajnc in Urška Bratuša, 1 x Vita Žolek. 1. ŽNK MSM PTUJ 7 B 1 0 32:3 19 2. ŽNK BELTINCI B 5 1 0 30:2 1B 3. FUŽINAR 7 4 2 1 10:3 14 4. ŽNK RADOMLJE B 4 0 2 32:10 12 5. ŽNK MARIBOR 7 3 1 3 1B:14 10 6. AJDOVŠČINA B 3 0 3 1B:11 9 7. RUDAR ŠKALE 5 2 1 2 7:11 7 8. VELESOVO B 2 0 4 9:30 B 9. ŽNK KRIM B 1 0 5 B:17 3 10. ŽNK KRKA B 1 0 5 3:28 3 11. ŽNK KOROŠKA B 0 0 B B:38 0 Liga deklet U-15 vzhod REZULTATI 4. TURNIRJA V MARIBORU: ŽNK MSM Ptuj - Fužinar 1:0 (0:0); strelka 1:0 Vita Žolek (29.); ŽNK Teleing P. Beltinci - ŽNK MSM Ptuj 1:2 (0:1); strelke: 0:1 Vita Žolek (3.), 0:2 Špela Per-nek (21.), 1:2 Maja Čuk (22.). 1. ŽNK MSM PTUJ 10 9 1 0 29:4 28 2. ŽNK MARIBOR 10 5 2 3 20:5 17 Ekipa deklet ŽNK MSM Ptuj U-15 je prepričljivo osvojila naslov jesenskih prvakinj. 3. FUŽINAR 10 5 2 3 12:7 17 4. ŽNK BELTINCI 10 4 3 3 19:9 15 5. ŽNK KOROŠKA 10 2 1 7 5:29 7 6. RUDAR ŠKALE 10 0 1 9 1:32 1 Ptujska dekleta selekcije U-15 so se s turnirja v Mariboru vrnila s polnim izkupičkom šestih točk. Tako so varovanke trenerja Uroša Šmi-goca na najboljši možni način zaključila jesenski del prvenstva in prepričljivo - brez poraza - osvojila prvo mesto. Potrditev dobrega dela v ptujskem klubu je tudi reprezentančni seznam Judo m Turnir v Vojniku Splet juda in šaha Najmlajše selekcije Judo kluba Drava so se v soboto udeležile tekmovanja za prve in druge razrede osnovnih šol v Vojniku. Šlo je za nekoliko nevsakdanje tekmovanje, saj so se tekmovalci najprej pomerili v judo borbah, nato pa še v - šahu! Rezultati obeh disciplin so se seštevali, tekmovanje pa je bilo namenjeno pridobivanju tekmovalnih izkušenj mladih športnikov. Kljub dvojnemu točkovanju so Ptujčani na tekmovanju osvojili prvo mesto v konku- renči devetih klubov iz Štajerske in Savinjske regije. Za JK Drava sta zmagala Ana Te-tičkovič in Tai Sledič, drugi je bil Tilen Ivančič, medtem ko so tretja mesta osvojili Ino Fric, Teo Kostanjevec, Ina Mlakar in Teo Škrofič. Na četrtem mestu sta končala Matic Samec in Anej Kline. Na posebnem tekmovanju mlajših selekcij sta uspešne mlade ptujske judoiste vodili klubski trenerki Silva Čuš in Urška Urek. DB Nogomet • 1. SNL PARI 16. KROGA - PETEK ob 19.00: Krško - Gorica; SOBOTA ob 15.30: Domžale - Zavrč, Celje - Olimpija; SOBOTA ob 17.45: Maribor - Rudar; SOBOTA ob 20.00: Luka Koper - Krka. 2. SNL PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Aluminij - Kalcer Radomlje, Ankaran - Drava Ptuj, TKK Tolmin - Triglav Kranj, Rol-tek Dob - Šenčur, Zarica Kranj - Farmtech Veržej. 3. SNL SEVER PARI 11. KROGA - PETEK ob 14.30: Maribor B - Radlje; SOBOTA ob 14.00: Videm - Fužinar Noži Ravne, Mons Claudius - Podvinci Betonarna Kuhar, Šmartno 1928 - Šampion, S. Rojko Dobrovce - AjDAS Lenart, Koroška Dravograd - Dravi-nja, Šmarje pri Jelšah - Brežice 1919. PAR 8. KROGA - SREDA ob 17.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Maribor B (Ptuj - umetna trava) SUPERLIGA PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Tržec - Carrera Optyl Ormož, Stojnci - Središče ob Dravi, Apače - Gerečja vas, Aha Emmi Bistrica - Bukovci, Hajdina - Cirkulane. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Skorba - Gorišnica, Rogoznica - Podlehnik, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Podvinci Betonarna Kuhar, Boč Poljčane - Leskovec, Lovrenc -Markovci. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Majšperk - Pragersko, Slovenja vas - Polskava, Grajena - Hajdoše, Zgornja Polskava - Makole. 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 14. KROG: Aluminij - Interblock (PETEK ob 14.00) 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 14. KROG: Aluminij - Interblock (PETEK ob 12.00) Futsal • 2. SFL 4. krog: FC Ptuj - Tomaž Picerija Ozmec (PETEK ob 19.30) Rokomet m 1. A DRL (m) 9. KROG: Krka - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 18.00) David Breznik Futsal • Mlajše kategorije igralk U-15 za prijateljsko tekmo s Hrvaško, na katerem je kar sedem Ptuj-čank: Maša Šibila, Eva Vidovič, Ines Sok, Nika Fijan, Neli Hofman, Spela Pernek in Vita Žolek. JM LIGA U-13 REZULTATI 1. TURNIRJA: KMN Meteorplast - Futsal klub Dobrepolje 8:2 (3:1), KMN Meteorplast - Hiša daril Ptuj 1:12 (0:7), Futsal klub Dobrepolje - KMN Slovenske Gorice 2:1 (0:1), Hiša daril Ptuj - Futsal klub Dobrepolje 26:0 (11:0), KMN Meteorplast - KMN Slovenske Gorice 15:5 (9:2). 1. HIŠA DARIL PTUJ 2 2 0 2. METEORPLAST 3 2 0 3. FK DOBREPOLJE 3 1 0 0 0 LIGA U-15 VZHOD REZULTATI 2. KROGA: NK Imeno Kozje - KMN Slovenske Gorice 3:3 (1:1), Futsal club Ptuj - Futsal klub Kebelj 8:6 (4:1), KMN Meteorplast -FC Stadionshop Ptuj 6:8 (1:2). 1. FCPTUJ 2 2 0 0 2. SLOV. GORICE 2 3. NK IMENO KOZJE 2 4. SLOV. GORICE 2 0 38:1 1 24:19 2 4:35 2 B:17 4. KMN BENEDIKT 5. STADIONSHOP P. 6. FK KEBELJ 7. SEVNICA 8. METEORPLAST 1 1 1 1 1 0 1 0 0 0 0 0 0 0 15:7 10:3 B:3 14:0 8:13 B:11 1:7 B:22 B 4 4 3 3 0 0 0 JM Nogomet • Mlajše kategorije 2.SML 10. KROG: Drava Ptuj - Pohorje 7:1 (5:0); strelci: 1:0 Hliš (34.), 2:0 Lovenjak (35.), 3:0 Zlatnik (37.), 4:0 Zlatnik (41.), 5:0 Kajtazi (43.), 6:0 Pivko (57.), 7:0 Kajtazi (60.), 7:1 Ter-tinek (75.); Zavrč - Korotan Prevalje 7:0 (2:0); strelci: 1:0 Ptiček (42.), 2:0 Potočnik (45.), 3:0 Tudan (46.), 4:0 Potočnik (59.), 5:0 Kolar(63.), 6:0 Ptiček (79.), 7:0 Županič (81.). 2.SKL 10. KROG: Drava Ptuj - Pohorje 5:0 (2:0); strelci: 1:0 Fric (8.), 2:0 Dedič (23.), 3:0 Zagor- šek (50.), 4:0 Šegula (75.), 5:0 Šegula (80.); Zavrč - Korotan Prevalje 0:0. SKUPNA LESTVICA: 1. DRAVA PTUJ 20 15 2 3 82:16 47 2. AHA E. BISTRICA 18 11 5 3. NŠ MURA 20 12 2 4. DRAVINJA 16 12 1 5. MALEČNIK 18 9 3 6. DRAVOGRAD/SG 20 8 3 9 47:33 27 7. NŠ MIKLAVŽ/D. 18 8 2 8 36:33 26 8. ZAVRČ 16 8 1 9. JARENINA 18 7 4 10. KOR. PREVALJE 20 5 7 11. ŠMARTNO 1928 16 6 3 12. NŠ LENDAVA 20 5 3 12 39:54 18 13. POHORJE 18 3 2 13 17:69 11 14. KOV. MARIBOR 18 0 0 18 7:153 0 JM 2 32:8 38 B 50:28 38 3 57:17 37 B 39:29 30 7 54:2B 25 7 49:32 25 8 25:42 22 7 25:19 21 petek • 30. oktobra 2015 Šport, rekreacija Štajrnhi 21 20-letnica društva Akademija bojevniških veščin Ptuj . It II VV| mm v, V, |H ■ Borilne vescme kot način življenja Akademija bojevniških veščin že dvajset let na Ptuju organizira vadbo borilnih veščin, in sicer karateja, aikida, samuraj-skega mečevanja (iaido, kendo, kenjutsu) in wu shuja. Društvo je izšolalo generacije mojstrov, nosilcev črnih pasov in uspešnih tekmovalcev, ki so osvajali medalje tako doma kot v tujini. Klub je na Ptuju izvedel številna tekmovanja, od občinskih in državnih prvenstev do domačih in mednarodnih turnirjev. Poleg tega so se člani udeleževali mnogih seminarjev ter izvajali prikaze borilnih veščin na raznih športnih prireditvah. Nastanek društva Zametki Akademije segajo v l. 1988, ko je Silvester Vo-grinec prevzel karate klub Borec Ptuj (ustanovljen l. 1984). Klub se je preimenoval v KK Jožeta Lacka, nato pa v KK Poetovio ter se pridružil Karate zvezi Slovenije. Leta 1989 je klub na Ptuju organiziral prvo tekmovanje v japonskem karateju. Leta 1992 je Vogrinec organiziral vadbo aikida in samuraj-skega mečevanja (iaido, kendo in kenjutsu). Ptuj se je s tem zapisal med pionirje teh veščin v Sloveniji. Aikido klub Ptuj je l. 1995 izvedel prvo tekmovanje aikida v Sloveniji, kendo sekcija pa je postala center samuraj-skega mečevanja v Sloveniji. Ker je administrativno vodenje klubov in sekcije Vogrincu vzelo veliko časa, je bila leta 1995 na njegovo pobudo, z združitvijo karate kluba Poetovio, aikido kluba Ptuj in kendo sekcije ustanovljena Akademija bojevniških veščin Ptuj. Delovanje in program Na ABV je bilo do sedaj osvojenih 57 mojstrskih nazivov, črnih pasov, in sicer v karateju (19), aikidu (14), iai-doju (12), kendu (6), kenjutsu (6). Klub je dal generacije državnih prvakov in šampionov, ki so osvajali medalje na svetovnih pokalih, mednarodnih in domačih tekmah. Društvo je na Ptuju organiziralo in izvedlo čez 30 športnih prireditev. Člani so izvajali prikaze borilnih veščin na številnih tekmovanjih doma in v tujini (svetovnih in evropskih prvenstvih, budo showih). Udeleževali so se seminarjev uglednih japonskih mojstrov in svetovnih prvakov. Na pobudo ABV Ptuj je bila l. 2000 ustanovljena Kendo zveza Slovenije, l. 2005 pa IKKS (iaido, kendo, kenjutsu zveza Slovenije). Društvo je l. 2001 sodelovalo pri ustanovitvi Kung fu zveze Slovenije ter l. 2007 MAFWP (Zveze borilnih veščin za svetovni mir) v Wa-shingtonu. Akademija nudi tudi rekreativne programe, kot so poletna šola karateja, aikida, samoobrambe, tai chi-ja in samurajskega mečevanja. Društvo je več kot 10 let izvajalo tudi teoretična izobraževanja (predavanja in izpite). Organi društva Strokovni vodja in trener je Silvester Vogrinec, predsednica je Sabina Resnik, sekretar Robert Vogrinec, stiki z javnostjo Matjaž Horvat, nadzorni odbor Denis Šumenjak, organizacija prireditev Miha Petrovič, disciplinska komisija Dejan Bošnjak. Dosedanji predsednici sta bili Liljana Vogrinec (1995-2002) in Polona Zorman (2002-2014). Člani in članice v borilnih Društvo je ob jubileju izdalo klubski bilten, ki v sliki in besedi predstavlja delovanje društva med l. 1995-2015. veščinah ne vidijo zgolj športa, ampak predvsem način življenja, krepitev zdravja, oblikovanje pozitivne samo-podobe in obliko druženja. Matjaž Horvat Karting • Državno prvenstvo Konjeništvo Letos dva državna prvaka iz vrst AMD Hajdina Konec septembra je bila na Vranskem izpeljana peta, zadnja dirka za letošnje državno prvenstvo v kartingu. Tudi tokrat so bili uspešni tekmovalci AMD Ptuj in AMD Hajdina, ki so v skoraj vseh dirkah krojili uvrstitve pri vrhu. Voznika AMD Hajdina Vid Pšajd in Jan Šlosar se lahko veselita tudi naslova državnih prvakov za leto 2015. Rezultati zadnje dirke na Vranskem: R2 Rotax micro max: 2. Erik Kastelec, 5. Luka Miletič, 7. Mitja Miklaužič, 8. Matic Kol-manič ... R3 Rotax max junior: 1. Maks Škulj, 3. Luka Železnik, 6. Nik Štefančič ... R5 Rotax DD2: 2. Primož Matelič, 4. Saša Praunseis, 6. Borut Kolar ... R7 KZ2: 3. Maks Mlakar, 4. Jan Skledar, 5. Vid Pšajd, 8. Zvonko Črešnik, 9. Marko Že-rak ... Ekipno: 1. AMD Šlander Celje 95, 2. AMD Hajdina 58, 3. AMD Moste 31, 4. AMD AMD Ptuj 27 ... Vid Pšajd (AMD Hajdina) se je veselil naslova državnega prvaka v razredu KZ2. Končni vrstni red za državno prvenstvo: R2 Rotax micro max: 1. Mai Sadar (AMD Šlander Celje) 101, 2. Nejc Preša (NSR) 93, 3. Erik Kastelec (AMD Ptuj) 72, 4. Luka Miletič (AMD Ptuj) 54, 5. Mitja Miklaužič (AMD Hajdina) 41, 7. Matic Kolmannič (AMD Ptuj) 27, 9. Julian Huč (AMD Ptuj) 11 . R3 Rotax max junior: 1. Nik Prunk (ŠK Mega) 84, 2. Anže Dovjak (AMD Šlander) 79, 3. Mark Škulj 78, 4. Luka Železnik Najboljša dvoletnica je kobila Pepa Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Jan Šlosar (AMD Hajdina) je naslova državnega prvaka osvojil v razredu Rotax max. 66, 6. Nik Štefančič (vsi AMD Hajdina) 41 .. R4 Rotax max: 1. Jan Šlosar (AMD Hajdina) 92, 2. 