Štev. 169. T Habitant, ? Četrtek, dne 28. ]nll]a 1910. Leto XXXVIII ss Velja po pošti: s= Z« oelo leto naprij . K M-— ■i pol leta » . » 11'— na četrt » » , » 8-M ta en meseo » . » 2*30 ■a Nemčijo oeloletno » 29*— u ostalo inosomstvo »36*— s V upravnlštvn: ss Za celo leto naprej . K 22-40 ■a pol leta » . » 11-20 sa četrt» • , » 5-00 za en meaeo » . > 1-90 S poilljanjem na dom itane aa mesec 2 K. Posamezne It 10 T. inseratl: Eaostolpna peUtvrsta (72 mm): i» enkrat.....po 15 t sa dvakrat . . . . » 13 » m trikrat . . . . » 10 > sa več ko trikrat . . » 9 » T reklamnih notleab stana enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Prt večkratnem obj Tljantn primeren popust. i Izhaja:: vsak dan, Isvsemil nedelje In trasnlke. ob 5. nrl popoldne. «a" Orednlitro J« t Kopitarjevi nllol iter. «/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrank Irana p Umi m ne = sprejemajo. — Uredniškega teletana Met. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlitvo Je v Ko litarjevl nllol itev. 8. = Sprejema narocu.no, lnserate ln reklamaolje. = ===== Dpravnlikoga telelona itev. 188. , Današnja številka obsega 6 strani. Ha jugu. V lepi Istri, ki jo hoče zdaj Gabriele d'Annunzio proslaviti s celim ciklom himen, se zadnji čas odigravajo važne stvari na hrvaški strani. Duhovščina, nemalo učiteljstva, katoliški akademiki in drugi, ki jim je mar za kulturni in gmotni napredek hudo zanemarjenega istrskega kmečkega ljudstva, so se trdno organizirali in skoro neopaženo postali v primeroma kratkem času važen faktor v javnem življenju istrskih Hrvatov. Politično društvo za Istro, ki je edino središče političnega življenja istrskih Hrvatov, se je nedavno posvetovalo z voditelji krščansko-socialnega gibanja in sklenilo skupno z njimi delovati za ideale prvih istrskih narodnih voditeljev: za intelektualno in socialno povzdigo istrskega kmečkega ljudstva na pozitivno krščanskem temelju. Društvo priznava pomen verske vzgoje, ne bo podpiralo svobodomiselne struje med učiteljstvom, bo pazilo, da se istrska družba, sv. Cirila in Metoda ne poliberali, bo zavračala masarykov-sko strujo med dijaštvom in poslanci bodo načela katoliške vere in morale vsikdar branili in se tudi sicer postavljali na stališče krščanskega demokra-tizma. To je vsekakor važno dejstvo, ki ga treba vsaj nekoliko zabeležiti. Nič boljšega se ni moglo zgoditi, kakor da so pristaši takozvane stare struje uvideli, da se v Istri da delati dalje le v duhu katoliških in ljudskih načel; dobro je tudi, da saj dozdaj in — kakor upamo tudi v bližnji prihodnjosti — ni prišlo do nobenega spora, ampak do treznega in pametnega sporazuma, da se istrsko ljudstvo ne bo po nepotrebnem razcepilo. Krščanskodemokratična struja bo Politično društvo le oživila; pokreta-štvo in masarykovstvo pa bo izolirano ln od vseh poštenih elementov kontu-macirano, kakor je edino prav! Ta kuga se istrskega ljudstva ne sme prijeti! Prav zato pravkar sklenjeno ligo poštenih ljudi v Istri pozdravljamo s posebnim veseljem. Masarykovci se niso nič oglasili; znamenje, da so zelo slabi. Le v Trstu je nekaj istrskih liberalnih učiteljev tržaškim tovarišem milo tožilo, da hočejo menda »izvestni elementi« pokleri-kaliti tudi istrsko učiteljsko društvo. Slovesno so sklenili, da se tega ne sme. Ampak ta protest je le naturna reakcija LISTEK. Dekli z biseri. Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M. (Dalje.) »In tudi jaz gledam,« pristavi Mark »in moram le občudovati. Želel bi si, da bi tudi druga dekleta zalotil pri takem lepem poslu« »Žal, da ne bote vi, ki ste po svetu videli toliko lepih umetnih kipov, mo-Sli kaj posebnega najti na mojih poskusih.« »Pri cesarjevem prestolu,« vzklikne stotnik, ogledujoč pozorno Itijelov kip pred seboj, »sicer nisem umetnik, vendar vem precej o kiparstvu, ker imam prijatelja, ki je eden najboljših Kiparjev današnjih dni, a reči moram, da tudi veliki Glavk ni napravil nobenega lepšega kipa.« »Ti se šališ,« zavrne ga Mirijam, »le :avoljo lepšega tako govoriš.« »Brez šale,« reče Mark, »veliki ilavk bi rekel, da je to delo kakega starega slavnega grškega umetnika.« »Ako bi razstavili ta kip v Rimu n poleg njega še strica, vam povem, la bi bila Mirijam tekom enega tedna pokretaške struje v istrskem učitelj-stvu zoper dejstvo, da večina istrskega učiteljstva iz Prage iniportirano svobo-domiselstvo obsoja in hoče slejkoprej delovati v soglasju z duhovščino in ljudstvom! Pokretaštvo je v Istri nesrečen abortus in mlada katoliška inteligenca bo poskrbela, da ostane le nezanimiv slučaj v zgodovini razvoja hrvaške Istre. Katoliškega ljudskega temelj-kamna, ki so ga postavili Dobrila in drugi istrski rodoljubi takrat, ko se je manj kričalo, pa tem več delalo, ne bo noben praški veter omajal! Državnozborske novosti. Ljubljana, 28. julija 1910. Letošnje parlamentarne počitnice niso popolne, dasi je zaključila vlada zasedanje državnega zbora. Socialno-zavarovalni odsek namreč zboruje in se posvetuje o socialnem zavarovanju. Včeraj so se pričeli posvetovati o tistem oddelku postavnega načrta o socialnem zavarovanju, ki govori o bolniškem zavarovanju. Sicer posvetovanja ne napredujejo tako hitro, kakor bi lahko. V pododseku, a tudi v odseku preširoko govore ravno tisti poslanci, ki bi jim moralo biti največ na tem, da se čimbolj pospešijo posvetovanje o socialnem zavarovanju, namreč socialni demokrati. Tak vtis napravlja postopanje socialne demokracije, kakor da hoče obstruirati posvetovanja, kakor da jim ni nič na tem, da dobi delavstvo kmalu starostno zavarovanje. Kljub socialno-demokraški govorniški povodnji gre pa le stvar naprej, tako da bo le rešena vsa postava v doglednem času. Nad dve tretjini članov socialnega odseka sta bili včeraj navzoči pri seji socialno-zavarovalnega odseka. Vlado so zastopali dvorni svetniki Kaan, baron Winkler in dr. Pollak, zadnji za železniško, prva dva za ministrstvo notranjih stvari. Odseku je došlo veliko peticij. Prično razpravljati o bolniškem zavarovanju. Prične se živahna razprava. Sklene se, da se bo dobila bol-niščina že prvi dan bolezni, porodnice pa že štiri tedne pred porodom. Nadalje se je sklenilo, da ne bodo imeli pravice do brezplačnega zdravnika in brezplačnih zdravil tisti zavarovanci, ki zaslužijo 2400 do 3600 kron, zato bodo pa dobili polovico povišano bolniščino, in sicer le v slučajih, če ne bodo sposobni, da delajo. Jutri odsek nadaljuje posvetovanja.. slavna umetnica. Da,« in njegovo oko je hitro preletelo različne kipe, nekatere že žgane, nekatere še surove, večinoma modele kamel, ptic in raznih drugih živali, »da, in isto velja tudi za druge kipe; kaj takega ustvarijo le veliki umetniki.« Vzpričo te hvale se je Mirijam na ves glas zasmejala, in ravno tako tudi Itijel in Nehušta. Mark je bil vsled tega v zadregi, postal je bled in resen. »Zdi se mi,« je rekel ostro, »da nisem jaz tisti, ki se norčujem. Povej mi pa, gospica, kam devate te kipe?« »Esenci jih prodajajo in kar zanje stržijo, imajo za uboge,« reče Nehušta. »Ali je dovoljeno, da vprašam, po kaki ceni?« »Včasih,« je odvrnil Itijel ponosno, »mi dajo potniki cel šekelj*) zanje. Pri neki priliki sem dobil za skupino kamel z arabskimi gonjači celo štiri še-keljne; toda za ono delo je rabila moja vnukinja cele tri mesece.« »En šekelj! Štiri šekeljne!« vzklikne Mark, »jaz kupim vse, vse — ne, nočem, kajti to bi bil rop. In ta kip?« »Ta. ni na prodaj; podarim ga Esencem, da ga. postavijo v svoji zbo-rovalnici,« odgovori Mirijam. *) Kako 3 K našega denarja. Med poslanci se je včeraj zelo raz-motrivalo poročilo neke korespondence, ki trdi, da kljub vsem dementijem mislijo razpustiti državni zbor, ki je bil, kakor znano, izvoljen majnika leta 1907. Po krivdi vlade, ki je znala odtujiti Jugoslovane in Čehe. Nemški svobodomiselci zaupno šepetajo med seboj, da bodo nove volitve, dasi bodo ravno nemški svobodomiselci precej izgubili pri novih volitvah. Socialni demokrati tudi zelo neradi čujejo o novih volitvah, ker sodijo, da bodo marsikje poraženi, kar ni nič čudnega, ker nimajo dosti pokazati svojim volivcem. Govori se pa tudi precej o izpre-membi vlade. Trdi se, da misli Bienerth iti. Sledil mu bo najbrže Weiskirchner, ker si ni znal Bilinski pridobiti zaupanja in tudi Stiirgkh ni resen kandidat za ministrsko predsedstvo. Govorice, ki imajo na sebi le to, da se večkrat ponavljajo. Baron Chiari tudi zanima mali parlament, ki zboruje zdaj na Dunaju. Baron je podal izjavo, kako si predstavlja bodočo politiko avstrijskih nemških strank. Pravi, da bo odločevala ogrska smer. V Avstriji se mora vladati centralistiško, da postanemo enakovredni z Mažari. Le združeno nemštvo zamore voditi državo. Sploh je pa mož zadovoljen s sedanjim, za Nemce ugodnim položajem. Chiarijeva izvajanja se popolnoma krijejo z Wolfovimi izvajanji, ki jih je podal te dni na nekem shodu. Wolf je rekel, da Nemci nimajo nobenega razloga strmoglavljati sedanje vlade, ker so se razmere za Nemce izboljšale. Bal se je edino, da Slovani strmoglavijo sedanji vladni zistem. In Masaryk pa njegovo razdiralno delo. Strogo Bienerthova »Zeit« odkrito priznava, da jo je Masarykov članek poživil. Nato pa pove nekaj, kar naj si vsi klevetniki taktike, ki jo je zasledovala slovanska opozicija, dobro zapišejo za ušesa: Pravi: »Masarykova izvajanja so zelo interesantna, ker se je zaključilo zasedanje s taktično zmago slovenske (pravilno jugoslovanske) ob-strukcije. Zadovoljna je seveda »Zeit«, ker psuje Masaryk beraške Slovence, češ, da imamo nezrele in negotove zahteve. »Zeit« psuje nas Slovence, da stojimo v zadnjih kulturnih vrstah. Nato pa svetuje Čehom, naj se spravijo z Nemci, o katerih trdi »Zeit«, da še niso popolnoma izrabili zan je ugodnega zunanjega položaja. Splošno pozornost, vzbuja poročilo »Hrvatske Krune« (glasilo držav. posl. »Povej mi, gospica, za katero ceno bi hotela narediti enak moj doprsni kip; seveda, ako bi stric Itijel to dovolil.« »Kip bi bil zelo drag,« je dejala Mirijam in se nasmejala, »kajti marmor velja nekaj in orodje, ki se izrabi. Oh, zelo drag bi bil!« In ponavljala je te besede, ne ve-doč, kaj naj bi zahtevala. »Veljal bi petdeset šekeljnov!« Jaz sicer nisem bogat,« reče Mark mirno, »vendar jaz ti jih dam dve sto zanj.« »Dve sto!« se začudi Mirijam, »to je preveč; ako bi moral toliko plačati, bi tudi ti moral reči, da si pri Jerihi padel med razbojnike. Toda pustimo to. Ako mi stric dovoli, hočem to poskusiti; seveda če boš ti tako potrpežljiv, da boš hotel toliko ur presedeti pred menoj.« »Kar takoj začnimo,« reče Mark. »V to nimam še dovoljenja.« »Cela zadeva,« je pripomnil Itijel, »se mora predložiti zboru oskrbnikov, ki bodo o tej stvari jutri razsodili. Sicer pa mislim ni nič hudega, ako začne moja vnukinja oblikovati ilovico, ki jo kasneje lahko uniči, ako bi zbor v svoji modrosti zavrnil tvojo ponudbo.« »Nadejam se, da zbor v svoji modrosti teira ne stori.« reče Mark in do- Ivana Prodana), po katerem baje pri-klopijo Bosno in Hercegovino dalmatinskemu kraljestvu. Baje se to zgodi že 18. avgusta. Seveda nosi odgovornost za to poročilo »Hrvatska Ivruna«. Požar v Naklem. V torek ob 4. uri popoldne sta pogorela v Naklem kočarja Janez Gal6 in Marija Simonetič. Zažgal je Galetov Oletni deček. Gasilni društvi iz Dupelj in Kranja sta s težavo lokalizirali požar, ki bi bil v slučaju močnega, vetra upepelil gotovo polovico vasi. Posebno pohvalo zaslužijo v prvi vrsti gasilci iz Dupelj, ki so bili na mestu, ko še niti po bližnjih vaseh naklanske župnije ni-i ti vedeli niso, da gori. Za požrtvovalnost bodi oboma gasilnima društvoma izrečena še posebej na tem prostoru prav prisrčna zahvala. — Ob tej priliki se je na novo pokazalo v bengalični luči, kako silno smo potrebni Naklan-ci vodovoda, ki bi bil lahko že, zdavno zgrajen, če bi ne bili delali najrazličnejših ovir nekateri posestniki iz vasi Pivka, ki jih je menda ustvaril Bog samo za prepir. Tudi ob priliki tega požara je pokazal takozvani vodovodni odsek privatnega pivškega vodovoda svoje trdo srce za nesrečne pogorelce. Ta odsek je imel namreč zaprto glavno iz-livko svojega vodovoda in jo odprl šele., ko so ljudje te, »rezobzirno zahtevali — čujte — ko sta ">be imenovani hiii pogoreli že do tal. Gasilci so se zgražali nad tako nečuvenim ravnanjem. Ta* ki ljudje res ne zaslužijo prav nobenega pardona. Kočarja sta mla zavarovana vsaki samo za 600 K, škode pa imata vsaki po 4000 K. Priporočamo jih usmiljenim srcem. XXX O požaru se še poroča: Na sv. Ane dan popoldan se vnamete slamnati strehi dveh kajž v nevarno grozujoči požar. Zažgal je menda otrok, igrajoč, še sosednjo vas, ako bi pritegnil isti zelo nevarnem kraju. Bogu hvala! da je v najnevarnejšem času veter nekoliko nagnil visoki plamen od cele vrste blizu stoječih slamnatih streh, po katerih bi se bil pažar gotovo raztegnil v sredino vasi in lahko vpepelil vso to in še sosodenjo vas, ako bi pritegnil isti veter, kakor je 3 ure pozneje pihal z veliko silo v ostanke, pogorišča. Požarnim hrambam iz Duplja in Kranja vsa čast in hvala za tako hitro in močno pomoč! Toda vode ni bilo; domač studenec, je bil takoj premalo; vozili so vodo v brizsralne iz kapnice na stavi: »Gospica, kam naj se vsedem? Spoznala boš, da znam potrpežljivo sedeti.« »Ako drago, vsedi se na oni stol in se obrni proti meni.« »Tvoj služabnik sem.<; reče Mark in se vsede. In clelo se je pričelo. VIII. Poglavje. Mark in Kaleb. Drugi dan je Itejel predložil vprašanje glede Markovega kipa, ki naj bi ga izvršila Mirijam, zboru esenskih oskrbnikov. Mnenja so bila različna. Nekateri niso videli nič nedovoljenega na celi stvari, drugi, bolj strogi, so menili, da bi bilo le nevarno, ako bi Rimljan toliko ur presedel pred deklico. Konečno so se po daljšem posvetovanju zjedinili v svojem sklepu. Niso se hoteli zameriti Rimljanu, ki jim lahko mnogo škoduje, ker je pri njih na uradnih poslih, zato so dovolili, da Mirijam napravi njegov doprsni kip, vendar naj bodo pri tem delu vselej navzoči še trije esenski možje, načelnik zbora, Itijel in stari učitelj po-dobarske umetnosti. kolodvoru. Na zasebnem vodovodu so pa v pomoč svojemu bližnjemu imeli vodo zaprto, katero so pa pozneje menda odprli na povelje svolega kapitana v — kitii. — Hvala in čast tudi vsem drugim gasPcem iz raznih krojev, kakor domačim, ki so se s svojimi močmi toliko žrtvovali, da &o ogenj ni dalje nuširil. — Hvala pa tudi vsem glodal-rtm, ki so pričali, kako sveta potreba je za Naklo vodovod, za katerega se Na-klanci že toliko pehajo, pričkajo in prosijo zanj vsekrižem in kako podla je volja zasebnikov, ki so iz gole zlobno-sti in nagajivosti napravili zasilni zaseben vodovod in s tem občinstvo zapeljali v strankarske