2. Katja Pivk 88, 3. Vanesa Am-broželj (oba AMD Šlander) 55, 5. Dejan Lazič 23, 6. Joško Go-renc (oba AMD Ptuj) 11. R5 Rotax DD2: 1. David Rotar 107, 2. Klemen Pre-šern (oba AMD Šlander) 84, 3. Primož Matelič 73, 4. Saša Praunseisa (oba AMD Hajdina) 51, 5. Borut Kolar (AMD Ptuj) 50, 10. Jan Šlosar (AMD Hajdina) 9, 11. Boris Oven 5, 13. Dejan Srimšek (oba AMD Ptuj) 2. R7 KZ2: 1. Vid Pšajd (AMD Hajdina) 91, 2. Marin Mihič (AMD Šlander) 76, 3. Maks Mlakar 61, 4. Jan Skledar (oba AMD Hajdina) 58, 6. Matjaž Dominko (AMD Ptuj) 39, 8. Zvonko Črešnik 20, 9. Marko Žerak (oba AMD Hajdina) 16, 13. Janez Vok (AMD Ptuj) 6, 14. Albin Pernat (AMD Hajdina) 5 ... Ekipno: 1. AMD Šlander Celje 454, 2. AMD Hajdina 380, 3. AMD Ptuj 187 ... m DP kasačev v Ljutomeru Letošnja kasaška sezona je pred zaključkom. Ljutomerski hipodrom je gostil predzadnji, 23. tekmovalni dan, z osrednjo dirko - državnim prvenstvom za dvoletne kasače. Na 1600 metrov dolgi stezi se je pomerila deseterica dvo-letnikov, uresničile pa so se napovedi strokovnjakov, ki so največ možnosti za osvojitev najvišjega naslova pripisali kobili Pepi, saj je v letošnjih šestih nastopih prav tolikokrat tudi zmagala. Na vajetih izkušenega Marka Slaviča (KK Ljutomer) je Pepa dokazala izvrstno pripravljenost in je prepričljivo obvladovala dirko vse do ciljne ravnine, kjer je svojo prednost pred zasledovalci le še povečevala. »Gre za izjemno naraščaj-nico, ki bo v svojem razvoju prav gotovo še napredovala, zato se ji obeta izjemna kariera,« je po koncu dirke dejal Marko Slavič. Pepa je zmagala s kilometrskim dosežkom 1:19,4, drugo mesto je osvojila Fauna V. z voznikom Damjanom Vajsem (1:20,0), tretja pa je bila Izabela II., na vajetih Mitja Slaviča (1:20,1) - oba KK Ljutomer. Najuspešnejši na preostalih dirkah so bili: Insa (M. Sla-vič, KK Ljutomer) je zmagala na 2160 metrov, Dante MS (Seršen, KK Ljutomer) je bil najhitrejši v spominski dirki Ludvika Slaviča starejšega (2140 metrov), 4-letna Sončka (Dolinšek-Trontelj, KK Stožice Ljubljana) je zmagala na 2100 metrov, finale trojne krone Agronatur pa ja na 2600 metrov pripadel Dako-tu (Osolnik, KK Komenda). Rejsko dirko Ljutomerski kasač na 2100 metrov je po pričakovanju dobil Luther King (Jo. Sagaj ml., KK Ljutomer), ki je zabeležil jubilejno, deseto letošnjo zmago. Za nastope na ljutomerskem hipodromu je domači klub tudi letos podelil pokale najuspešnejšim kasačem. Naslove so osvojili: pri dvoletnikih Pepa (KK Ljutomer), pri triletnikih Luther King (KK Ljutomer), pri štiri-letnikih Narcis Peški (KK Sto-žice, Ljubljana), pri starejših Jasa GL (KK Ljutomer). NŠ Pepa v ospredju je zanesljivo dobila prvenstvo dvoletnikov. Foto: NS 22 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 30. oktobra 2015 Središče ob Dravi • Slovenija Classic TT prvič pod okriljem AMZS Po srediskih ulicah nepozabna prva pozivna dirka Oktobra je po srediSkih ulicah potekala že tretja dirka starodobnih motociklov Slovenija Classic TT. A tokratna dirka je bila nepozabna, saj je Slo za prvo in edino tovrstno licencirano dirko v Sloveniji. Prvič pa je potekala tudi uradna dirka z meritvami časov na tekmovalni progi. Na dvodnevnem mednarodnem srečanju, ki ga je že tretje leto zapored organiziralo Društvo starodobnih vozil Središče ob Dravi, so v soboto potekali treningi, v nedeljo pa kvalifikacije in dirka. Na tokratnem spektaklu je zahrumelo kar 37 motociklov in pet prikoličar-jev s sovozniki, ki so bili prava atrakcija za oči. Dirkali so tudi nekdanji in aktualni evropski prvaki, med njimi evropski prvak in udeleženec svetovnega prvenstva v dirkah starodobnih motorjev Milan Špendal. Sicer pa so po srediških ulicah poleg domačinov, dirkali tudi dirkači iz sosednje Avstrije in Hrvaške ter Italije pa tudi Francije, ki so navdušili množico gledalcev. Dirkali so v kategorijah z mo- Zmagovalci dirke Slovenija Classic TT po posameznih kategorijah: Oldtimer do 175 ccm: Mario Peklic Oldtimer do 250 ccm: Milan Špendal Oldtimer do 500 ccm: Janez Marolt Oldtimer do 750 ccm: Manfred Strohmayer Classic do 500 ccm: Bert Heider Classic do 1000 ccm: Franjo Pejic Sidecar: Matjaž Lesjak in Silvo Luzar tocikli izdelanimi do leta 1972, z motocikli, izdelanimi do leta 1980 ter prikoličarji, izdelanimi do leta 1978. Na progi, ki je merila 1.265 metrov in je potekala po državni cesti in stranskih ulicah, sta tekmovali tudi dve predstavnici nežnejšega spola, med njimi Anuška Škofic, ki je odvozila ^-^nfi^H^ r J mj/ mi ^ UJ*'"((¡."mJ 1 Foto: Arhiv Društva starodobnih vozil Središče ob Dravi Letos so na mednarodni dirki Slovenija Classic TT prvič uradno merili čase na tekmovalni progi. najhitrejši krog, a je zapeljala s proge in na koncu pristala na četrtem mestu. Kljub dežju in mokri progi so tekmovalci po besedah predsednika Društva starodob-nih vozil Središče ob Dravi in predsednika Slovenske veteranske avto moto zveze Francija Škrjanca dosegali visoke hitrosti. Zadovoljen je, ker je bilo tekmovanje uspešno izpeljano in je minilo brez poškodb. Odlično je bilo poskrbljeno tudi za varnost, pri kateri je sodelovalo okrog 100 ljudi. Še posebej pa je ponosen, da je dirka potekala na zelo visokem nivoju: „Veseli smo, da je bila dirka prvič pozivna in da smo dobili vse potrebne licence od AMZS. To se je nekaterim zdelo nemogoče. Dokazali smo nasprotno," je povedal Škrjanec ter še napovedal, da bodo dirko prihodnje leto izpeljali še v širšem obsegu. Monika Levanič Sveti Tomaž • Zbirajo sredstva za nakup javnih igral Zbrali okrog 1.200 evrov Društvo prijateljev mladine Sveti Tomaž je na prvem dobrodelnem koncertu zbralo okrog 1.200 evrov prostovoljnih sredstev. Sredstva bodo namenili za nakup igral za najmlajše. Sredi oktobra je aktivno, mlado društvo na lastno pobudo v telovadnici OŠ Sveti Tomaž organiziralo prvi dobrodelni koncert, ki so ga naslovili Otroci so naše največje bogastvo. V kulturnem programu so nastopili Pevski zbor OŠ Sveti Tomaž, Blaž Vidovič, ansambel Pivski bratje, Ansambel Majcen-Zelenjak, Mišo Kon-trec, ansambel Dravinja, Franc Gorza, Meta Ivanuša, ansambel Prepih, ansambel Amadeus in Tamburaško društvo Apače. Na dobrodelnem koncertu, kjer je zbrane zabavalo veliko število nastopajočih, so zbrali natanko 1.217 evrov. Kot so še sporočili z društva, donatorska sredstva še vedno zbirajo. Z zbranimi sredstvi bi radi v občini postavili javna igrala za najmlajše. Monika Levanič «m älaHl ' Wi l^frj& i? ■MkL Na dobrodelnem koncertu je nastopil tudi Pevski zbor OS Sveti Tomaž. Ormož • S predavanja Sorte naših babic in jesens Mazej: O samooskrbi ker nimamo lastnih „V Sloveniji imamo komaj 10-odstotno samooskrbo s semeni, govorimo pa, 60-70 % samooskrbe s semensko varnostjo, žal o samooskrbi ne moremo dnik društva Učni sadovnjak Jernej Mazej. Poučno predavanje je organizirala vodja skupine Prleški vrt Anita Bočevič, ki je sicer ob tej priložnosti še napovedala ustanovitev Ormoškega horti-kulturnega društva s sekcijo Pr-leški vrt. Poleg direktorja podjetja Bio guano Primoža Ulaga, ki je predstavil naravno ekološko gnojilo iz netopirjevih iztrebkov, je praktične nasvete in druge koristne informacije delil tudi predsednik društva Učni sadovnjak Jernej Mazej. Mazej je sicer poznan kot kralj paradižnika (na svoji kmetiji prideluje namreč okrog 200 sort paradižnika). Udeležence je seznanil s sortami zelenjave, ki so jih gojile naše babice in gredo v pozabo, denimo solkanski radič, fižol savinjski siv-ček, solata elena in druge. V nadaljevanju je poudaril tudi pomen ohranjanja starih sort: „Ko smo bili skupna država, smo bili velesila v lastnih sortah zelenjave. Odkar smo samostojna država, pa so nas izrinile razne sorte iz Evrope, ki nam jih vsiljujejo. Morali bi ceniti naše, domače, ker sorte, ki so bile Na jesenski zelemenjavi je več deset udeležencev veselo izmenjalo izkušnje in navdihe z domačega vrta. Trnovska vas • Praznično ob 17. občinskem prazniku Zlati grb Karlu Vurce Občina Trnovska vas praznuje svoj 17. občinski praznik. Praznovali bodo vse tja v tamkajšnji večnamenski dvorani zvrstila prireditev Nedeljsko popoldne ljudskih podelitvijo občinskih priznanj in nagrad pa je potekala sredi oktobra. V sklopu praznovanja 17. pomladi občine se je zvrstilo kup dogodkov, med drugim številna športna tekmovanja, denimo tekmovanje v streljanju na glinaste golobe, medvaški turnir v nogometu, tekmovanje v kegljanju, kolesarjenje in tek po vaseh; pa odprtje razstave s kulturnim programom, krvodajalska akcija ter vožnja po vaseh občine, ki jo je organiziralo Bolfenško društvo ljubite- ljev stare tehnike Trnovska vas. Veselo je bilo na že tradicionalnem tekmovanju v kuhanju kisle juhe med vasmi. Minulo nedeljo pa je bila slovesna maša ob Bolfenškem žegnanju, v popoldanskih urah še peka kostanjev s pokušino mošta in turnir v odbojki. Vrhunec praznovanja, osrednja prireditev s podelitvijo občinskih priznanj in nagrad, pa je bil sredi oktobra. Mno- žico občanov in občank je na svečani prireditvi pozdravil in nagovoril župan Alojz Benko. V slavnostnem govoru je nanizal pomembne pridobitve v zadnjem času ter spregovoril tudi o načrtih v prihodnje. Zahvalil se je še vsem občanom, društvom, občinski upravi in svetu ter drugim, ki so na kakršen koli način prispevali k razvoju občine. Z leve: župan Alojz Benko, prejemnica pohvale Mateja Korent, prejemnik zlatega grba Karl Vurcer in predsednica komisije za občinska priznanja Andreja Krajnc petek • 30. oktobra 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 23 ke zelemenjave ne moremo govoriti, semen da imamo 37-odstotno samooskrbo s hrano. A dokler ne bomo imeli vsaj govoriti," je na predavanju z naslovom Sorte naših babic poudaril predse- vzgojene na našem območju, so prilagojene našim pogojem - zemlji, klimi itd." A je po be- Foto: ML semena, sadike, pridelke, recepte, sedah izkušenega pridelovalca tukaj že veliko izgubljenega: „100 let nazaj je imela vsaka vas v Sloveniji svojo vrsto solate. Žal je veliko sort že pozabljenih". So pa tudi izjeme - med njimi ptujski luk. „Ptujski luk je zaščiten z geografsko označbo. To je za majhno območje -Ptujsko polje - velik dosežek," je še poudaril mladi kmet. Država bi morala subvencionirati pridelavo semen Mazej je v nadaljevanju izpostavil nizko, okrog 10-odstotno samooskrbo z domačimi, avtohtonimi ali tradicionalnimi semeni, hkrati pa se spraševal: „Govorimo, da imamo 37-od-stotno samooskrbo s hrano. Nimamo pa dovolj lastnih semen za samooskrbo. Dokler ne bomo imeli vsaj 60-70 % samooskrbe s semensko varnostjo, žal o samooskrbi ne moremo govoriti." Zato izkušeni pridelovalec, ki ima na svoji kmetiji 90-od-stotno samooskrbo s semeni, vidi prihodnost ravno v pridelavi semen. A kot pravi, tukaj ne bodo dovolj samo kmetje. Na vrsti je država: „Država bi morala kmete spodbuditi k pridelavi semen, denimo s subvencijami. Ker semena so bogastvo. Brez njih bomo odvisni od drugih. Kdor bo odvisen od semen, bo odvisen tudi od hrane." Prihodnost v kmetijstvu pa izkušeni pridelovalec vidi tudi v pridelavi lokalnih sort zelenjave. Po predavanju so izvedli jesensko zelemenjavo, kjer so izmenjali semena, sadike, pridelke, recepte, izkušnje in navdihe z domačega vrta. Monika Levanič Ormož • Uspešno izvedli Prometno kačo Učenci OŠ Ivanjkovci peš v šolo Na OŠ Ivanjkovci so že drugič zapored uspešno izpeljali projekt Prometna kača. V tednu otroka so odpovedali vse šolske prevoze, učenci pa so v šolo prihajali in odhajali peš. Foto: Arhiv OS Ivanjkovci Učenci OŠ Ivanjkovci so pet dni v šolo veselo hodili peš. Enkrat je z njimi pešačil tudi župan Alojz Sok. „V sklopu zdravega načina razmišljanja ter več druženja učencev med seboj v popoldanskem času, varovanja okolja in zdravega življenjskega sloga smo se strokovni delavci OŠ Ivanjkovci s podporo staršev odločili, da bomo tudi v tem šolskem letu izpeljali projekt Prometna kača. V tednu otroka - od 5. do 9. oktobra - smo odpovedali vse šolske prevoze in prihajali ter odhajali v šolo peš," je pojasnila ravnateljica OŠ Ivanjkovci Nada Pignar. A vsakodnevno pešačenje osnovnošolcev sploh ni motilo. Nasprotno. V šolo so prihajali z veliko več pozitivne energije: „Z nami so se pogovarjali o temah, za katere v času pouka zmanjka časa, izkoriščali smo naravno okolje za učenje o splošnem znanju ter spoznali še kakšne pozitivne lastnosti, ki jih imajo naši učenci." V petih dneh 612,5 kg, CO2 manj In kako je potekala pot v šolo? „V sklopu organizacije smo pripravili izhodiščne točke in določili poti tako, da so učencem čim bližje domu in tem bolj varne. Na izhodiščnem zbirališču so jih počakali učitelji ali člani PGD Ivanjkovci ali člani DU Ivanjkovci, velikokrat tudi starši in stari starši. Določenih je bilo deset izhodišč, nekatera pa se med samo hojo združijo. Povprečno so trase dolge od pet do šest km v eno smer," je še povedala ravnateljica. Za vsak dan pešačenja so učenci prejeli nalepko in jih pridno lepili na svoje kartončke. S pomočjo kartončkov pa so nato ugotavljali, koliko učencev je bilo dejansko vključenih v projekt. Učitelji so skupaj z učenci še izračunali, da so v petih dneh s pešačenjem za 612,5 kg zmanjšali emisije CO2, ki jih sicer povzroči promet v ivanjkovsko šolo. Skupaj z osnovnošolci pa je enkrat pešačil tudi župan Alojz Sok. Projekt je poleg občine Ormož podprla še KS Ivanjkovci, ki