prepire, s katerim zadržujejo izpeljavo glavnega vodovoda, kakor tudi ustanovitev požarne hrambe. PRESTOLONASLEDNIK FRANC FERDINAND GRE V RIM. »Piccolu« se poroča iz baje zelo dobro informiranega vira, da je Italija avstrijsko vlado naprosila, naj pošlje prihodnje leto k odkritju spomenika Viktorju Emanuelu v Rim prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Zastopane bodo vse velesile; iz Francije pride sam predsednik Falliores. Avstrijska vlada se je obrnila na Vatikan, ki je izpočetka hudo nasprotoval temu, da. bi šel Franc Ferdinand 20. septembra 1911. v Rim, zdaj pa se je končno menda že vdal, in sicer iz tehtnih razlogov zunanje politike. Vatikan bo za-tisnil obe očesi in ne bo k obisku avstrijskega prestolonaslednika v Rimu rekel ne da, ne ne. AEHRENTHAL IN VODITELJ NEMŠKE ZUNANJE POLITIKE, nemški državni tajnik Kiderlen Wächter, sta se sestala v Marijinih Varih. Sestanku ne pripisujejo velike važnosti, ker zahteva mednarodna uljudnost, da se predstavijo medsebojno novi ministri za zunanje zadeve ministrom prijateljskih držav. OGRSKI HONVEDSKI MINISTER Hasay je govoril v seji ogrskega državnega zbora dne 27. t. m. glede na ar-madne zadeve. Napove, da se bo moralo zvišati mirovno stanje in uvesti dveletna službena doba. Honved dobi arti-ljerijo in tehnične čete, osobito brzojavne in zrokoplovne oddelke. Zbornica je dovolila vladi rekrute. BOSANSKI SABOR je 21. t. m. zaključil generalno debato o proračunu; proti so glasovali Udru-gaši in nekaj Zajedničarjev in Srbov. Resolucije za znižanje števila visokih uradnikov in potovalnih dijet, za raz-pisavanje ofertov in prednost domačih obrtnikov ter za predložitev zakona o državnem računovodstvu so bile soglasno sprejete. Pri seji so se hudo spopadli Moslimi in Srbi radi kmečkega vprašanja ter drug drugemu očitali in grozili s požigom. O kmečkem odkupu se je šerif Arnautovič nasproti poročevalcu »Pester Lloyda« izjavil, da je to življensko vprašanje za Moslime, ki se bodo z vsemi silami borili za neobveznost odkupa. Obvezen oclkup bi pome-njal rop in barbarstvo. Kdor je z njimi v tem vprašanju, onega smatrajo za nico, našel tam tri belobrade in belo oblečene starce, ki so sedeli v eni vrsti, za njimi pa Nehušta s smehljajem na svojem temnem obrazu. »Ali so ti možje,« je rekel in pokazal na oskrbnike, »tukaj, da čakajo, kadar pridejo sami na vrsto kot modeli, ali pa so sodniki?« »Sodniki so,« je odvrnila Mirijam hladno, ko je vzela vlažno platno od ilovice. Nato se je delo pričelo. Oskrbniki, utrujeni od dela so kmalu zadremali. »Poglej jih no,« je dejal Mark, »to je prilika in snov za umetnika«. Mirijam je prikimala, vzela tri kose ilovice, delala nekoliko časa molče in marljivo, in kmalu pokazala njegovim razveseljenim očem surove, toda izvrstne podobe dremajočih mož, ki so se jim sami prisrčno smejali, ko so se zbudili. Tako se je godilo dan za dnevom. Vsak popoldan so prišli oskrbniki in vsak popoldan so počasi zadremali v svojih udobnih sedežih. Mirijam je pridno delala, stotnik pa jo je kratkočasil z raznim pripovedovanjem; pravil je o vojskah, ki se jih je udeležil, in deželah, ki jih je videl. Ona pa mu je pripovedovala preprosto zgodbo svojega življenja in bivanja med Esenci, ki ga je očividno zanimala. Razlagala mu je tudi resnice krščanske vere, kar je rimski vojak pozorno in spoštljivo poslušal. »Lepo je slišati vse to,« je rekel Rimljan in vzdihnil, »toda kako morejo biti ti nauki primerni za tak svet, kakor je dandanašnji? Nauki vaše vere so res prijatelja, a vsakega, kdor je za obvezen odkup, za sovražnika. Ravno ob tem vprašanju bo šlo v kose njih prijateljstvo s Srbi, s katerimi so bili sicer tesno zvezani. Srbi in Hrvati se zastonj vesele koristi obveznega odkupa, kajti posestva bogov bodo prišla potem v roke oderuhov in špekulantov, ki bodo edini imeli pri tem masten zaslužek, ljudstvo pa bo na slabšem, nego prej". NOVO TURŠKO POSOJILO. Finačni minister Džavid paša je poročal parlamentu o novem turškem posojilu 230 milijonov frankov, ki ga je sklenil s francoskimi bankami, katero so stavile jako ugodne ponudbe, ker uživajo v Turčiji največje privilegije in delajo lepe dobičke. ZBLIŽANJE TURČIJE IN AVSTRO-OGRSKE. Z ozirom na nameravan Aehren-thalov sestanek s turškim ministrskim predsednikom naglaša »Sabah«, da žele Turki, naj se okrepe politične in gospodarske razmere med Avstro-Ogrsko in Turčijo. VZNEMIRLJIVA POROČILA S KUBE. Proti novoizvoljenemu predsedniku Gomezu se pojavlja nezadovoljnost, ki še mogoče povzroči krvave boje. General Mimit in polkovnik Janet sta zapustila Kubo, da pripravita vstajo proti Kubi. Na nekem shodu v Santiagu so je zahteval odkrit boj proti Gomezu. Vlada izjavlja, da se vstaje ne boji in je pripravljena na njo. Po drugih poročilih je že izbruhnila vstaja v okolici Santiaga. Vstaši so dobro preskrbljeni z orožjem. OJAČENJE SEVERNOAMERIŠKE MORNARICE. Kapitan Vates Sterling zahteva v dopisu mornariškemu uradu, da naj se ojači severnoameriško torpedno brodovje Po njegovem mnenju je potrebno, da zgrade 28 novih torpednih rušilcev. Zdi se mu tudi potrebno, da dobi vsaka vojna ladja rušilca torpe-dovk, ki naj jo straži ponoči, za kar morajo zgraditi 24 rušilcev torepdovk, skupno torej 53 rušilcev. Ustanovitev pododbora S. D. Z. za Liubiiano in okolico. V soboto, 23. t. m. popoldne se je vršil v dvorani »Rokodelskega doma« ustanovni shod ljubljanskega pododbora »Slovenske dijaške zveze«. Predsednik pripravljavnega odbora cand. iur. St. Mašič otvori zborovanje ter pozdravi navzoče, posebno gg. državna poslanca msgr. dr. I. Žitnika, Josipa Gostinčarja, dež. odbornika dr. Lam-pota, predsednika društva rokodelskih pomočnikov, spirituala gosp. Stroja, bogoslov. prof. dr. Janežiča in vlč. o. jezuita žužka. Navaja razloge, zakaj dosedaj ni bilo mogoče ustanoviti najpotrebnejšega pododbora S. D. Z. V sporazumu z glavnim odborom S. D. Z. se je določilo, da tvori delokrog ljubljanskega pododbora mesto Ljubljana in okolica, ki spada pod dekanijo Ljubljana. Sledi volitev odbora. Soglasno so voljeni: iur. Mašič, predsednik; iur. Pavel Rupnik, tajnik; phil. Fr. Požlep, blagajnik. Nato govori cand. lepi toda ali ne vidiš, da kristjane vse sovraži. Sploh pa je vendar tudi čudna vaša vera v Kristusa, ki je bil križan, ki pa obeta, da obudi od mrtvih vso, ki vanj verujejo.« »Kristus ni bil samo križan,« odvrne Mirijam, »on je tudi vstal od mrtvih in zato verujemo, da tudi nas obudi. Moč naše vere spoznaš prav še le tedaj, ko te bo vse na svetu zapustilo.« »Da, to je vera za one, ki so jim je vse drugo ponesrečilo. Ako se kaj tace-ga nam pripeti, usmrtimo se in izginemo.« » »Mi pa,« je rekla ponosno Mirijam, »se povzdignemo v večno življenje!« »Morda je to bolj pametno, morda; vendar govoriva o kaki bolj veseli stvari,« in vzdihnil je. »Za sedaj ni po mojem mnenju ničesar večnega — ako ni tvoja umetnost.« »Ta pač ni večna, ker se spreminja in ker se lahko uniči. — Toda glej, moj učitelj se je zbudil. — Pridite mi pomagat, glejte, ta nosnica mi dela težave.« Stari umetnik je stopil bližje in z začudenjem gledal kip . »Mirijam«, je rekel, »nekdaj sem sicer razumel neka j te umetnosti in sem te podučeval v osnovnih naukih. Sedaj se pa ne čutim zmožnega dotakniti se tvoje ilovice. Izgotovi nosnico kakor hočeš. »Tako?« je rekla Mirijam in se dotaknila ilovice s svojim orodjem. »O, poglejte, sedaj je prav.« »Ali nisem rekel?« je pripomnil Mark zmagovito. iur. Fr. Kovač o nalogah ljubljanskega pododbora. Poseže kratko v zgodovino S. D. Z. in pojasni postanek pododborov. Kot najvažnejšo nalogo ljubljanskega pododbora navaja: gojiti versko in nravno misel med dijaštvom, priporoča marijansko kongregacijo in opozarja na stanovanjsko vprašanje, kateremu treba posvetiti veliko pozornost. V narodnostnem oziru treba dija-štvo odvaditi praznih fraz in ga navajati k treznemu delu. Podpirati moramo »Slovensko Stražo«, ki vrši narod-noobrambno delo na temelju krščanskih načel. Pozabiti pa no smemo socialnega delovanja po drugih naših organizacijah. Govornik opozarja na izobraževalne organizacije Slov. kršč.-soc. zveze in zvezo Orlov. Povdarja, da treba podpirati z vsemi silami Jugoslovansko strokovno zvezo, treba začeti s karitativnim delom. Člani naj sodelujejo pri katol. društvu za mladeniče, vzbudi naj se zanimanje za delovanje Salezijancev in Vincencijeve družbe. Govorili so še gg. dež. odbornik dr. Evgen Larnpe, spiritual Al. Stroj, drž. posl. Gostinčar, p. žužek in več tovarišev. Končno se zahvali tovariš predsednik vsem gospodom, ki so počastili sestanek s svojo navzočnostjo, zahvali se jim za njihove pozdrave in navodila in zaključi zborovanje s pozivom na tovariše, naj načrt, ki so ga danes s tolikim navdušenjem sprejeli, pomagajo uresničiti. V nedeljo zvečer so dijaki priredili v »Rokodelskem domu« veselico, ki je bila za. prireditelje jako častna. Številno občinstvo je napolnilo dvorano in bilo jako zadovoljno z vzporedom. Pevske točke pod vodstvom iur. Juvana so se izvajale povsem eksaktno. Pozdrav je govoril z vznešenimi besedami tovariš M. — Nagovoru je sledil narodni igrokaz »Zaklad«. Sicer to delo Ksave-rija Andrejeva ni kaj posebnega in su-jet nič novega, vendar je poslušalcem ugajalo. Posamezni tipi — kot oče Ro-van, Pehač, Štefan, zlasti pa Luka Bur-nik in Lipe so precej dobro karakteri-zirani; pogodili so interpreti teh vlog značaje prav dobro in izreči jim moramo vsem vse priznanje. (Posameznih imen ne moremo imenovati, ker nam niso na razpolago.) — Ravno tako zaslužijo vse interpretinje ženskih vlog skupno pohvalo za svoj trud; naj nam ne zamerijo, če ne moremo vsled tesno omejenega prostora navajati vseh imen. Dijaškemu odboru pa kličemo vi-vat, crescat, floreat! Dnevne novice, + S kakšnimi sredstvi delujejo liberalni listi. Liberalno časopisje je zadnji čas venomer kričalo o nekem »katoliškem umoru« v Vrbju pri Žalcu, kjer je »katoliški fant« Peško ubil »naprednega mladeniča« Cokana. Uradno se je pa dognalo, da Cokan ni umrl vsled lahkih praskotin, ki mu jih je prizadejal Peško, ampak vsled nekega abscesa v prsni mreni. Vrhtega je znano, da je bil rajni Cokan hud pretepač in je tudi v tem slučaju prvi izzival. Zdaj pa se izve, da Peško ni ne Orel, ne član katoliškega izobraževalnega dru- »Stotnik,« je odvrnila Mirijam, »ti mi rečeš marsikaj in zdi se mi, da ne misliš vsega tako. Prosim, molči; sedaj si želim ogledati tvoje ustnicc in ne tvojega jezika.« Tako je delo napredovalo. Ko je bil model gotov, začela jo Mirijam klesati kip iz marmorja. Bili so lepi dnevi za Mirijam in za rimskega vojaka, ki sta si postala dobra prijatelja. Lepi pa niso bili dnevi za — Kaleba. Od prvega trenotka, ko je videl Mirijam ob strani Markovi je sovražil Rimljana, v katerem je slutil nevarnega tekmeca. (Dalje.) f Svetnik flžman, župnik gor-lanski. Prijatelju v spomin. Bilo je avgusta meseca leta 1889, ko je gorjanska fara slovesno sprejela Janeza Ažman, ki je dotlej služboval na Dovjem. 1'odpisanec som takrat kot mlad kaplan po smrti Karola Tcdcschi skozi osem mesecev opravljal osirotelo gorjansko župnijo. Kakor marsikateri upravitelj sem tudi jaz nekako s strahom pričakoval novega župnika. Kakšen bo novi župnik, kako se bova razumela, kako uravnala mnogotere račune itd. Taka in enaka vprašanja so me kolikor toliko vznemirjala. Ves strah, vsaka skrb bila je neopravičena. Takoj sem spoznal Ažmana kot moža plemc- štva, ampak zgolj cerkveni pevec kakor mnogo liberalcev. In vendar je liberalno časopisje lagalo, da je Orel, načelnik Orlov, predsednik vseh izobraževalnih društev v okolici, desna roka vse spod-nještajerske duhovščine, prvi organizator celega okoliša in bogve kaj še vse! S takimi ljudmi je treba na Slovenskem polemizirati! + Poslanec Ivaniševič izstopil iz »Hrvaške stranke«. Iz Zadra se poroča, da je poslanec don Franc Ivaniševič izstopil iz »Hrvaške stranke« ter vstopil v novo ustanovljeno hrvaško krščansko socialno stranko. Kakor se čuje, bo Ivaniševič prevzel vodstvo novega strankinega dnevnika. + Liberalno narodno - obrambno delo. Liberalci vedno kričijo, kaki narodnjaki da so, in pri vsaki priliki trdijo, da mi ne napravimo nič za obrambo meje. Ta liberalna nesramnost se je sedaj kaznovala s težkim udarcem za našo severno mejo. Pri občinskih volitvah v Ribnici na Pohorju, ki spada pod kraljestvo liberalnega magnata Pahernika, so zmagali posilinemci. To je govoreč dokaz, kako se razumejo naši ultra - narodnjaki na obrambo meje. Akoravno na večjem delu severne meje stoje na straži naši ljudje in je liberalno delo v tem oziru skoro popolnoma olajšano, vendar komodni liberalni možakarji še v svojih domovih ne opravijo svoje narodne dolžnosti. Ne glede na narodno škodo, ki jo vsled takega ravnanja trpimo, je škandal, da so vsled liberalne nedelavnosti zmagali na vrhu slovenskega Pohorja Nemci in posilinemci. Kje so neki ostali tisti »mnogoštevilni« Kacevi volivci? Zopet nov črn madež na narodnih strankarjih sploh in na onih v kraljestvu Pahernikovem posebej. + Zaupni sestanek katoliiko-na> rodnega hrvaškega dijaštva v Osjekn se je veleuspešno izvršil. Drugi dan, t. j. 24. t. m. je govoril tudi Slovenec Kom-lanec o delu za ljudstvo na demokratičnem in katoliškem temelju. Njegova izvajanja so žela burno odobravanje. Sprejelo se je mnogo resolucij za širjenje dobrega tiska med ljudstvom, za sno^|pje izobraževalnih in gospodar-skih^ruštev itd. Sestanek je zaključil slavnosten komerz na dvorišču semenišča, katerega se je udeležilo tudi mnogo meščanskega občinstva. + Velik zlet vseh čeških Orlov bo dne 13. in 14. avgusta v Kromerižu. -j- Nov kurs nasproti Srbom na Hrvaškem? »Hrvatstvo« se bavi z nekim člankom osješke vladne »Die Drau«, v katerem piše ista jako ostro o Srbih zlasti Pribičeviču in Nikoliču, ki da ho» četa menda posrbiti Hrvaško in se postavljata v zadevi Aranickega v opreko z vladarjevo voljo in vsem lojalnim prebivalstvom na Hrvaškem. Med vrstami očita »Drau« Pribičeviču in njegovim ožjim somišljenikom celo zopet velesrbstvo, kakor za časa Rau-cha in veleizdajniškega procesa. Ista »Drau« je od nastopa TomaŠiča do sedanjega njegovega spora s koalicijo vedno v nebo dvigala Srbe, pravaške Hrvate pa zmerjala s pokvarjenimi elementi, kakor jih je nazval v saboru tudi sam ban. Iz vsega tega sklepa »Hrvatstvo« na nov kurs nasproti Srbom, ki bi pa seveda komaj mogel ostati brez nitega značaja, kot izvanredno pobožnega duhovnika in gorečoga dušnega pastirja. Zlasti sem ga občudoval kot moža natančnega reda. Vsak dan so se po strogo odmerjenih urah vrstili: jutranja molitev, premišljevanje, sveta maša, brevir, adoracija, pisarna, obiskovanje bolnikov. Pisarno in farni arhiv si je v kratkem tako