je za učence s spremljevalci na posameznih relacijah pripravila pogostitev. Monika Levanič rju do 15. novembra, ko se bo pesmi. Osrednja proslava s „To je priznanje za vse občane" V nadaljevanju je sledila podelitev občinskih priznanj in nagrad najzaslužnejšim občanom. Pohvalo za izreden dosežek na maturi so izročili Mateji Korent iz Črmlje. Zlati grb pa je za življenjsko delo izjemnega pomena za razvoj, napredek, ugled in prepoznavnost občine prejel nekdanji župan Karl Vurcer. Nekdanji župan pa ni bil dejaven samo na političnem parketu. Štiri desetletja je namreč predsedoval Kulturnemu društvu Trnovska vas. Aktiven je bil tudi v drugih domačih društvih. Prejemnik zlatega grba se je zahvalil za podeljeno priznanje, hkrati pa še dodal: „To je priznanje za vse občane Trnovske vasi." Osrednjo proslavo so popestrili z zanimivim kulturnim programom, v katerem so nastopali Larisa Pukšič, ki je zapela slovensko himno, pihalna godba občine Dornava pod vodstvom profesorja Zmaga Štebiha, Mešani pevski zbor Jakoba Gomilšaka pod vodstvom Ludvika Krajnca, ženska vokalna skupina Simfonija pod vodstvom Janka Krajnca, otroški pevski zbor Nasmeh pod vodstvom Aleksandre Papež, učenci podružnične šole Trnovska vas ter člani Turističnega društva Trnovska vas. Monika Levanič Polenšak • Šeste tradicionalne društvene igre Veselo druženje krajanov Športno društvo Polenšak je kot letošnji organizator oktobra pripravilo že šeste športne igre za vsa domača društva. Letos so sodelovala naslednja društva: TD Polenšak, PGD Polenšak DU Polenšak, Slovenjegoriško društvo generala Maistra Polenšak, RK Polenšak, društvo Oldti-mer Polenšak in Lovska družina Dornava-Polenšak. Igre so se začele popoldne, v gasilsko-kulturni dvorani, kot član Lovske družine pa je sodeloval tudi župan Rajko Janžekovič. Vsako od društev je pripravilo svojo igro, hudomušno, zabavno, primerno za naše kraje in za jesenski čas. Ker so igre namenjene predvsem druženju, je bilo vseskozi tudi obilo zabave in sproščenih pogovorov, komentiranja iger, smeha in navijanja za svoje društvo, pa tudi zdravo mero tekmovalnosti. Na koncu je prvo mesto pripadlo RK Polenšak, ki je osvojilo prehodni pokal, sicer pa so prve tri ekipe prejele pokale. V preddverju se je za obiskovalce pekel kostanj, manjkalo pa ni niti mošta ter drugih domačih dobrot, ob katerih so se obiskovalci zadržali pozno v nedeljsko popoldne in večer. Martina Horvat Slovenija • Akcija Moja dežela - lepa in gostoljubna V Novi Gorici je bila zaključna prireditev vseslovenske odmevne akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Projekt je zajemal ocenjevanje urejenosti in gostoljubnosti krajev po vsej Sloveniji, v akciji pa je sodelovalo več kot dve tretjini slovenskih občin. Na slovesni prireditvi so podelili priznanja najboljšim, med katerimi se je znašel tudi Ljutomer, saj je v kategoriji najlepše urejenih manjših krajevnih središč zasedel odlično drugo mesto. Prvi so bili Žalčani, tretje mesto pa je pripadlo Črni na Koroškem. NŠ Dobitniki priznanj Foto: NS 24 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 30. oktobra 2015 Trnovska vas • Poklon velikemu sokrajanu Spomnili so se pobudnika ustanovitve društva V nedeljo, 25. oktobra, je minilo 120 let od smrti najpomembnejšega rojaka občine Trnovska vas dr. Jožefa Muršca - Živkovega, narodnega buditelja, organizatorja in podpornika prebujajočega se slovenstva ter pobudnika ustanovitve PGD Biš. V ta namen so predstavniki PGD Biš na grob pobudnika ustanovitve dr. Jožefa Muršca - Živkovega položili venec in prižgali sveče. »Naši predniki z dr. Jožefom Muršcem kot pobudnikom so s svojo zagnanostjo, trmo, požrtvovalnostjo in z željo pomagati sebi in drugim v nesreči davnega leta 1876 ustanovili gasilsko društvo. Prav je, da se jih spominjamo in tudi njihovih plemenitih dejanj. Zato smo ob obletnici na grob pobudnika položili venec in prižgali sveče, kot zahvalo za pobudo, razvijanje narodne zavesti, s pomočjo katere sta ponos in močna volja pomagala skozi zgodovino društvu preživeti najtežje trenutke in ga ohraniti, da tudi danes kakovostno in požrtvovalno nadaljuje svoje poslanstvo,« je ob položitvi dejal predsednik PGD Biš Edvard Petrič. Položitev venca je tudi uvod v praznovanje 140-letnice društva, ki ga bodo biški gasilci končali z osrednjo slovesnostjo 25. junija 2016. V sklopu praznovanj bodo pripravili več prireditev za ohranjanje bogatega in raznolikega življenja v društvu in kraju, ki bo tudi v prihodnje temeljilo na tradiciji naših prednikov in gasilstva v tem delu ilovnatih Slovenskih goric. Zmago Šalamun Prlekija • Mednarodni festival zborovskega petja Orfej z zlato liro iz Varšave Komorni zbor Orfej iz Ljutomera je pod vodstvom umetniške vodje Romane Rek gostoval na Poljskem, kjer je potekal že 11. mednarodni festival Varso-via Cantat. Tekmovanja so se udeležili zbori iz devetih držav, v kategoriji mešanih zborov pa K iMf V : | I^V j rtifcnso. 1 KBB 7 ' ÍF*> 1 ■ j®j|llBI«W» ■ Foto: Ludvik Rogan Romana Rek z obema priznanjema so Ljutomerčani v konkurenci zborov iz Latvije, Poljske, Švice in Madžarske osvojili prvo nagrado in s tem zlato liro. Posebno odlikovanje za najboljšega zborovodja je pripadlo Romani Rek, ki je po prireditvi povedala: »Skupaj s pevci sem presrečna. Moja nagrada je predvsem dosežek celotnega zbora, saj gre za izvrstne pevce. Brez odličnih posameznikov, ki sestavljajo Orfej, tega ne bi dosegli. Menim, da smo si nagrado več kot zaslužili, s tem sta poplačana naš četrtstoletni trud in trdo delo. Prav gotovo pomeni veliko spodbudo za naše nadaljnje ustvarjanje.« NŠ Minoritski samostan Ptuj Viktorinov večer V petek, 30. oktobra 2015, vas vabimo na Viktorinov večer, ki bo ob 19. uri v refektoriju mi-noritskega samostana na Ptuju. Večer bo minil v pogovoru z domačinom, patrom minoritom dr. Andrejem Šegulo, avtorjem knjige razmišljanja o življenju »Malo pa že«. Vikorinov večer bo namenjen razmišljanju o poti življenja, ki vsakega od nas vodi po korakih v smeri do želenega cilja. Vabljeni na Viktorinov večer. Peter Pribožič Bosna in Hercegovina • Odkrivali njene kontrast Prihodnost vidijo Že od nekdaj so se na prostoru Bosne in Hercegovine križali in spajali različni na in islam, kar je posledično imelo velik vpliv na njen kulturni in siceršnji entitet, Federacije Bosne in Hercegovine in Republike Srpske. Takšna delitev njeno pridruževanje partnerstvu za mir, ki je pogoj, da bo nekoč tudi začela Žal je tako, da je obstoječa administracija, za katero gre kar 70 odstotkov BDP, zadovoljna s takšnim stanjem, le 30 odstotkov gre za razvoj. V turizmu vidijo bodočnost, ne oziraje se na preteklost, prihodnost je tista, v kateri se vidijo. Posledice vojne so še vidne. Jajce, ki je tudi mesto bosanskih kraljev, največji vzpon je doseglo v času kraljevine Stjepana Toma-ša, se še vedno obnavlja, s svojimi kulturnimi spomeniki, 22 jih je, se želi vpisati na seznam Unescove kulturne dediščine. Sarajevo, mesto z dušo, je glavno in hkrati največje mesto Bosne in Hercegovine, ki ima več kot 400.000 prebivalcev. To je mesto številnih kulturnih spomenikov in eno od mest z izjemnimi možnostmi tudi za razvoj zimskega turizma na okoliških planinah Bjelašnici, Igmanu, Jahorini, Trebeviču. Leta 1984 je bilo Sarajevo tudi gostitelj olimpijskih iger, znamenitega Vučka, maskoto olimpijade, so izdelali v Mer-catorjevi kooperaciji na Ptuju. Podatek, ki je malo znan javno- r * i Med vojno so bili v Mostarju porušeni vsi mostovi. Znameniti stari sodila Turčija. Enaka usoda je doletela model pravega mostu, ki naj Leta 2004 je bil „novi" Stari most ponovno odprt. Od leta 2005 je seznam svetovne kulturne dediščine pod zaščito Unesca. sti. Sicer pa je Sarajevo postalo svetovno znano po treh trenutkih, ob olimpijskih igrah leta Sebilj na baščaršiji, eden od simbolov Sarajeva, kjer trenutno potekajo ureditvena dela. Baščaršija je glavna turistična atrakcija Sarajeva, trgovski, kulturni in gostinski center glavnega mesta. 1984, še po atentatu na Franca Ferdinanda in po svojih najbolj žalostnih trenutkih, vojni, ki se je začela leta 1992. Bosna in Hercegovina ponuja obiskovalcem veliko, celotno območje je prepleteno s številnimi spomeniki preteklosti, izjemno dediščino, ki jo dopolnjuje izjemno bogata živa dediščina, ki jo znajo dobro vpletati v turistično ponudbo. Sarajevo je danes znano tudi po številnih festivalih in kongresnem turizmu. Veliko si Bosna in Hercegovina obeta od finančne injekcije Mednarodnega monetarnega sklada v višini milijarde evrov. Pogovori o tem naj bi se začeli v novembru, pogoj za pomoč naj bi bile že dogovorjene ekonomske reforme. S to pomočjo bi se v Izvir Bune pri Blagaju, na fotografiji tudi znamenita derviška tekija, je izvir z največjo kapaciteto vode v Evropi. Gre za izjemno redkost, da reka nastane iz enega samega izvira. Tudi za geologe je dolgo časa predstavljal skrivnost, dokler jim ni uspelo prodreti 900 metrov globoko v pečino, pri čemer so morali opraviti potop 82 metrov v globino. Foto: MG Foto: MG petek • 30. oktobra 2015 Ljudje in dogodki Štajerski 25 e in lepote v turizmu svetovi, kulture, ljudje in vere, katoliška, pravoslav-razvoj. Danes je Bosna in Hercegovina država dveh je v mnogočem tudi ovira za njen prihodnji razvoj, za korake za vstop v EU. most iz leta 1566 so obnovili po 500 let starih načrtih, ki jih je pobi bil njegova „kopija", Kriva čuprija, ki se prvič omenja leta 1558. staro mestno jedro Mostarja, vključno s Starim mostom, uvrščeno na prihodnjih treh letih stabilizirale blagajne, obenem pa bi se ustvarili pogoji za investicijski ciklus za velike infrastrukturne projekte. V treh dneh smo v Bosni in Hercegovini videli veliko, še več pa je ostalo neodkritega, in ostaja vabilo za nove turistične zgodbe. MG Naši udeleženci so povedali: Vili in Milena Belšak, Hrastovec: „Prvič sva na takšnem izletu. Pred kratkim sem se upokojil, Milena ima 26. oktobra rojstni dan, tako da sva se oba na neki način obdarila s tem izletom. Dokler izleta nisem plačal, ji nisem nič povedal. Zadovoljna sva, imaš kaj videti. Če bo še kakšen takšen izlet, bova zagotovo šla. Lepo je, vidiš nove stvari, spoznaš nove prijatelje." Franc in Metka Hentak, Podlehnik: „Smo skupina 12 prijateljev, ki vsako leto nekam gremo. Vsako leto nekdo drug poskrbi za organizacijo izleta. Kolegica Marija poza Majdo v Turistagentu in smo se odločili. Vse je bilo odlično, tudi vreme nam je služilo." Franc in Viktorija Klajnšek, Mihovce: „Pritegnila nas je reklama oz. vsebina samega potovanja. Še se bova udeležila takšnih in podobnih izletov, če bodo razpisani. Tudi prijatelji so želeli z nama, a so bili vsi sedeži že zasedeni. Vse je potekalo tako, kot mora biti. Izlet je vedno odvisen od ljudi in družbe. Vsa pohvala naši vodnici Aleksandri in vsem drugim vodnicam ter šoferjem Arrive druge ture po Bosni in Hercegovini, bili so prijazni, ne le to, odlična je bila cela ekipa, ki je bila z nami." Marjan Zorc, Maribor: „Srečo imam, da poznam vodnico Cvetko, spoznal sem tudi Andrejo. Nekajkrat sem bil z njimi ob sobotah v Izoli. Dekleta so mi dala prospekt Turistagenta in povabilo družbe Radio-Tednik Ptuj in sem se odločil, da grem. Bilo je lepo, malo sem se družil tudi s Ptujčani, s katerimi sem pred leti prehodil marsikatero planinsko pot. To je bilo veselje ob ponovnem srečanju." Peter Ljubec, Ptuj: „Prihodnje leto bo 60 let, odkar sem služil vojaški rok v Sarajevu in Mostarju. Lepo se je vračati v kraje svoje mladosti in obujati spomine. Sarajevo se je od takrat zelo spremenilo, Mostar ne toliko, četudi je bil v vojni zelo prizadet. Na Ilidži si leta 1956 redko srečal kakšen avtomobil, v glavnem smo se vozili s tramvajem. Izlet je bil odličen, še bom šel." Dolena • Jubilej Folklornega društva Rožmarin in aktiva žena V Halozah je tradicija doma tudi danes Minuli konec tedna je v Doleni minil v znamenju proslavljanja društvenih jubilejev: 35-letnice folklornega društva Rožmarin in 20-letnice aktiva žena. Ob jubileju so v tej krajevni skupnosti občine Videm, ki je po številu prebivalcev majhna, po društvenem življenju pa