natančno in praktično uredil, da tudi po sedanjih novih sinodalnili določilih ne bo treba nove ureditve. Njegov prednik Karol Tedeschi bil je zlata duša in vsestransko vzgleden in goreč duhovnik, a ker mu je laška kri tekla po žilah, bil je večkrat prehi-ter in ker je bil vzgojen v dobi, ko je v naši škofiji vladal jansenizem, bil je v marsikaterem oziru pretrd in prestrog. Ažman pa, že po svoji naravi lju-domil in prijazen, če tudi odločen značaj, si je takoj pridobil srca Gorjancev. Lahko rečemo, da ga je res previdnost božja postavila kot naslednika Tedcs-chiju. »Rad bi poznal duhovnika, kateri bi moje trde Gorjance vnel za pogostno sprejemanje svetih zakramentov, jaz jih ne morem«, tako je tožil večkrat, Tedeschi. A glejte, kar se njemu ni posrečilo skozi dolgo dobo 36 let. to je dosegel takoj njegov naslednik. Pri; ča za to nam je gorjanski tretji red, ki šteje nad sto članov, mladeniška in dekliška Marijina družba in število obha jancev, katero se ie v dobi župnika Ažmana vsaj potrojilo. Župnija gorjanska dobila je toda.1 res vzglednega in gorečega dušnega P« učinka tudi na bosenske razmero. Bomo videli. + Dr. Vilfan — nemškutari. Istina! Ves narodni radikalizem dr. Vilfana, s katerim se včeraj v »Narodu« šopiri, ni počenega groša vreden. Koliko je dati na dr. Vilfanovo narodno radikalstvo, se vidi najbolje iz tega, da se blesti na samonemškem proračunu za obrtno-nadaljevalno šolo v Radovljici podpis dr. Vilfana! Heil! + Nemške marke v Avstriji. Društvo za nemštvo v inozemstvu (Splošno nemško šolsko društvo), izkazuje v svojem letnem poročilu za leto 1909., da je 58 2% vseh denarnih podpor poslalo v Avstrijo, od teh samo v sucletske dežele 57.342 mark. Srečni Nemci, ki imajo onstran črno-rmenih kolov tako bogate in darežljive strice; ali bi se tudi nam Slovencem prilegli taki-le zamejni dobri strički! A batjuška Rus noče poznati nas revnih sorodnikov ... E, pa smo fantje dovolj, da ga tudi ničesar ne prosimo. Godni smo in zanašamo se le na svoje krepke mišice. Beračenje pri bogatih sorodnikih pa prepuščamo nemškemu Herrenvolku in mu iz srca privoščimo rajhovske marke! + Železniški projekt Ljubljana-Idrija - Sv. Lucija - Tolmin. Trasna revizija v zvezi s postajno komisijo glede splošnega projekta za železniško zvezo od Ljubljane (državni kolodvor) čez Brezovico na Idrijo do kranjsko - primorske deželne meje se bo začela dne 2. avgusta t. 1. in naslednje dni nadaljevala. Istočasno se vrši trasna revizija na Primorskem. Komisija se snide dne 2. avgusta ob 8. uri dopoldne na državnem kolodvoru v Ljubljani in bo vzela v pretres najprej delovito progo Ljubljana (državni kolodvor), Brezovica s prometnimi postajami Vič, Pod-, smreko in Brezovica Radna. Potem se bo nadaljevalo uradno poslovanje ob dveh popoldne na Vrhniki ter izvedlo do postaj Podlipa in Rovte. Naslednji dan se začne uradno poslovanje ob 8. uri zjutraj v Hotedražici ter se izvrši čez Godovič, Idrijo in Spodnjo Idrijo do deželne meje. Za Godovič, Idrijo in Spodnjo Idrijo so nameravane postaje. — Minister ekscelenca g. Avg. Ritt v Bohinju. Deželna zveza za tujski promet v Ljubljani nam poroča, da pride prve dni avgusta g. minister javnih del August Ritt z rodbino na daljše bivanje v Bohinjsko Bistrico, ter se bode nastanil v Grand hotelu Triglav, kjer je jako lična dependenca. vila Bogomila pripravljena. Po sedanjih iz-vestjih ima g. minister tudi namen ustaviti se nekaj dni na Bledu. — Velik požar v Belikrajini. V Gor. Podgori pri Črnomlju je dne 25. julija požar vpepelil sedem hiš z gospodarskimi poslopji. Škoda je velika, pomoč nujna potrebna. Da se je nadaljni požar omejil, se je zahvaliti ognjegascem v Predgradu. — Umrl je č. g. Josip D m i n i č, koralni vikar na Ivrku, star 34 let. — Pogumna učiteljica. Dne 26. t. m. je zabredel 12-letni Albert Ver-t a Č n i k pri kopanju v Tomačevem v neko globoko kotanjo; zmanjkalo mu je tal in začel se je boriti z vodo, da bi si pomagal iz smrtne nevarnosti. A ves njegov trud je bil zaman, nekaj časa se je pač boril, a naposled so ga jele zapuščati moči in izginil je v vodi. Učiteljica Marija Kral, ki je stala na bližnjem griču, je v zadnjem hipu zapazila dečkov grozen položaj. Ne meneč se za smrtno nevarnost, ki je njej sami stirja. Jaz pa sem bil tako srečen, da sem našel zvestega in iskrenega prijatelja. Vez prijateljska ostala je trdna in neomajna skozi dolgo dobo 21 let. Nobene, ne vesele, ne žalostne prilike ni prerrl, da ni osebno ali pismeno razodel svojega veselja ali čestitanja, ali pa da je kot iskren prijatelj sporočil svoje sočutje ter dal poguma za novo delo in boljšo bodočnost. Po prvem katoliškem shodu se je pričelo veselo preporodno gibanje naše dotlej odrvenele katoliško nar. stranke. Kdo se z največjim veseljem ne spominja one dobe, ko se je vsako nedeljo zborovalo po toliko mestih in vaseh, po vežah župnišč in pod milim nebom, ter so govorniki, večinoma duhovniki, zbranim množicam netili katoliški ponos ter jih budili za gospodarsko osvojitev? V splošnem prebujenju in prvi navdušenosti so se snovala politična in gospodarska društva, vsaka fara je hotela imeti lastno posojilnico in gospodarsko društvo. V radovljiškem okraju je stal na čelu novega gibanja — tedanji deželni poslanec Janez Ažman, mož v zreli moški dobi, a dovzeten za vsako dobro novo idejo, katere se je oklenil in jo do konca izvršil s prirojeno mu gorenjsko doslednostjo in vztrajnostjo. Kot ljubljanski kaplan sem bil navzoč na voliv- pretila — ker ni vešča plavanju — je hitela dečku v navadni obleki na pomoč in ga rešila grozne smrti. — Slovenec umrl v Ameriki. Umrl je v Calumetu Slovenec Jakob Zor-m a n, doma iz Št. Petra na Notranjskem. — Aretovan slepar. Iz Dunajskega Novega Mesta se poroča, da je nižjeav-strijsko orožništvo aretovalo v Glogg-nitzu razupitega pustolovca, ki se ga je že dalje časa iskalo. Aretovanec je bivši trgovski pomočnik Ivan T a u t -scher, ki je v okolici Gloggnitza in Ncunkirchna povzročil mnogo sleparij. Tautseher se je klatil pol leta po Zgor. Štajerskem in zlasti v Murski dolini, pozneje pa na Nižjem Avstrijskem. V Rottenmannu je bil radi različnih sleparij aretovan, a so ga izpustili proti obljubi. Potem je odšel v Ljubno, kjer je bil nekoliko časa v službi, a je pod raznimi lepo zvenečimi imeni izvršil vsakovrstna lopovstva. Potem je odšel v Mtirztal, kjer se je seznanil z neko natakarico, šel z njo na nek koncert ter ji snel z rok prstane. Dekle je mislilo, da se šali, toda spremljevalec je izginil brez sledu. Pojavil se je na Nižjem Avstrijskem, kjer pa ga je doletela usoda. Prepeljali ga bodo v Ljubno. Tautseher je star šele 28 let ter je vedno nastopal zelo elegantno in je oslcparil ljudi gotovo za več tisoč kron. — 25-letnico svojega službovanja bo praznoval 30. t. m. blagajnik vevške popirnice g. Maks G u t, m a n n. — Fonograf v šoli. Društvo srednješolskih profesorjev v Pragi je začelo zbirati primerne fonogi'afske plošče za pouk v šoli. — Nesreča na Velikem Zvonarju. Predvčerajšnjem se je ponesrečil nek dr. N. na Velikem Zvonarju, ko se je vračal v dolino. Padel je 600 m globoko. Njegova žena je opazovala njegovo pot z neke planinske koče ter je videla, kako se je ponesrečil. Ubogi ženi se je skoraj omračil um. Doktorjevo truplo, kakor tudi truplo njegovega vodnika so potegnili iz globeli ter prenesli v neko