velika, pripravili dve prireditvi: petkovo v domu krajanov Dole-na so posvetili aktivu žena, sobotno v kulturnem domu Maj-šperk pa folklornemu društvu. Folklorno društvo Rožmarin iz Dolene v tem malem halo-škem kraju deluje že 35 let, potem ko je nastalo na pobudo in ob neutrudnem vodenju žal že pokojne Francke Petrovič pod imenom Rožmarin haloških dolin. V društvu deluje več sekcij: odrasla in otroška folklorna skupina, ljudski pevci, etnografska skupina (ta je zlasti znana v pustnem času po ohranjanju likov jureka in rebolja Foto: jš Članice aktiva žena iz Dolene v družbi videmskega župana in podžupana na svoji jubilejni razstavi v domu krajanov ter lika 'baba deda nosi'), rimske vestalke in aktiv žena. Da je društvo nastalo prav v tem okolju, ni nič nenavadnega: tu se je namreč ohranilo bogato in zanimivo ljudsko izročilo, ki ga sedaj obujajo, negujejo in ohranjajo za zanamce na številnih nastopih doma in drugje Foto: jš Folklorna dejavnost se je v Doleni začela z najmlajšimi in z njimi se - poleg odraslih folklornikov - tudi nadaljuje. po Sloveniji ter na tujem (Hrvaška, Poljska, Srbija, Madžarska, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Italija...), pa tudi s snemanjem ljudskih pesmi in svojih nastopov. Ob folklorni dejavnosti pa je pred 20 leti spontano nastal aktiv kmečkih žena, katerega članice pripravljajo različna srečanja in razstave, sodelujejo pa tudi z drugimi društvi v občini. Zlasti so ponosne na razstave različnih domačih jedi in drugih ročnih izdelkov ob različnih prazničnih priložnostih. Razstavo so v krajevni dvorani ženske pripravile tudi ob svojem jubileju, ob tem pa poskrbele še za dodatno zanimivost: izdale so brošuro Zelišča in začimbnice v uporabi Aktiva žena Dolena, v kateri so poleg predstavitve društva in aktiva predstavile gojenje zelišč, v osrednjem delu pa zapisale številne recepte za jedi in pijače, ki so se ohranile v tem delu Slovenije in jih dolenske gospodinje še danes pripravljajo doma in za razstave. Gotovo bo knjižica vzpodbudila še koga, da se spomni na stare recepte ali pa po dolenskih zapisih pripravi medeno žganje s timijanom, gibanico z meto, majaronove cmoke, vino iz tavžentrože ali uporabi katerega drugega izmed 31 receptov, zapisanih v brošuri članic Aktiva žena Do-lena. Na jubilejni prireditvi je zgodovino rožmarink in rožmari-novcev predstavila predsednica FD Rožmarin Jana Potočnik, zbrane pa je pozdravil tudi župan občine Videm Friderik Bračič v družbi podžupana Marjana Selinška. jš Ptuj, Reka • 53. revija hrvaškega filmskega festivala Učenci iz Olgice prvič na festivalu Učenci OŠ Olge Meglič smo začetek oktobra preživeli zelo zanimivo. Pet učencev, Lucija Dimovski Ivanuš, Maša Sarič, Matija Mršek, Anej Podgorelec in Nika Šoštarič s spremljevalkama Ireno Ivanuš in učiteljico Vlasto Mlinarič smo se udeležili 53. Festivala osnovnošolskega filma na Reki na Hrvaškem. To je zanimiv festival, na katerem smo si ogledali izbrano produkcijo filmov naših vrstnikov, ki so filme ustvarili v minulem šolskem letu. Na Reki smo se najprej odpravili v Art-kino Rijeka, kjer se je po začetnih formalnostih pričelo spoznavanje in predstavitev naših nalog, nakar je sledil dvo-urni ogled Reke. Ob 19. uri pa se je začelo svečano odpiranje festivala in 1. filmska projekcija, ki je trajala približno uro in pol. Ogledali smo si 14 filmov različnih zvrsti, od animiranih, igranih, dokumentarcev, TV-re-portaž do tistih z odprtimi kategorijami. Po ogledu je sledilo postavljanje vprašanj žirije, ki smo jo sestavljali Slovenci, Makedonci, Srbi, Madžari in Hrvati. Vprašanja smo postavljali avtorjem filmov, ki so prihajali iz hrvaških osnovnih šol, ter filme tudi ocenili. Okrog 21. ure smo odšli na večerjo v hostel Marina, kjer smo bili navdušeni, da smo lahko jedli na ladji z zelo zanimivo zgodovino. Utrujeni smo se odpravili v sobe ho-stla, kjer smo hitro zaspali. Naslednji dan se je zgodaj zjutraj začel 2. dan festivala. V Art-kinu smo si ogledali tri filmske projekcije in jih ocenili, popoldne pa smo si ogledali Opatijo, ki nam je bila zelo všeč. Tretji dan festivala se je začel s tremi filmskimi projekcijami ter ocenjevanjem. V sedmih filmskih projekcijah smo si ogledali kar 92 kratkih filmov, ki so trajali od 2 do 16 minut. Ta dan so po kosilu sledile delavnice po lastni izbiri. Zbrali smo si lahko optične igre, učenje filmskih kritik, enominutni film in film iz enega kadra. Slednjega smo se udeležili tudi mi. Razdelili smo se v skupine in posneli kratke filme iz enega kadra po svobodni temi. Delavnice so bile zelo zanimive in poučne. Okrog 18. ure se je začel sestanek žirije, kjer smo odločili zmagovalce pri posameznih kategorijah. Nato pa je po večerji sledil disco na ladji. Ob 23. uri smo se vrnili v hostel, kjer nismo hitro zaspali, saj je to bil naš zadnji dan. Zadnji večer oz. že del noči smo preživeli v družbi Makedoncev, s katerimi smo se že zelo hitro ujeli ter se lepo razumeli. V soboto je potekal naš četrti in zadnji dan. Nastopil je čas razglasitve in podelitve priznanj za najboljše filme. Spet smo se vsi zbrali v kinu. Najprej smo zmagovalce razglasili mi, »otroška žirija«, ter jim podelili priznanja. Svoje zmagovalce pa je razglasila tudi »odrasla žirija«, ki jo je sestavljalo pet hrvaških režiserjev in igralcev, ki se s filmi srečujejo skoraj vsak dan. Moram priznati, da smo »otroška žirija« svoje delo odlično opravili, saj razhajanj ni bilo veliko. Podeljeni sta tudi bili dve nagradi za najaktivnejša otroška žiranta. Otroški filmski festival je bil zelo zanimiv, poučen in zabaven. Zelo smo veseli, da smo bili del tega dogajanja ter da smo lahko predstavljali Slovenijo. Spoznali smo tudi nove prijatelje, s katerimi smo ustvarili nepozabne spomine. Zahvaljujemo se tudi Ireni Ivanuš, ki nas je seznanila s tem festivalom. Upamo, da bomo lahko še kdaj dobili možnost in se ga udeležili. Nika Šoštarič, 9. b Foto: MG 26 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 30. oktobra 2015 Filmski kotiček V ki nocentri h C i n ep l exx Škrlatni vrh Vsebina: Edith je že v otroštvu izgubila mamo, ki je umrla zaradi kolere. Nekajkrat se ji je prikazala kot strašni duh smrti, ki jo je nekajkrat posvaril, naj se pazi Škrlatnega vrha. Po mamini smrti je odraščala ob ljubečem in premožnem očetu. Ko odrasla Edith spozna čednega in šarmantnega Angleža Thomasa, se zaljubi vanj in poročeni par kmalu odide v Anglijo na njegovo posest, ki se izkaže za razpadajočo graščino. Ob Thomasu je ves čas tudi njegova sestra Lucille, ki se za vsako ceno oklepa svojega brata. Kmalu po prihodu Edith začne po dolgih letih videvati tudi duhove ... Guillermo del Toro že ka- kšno desetletje velja za režiserja, ki je tik pred tem, da bo posnel svojo veliko uspešnico. Režiser mehiškega izvora kaže veliko nagnjenost do starih gotskih grozljivk, kakršne so pisali Bram Stoker in podobni ob prehodu v 20. stoletje in kakršne sta v šestdesetih in sedemdesetih letih na veliko snemala studio Hammer in Republican Films, dokler ni s Coppolovo Drakulo leta 1993 tovrstni žanr izpustil svoj zadnji smrtni krik v mainstreamu. Del Toro se k tej temi vrača znova in znova s svojo nežnostjo ljubkega medveda, ki kljub navidezni surovosti in krutosti v sebi goji tankočutno dušo. Škrlatni vrh žal še vedno ne bo tisti film, ki bi iz njega naredil naslednjega Spielberga ali Camerona, čeprav gre za njegov vizualno najbrž najbolj dovršeni film doslej. V vsakem prizoru, kadru, sceni je jasno, da režiser končno lahko razpre svoja krila z dovolj velikim proračunom. Film je pravi bombonček za oči in (znova) pokaže režiserjev oster čut za vizualno pripovedovanje. Barve so žive, pisane, raznolike, lepe, tudi v najbolj temačnih prizorih, vendar nikoli preveč nasičene ali moteče, kadri so popolno zasnovani in še bi lahko naštevali. Tam, kjer se filmu zatakne, je zgodba. Takšne so sicer lepe, toda za današnje čase morda le malo preveč arhaične oziroma naivne in bo najbrž popolnoma očarala le kakšno zasanjano odraščajočo mladostnico, ki se ni znala ali hotela vpeti v družbo vrstnikov. Junakinja vidi duhove, ki ji povedo, kaj se v resnici dogaja, nakar se loti raziskovanja in seveda pod preprogo naleti na kupe in kupe gnilobe. Kot bi gledali eno od epizod Šepetalke duhov. In kot nekdo na začetku filma svetuje glavni junakinji, ki piše svoj prvi roman, je dodana še ljubezenska zgodba, ki s svojo svetlobo prežene temo, vendar ne vemo točno, zakaj je do nje sploh prišlo. Čeprav so vsi igralci izvrstni in popolni, zlasti Jessica Chastain, pa je ravno Mia Wasikowska, ki igra glavno vlogo, najšibkejši člen v igralski zasedbi, saj ne premore karizme ali igralskih spretnosti, da bi bil njen lik ali njena dejanja verjetna. Toda to so majhne 'zamere' filmu, ki jih lahko spregledamo, le naivnost in otroškost zgodbe malce težko požremo, ampak to je pravzaprav edini minus te sicer krasne, prekrasne vizualne poslastice. Matej Frece Crimson Peak Igrajo: Mia Wasikowska, Tom Hiddleston, Jessica Chastain, Charlie Hunnam, Jim Beaver, Doug Jones, Burn Gorman Režija: Guillermo del Toro Scenarij: Guillermo del Toro in Matthew Robbins Žanr: gotska romanca Dolžina: 119 minut Leto: 2015 Država: ZDA Tačke in repki Praskanje trebuha Imamo dve leti staro psičko pasme francoski buldog. Ze kakšne tri mesece si močno praska seske. Veterinar ji je za praskanje predpisal medrol, ki je deloval, vendar pa, ko smo ji ga prenehali dajati, se je ponovno začela praskati. Seske ima že dalj časa povečane, kar naj bi po mnenju veterinarja bila posledica navidezne brejosti. Pred 2 mesecema je bila sterilizirana. Zdravniki so nam povedali, da je imela več cist na jajčnikih in maternici. Prosil bi za vaše mnenje glede praskanja. Zelo težko je presojati o vzrokih, da se psička praska po seskih, kakor navajate, brez kliničnega pregleda psičke. Napisali ste, da so seski povečani, manjka pa podatek o tem, ali je koža na trebuhu lepe kožne barve ali je pordela ali celo postaja temne barve. Če si praska seske že tri mesece in je bila sterilizirana, lahko izključimo hormonalni vpliv na srbenje kože seskov. Najverjetneje boste pri detajlnem pregledu trebuščka psičke opazili, da je koža na seskih posuta s črnimi pikicami ali pa je pordela. Trebušček je pri francoskih buldo-gih zelo slabo porasel z dlako, je skorajda gol in zaradi tega močno izpostavljen alergičnemu kontaktnemu dermatitisu. Le-ta se pojavi, ko koža pride v stik z določenimi alergeni, npr. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. sintetiko, tapisonom, travo ali čim podobnim. Prav tako se na koži trebuha pogosto naselijo Foto: Črtomir Goznik Foto: osebni arhiv Emil Senčar, dr. vet. med. glivice vrste malasezija in lahko povzročajo močan srbež. Terapija z medrol tabletami, ki ste jih dajali psički in je bila uspešna, dokler ste medrol dajali, nakazuje na to, da je vzrok omenjenim težavam iskati v alergiji. Treba je poiskati vzrok za alergijo in ga odstraniti ali se mu izogniti in le tako bodo težave minile. To seveda ni povsem enostavno, vendar s pomočjo izkušenega veterinarja dermatologa bo problem vsekakor rešljiv. Opcij, kako ugotoviti, kaj vzdraži vašo psičko, da si praska seske, je precej in verjamem, da boste pri tem uspešni. Emil Senčar, dr. vet. med. Zdravstveni nasveti Elektronski recepti Z oktobrom se je pričelo zares. Zdravniki predpisujejo zdravila na elektronski recept, v lekarni nanje izdajamo zdravila. Samo v oktobru bodo pacienti dobili v roke še papirni obrazec, z novembrom pa bo recept predpisan samo še elektronsko. Elektronski recept (eRe-cept) je del obsežnega projekta informatizacije zdravstvenega sistema v Sloveniji. Projekt vodi Ministrstvo za zdravje in poleg elektronskega recepta vključuje še elektronsko naročanje, telekap, teleradiologija, zVem in drugo. Sredstva za informatizacijo sta v veliki meri zagotovila Evropska unija in Evropski socialni sklad. Predpisovanje eRecepta Elektronski recept napiše zdravnik v svojem lokalnem informacijskem sistemu in ga pošlje v centralno evidenco elektronskih receptov (EER). Ta je vir informacij o predpisanih receptih za lekarne. Tako predpisovanje receptov kot pošiljanje v EER in izdajanje zdravil poteka po elektronski poti, ki je varna. Pomeni, da popolnoma ščiti podatke o pacientu. V sistem lahko vstopi zdravnik ali farmacevt samo preko svoje profesionalne kartice in s svojim elektronskim podpisom. V oktobru poteka proces predpisovanja vzporedno - zdravnik predpiše elektronski recept in papirni obrazec za isto zdravilo. Že novembra pa bo predpis zdravila samo še elektronski. To velja za nivo osnovnega zdravstva. Specialistične ambulante in bolnišnice pa se bodo v sistem eRecepta vključile v začetku leta 2016. Dvojno predpisovanje je potrebno, da vsi, ki smo v procesu eRecepta udeleženi, zaznamo in pomagamo odpravljati morebitne napake in pomanjkljivosti. Želimo sistem, ki bo deloval hitro in brez napak. V novembru, ko bo predpisovanje zdravil le še elektronsko (pri osebnem zdravniku), pa bo pacient lahko svoja zdravila dvignil v lekarni le s Kartico zdravstvenega zavarovanja (KZZ). KZZ je ključ za dostop do eReceptov v centralni evidenci elektronskih receptov. Vsa druga pravila ostajajo enaka. Čas za dvig zdravila je en mesec od predpisa, pri antibiotikih je to 3 dni. Prav tako ostaja omejitev izdajanja zdravil za obdobje treh mesecev. Elektronski bodo tudi obnovljivi recepti. Tudi pri obnovljivih receptih velja pravilo prvega dviga zdravil v roku 30 dni in vsak naslednji dvig ne hitreje kot po 60 dneh. Vsi pacienti, ki so imeli predpisane papirne obnovljive recept, prihajajo po zdravila enako kot do sedaj. Ti obnovljivi recepti veljajo do izteka enega leta od predpisa oz. dokler niso opravljene vse izdaje zdravil, če je to časovno prej kot čez eno leto. Izdajanje zdravil, predpisanih na eRecept, v lekarni Ključ do podatkov o predpisanih eReceptih v centralni evidenci elektronskih receptov je pacientova KZZ. S tem ko farmacevt v lekarni vstavi pacientovo KZZ v napravo (čitalnik), se sproži iskanje predpisanih eReceptov. Sledi prenos paketa predpisanih receptov v lekarniški informacijski sistem. Sočasno z izdajanjem zdravil farmacevt preveri medsebojno delovanje zdravil. Sledi nasvet o pravilni in varni uporabi zdravil in izdajo farmacevt zaključi s svojim elektronskim podpisom. Kakšne so prednosti oz. kaj so bili razlogi za eRecept? Vedno je v ospredju pacient, v primeru eRecepta je cilj večja varnost predpisovanja, izdajanja in uporabe zdravil. Sistem vključuje bazo podatkov o zdravilih ter podatke o možnih interakcijah (medsebojno delovanje zdravil, ki ni zaželeno) med zdravili. Prav tako je pregled interakcij med zdravili omogočen pri izdajanju zdravil v lekarni. To smo v lekarnah delali že sedaj in bomo tudi v prihodnje. Samo v lekarni imamo namreč pregled nad vsemi zdravili, ki jih pacient uporablja - zdravila na recept, ki jih je predpisal osebni zdravnik in/ ali specialist, zdravila brez recepta, ki jih pacient kupi v lekarni, ter prehranska dopolnila in medicinski pripomočki, ki jih pacient prav tako kupi v lekarni. Ena od velikih prednosti eRecepta je tudi možnost neposredne komunikacije med zdravnikom in farmacevtom po varni elektronski poti. Morebitne težave Vsi se zavedamo prednosti, ki jih bo prinesel eRecept. Začetek pa je prinesel tudi nekaj težav. Prva je ta, da poteka izdajanje zdravil v lekarni počasneje. Ker vsi recepti še niso elektronski, sistem najprej išče recept za pacienta v centralni evidenci, kar traja nekaj sekund. Dodaten čas je potreben tudi za elektronsko podpisovanje. Programerji so postavili enotno strukturo podatkov, ki so vidni na ekranu, kar pa vedno ne zadošča za prikaz vseh informacij, ki jih za svetovanje farmacevt potrebuje. Tudi to zahteva dodaten čas. Na te pomenljivosti smo programske hiše opozorili in pričakujemo spremembe. Izdajanje zdravil v lekarni ne bo možno, če bo eRecept nepopoln, saj sistem ne dopušča popravkov recepta v lekarni. Pacient bo moral nazaj k zdravniku, ki bo naredil popravek. Za nemoteno predpisovanje in izdajanje zdravil potrebujemo tudi dobro delujoče komunikacijske povezave (internet). V primeru izpada električne energije sistem seveda ne deluje. Takrat bo zdravnik še vedno lahko predpisal papirni recept. Ta bo ostal obvezen za določena zdravila in za predpis nujnih zdravil. Pacientom, ki se težko privadijo temu, da pri zdravniku ne dobijo več papirnega recepta, bo zdravnik lahko natisnil kratek seznam predpisanih zdravil. Kartica zdravstvenega zavarovanja je za izdajanje zdravil nujno potrebna, zato za konec ni odveč opozorilo, da jo skrbno čuvajte in jo imejte pri obisku lekarne vedno pri sebi. Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. petek • 30. oktobra 2015 Za kratek čas Štajerski 27 SESTAVIL EDI KLASINC OLGA LUNCER STALNI POSEL OBSIV, REVER NASELJE PRI MAJŠPERKU ORAČ, RATAJ (ZASTAR.) VRANJE OGLAŠANJE KROKANJE POULIČNO LJUDSKO GLASBILO EVA TERČELJ NAŠ SKLADATELJ (ALOJZIJ) ANGLEŠKA PLOŠČINSKA MERA MREŽA ZA LOV RAKOV NAŠA PEVKA (ROMANA) PRAPORČEK MANDOLINI PODOBNO BRENKALO LUKA V IZRAELU SMUČARSKI POSKOK ZASPANEC STROKOVNJAK ZA ROMSKI JEZIK PREMAZ BOGO-VERSTVO GOSTINSKI STREŽNIK, TOČAJ ROPARSKA MORSKA RIBA, OGUR JAPONSKA GOBA DRAGO JANČAR OČESNA ZAKLOPKA IZDELOVALEC LANU NAŠ BIVŠI DENAR VOJAK V TURČIJI UMIRANJE, POMOR (STAR.) STENA IZ LESA SKUPINA ŽUŽELK TEMELJI BIATLONKA BERGER ELDA VILER PRIPADNIK BALTIDOV ZVIŠANJE DVOKOLESNI VOZ DEL GOBE, KOCEN VLADO NOVAK NAVIHANEC NAŠ NOGOMETAŠ (SENAD) ZOBNA PROTEZA KOTIČEK, KOTEK ZORAN ARNEŽ RIMSKA 101 LETOS UMRLA IGRALKA GERNER VRTNA ZAČIMBNA RASTLINA CARJEVA ŽENA NEPRO-FESIONALEC PREBIVALEC IRAKA UGANKARSKI SLOVARČEK: BALTID = pripadnik Baltidov, GLICEROL = glicerin, KLATO = les pod vratom svinj, da ne more bežati, tudi klata, LEGIST = srednjeveški pravnik, MANDOLA = mandolini podobno brenkalo, MAV = slovenski skladatelj (Alojzij), SLAPE = naselje pri Majšperku, TIGANJ = slovenski nogometaš (Senad). wovai 'aaivi/w 'aaovr 'voiavo 'VNaiaz 'vzna 'oiiovi 'oivaoz tnvou 'na 'isvaod 'ainva 'A3 'roa 'vnbis vn3S33 'aoi/\i 'vvoa 'ra 'wivus 'aooo 'awiViVN 'zviai 'ooioiAioa 'viaviarnai 'oaaodvad loaaono 'vivdan 'oivivi 'aviso 'viasod :ouabjopoa -avinvziavi 3i Aaiisaa Iščete svoj stil Martina v oblačilih s športnim pridihom Martina Matela je 35-letna dipl. ing. gradbeništva, doma v Polencih, ki se v VGP Drava Ptuj ukvarja z urejanjem vodotokov. Njeno delo je zelo razgibano. V prostem času bere knjige, kot vsaka mama, ima sina in hčerko, in žena veliko časa porabi za urejanje doma in okolice ter vrta. Rada tudi kolesari in smuča. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila sama, predvsem zaradi spremembe, pove. enostavnega kroja, ki sem jim izbrala bordo rdečo bluzo in pleteno jopico v treh barvah. Bordo rdeča bluza s cvetličnim potiskom je krojena kot krajša tunika in jo lahko nosimo spuščeno preko hlač. Topla, dolga pletena jopica bo še nekaj časa lahko nadomeščala zimsko jakno. Jopica je enostavnega kroja in v kombinaciji treh barv v širokih vodoravnih črtah. Barve, ki se prepletajo v črtah jopice, so bordo rdeča, siva in temno modra, ki se nedvomno lepo ujemajo z barvo hlač, bluze, torbice in čevljev. Na policah trgovine Modiana sem našla tudi bordo rdečo torbico. Za zaključeno celoto današnjega staj-linga manjkajo še primerni športno-elegantni čevlji. Na policah trgovine Alpina sem izbrala bordo rdeče nizke čevlje. Martina lahko sproščeno zaužije še zadnje sončne dni indijanskega poletja, saj nas jutranje temperature ozračja že spominjajo na hladnejše, zimske dni," je novo Martinino podobo predstavila sti-listka Sanja Veličkovič. Foto: Črtomir Goznik M Foto: Črtomir Goznik Martina prej ... ... in pozneje V kozmetičnem salonu Neda so pri Martini ugotovili, da ima mešani tip kože, ki je že po naravi zahtevna za nego. Po površinskem čiščenju in prilingu so ji uredili tudi obrvi. Svetovali so ji tudi občasno globinsko čiščenje. Zlasti skrbno pa jo mora negovati v zimskem času. Koristile pa ji bodo tudi obrazne maske iz sezonskega sadja in zelenjeve ter zadostne količine vode, ki telo hranijo od zunaj in od znotraj. V Frizerstvu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je za spremembo Martinine pričeske poskrbela frizerka Sabina Vajda. Ker je želela obdržati obliko, jo je postrigla postopno, lase pa pobarvala s temno čokoladno barvo. Pri oblikovanju pričeske je uporabila tudi lak. Ličenje je vizažistka Minka Feguš začela z nanosom pudra v kremi. Enakomerno ga je porazdelila po celem obrazu ter ga ustrezno fiksirala. Veke je poudarila v rdečkastem tonu, v zunanjem kotičku pa v olivno sivem tonu. Spodnjo in zgornjo veko je nato obrobila še s črtalom. Ličnice je poudarila v naravnih tonih, prav tako ustnice. „Martina v sebi nosi kar veliko športnega duha, zato sem se tudi odločila, da ji izberem oblačila, v katerih se bo počutila sproščeno. Glede na njeno občasno terensko delo je verjetno večino časa v hlačah, a sem se kljub temu tudi sama odločila za kombinacijo oblačil s hlačami. V trgovini Modiana sem izbirala med različnimi modeli hlač, na koncu pa se odločila za temno modre, Foto: Črtomir Goznik Martina v oblačilih in dodatkih iz Modiane, čevlji so iz Alpine a)03K0 in sensKo FRIEGRSCVO Slomškova 22 10 %% popust v novembru š V kozmetičnem studiu Olimpic si je Martina izbrala masažo hrbta. Z različnimi tehnikami (glajenje, gnetenje, vtiranje, udarjanje, tresenje) bolj ciljano masiramo mišično tkivo, razbijamo kristalčke in vozle, ki povzročajo občutek bolečine. Masaža hrbta je lahko močnejša, vendar so tudi rezultati hitrejši in boljši. Mišicam povrnemo moč, sklepom gibljivost, zmanjšajo se otekline in bolečine. Masaža deluje blagodejno na psihično in fizično počutje, je o masaži hrbta povedala kozmetičarka Silva Cuš. MG 28 Štajerski Doma in po svetu petek • 30. oktobra 2015 Piše: Mateja Toplak • Indijsko srce (2.) 50-urna pot v Indijo •|"j'l M«M -Jjj^-'...... E ;iiiih i......... Čudovita »bela mošeja«, Sheikh Zayed Mosque. Foto: Mateja Toplak Skorajda sem že na koncu svojega popotovanja v Indijo. Udobno zleknjena na letališki klopci v Delhiju čeč-kam po beležki. Včasih se sprašujem, kaj ljudje počnejo, ko čakajo. Se dolgočasijo, berejo, godrnjajo? Zase vem, da v glavnem pišem. Pišem, ko imam minutko časa, ostali čas pa razmišljam o tem, kako bi trenutno izkušnjo prenesla na papir, da bi imela pomen tudi za bralce. No, saj je to vendarle moja naloga. No, pa začnimo na začetku. Predvečer pred odhodom iz Slovenije. Sploh ne znam opisati občutka. Spet odhajam. Mi je tega treba? Ne bi bilo lažje ostati doma in si poiskati »normalno« službo? Sicer pa, saj nikoli nisem želela hoditi po ustaljenih poteh. Verjetno ni čar življenja v tem, da izbiramo ta enostavne, kajne? Če nas srce vodi, mu je treba slediti - vsaj jaz mu bom tudi tokrat zaupala. Življenje v tujini preprosto ponudi nekaj drugega kot dopust. Pusti globji, močnejši vtis. Povzroči spremembo. Osebnostno rast. Včasih je treba pač premagati samega sebe in poiskati višji smisel. V bistvu sploh ne vem, ali in kaj sploh iščem, a spet je v meni tisti znani občutek, ki pravi, da moram iti. Vleče me in mi ne da spati. Sreda. Ob osmih zjutraj se odpeljem v Maribor na zadnje cepljenje, ki ga imam tik pred odhodom. Mami mi dela družbo med čakanjem na prevoz do Benetk ter me še zadnjič povabi na obilno kosilo. Samo za vsak slučaj, kdo ve, kdaj bom spet tako dobro jedla. Vožnja do letališča me prijetno uspava, prebudim se šele, ko skuša neusmiljena toča z vso močjo prebiti streho avtomobila. Menda je kasneje po Benetkah pustošil tornado. Verjetno sem bila takrat že v zraku. Skorajda neverjetno, a vsi pomembnejši procesi v povezavi z Indijo so bili stresni - od same odločitve, kupovanja letalske karte, ki se je z vsako minuto podražila ali celo izginila, izbire primernega zavarovanja, pridobitve vizuma ... Tako skorajda nisem verjela, da sem končno na letališču. Na letališču, in to z vsemi štiridesetimi kilogrami prtljage - vem, verjetno tovorim veliko preveč, a že fotoaparat, prenosnik in dve steklenici domače- OVEN J (21.3. - 20.4.) Zvedava energija bo prinesla nekaj prijetnosti in ugodnih priložnosti. Razveseli