planinsko kočo. — Vremenske nezgode v Bosni. Iz Banjaluke se poroča 27. t. m., da je v okolici Derventa v pretekli noči razsajala huda nevihta s točo, ki je uničila vse letošnje sadje na češpljah. Vihar je z mnogih hiš odnašal opeko ter je razkril več hiš. Vsled tega je pridrla v hiše voda ter povzročila mnogo škode. Na mnogih krajih je bila toča debela kot jajca; našli pa so tudi točo, težko 1 kg. — Turški konzulat v Sarajevu. Kakor znano, nameravala je Turčija ustanoviti svoje konzulate v Sarajevu, Mostam in Banjaluki, Avstro-Ogrska pa je dopustila le konzulat v Sarajevu. Na to mesto je sedaj imenovan dosedanji turški konzul v Konstanci na Rumun-skem Kadry Bey, kateremu je že tudi dodeljen tajnik in drugo osobje. — Posojilo zagrebške mestne občine v znesku 15 milijonov kron je sklenjena stvar. Posojilo izvede Prva brv. hranilnica na podlagi 4inpol odstotnik obrestnih občinskih zadolžnic, odplač-ljivih v 50. letih. — Razpisane učiteljske službe. V kamniškem okraju: nadučiteljsko mesto na frirazrednici v Komendi do 20. avgusta t. 1. v stalno nameščenje. V litijskem okraju: voditeljska mesta na enorazrednicah Kolovrat, Št. Lamber t, Polje in Primskovo v stalno, oziroma začasno nameščenje do 16. avgusta t. 1. V kočevskem okraju: nadučiteljsko nem shodu na Bledu, ko se je postavljal kandidat za deželni zbor. Zbralo se je volivcev iz celega okraja kot nikdar več na Bledu. Soglasno in z največjim navdušenjem je bila sprejeta Ažmano-va kandidatura. Da si videl Gorjance, kako prisrčno so pozdravljali svojega župnika — bodočega deželnega poslanca in s kolikim ponosom so ga sprem-Ijevali na dom! — Meni pa, sam ne vem kako, prišla je misel: »Duhovnik na deželi je pa vse kaj drugega kot duhovnik v mestu« in sklenil sem: Nazaj v planinski raj! Nazaj v obližje — prijatelja Ažmana! Kot deželni poslanec je z dekanom Janezom Novak takoj pričel z organizacijo radovljiškega okraja. Ustanovila sta »Politično katoliško slovensko društvo za radovljiški okraj«, katera je najstarejša politična organizacija na Kranjskem. Ažman je bil začetkom društven tajnik, do smrti pa podpredsednik. Tudi v našem okraju se je večkrat križalo orožje v volivnih borbah. Gorenjski ponos se je upiral ljubljanskemu osrednjemu vodstvu. Duhovščina sama je bila razdeljena v nasprotna tabora — seveda na katoliški podlagi. Ažman se je strogo držal discipline in odločno zametaval vsak separatizem. Za vzorno edinost duhovščine radovljiške dckaniie ima uoleir dekana Nova- mesto na dvorazrednici na Borovcu v stalno nameščenje do 20. avgusta t. 1.; učiteljsko mesto na štirirazrednici v Dolenji vasi pri Ribnici do 25. avgusta t. 1. v stalno nameščenje. Nadučiteljsko mesto na dvorazrednici na Štrekljevcu (okraj Črnomelj) do 10. avgusta t. 1. v stalno nameščenje. Na štirirazrednici v Starem trgu pri Ložu (okraj Logatec) učno mesto v stalno nameščenje do 25. avgusta t. 1. Na štirirazrednici v Senožečah (okraj Postojna) učno mesto v stalno nameščenje do 23. avgusta t. 1. — Nesrečea. V ponedeljek dne 25. t. m. zvečer je prišla žena Franceta Kocjana iz Šmarjete po nesreči blizu Zagorice pod težek, z opeko naložen voz ter izdihnila blago dušo, predno je pri-hitel poklicani duhovnik. Zapušča žalujočega moža s šesterimi otroci. Bog naj družino tolaži, njej pa dodeli večni mir! — Zahvala. Podpisani odbor »Pododbora S. D. Z. za Ljubljano in okolico« zahvaljuje na tem mestu vse gospodične in gospode, ki so le količkaj pripomogli k lepemu uspehu nedeljske njegove prireditve v »Rokodelskem domu«. Zlasti se čuti dolžnega izreči zahvalo slavnemu »Društvu rokodelskih pomočnikov« in njegovemu predsedniku preč. g. spiritualu Stroju za blagohotno prepustitev dvorane in da mu je šlo v vseh ozirih z nasvetom in dejanski na roko, gdčni. Minki Bonačevi in g. Rudolfu Spillcrju za prijazno sodelovanje, gg. pomočnikom Peterlinu, Pajku in Ilohnjecu za požrtvovalno delo na odru, slavnemu občinstvu pa, da sc je odzvalo v tako obilnem številu vabilu in pokazalo svojo naklonjenost katoliško - narodnemu dijaštvu ljubljanskemu. Prisrčna hvala vsem. —- Za odbor: iur. Stanko Masič, tč. predsednik; iur. Pavel Rupnik, tč. tajnik. — Podnevu ukradene ovce. Dne 17. t. m. so podnevu ukradli 60 ovac v Ma-ričih, župa Kanfanar, Istra. Pastir je ovce okolu 9. ure dopoldne prignal s paše na pristavo v hlev in potem odšel domov. Ko sc je popoldne vrnil na pristavo, je našel vrata od hleva na tleh in hlev prazen. Ta tatvina d& mnogo misliti. Škode je 960 kron. — Saborsko palačo v Zagrebu predelujejo. Zbornica dobi tri nova okna, časnikarska loža bo izdatno povečana in bo v njej prostora za 30 oseb (doslej 7). Poslaniškc klopi bodo obrnjene proti severu, kakor doslej. Dela pred oktobrom najbrže ne bodo končana. — Pri sekanju lesa ga zasačil. Te dni je zasačil Martin Ražen iz Bitenj v svojem gozdnem deležu sedlarja Janeza Škantarja, ki je sekal les, ter ga stavil na odgovor. Ta pa je skočil s sekiro oborožen proti Ražnu in mu zagrozil, da ga ubije, če se urno ne izgubi, iz gozda. Seveda Ražnu ni nič drugega preostajalo, kakor oditi. Zadeva se bo končala pred sodiščem. — Gbstrelil se je 15 let stari posestnika sin Jožef Možek v Kamniku. Ogledoval je jako neprevidno nabito pištolo, katera se mu je v roki sprožila ter ga je kroglja zadela v levo roko. FoMa! v RMvill (Izvirno poročilo.) Od časa do časa se vedno zopet pojavljajo vznemirjujoče vesti o bojih, gibanju čet in revolucionarnem gibanju v Albaniji. Večkrat se je tudi poročalo o preganjanju in trpinčenju on-dotnih kristjanov. ka prvo zaslugo pokojni svetnik Ažman. Katoliško politično društvo šteje sedaj blizo 1200 članov. Vsi so naročniki »Domoljuba«. Kadar pridejo volitve, ni potreba posebne agitacije. Člani katoliškega društva so dobro disciplinirani in zanesljivi volivci. 1200 mož postavimo z lahka na volišče, nasprotnikom liberalcem in socialnim demokratom ostajajo — paberki. Pri vsem delu za okraj pa je bila Ažmanu zlasti pri srcu domača Gor-janska občina. Tu je pokazal v prvi vrsti svojo organizatorično moč. Kar je pričel, postavil je na trdno podlago. Gorjanska cerkvena in gospodarska društva pod streho mogočnega gorjan-skega doma, katerega je sezidala posojilnica, ostala bodo dolgo let najlepši spomenik na svetnika Ažmana. Dva moža, katerih imena so na najboljšem glasu v našem kraju, moram kot posebna Ažmanova prijatelja častno imenovati na tem mestu: Jakoba Žu-m e r , bivšega župana gorjanskega in Janeza Poklukarja, brata pokojnega deželnega glavarja dr. Jos. Poklukarja. Prvi je načelnik posojilnice, drugi predsednik kmetijskega društva. Bila sta oba desni roki Ažma-novi do njegove smrti ter vztrajala na čelu društev tudi takrat, ko so se pojavljale, zlasti uri zadrugi nevarne kri- Težkoče turške vojske. Mladoturki so zasedli glavna mesta v Albaniji ter so prodrli do Prizre-na in Djakova. Namen mladoturško vojske je pred vsem, zopet vpeljati red v mesto. Armada se je morala deliti v dve veliki koloni. En del naj bi ojačil garnizijc, drugi del pa naj bi tvoril pravzaprav pravo vojsko, ki naj bi obhodila deželo in razorožila vstajnike. Albanci, ki so se v začetku trdovratno branili, so se morali končno vdati. S tem pa ni bila končana naloga mlado-turkov. Ravno nasprotno! Mladoturška armada ima še veliko težkega dela, to je pohod v notranjost dežele. Ako se hočejo turške dežele lotiti ekspedciije v Lumo ali Malisijo, potem morajo prestati nepremagljive težkoče. V teh goratih pokrajinah je namreč nemogoča prehranitev čet ter je tudi taktično vojskovanje nemogoče. Katoliški duhovniki. V teh negostoljubnih gorah, kjer so ljudje najmanj 7 mesecev v letu obdani od snega, žive poleg Mirditov (katoliških Albancev), krasnega gorskega ljudstva, tudi mohamedanci in pravoslavni v večnem sovraštvu med sebij. V Albaniji je prebivalstvo večinoma mohamedanske vere. Katoliki in pravoslavni morajo vsled tega mnogo pretrpeti vsled netolerantnosti moha-medanskih sodeželanov. Pravoslavni ne vživajo skoro v celi Albaniji nobene prostosti. Pa tudi katoliki ne smejo v mnogih vaseh izvrševati svojih verskih obredov. Vsled avstrijskega pro-tektorata in svojega skromnega požrtvovalnega dela pa je katoliška duhovščina zelo priljubljena v Albaniji. Pogosto mora posamezen duhoven v 8 ali 10 vaseh izvrševati svoje pa-stirstvo, iz česar se more sklepati, da je njegov poklic trudapoln. Politike v pravem pomenu besede duhovniki ne uganjajo, nasprotno pa so, kakor vsi Albanci, polni narodne zavesti. »Albanija Albancem«! je tudi njihovo geslo. Avstrija v Albaniji. Avstro-Ogrska je mnogo storila v Albaniji za povzdigo splošne dobrobiti in kulture ter je s svojimi katoliškimi šolami, s svojimi izborno organiziranimi bolnišnicami, pridobila za vedno simpatije Albancev. Od Avstro-Ogrske bi se morale učiti tudi druge države, da proticerkvena propaganda ni primeren predmet, za eksport ter da. se mora krščansko prebivalstvo v Albaniji ščititi pred nasiljem mohamedan-cev. Bodočnost kristjanov. Kristjani v Albaniji so delaven, miroljuben element ter tvorijo za turško državo jamstvo za red in napredek. Že radi tega. imajo pravico do večje pravičnosti in dobrohotnosti od strani mohamcdancev. Na vprašanje, ali bodo mladoturki napram kristjanom bolj tolerantni in naklonjeni kakor so bili mohamedanci pod staro vlado, se še ne more odgovoriti. Panizlamstvo. Edino umestno bi bilo, ako bi mladoturki vodili popolnoma nekonfesio-nelno politiko. Pričakovati je sedaj v Albaniji veliko panizlamitsko poplavo. Turški nacionalizem in pa panizlamit-stvo pa je eno in isto. Mladoturki so storili pač korak naprej. Mladoturški uradniki pa so samo po imenu mladoturki, ker so postali člani mladotur-škega odbora ter imajo dobro plačane in vplivne službe. Ostali so pa isti, kot ze. Pokojnik jima nikdar ni kratil velikih zaslug ter je vedno odkritosrčno priznaval nesebično požrtvovalnost svojih prijateljev. Skrajno gostoljuben, vedno odprtih rok za revne dijake, kroparske rojake in domače ubožce Ažman ni zapustil premoženja. Svojega brata Šimna, župnika v Kamni gorici je izšolal kot mlad duhovnik večinoma na svoje stroške. Ako ljudstvo meni, da mora zapustiti vsak umrli duhovnik vsaj 50.000, šel je takoj po Gorjah glas: »Naš župnik ni zapustil tisočakov«. Hvaležni Gorjani pa so zato sklenili, da mu na lastne stroške postavijo primeren spomenik. Zapustil je sicer oporoko in imenoval glavnega dediča preč. knezo-škofa, kateri naj bi porabil ostanek premoženja za škofijske zavode. Kot pridna čebelica je vsa leta zbiral za iste ter jim je bil tudi velikodušen podpornik. A zadnja bolezen in sprevod iz Ljubljane sta povzročila toliko stroškov, da si bodo škofijski zavodi komaj kaj opomogli z Ažmanovo zapuščino. Blagi pokojnik odposlal je svoja dobra dela naprej še pred smrtjo v večnost. Neutrujen delavec v vinogradu Gospodovem brezdvomno sedaj nosi nebeško krono in vživa večno plačilo. Njegov spomin ostane trajen. so bili prej. In tako čujenfo vedno še o preganjanju kristjanov. Čakati moramo, da vidimo, kako se bo nadalje razvil proces, ki se vrši v Albaniji, kajti samo lepim besedam malokdo sede še na limanice. IZ AMERIKE. — Slovenec umrl v Ameriki. V Peru, Illinois, je umrl Slovenec Josip Soško. — Ponesrečena Slovenca v Ameriki. Iz Diamondville se poroča, da se je ponesrečil Fran Hoje 16. junija v premogovem rovu štev. 1 v Frontier, Wyo. Zasul ga je premog. Pokojni je rojen leta 1889 v Žužemberku na Dolenjskem. — lz Mc Kinleya, Minn., se poroča, da je dne 23. junija umrl rojak Ivan Možin, ki je delal v Elbi, in sicer vsled solnčarice. Štajerske novice. š Podružnica »Slovenske Straže« za Št. Lovrenc in Puščavo. Iz Puščave se nam piše: V nedeljo dne 31. julija bomo priredili veselico »obmejnim bratom v pomoč«. Obenem bomo tudi ustanovili podružnico »Slovenske Straže« za Sv. Lovrenc in Puščavo. š Nepoznan utopljenec. Dne 22. julija popoldne je našel brodar Kranjc pri Sv. Martinu pod Vubergom na levem dravskem bregu moškega utopljenca, ki je moral ležati več tednov v vodi. Telo je 175 cm dolgo; mož utegne biti star 25 do 30 let, je brez brade in ima dolge črne lase. lj Cirkus Villand je došel v Ljubljano ter prične danes zvečer s svojimi zanimivimi predstavami. lj Vojaška gedba bo danes zvečer ob šesti uri svirala v zvezdi. lj Predrzna tatvina. Včeraj med 12. in 2. uro popoldne je dosedaj še neznan tat odklenil vrata v trgovino Josipa Somca v Šelenburgovi ulici št. 6 in ukradel iz nezaklenjenega predala 722 kron denarja, obstoječega iz bankovca za 100 Iv in bankovcev po 20 in 10 K. lj Sam se ie izdal. Kakor smo že pred kratkim poročali, je vložil delavec Lovrenc Zemljak iz Dobrunj pri policiji ovadbo, da sta ga dva hlapca izvabila v Mestni log in mu tam vzela denarnico v kateri je imel 6 K in na to zbežala. Policija je takoj drugi dan enega roparjev prijela. Le ta pa je povedal, da ju je Zemljak sam izvabil v Mestni log in hotel nad njima zagrešiti hudodelstvo po § 139. kaz. zak. in tako sedi .sedaj mesto roparjev Zemljak sam v zaporu in se bode moral zaradi svojega nečednega dejanja zagovarjati pred deželnim sodiščem. lj Ni nič dobil. Včeraj popoldne se je nek dolgoprstnež vtihotapil v neko stanovanje in po omarah vse preobrnil. Ker pa ni nič denarja dobil, je popustil v stanovanju vse razmetano in odšel. lj Malirovo trgovsko šolo je obiskovalo minulo šolsko leto 130 učencev. Od teh je bilo Slovencev 39, Hrvatov 30, Srbov 12, Italijanov 28, Nemcev 20 in 1 Anglež. V prvem letniku jih je prejelo drugi red od 69 učencev samo 9, v drugem letniku pa od 61 učencev 12 odliko, vsi ostali pa prvi red brez odlike. Polog tega ima 9 učencev prvega letnika po-navljavni izpit. lj Zaradi prepovedanega povratka je bil aretovan slaboglasni pekovski pomočnik Ivan Hinek, rojen leta 1873. v Mokronogu in tja pristojen. I»o prestani kazni bo moral nazaj v svojo domovno občino. lj Neusmiljen hlapec. Ko jo včeraj peljal nek hlapec v hotel »Tivoli« voz piva, sta se mu konja vsled teže ustavila. Hlapec je namesto, da bi bil odložil nekaj sodčkov, zgrabil za bič ter ubogo žival tako pretepal, da je bila vsa klobasasta. Zaslužena kazen mu gotovo ne odide. lj Izgubljeno. Zasebnica g. Lina Premkova jo izgubila dva bankovca po 100 K. — Ga. Štefanija Poljšakova, je izgubila denarnico, v kateri je imela okoli 42 K denarja. — Ga. Ana Jelnikar-jeva, je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja in vozni listek do postaje Kresnico. — Rudolf Zalar je izgubil bankovec za 10 K. lj Cirkus Zavatta pride iz 13eljakn v Ljubljano. lj Najden zlat uhan. V trgovini F. Meršol na Mestnem trgu št. 18 se je na- šel zlat uhan. Kdor ga je izgubil, ga dobi tam. lj Umrli so v Ljubljani: Katarina Leben, posestnica, 80 let. — Josip Medle, rejenček, 1 mesec. — Josip Pečnikar, bivši hlapec, 64 let. VSEBINA TOMAŠIČEVEGA PAKTA S KOALICIJO. »Pokret« z dt>e 27. t. m. prinaša na uvodnem mestu baje avtentično besedilo pakta med Tomašičem in koalicijo. Glasi se: 1. Vsa sedanja vlada z banom (Rauchom) in sekčnitni načelniki odstopi. 