se boste novosti na delovnem mestu. Svežina vam bo koristila. V ljubezni se bo treba prilagoditi srčnemu izvoljencu. Blagodejno se boste počutili v naravi, kjer bo prava umetnost opazovati malenkosti. mr^ BIK (21.4. - 20.5.) Umetnost vam bo v * samopomoč. Obdajali vas bodo zelo zanimivi ljudje, od katerih se boste učili in si tako spilili svoje znanje. Harmonično bo v ljubezni in romantična energija vam bo pomagala. Življenje boste znali iz svetle plati in si ustvariti ga dedkovega šnopsa doprinesejo k teži. Zraven odlične hrane je to velika prednost letalskih družb, ki ne spadajo med nizkocenovne - nobenega kompliciranja glede nenatančnih mer kovčkov ali viška teže. Tudi letalo je bilo opremljeno nad vsemi mojimi pričakovanji in potrebami, imela sem celo lasten ekran, kjer sem si po večerji ogledala bollywoodski film ter ponovila osnove hin-dujščine. V četrtek zgodaj zjutraj pristanemo 4500 km jugovzhodno v arabskem mestu Abu Dhabi (prestolnica Združenih arabskih emiratov). Do naslednjega leta me loči več kot 8 ur, tako po nasvetu brata zapustim letališče ter se odpravim na ogled zelo znane »bele moše-je«, kar pa je vse prej kot lahka naloga. Potrebovala sem debelo uro, da sem pridobila vse potrebne informacije o avtobusih ter dvignila nekaj dirhamov. Kot Evropejko so me namreč pošiljali do taksijev, a vedela sem, da le-ta stane približno 20 EUR, kar je v primerjavi z avtobusom kar dvajsetkrat več. Pred podvigom sem se seveda pozanimala o različnih možnostih, saj bi prepozen povratek na letališče pomenil, da bi zamudila že plačan let v Indijo. In to se ni smelo zgoditi. Vkrcam se na avtobus ter usedem na predel, označen za ženske; sem edina belka. Opozorili so me, da je v času ramadana na javnih mesti prepovedano piti ali jesti. Super! Umirala sem od žeje, vode pa mi je ravno zmanjkalo. Preživeti pri 46 stopinjah Celzija brez osnovne zaloge tekočine pa ni ravno mačji kašelj. Srce mi je razbijalo kot za stavo, ko sem pešačila proti mo-šeji. Videla sem jo že davno, a še vedno je bila tako daleč. Kot privid. Vsakih nekaj sto metrov sem se ohladila v klimatizirani avtobusni postaji, zajela hladen zrak ter si nabrala moči za nadaljevanje poti. Končno sem prispela do vhoda v mošejo, kjer so me oblekli v črn hidžab, da sem se samo še bolj prekuhala. A vsaj vodo so mi ponudili - spiti sem jo seveda morala na skrivaj, v skladišču za obleke. Mošeja je bila resnično čudovita, vredna ogleda, a lahko bi uživala še veliko bolj, če me ne bi ubijala vročina. Nisem še izkusila takšnega pritiska in utrujenosti, ki nastane zaradi žgočega sonca. Komaj sem čakala, da se bom v prijetno ohlajenem avtobusu vrnila na letališče. Za las je šlo, a prispela sem pravočasno. Tokrat ni vse potekalo po načrtih, tako sem v Delhi prispela več kot uro Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: pozneje ter tako zamudila let do moje končne destinacije, mesta Bangalore. Pa tako sem se bala, da bi se mi kaj takega pripetilo. Na srečo mi je letalska družba po dolgem prigovarjanju kupila novo karto, saj zamuda vendarle ni bila moja krivda! Moja prva noč v Indiji in ujeta sem na letališču za naslednjih deset ur! Dobrodošla, tujka. Nobenega hotela, hrane ali posebnega tretiranja nisem bila deležna. S slamnatim klobukom sedeča in obkrožena z Indijci sem bila kmalu deležna nezaželene družbe - klobuk mi ne dela usluge, zaradi njega sem samo še bolj drugačna. Pospravim ga. Petek zjutraj. Končno. Sedim na letalu za Bangalore. Lačna. Čakam. Distribucija hrane se je ustavila, saj med prehodom, ki ga stevardese potrebujejo za serviranje hrane, nekaj bradatih mož moli k Alahu. Nisem vedela, da je treba moliti tudi na letalu. Kako pa sedaj vedo, kje je Meka? Hvaležna sem, da se zmeraj pojavi kdo, ki mi krajša pot, pa čeprav le za nekaj minut ali ur. Čeprav na drugi strani ni nikoli miru ali tišine. Niti v moji glavi. Včasih si jo želim. Želim mir. Ravno zato sem šla. Potovala sem sama, a tega niti za sekundo nisem občutila. Včasih pa se, ko potujem v družbi, počutim prav osamljeno. Ironija. prijetnosti. m DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Hv-^' Merkurjevi varovanci boste v tem tednu doživeli srečo. Ljubezen bo prinesla nekaj prilaganja. Označevalo vas bo delo in delavne obveznosti. Pilili se boste v diplomaciji. Zdi se, da nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč in da si morate postaviti osebne meje. Narava bo vaša zaupnica in učiteljica. TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Novembra bo za vas priložnost za preobrat. Narediti boste morali močan rez s preteklostjo. V poslovnem svetu bodo napredki počasni, toda temeljiti. Popaziti bo treba na denar - kajti tako prihaja kot odhaja. Sreča se skriva v drobnih rečeh in pri vas bo to ljubezen. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Pot napredovanja bo zahtevna in vaša vztrajnost nagrajena. Na življenje boste znali pogledati bolj optimistično in drzno. Ce želite narediti nekaj dobrega zase, začnite telovaditi. Finančno stanje bo podobno gugalnici. V ljubezni bo drznost tista, ki bo obrodila sočen sad. STRELEC (23.11. - 21.12.) Po zvezdnih namigih bo pred vami teden hitrosti in drznosti. Spremljala vas bosta odločnost in nenavaden preobrat. Svoja razpoloženja boste menjali po kameleonsko. Na delovnem mestu bo treba dokončati začete projekte. V ljubezni se bo romantična energija v strastno razvajanje. (2'-6--217) Tx ' yj Notranji nemir bo po- v sledica stresa. Odločitve bodo sestavni del življenja. Pomembno bo, da se odločno soočite s tistim, kar vas čaka. Na življenje boste morali pogledati iz drugega zornega kota in tako ugotoviti, da skozi težave duhovno rastemo. Ljubezen bo RAK RH LEV f (23.7. - 22.8.) Obiskala vas bo vila dobre volje. Razvedrilo, kreativne dejavnosti in umetnost bodo iztočnice, kjer boste lahko blesteli. Zdi se, da si nalagate preveč nalog. Omenjeno se bo občutilo na delovnem mestu. Popaziti boste morali, da v tem tednu ne bi spregledali pomembnega opozorila. §t DEVICA mmL ribi M (23.8. - 22.9.) (19.2. - 20.3.) (¡f^l Teden, v katerem bo ~ mnogo priložnosti za osebno in duhovno rast. Koraki usode v pogledu službe bodo zelo drzni in intenzivni. Prejeli boste tudi pohvalo in priznanje. Zvezde vam bodo naklonjene v ljubezni, kjer se odpira paleta novosti. Iskreno se bo treba pogovoriti o notranjih občutkih. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ ■ 20% popust pri malih oglasih brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) poštna dostava na dom. NAUOCI1.NICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj c Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj Obiskovalka mošeje, oblečena v hidžab. Foto: Mateja Toplak Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. H O R O KOZOROG (22.12. - 20.1.) Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti. Spodbudno bosta deloval pogovor in izmenjava mnenj. Uspešno bo na delovnem mestu, kjer boste korak za korakom osvajali nova obzorja. Seveda bo pri tem treba popaziti na fizično energije. Koristne učinke bo imelo razvajanje v dvoje. VODNAR (21.1. -18.2.) ' Drznost vam bo koristila tako v ljubezni kot na delovnem mestu. Spremljala vas bo sreča in paleta ugodnosti - obdajali vas bodo zanimivi in nekoliko nenavadni ljudje. Po eni strani vam bodo učitelji in po drugi učenci. Popaziti boste morali, da si sami postavite lastna pravila igre. RIBI S K O P Slikanje in ustvarjanje bo prineslo čarobno energijo. Premiki se bodo zgodili na delovnem mestu. Omenjeno vam ne bo ravno všeč, vendarle vas tudi motilo ne bo. Sreča se skriva na strani pogumnih. Obiskala vas bo muza in tako se bodo zadeve v osnovi odvijale v vašo korist. petek • SO. oktobra 2015 Poslovna in druga sporočila Štajerski 29 www.zatopeldom.com PELETISAVA-PREMIUM £ ARBOREKO SMREKA A1 Vi SESTAVA: k Holz pellets Smreka: 100% ; | PREMIUMA1 Kurilna vrednost: 5,1 kWh/kg CENAVSKLADIŠČU VREČA 3,60€ 1OOO Kg PALETA 975kg 1P 239,98€ 234,00€ * PELETI SCHVVEIGHOFER SESTAVA: * ; Smreka: 100% ' Kurilna vrednost: S kWh/kg Pepel: 0,39% SESTAVA: bukev: 30% čista jelka/smreka:70% Kurilna vrednost: 5,29 kWh CENAVSKLADIŠČU VREČA 3,52€ 1OOO Kg PALETA 1O5Okg 1P 234,65€ 246,40€ PELETI BOBER SESTAVA: Smreka: 100% Kurilna vrednost: 5,27 kWh/kg Pepel: 0,50% CENAVSKLADIŠČU VREČA 3,82€ SjlOOO Kg PALETA 975kg 254,65€ 248,30€ BUKOVI BRIKETIZ LUKNJO 10 kg paketi 1000 kg/paleti pelet leta i '¿Sili-2014 J| ■ CENAVSKLADIŠČU ■■EN BTp'ïïs VREČA 4,27€ |1OOO Kg PALETA 99Okg ■ 284,99€ 281,82€ C Ji CENANASKLADIŠČU _* iPAKETIOkg i 1,79€ llOOO Kg PALETA 1OOOkg 00 Brezplacnuelefon. PODJETJE ZATOPELDOM.COM ODPRLO POSLOVNO ENOTO NA ŠTAJERSKEM Podjetje Zatopeldom.com ima večletno tradicijo pri prodaji kuriv. Smo eno vodilnih podjetjih na tem področju in kupcem ponujamo največjo ponudbo kuriv v Sloveniji.Ker neprestano širimo našo ponudbo in trg,smo se odločili ,da odpremo poslovno enoto še na območju Štajerske. Tako smo v septembru odprli poslovno enoto na Ptujski cesti 62 v Račah. Nudimo vam široko paleto peletov različnih proizvajalcev. Na zalogi imamo pelete slovenskih proizvajalcev Profiles, Energija narave, Enerles, avstrijske in nemške pelete kot so Schvveig-hofer, Hasslacher, German pellets. Nudimo vam še pelete Bober, Arboreko Al in A2 kvalitete, pelete Sava, Biopelete, Pann pelete... Prav tako vam nudimo 4 različne vrste briketov. Pod posebej kvalitetne štejemo bukove brikete v kartonu in pa ruf brikete, ki jih odlikuje zelo majhna vsebnost pepela in visoka kurilna vrednost. Imamo še bukove brikete z luknjo, pakirane v pvc folijo in pa mešane brikete pakirane v big bag vreče. Ukvarjamo se tudi s prodajo drv v paletah. Na voljo imamo bukova, gabrova, brezova in pa hrastova drva. V zimskem času imamo na voljo tudi umetno sušena drva. Našim strankam nudimo tudi rjavi in črni premog zelo dobre kvalitete. Vse našteto je možno prevzeti na našem skladišču v Račah. Prav vse pa vam lahko pripeljemo tudi na vaš dom, saj imamo precej velik vozni park. Za zahtevna področja imamo možnost dostave s kombijem, hiab dostavnim vozilom ali pa dostavne kamione z razkladalno ploščadjo in pa paletnim vozičkom. Vso ponudbo si lahko ogledate na naši spletni strani www.za-topeldom.com, v našem novem skladišču v Račah ali pa nas kar pokličete po telefonu na številko 03/620-36-20, kjer vam bomo z veseljem pomagali in sprejeli vaše naročilo, ter vam naročeno blago pripeljali po predhodnem dogovoru na vaš dom. Naj bo vaš dom zares topel! o ld el p to at z NAGRADNA KRIŽANKA: Med pravilnimi rešitvami, ki bodo pravočasno prispeli na naslov Radia-Tednik, bomo izžrebali tri nagrajence, ki bodo prejeli torbico za telefon Jim Thomson s strani podjetja EVITEL d.o.o. MOBILNI INTERNET PO VAŠIH ŽELJAH V PAKETU BREZSKRBNI Minute v vsa SLO omrežja ^^ INTERNET PO PORABI OZ. NAJVEČ 5£/MESEC- SporoClla a SMS/MMS CX) ®r 20% popust na dodatno opremo ob nakupu mobilnega aparata STEZA NORVEŠKI SMUČARSKI TEKAČ AUNLI JASTREB (BRKATI) 10 PARNI ORGAN VIDA ZNIZANA NOTA D ARTHUR (KRAJŠE) 16~ - iN i 2 s 4 5 B 7 B t 9 10 11 12 13 14 15 16 Ime in priimek: Naslov: _ Poštna številka: Rešitev križanke je geslo iz črk na oštevilčenih poljih, ki ga napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) in pošljite na naslov: Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, do srede, 4. novembra 2015. Nagrajenci bodo objavljeni v petek, 6. novembra 2015 v Štajerskem tedniku. SC Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • SO. oktobra 2015 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASIN6I DO 7 LET. PRODAJA VOZI L Znamka Letnik Oprema Barva ford focus 1.8tdi comfort wagon 2001 1.850,00€ serv. knjiga kov. srebrna opel astra 1.616v essentia 2008 4.300,00« 98.000 prev. kov. srebrna volkswagen passat 1.8 comfortline 1999 1.250/10 € avt. klima kov. srebrna renaulttwing01.216v trend 2011 5.250,00 € prvi last. kov. rjava renault modus 1.2 6vexpressi0n 2012 7.490,00 € 9.000 prev. kov. šampanjec mercedes-benz b 200 cdi 2006 7.500,00 € serv. knjiga kov. srebrna renault modus 1.216v expression confort 2005 3.980,00£ 88.000 prev. zelena renault cli01.416v exception 2007 3.890/10 { avt. klima kov. siva audi a6 3.0 tdiquatrro limuzina 2004 7.500/10 € serv. knjiga kov. Črna citroen c4 picass01.6 hdi dynamique 2007 5.350,00 { avt. klima kov. siva renault vel satis 2.0 dci expression 2007 4.450/10 € avt. klima kov. siva renault clio 1.2tce ripcurl 2008 4.590/10 { prvi last. kov. srebrna bmw 3181 limuzina 2000 2.750/10 € serv. knjiga kov. zelena renault cli01.216v expression gt 2010 5.590/10 í prvi last. kov. srebrna citroen c4 picass01.6 hoi attration 2011 8.390,00« serv. knjiga kov. srebrna daewoo nubira 1.81 2004 1.990/10 € avt. klima kov. modra hyundai ge1z 1.3 gl 2005 2.400/10 € serv. knjiga rdeča volkswagen jetta1.6 tdi comfortline 2014 14.990/10 € prvi last. bela ford mondeo 1.8tdci trend 2007 5.900/10 i serv. knjiga kov. sv. modra renault kango01.5 dci family 2005 3.450/10 € klima kov. bordo PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. \AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO^ Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M :fJ=1PI d 311 ! I MtTI 3 F»WT51 O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe OPR. AUDI A4 AVANT 2.0 TDI 2010 12.990 2.LAST. ČRNA BMW 318D UMUZINA E90 EFFICENCY DYN. 2011 12.490 1.LAST., ODLIČEN SREBRNA BMW 320D TOURING 2010 11.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV BMW 320D TOURING 2011 12.390 1.LAST., VSA OPREMA BELA (BOEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI AVT 2009 6.990 1. LAST. ,7.SEDEŽEV SREBRNA CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI 2010 8.290 1.LAST.,7.SEDEŽEV MODRA CITROEN C51.6 HDI 2011 9.990 1 .LAST., KOT NOV ČRNA HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4 2006 5.290 2.LAST., TOP OPREMA SIVA MERCDES C 220 CDI 2006 6.790 2. LAST, ODLIČEN ZLATA OPEL INSIGNIA 2.0 CDT1C0SM0 2013 12.990 1.LAST, ODLIČEN VEČ BARV PEUGEOT 407 2.0 HDI 2007 5.390 2.LAST, VSA OPREMA SIVA SKODA 0CTAV1A COMB11.6 TDI 2013 11.290 1.LAST., TOP OPREMA SREBRNA VW GOLF 1.9 TDI PLUS 2007 7.990 1.LAST, ODLIČEN SIVA VW PASSAT 1.9 TDI VARIANT 2000 1.790 OPRAV. VE. SERVIS BELA VW PASSAT 2.0 TDI VAR. NOV MODEL 2012 12.490 1.LAST, TOP OPREMA VEČ BARV VW TOURAN1.6 TDI VEC MODELOV 2012 11.990 1.LAST. VEČ BARV Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ PISANA ■ ZABAVNA ■ AKTUALNA 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Predstavljamo vam; Begunci med nami, pon. 10:35 Utrip Ormoža 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:25 SKL ■ šport mladih, 4. oddaja, pon. 12:55 Info kanal 16:00 Ptujska kronika 18:25 Delo in projekti Javnih služb Ptuj 18:40 Glasba za vse. 21. oddaja, pon. 19:10 Pogled nazaj, 6. oddaja, pon. 19:25 Sefoenca, 3/. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Defo in projekti Javnih služb Ptuj, pon. 20:40 Glasbena osmica (tuja). 9:00 Pregled tedna, pon 9:20 Deio in projekti JS Ptuj, pon. 9:35 Modro, pon. 10:00 Obzornik TV Dravograd 10:40 Odpis dolgov v MO Ptuj. pon. 11:10 Glasba za vse, 21. oddaja, pon. 11:40 Vidnost pešcev, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. 12:20 Gostilna »Pr Francetu 13:20 Info kanal 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Delo in projekti JS Ptuj, pon. 18:40 Glasbena osmica (sfo), 61. oddaja, pon. 19:10 Sport(no), 32. oddaja, pon. 61. oddaja, pon. 21:10 Povabilo na kavo: Branko Kumer, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Kmečki shod na i^tuju, pon. 22:40 Info kanal 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:25 Defo in projekti JS Ptuj, pon. 9:40 Utrip Ormoža, pon. 10:45 Modro, pon. 1M 0 SKL, Šport mladih, 4. oddaja, pon. 11:40 Kmečki shod na l^tuju, pon. 12:00 Pregled tedna 12:20 InfoTtanal 17:35 Preverjanje ekip prve pomoči 2015, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasba za vse, 21. oddaja 19:00 Delo in projekti prve pomoči 2015, pon. 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Glasba za vse, 21. oddaja 19:45 Glasbeni preda h 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Pogled nazaj, 6. Oddaja, pon. 20:40 Kmečki shod na Ptuju pon. 20:55 TV Gorišnica, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Komedija Lolita, pon. 23:25 Info kanal 9:00 Preglednik TV Maribor 9:30 Obzornik TV Dravograd, pon. 10:10 Modro, pon. 10:35 SKL, šport mladih, 5. oddaja 11:05 Martinovanje na Ptuju 2014, f 11:35 Delo in projekti JS Ptuj, pon. 12:00 Pregled tedna, pon. Javnih služI 19:15 Cista umetnost, '46. oddaja, p 19:40 Rez vinske trte na ptujskem gradu, pon. 20:00 Pregled tedna, pon. 20:25 Revizija DU Ptuj, pon. 20:55 Kmečki shod na Ptuju, pon. 21:10 Povabilo na kavo: Branko Kumer, pon. 21:40 Delo in projekti JS Ptuj, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:40 Info kanal 12:20 Pomurski tednik 13:00 Predstavljamo vam: Begunci med nami, pon. 13:151 rrfo kanal 18:00 Pregled tedna, pon. 18:20 Povabilo na kavo: Branko Kumer, pon, 19:00 Preverjanje ekip prve pomoči, pon. 19:20 Glasbena osmica (tuja), 61. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Defo in projekti JS Ptuj, pon. 20:40 Peticija ptujskih kulturnikov, pon. 21:05 Odpis dolgov v MO Ptuj, pon. 21:35 Revizija Doma upokojencev Ptuj, pon. 22:05 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal Ptujska televizije PETV, T: 02 590 8e0 28, infoOpetv.tv, www.petv.tv TEtff¿¡?S 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Praznik Obiine 2elale 11:00 Ulrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 18:00 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Gorišnica 21:30 Za vaše zdravi je-v živo | 22:00 Ulrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletnih straneh www.siptv.sf SIP 08:00 Otroški program 08:30 ŠKL 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 20 let delovanja Aktiva žena Dolena 13:00 9. Abilimpiada Slovenije: 1.de! 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Oddaja iz občine Destmik 19:30 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Oddaja iz občine Starše 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Video strani 08:00 Kronika iz občine Markovci 10:00 Oddaja iz Slovenskih goric 11:15 ŠKL 11:40 Ptujska kronika 12:00 Seja sveta Domava - ponovitev 18:00 Glasbena oddaja 19:40 Ptujska Kronika 20:00 Kicar poje in igra: 1 .del 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30: ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27: 031 627 340 08:00 Koncert v Minoritskem samostanu Ptuj 09:00 ŠKL 09:30 Polka in majolka 10:30 Ptujska kronika 11:00 Ujemi sanje, Video strani 18:00 20 let delovanja Aktiva žena Dolena 20:00 Kicar poje in igra; 1 .del 21:00 Predavanje Vesne Forštnerii-Lesjak 23:00 Video strani PETKOV VEČER Bodite nocoj tf družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si SMS rojstni dnevi na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko vašega slavljenca sporočite tako, da vtipkate ključno besedo RD presledek in navedete kdo praznuje, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8-98,2-104,3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS glasbene želje na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sporočite vašo glasbeno željo tako, da vtipkate ključno besedo PTUJ presledek in navedete pesem, ki jo želite slišati, nato pa SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8 "98,2° 104,3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si SMS nagradne igre na Radiu Ptuj od 1. aprila na novi telefonski številki! Od aprila dalje lahko sodelujete v SMS nagradnih igrah tako, da vtipkate ključno besedo NAGRADA presledek, navedete odgovor na nagradno vprašanje in osebne podatke ter SMS sporočilo pošljete na 4246. RADIOPTUJ 89,8 "98,2 "104,3 Cena povratnega SMS sporočila je 99 centov z vključenim DDV-jem. www.radio-ptuj.si Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Gorišnica vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Gorišnica, Vidimo se v torek, 10, novembra, ob 18,00 v Kulturni dvorani Gorišnica, Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok, Vstop je prost, <¡0 WILLIAMS Zg, Hajdina 129b, Hajdina, Tei I Fax: 02 78 11 761 Gsm: 041 626 075, 041 345 711, 051 626 075 E-mail: ¡nfo@williams.5i TRGOVINA Z DIA ORODJEM. REZANJE Z OIA VRVJO. PREBOJI, DIAMANTNO REZANJE, HIAB PREVOZI, ASFALTIRANJE CEST, DVORlSC Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Protest kmetov na vseslovenskem shodu; Peticija ptujskih kulturnikov, naslovljena na ptujsko občinsko vodstvo; Javne službe Ptuj - uspešno rastoče podjetje; Mednarodni arheološki simpozij z zanimivo tematiko; Osnovnošolci iz prijateljskega mesta Pančevo obiskali Ptuj; Ptujčani zmagali na 21. državnem preverjanju ekip prve pomoči CZ in RK Slovenije; Šahovska simultanka v Narodnem domu na Ptuju; 80 let prehojene poti Šahovskega društva Ptuj; Razstava likovnih del Bojana Lubaja v Galeriji FO-VI; Tri leta do luka dokumentarni film; Z glasbo v sobotno noč; Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj. Videoprodukcija Tinček Ivanuša. Štajerski v digitalni knjižnici: WWW. Obiščite naš spletni portal www.tednik.si PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com AKCIJSKE CENE www.tednik.si tednik@tednik.si AKCJSKA PONUDBA V MESNDCAH JOÍETA FDNGUŠTA FINGUST MESNINI ŠTAJERSKI! Pragersko JUNECJEMESNATE KOSTI IN OBRANA REBRA SAMO 1,96€/KG PANIRANI SV. ZREZKI ZALI BREZ BUČNIH SEMEN 3 € / 6 KOM KRVAVICE IN KAŠNICE 50% CENEJE SAMO 2,99 C/KG rSV. PLEČE BREZ KOSTl' 40 % CENEJE SAMO 2,99 €/KG VSE ZA KOLINE, VSE VRSTE DROBOVINE, NAK0CKANA HRBTNA SLANINA TER UMETNA IN NARAVNA CREVA! KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUST. Tel.: 02/80-39-150 D petek • 30. oktobra 2015 Oglasi in objave Štajerski 31 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PRIDRUŽITE se Oriflamu! Kontaktna oseba Laura Debelak. Tel. št. 030 333 063. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. liSU roletarstvo ARNUŠ PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. ODKUP pitanih krav in telic za zakol. Plačilo takoj + (davek). GSM 040 647 223, Marjan Po-lajžer, s. p. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM drva, suha, mešana, cepljena, dolžine 20-30 cm, primerna za štedilnik in za podkuriti. Cena za 3 m3 drv je 150 EUR z dostavo. Info 031 208 904. VRTIČKARJI, pozor, ponujamo vam predelan konjski gnoj v 60-kg vrečah, cena vreče 7 € s prevozom, nagrada na 10 vreč liter domačega bučnega olja. Tel. 02/ 720 81 08 ali 031 273 577. PRODAJAMO jabolka za ozimnico, sorte jonagold, zlati delišes, idared. Možna dostava. Sadjarstvo Ber, Ko-čice 38, Žetale, tel. 769 26 91, 041 963411. PRODAM kmetijsko zemljišče v izmeri 2 ha na Polenšaku in dve zazidalni gradbeni parceli. Inf. na tel. 031 453 601 ali 02 761 01 98. PRODAMO tri mesece starega bikca simentalca, odstavljenega od mleka, in traktor Ferguson 533, prvi lastnik. Tel. 031 840 282. PRODAM telico simentalko, brejo v devetem mesecu. Tel. 051 231 529 ali 769 13 91. PRODAM sadike aronije nero z bogatim koreninskim sistemom, sadike so stare tri leta, imajo certifikat in so ekološko pridelane, po 1,60 € za sadiko. Tel. 031 663 672. PRODAM kravji in konjski gnoj. Možna tudi dostava. Tel. 031 656 718. PRODAM balirano seno. Možna dostava. Tel. 041 924040. PRODAMO 230-kg prašiča in 70-kg prašiče, lahko tudi za nadaljnjo rejo. Tel. 070 279 193. PRODAM mešalnico z mlinom in pu-halnik za žito. Kupim trosilnik hlevskega gnoja in nakladalko, lahko v kakršnem koli stanju. Tel. 041 368 437. PRODAM pšenico. Telefon 031 582 488. PRODAM traktor IMT 539, letnik 81; škropilnico, 440 litrov, nakladalko SPI in obračalnik pajek 230. Telefon 041 954 115. PRODAM večjo količino celih orehov. Tel. 051 765 700. KUPIM Deutz, Zetor, Ferguson, Ursus, Univerzale, Štore ali pa Tomo Vinko-vič in pripadajoče priključke ter kultivator Gorenje Muta. Telefon 031 851 485. PRODAM varaždinsko zelje za kisanje in krompir za ozimnico ter golice. Tel. 041 452 492. NEPREMIČNINE PRODAM gradbeno parcelo v Žabjaku, velikosti 777 m2, voda in elektrika na parceli. Tel. 051 372 421. PRODAM zazidljivo zemljišče v Vidmu pri Ptuju, 500 metrov oddaljeno od centra, kanalizacija na zemljišču, priključki za vodovod, elektriko in telefon v neposredni bližini. Tel. 040 468 574. RAZNO PRODAM rabljena PVC dvojna balkonska vrata, dvokrilna, dimenzije 220 x 120 cm ter enokrilna, dimenzije 220 x 100 cm. Tel. 031 659 572. KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. Mestni kino Ptuj Petek, 30., sobota, 31., in nedelja, 1. november: 17:00 Hotel Transilvanija 2; 19:00 Sprehod po gozdu; 21:00 Idila. ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ Svet zavoda Cučkova ulica 7 2250 Ptuj Na podlagi 35. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91-I, 55/92, 13/93, 66/93, 45/94 - odločba US RS, 8/96, 31/00 in 36/00) in 14. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za šport Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/06, 7/08) razpisuje delovno mesto DIREKTORJA ZAVODA ZA ŠPORT PTUJ Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje: • najmanj prva stopnja študijskega programa v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu, • formalne oblike delovnih izkušenj, • neformalne oblike delovnih izkušenj, • predložen program dela in razvoja zavoda. Merila za izbiro, standarde strokovne usposobljenosti in metode preverjanja usposobljenosti so določene s Pravilnikom o merilih za izbiro direktorjev javnih zavodov v mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št, 10/08). Izbrani kandidat bo imenovan za dobo petih let. Predvideni nastop dela je 16. 2. 2016. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za šport Ptuj, Cučkova ulica 7, 2250 Ptuj, s pripisom »Razpis za direktorja Zavoda za šport Ptuj«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonsko določenem roku. Vsi izrazi, uporabljeni v moški spolni slovnični obliki, veljajo za oba spola. Prireditvenik Petek, 30. oktober 7:00 Poljčane, OŠ: krvodajalska akcija, OZ RK Slovenska Bistrica 7:00 Ptuj, Športna dvorana Campus in posestvo Marsilea v Pacinju: športno preživljanje prostega časa za učence 1. in 2. triade OŠ, do 15.00, Zavod za šport 9:00 Jeruzalem, gostišče Brenholc: ocenjevanje za naj špricar in turnir mladega vina, JARA Ormož in TIC 10:00 Ptuj, CID: jesenska počitniška ustvarjalnica z Anjo Čuš, izdelovalec senc in obrazne poslikave, do 12.00 12:00 Ptuj, staro mestno pokopališče: komemoracija MO Ptuj ob dnevu spomina na mrtve 16:00 Markovci, pokopališče: komemorativna svečanost ob dnevu spomina na mrtve 19:00 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer, pogovor s patrom, dr. Andrejem Šegulo, avtorjem knjige razmišljanja o življenju Malo pa že 19:30 Lenart, Dom kulture: koncert skupine Silence iz Voličine, rock in pop glasba 20:00 Dornava, dvorec: Grad čarovnic, koncert - Plavi orkestar, Mi2, Cover lover Sobota, 31. oktober 8:00 9:00 9:00 Slovenska Bistrica, pred Hoferjem: odhod na Pohod na Konjiško goro, društvo Bistriški škrat in društvo invalidov Črešnjevec Hajdoše, Goya center: občinski praznik Hajdina, občinsko prvenstvo v tenisu, pari in člani, Tenis klub Skorba Lenart, Trg osvoboditve: praznik občine Lenart, začetek pohoda po poteh občine Lenart 16:00 Ptuj, Dom kulture, Muzikafe: festival Vino ni voda KPŠ, delavnica Senzorika vin 19:00 Ptuj, Stari zapori, Prešernova: festival Vino ni voda KPŠ, degustacija vin Verus 20:00 Dornava, dvorec: Grad čarovnic, koncert Sidharta, 6 pack čukur, Šank rock 20:00 Ptuj, MKC Kolnkišta: festival Vino ni voda KPŠ, Halloween žur Ponedeljek, 2. november 17:00 Benedikt, Dom kulture: delavnica za pripravo strategije lokalnega razvoja LAS Ovtar Slovenskih Goric 18:00 Gerečja vas, gasilski dom: občinski praznik Hajdine, občinsko prvenstvo v šahu, ŠD Gerečja vas Torek, 3. november 17:00 Cerkvenjak, Kulturni dom: delavnica za pripravo strategije lokalnega razvoja LAS Ovtar Slovenske Gorice Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Poraba energije za ogrevanje: 101,00 kWh/m2 na leto Tiho, mirno si odšla iz doma našega. Zapel je zvon tebi v slovo, orosilo se naše je oko. ZAHVALA Ob izgubi drage mame in stare mame Tilike Tomasino IZ SKRBELJ 12, MAJŠPERK izrekamo iskreno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Mnogo sveč je že zgorelo, mnogo rož je ovenelo, leto dni že v grobu spiš, v naših srcih pa živiš. SPOMIN 31. oktobra mineva leto žalosti, kar si nas zapustil, dragi oče, sin, brat in stric Zvonko Marin GRADIŠČE 8 2. 1. 1971 t 31. 10. 2014 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu. Tvoji najdražji Nepričakovano ste tiho zaspali, vendar v naših srcih boste za vedno ostali. ZAHVALA V 93. letu je svojo življenjsko pot zaključila draga mama, babica, prababica in tašča Marija Princl IZ SEL 20 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter izrazili sožalje. Hvala gospodu župniku za molitev, patru Jožetu Petku za opravljen cerkveni pogreb, Frenku Muzku za poslovilne besede in godbeniku za odigrano Tišino. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Zdaj ne trpiš več, draga mama. Zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sestre, tete in prijateljice Roze Pilinger IZ SPUHLJE 47 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala zdravstvenemu in negovalnemu osebju Doma upokojencev Ptuj za vso skrb in nego. Hvala tudi za opravljen obred Javnim službam Ptuj, gospodu župniku, govornici in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem za darovane sveče in cvetje ter za vse izrečene besede sožalja. Sinovi Silvo, Marjan in Viktor z družinami MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE Štajerski TEDNIK ZA PETKOVO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE Ptuj • Kako zdravstveni delavci vidijo trenutne razmere Ni hudo oskrbovati teh ubogih ljudi, temveč jih gledati Vse odkar se je pred približno mesecem dni začela begunska kriza tudi v Sloveniji, so ob policiji, vojski, civilni zaščiti, humanitarnih delavcih in številnih drugih akterjih, ki sodelujejo v tej zgodbi, tudi zdravstveni delavci vsakodnevno prisotni. Do zdaj so pomagali že 130 Sircem, Afganistancem, Irčanom itn. z različnimi zdravstvenimi težavami... Ker je eden izmed sprejemnih centrov za begunce v Gruškovju, je v nekdanjih prostorih tamkajšnje carine svoje začasno mesto dobila tudi posebna ambulanta Zdravstvenega doma Ptuj. Njihovi prostori obsegajo ordinacijo, prostor za posege, opazovalnico in prostor za zdravila. Kot je pojasnila Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, imajo svoje ekipe v 24-urni pripravljenosti. Odzivajo pa se na poziv, po navadi jih o morebitnih zdravstvenih težavah beguncev obveščajo policija ali člani civilne zaščite. Ekipo sestavljajo zdravnik in diplomirani zdravstveni tehnik, njihova prisotnost v Gruškovju pa je v zadnjem času vsakodnevna. Petek Uhanova pojasnjuje, da jih od konca septembra do danes le en dan niso klicali, sicer pa so tam tudi po trikrat na dan. Doslej so pomoč nudili 130 posameznikom, najpogosteje Sircem, Afganistancem, Ira- Foto: Martin Ozmec čanom. „Oskrbimo jih, nato jih odpeljejo v zbirne centre. Dejstvo pa je, da smo imeli doslej resnično opravka z ljudmi, ki so bili neskončno prijazni in hvaležni za našo po- Kakšni bodo stroški Stroški, ki nastajajo z zdravljenjem beguncev, se krijejo iz blagovnih rezerv. Kakšni bodo, še ni znano. Petek Uhanova pravi, da je o tem še prehitro govoriti. Vse bo odvisno od tega, koliko bo efektivnih ur in koliko le ur pripravljenosti zdravstvenih delavcev kot tudi kako dolgo bo še ta kriza trajala. Poudarja pa, da so v nenehnih dogovorih z ministrstvom za zdravje, ki je pokazalo velik posluh, njihovi predstavniki pa so jih tudi obiskali v Gruškovju. „Nismo sami v tej zgodbi. Zahvaljujem se vsem zaposlenim v našem zavodu, ki vedo, da delamo dobro delo, z roko v roki z drugimi zavodi in organizacijami, ki prav tako pomembno prispevajo k reševanju te problematike," zaključuje direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. moč. Nam kot zdravstvenim delavcem jih ni težko oskrbovati, težko jih je gledati v takšni situaciji. Pustimo politiko ob strani, žrtve te so vedno ljudje," pravi Petek Uhanova, ki ocenjuje, da oskrbijo 1-2 odstotka vseh beguncev, ki gredo skozi našo državo. Doslej so imeli tudi šest nujnih intervencij, imeli so primer nosečnice, ki je bila v 6. mesecu nosečnosti in so njo in njeno družino prepeljali v ptujski Zdravstveni dom. Kaj so največje zdravstvene težave Zdravstvenih težav, s katerimi se soočajo begunci, je veliko. Izstopajo izčrpanost, slabost, ogromni žulji, respi- ratorna obolenja, pri čemer gre največkrat za obolele otroke, v prihodnjih tednih, ko se bodo temperature spustile, pa jih pričakujejo še več. Pojavljajo se tudi opekline, saj si številni, da bi se na svoji poti segreli, kurijo in nemalokrat nastanejo tudi opekline. Na srečo do zdaj primerov nalezljivih bolezni niso imeli „S tega stališča lahko resnično rečem le, da so si ljudje ubogi. Ko si z njimi, imaš drugačno sliko v glavi," poudarja direktorica Zdravstvenega doma Ptuj in dodaja, da jim je delo vsaj z vidika sporazumevanja olajšano, saj imajo na razpolago tudi štiri preva- V bolnišnici doslej sprejeli štiri begunce V Bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj so doslej oskrbeli štiri begunce, enega otroka, dve nosečnici in enega moškega. Na internem oddelku so obravnavali 28-letnega moškega iz Sirije. „Pripeljali so ga reševalci iz Ormoža zaradi splošne oslabelosti. Po nekajurni obravnavi je ta želel bolnišnico zapustiti, ker naj bi bil v množici beguncev nekje njegov 7-letni sin. Tako je bil v spremstvu policije odpuščen in odpeljan na mejni prehod Gruškovje," pojasnjuje direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič. Na ginekološko-porodnem oddelku sta bili obravnavani dve noseči ženski, ena je bila v 22. tednu nosečnosti, druga v 34. tednu. „Obe naj bi bili iz Sirije, pripeljani sta bili z nujno reševalno pomočjo zaradi bolečin v trebuhu. V enem primeru je nosečnica imela zraven partnerja, v drugem pa partnerja in triletnega sina, ki sta bila en dan hospitalizirana skupaj z njo v bolniški sobi ginekološko-porodnega oddelka," o teh dveh primerih pravi Levanič in dodaja, da so imeli sprejem tudi na otroškem oddelku, zaradi bruhanja in dehidracije je bila obravnavana 10 let stara punčka iz Afganistana. Tudi ona je bila po nekajurni obravnavi skupaj z očetom odpeljana nazaj v zbirni center. „Trenutno v naši bolnišnici ni nobenega begunca. Kar se tiče obravnave beguncev v naši bolnišnici, smo od ministrstva prejeli navodila glede ravnanja, oskrbe in plačila obravnave v primeru zdravljenja beguncev. V vseh štirih primerih so bili begunci zadovoljni z našo oskrbo in so se za njo po končani obravnavi tudi večkrat lepo zahvalili," zaključuje Levanič. jalce, za katere je poskrbela mednarodna organizacija za oskrbo beguncev. Kar se tiče dežurstev zdravnikov in vseh drugih zaposlenih v ptujskem Zdravstvenem domu, Petek Uhanova ocenjuje, da so še v mejah sprejemljivega. Dogovorjeni pa so tudi s sosednjimi zdravstvenimi domovi, med drugim z Ljutomerom in Ormožem, da če bo treba, bodo za pomoč prosili tudi njihovo osebje. Za zdaj so zdravniki dežurni največ dvakrat v mesecu, reševalci in medicinske sestre pa od enkrat do dvakrat mesečno. Dženana Kmetec NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO IVsif 'ORS,,., Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitora.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta... Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji. www.pomaranca.si Q www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28 Napoved vremena za Slovenijo Danes bo na Primorskem pretežno jasno, pihala bo večinoma šibka burja. Drugod bo sprva zmerno do pretežno oblačno in ponekod po nižinah megleno, sredi dneva in popoldne pa se bo postopno jasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, ob morju okoli 12, najvišje dnevne od 12 do 15, na Primorskem do 20 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo precej jasno. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Vremenska slika Nad vzhodno Evropo je območje visokega zračnega tlaka. Od jugozahoda doteka k nam razmeroma topel in bolj vlažen zrak.