2. llrvaško-srbska koalicija bo podpirala vlado, katera bo 3. upostavila ustavne razmere in prinesla 4. razširjeno volivno pravico, 5. ustavne temeljne zakone, ki jih Hrvaška sploh nima. Mandati, ki so dosedaj izpraznjeni s smrtjo ali bodo po opčiji razpoložljivi, so prepuščajo članom narodno (mažaronsko!) stranke. Razven tega se je še uslmeno ugotovilo sledeče točke: 1. v državnopravnih sporih z Ogrsko se vlada postavi na stališče koalicijo, 2. v srbskih vprašanjih se upo-stavi stanje pred Rauchovim režimom (veleizdajniški procesi), 3. vlada bo sanirala vse krivice Rauchovega režima (upostavljenje odstavljenih ali umirov-1 jenih profesorjev in drugih uradnikov!), 4. ban Tomašič ostane tri do štiri mesece na banski stolici, potem pa dogovorno s koalicijo predloži svojega naslednika. Razne stvari. Bombni atentat na župana. Iz New Yorka pišejo 28. julija: V Ridgewayu v Virginiji je bil umorjen prejšnji župan, J. B. Nousman. Ležal je v gugal-nici na svojem vrtu, ko je zagnal nek človek s ceste proti njemu bombo. Odtrgalo mu je obe nogi, tako da je umrl v nekoliko minutah. Morilca, ki je neznan, še niso zasledili. Nousman je bil kot župan tudi policijski šef v Ridgewayu. Bržkone se je morilec nad njim maščeval, ker je bil bržkone za časa njegovega službovanja kaznovan za kak prestopek. Zakladi cara Radovana, srbskemu ljudstvu ne dado miru. Vedno in vedno se zopet najdejo lahkoverneži, ki verujejo bajki o zakopanem zakladu cara Radovana in prosijo policijsko oblast dovoljenja za kopanje na mestih, kjer domnevajo zaklad. Doslej so srbske oblasti vse take prošnje seveda odbijale, a s tem le še bolj utrdile vero v obstanek Radovanovega zaklada. Zato je sedaj srbski notranji minister odredil, da naj se vsem prošnjam za kopanje ucio-volji, da se ljudstvo samo prepriča o neresničnosti svojih zakladnih sanj. Kaj vse store »inteligentni« ljudje. O tem navaja nek angleški tednik lep vzgled. Nekaj Parižanov se je razgo-varjalo o lahkovernosti občinstva. Eden izmed njih je ugovarjal in tako je prišlo do stave. Dva gosopda sta stavila, da bosta dobila tekom enega tedna najmanj 500 frankov s tremi malimi inserati s samo tremi vrsticami v kakem časopisu, ne da bi občinstvu kaj obljubila ali pojasnila, za kaj se gre. V soboto je prinesel nek list lakoničen inserat: »Inteligentni ljudje pošljejo takoj 5 frankov na ta in ta naslov.« V sredo na to se je objavil drugi inserat: »V nedeljo je zadnji dan; pošljite takoj 5 frankov, če ne se odklonijo.« Končno se je prihodnjo soboto objavila zadnja anonsa: »Vse pet kronske pošiljatve. ki bodo došlo pojutrišnjem, se odklonijo.« Do nedelje zjutraj ni prišlo nič manj kot 77 poštnih pošiljatev in v ponedeljek zjutraj pa nadaljnih 42. »Inteligentni« ljudje niso poslali samo 500, ampak 799 frankov. Inserenti so dobili stavo; denar pa so dobili »inteligentni« pošiljatelji nazaj. »Bratstvo« soc. demokratov. Stara stvar je, da rdeči delavski prijatelji z naravnost zverinsko brezsrčnostjo preganjajo sodelavce, ki nočejo ukloni-tn vrata v rdeči jarem. To se v malem ti vrata v rdeči jarem. To se v malem če bi vse prišlo na dan, zasmrdelo do neha. O enem takem slučaju se poroča sedaj to-Ie: V usnjarski tovarni v Offenbachu je bilo med drugimi delavci 5 krščanskih socialistov. Rdeči sodelavci so vse poizkusili, da jim omrazijo delo v tovarni; neprestano so jih psovali, zasramovali in jim delali preglavice kolikor so mogli. Ker so pa krščanski soc. delavci kljub temu vstrajali v delu, so sodrugi manifestirali za svobodo vesti in bratstvo na ta način, da so k ravnateljtsvu poslali de- putacijo, ki je zahtevala, da se vseh pet kršč. soc. delavcev odpusti iz tovarne. No, ravnatelj je pokazal, da — hvala Bogu — še ne vlada svetu soc dem. kraljestvo in je rdeči deputaciji pokazal vrata. A v kolikih slučajih se podjetnik iz strahu ali drugih ozirov ukloni soc. dem. teroristom in odpusti poštene kršč. soc. delavce To kaže, kako bi z bratstvom in svobodo izgledalo v novi socialistični državi! Venera v Ameriki. Pred nekoliko leti se je izselil iz Trsta nek propal trgovec v Ameriko. S srečnimi špekulacijami se mu je posrečilo, da je v kratkem postal milijonar. Kot bogataš pa se je začel zanimati za umetnost. Da bi dokazal smisel za umetnine, naročil si je kip Venere iz Miloša. V Evropi ve vsakdo, da ta Venera nima rok. Ameriški milijonarji pa tega ne vedo. Lahko pa si tolmačimo jezo tega Amerikanca, ko je dobil Venero brez rok. V svoji besnosti jo tudi takoj ugodila zahtevi ter od-vi, češ, da je kriva, da je dobil Venero brez rok. Kot praktičen Amerikanec je seveda zahteval odškodnino. Železnica je seveda takoj ugodila zahtevi ter odštela novce, ker se je bala tožbe. Ame-rikanci so pač v vsem naprednejši, pa so tudi v umetnosti. Tatvina denarnih pisem. Na kolodvoru v Lincu so bila ponoči 25. julija ukradena denarna pisma z nad 30.000 kronami. Tatove še niso zasledili. Policija je dognala, da je mogel izvršiti tatvino samo kak človek, ki je bil dobro poučen o poštnih razmerah. Vozna pošta, ki prihaja v Line iz Solnograškega s polnočnim osebnim vlakom, se na poštnih manipulacijskih prostorih naloži na poštni ambulančni voz ter odpelje na glavno pošto. Poštni voz je omenjeno noč stal na kolodvorskem vrtu poleg poslopja. Dva pomožna slugi sta prinesla v voz došle j>oštne vreče ter sta potem odšla v urad, da bi podpisal službujoči uradnik potrebne listine. Med tem časom, kakih pet minut, je bil voz brez nadzorstva, ker je voznik odšel v kolodvorsko restavracijo. V teh minutah pa je tat, ki je bržkone bil skrit v grmovju, izrabil priliko ter s ponarejenim ključem odprl voz in ukradel denarne vreče. Šele ko je došel voz na glavno pošto, so dognali tatvino .Ukradene so bile štiri vreče, v katerih je bilo 30.434 kron in 200 mark. Teram-Kangri — najvišja gora na svetu. Učenjak in raziskovalec dr. Tom Longstaff je preštudiral Karakorum-sko hribovje v Aziji in našel, da so nahajajo tam gore, ki so višjo od Gavri-zankarja, ki je veljal dosedaj za najvišjo goro na svetu (8800 m). Najvišji vrh je krstil učenjak za Teram-Kangri, in — kakor meni — je ta vrh visok 9420 metrov. Iz rdečega tabora. Češki socialno-demokraški poslanci, ki se sicer ne re-krutirajo iz stanu urednikov in strankinih uslužbencev, so sicer prepričani nasprotniki dunajskega rdečega centralizma ter nočejo ničesar slišati od dunajske komande. Kljub temu pa so člani zveze strankinih nastavljencev, kateri načelujeta centralista Adler in Hueber. Ali je to dosledno? Pa se jih je že dostikrat pozvalo, naj izstopijo z ozirom na svoje prepričanje iz osrednje zveze, a k temu koraku jih ni mogoče pripraviti. V denarnih zadevah se narodnost neha, tudi narodnost čeških socialnih demokratov. Rdočkarji so pač vsi enaki! SEJA SRBSKO - HRVAŠKE KOALICIJE. Zagreb, 28. julija. Včeraj se je vršila seja srbsko-hrvaške koalicije, ki naj bi sklepala o nadaljnem postopanju. Seje se je udeležilo 40 članov. Sejo so prekinili v pozni uri, ne da bi bili kaj sklonili in tudi nobenega komunikeja niso izdali. Večina jo za sporazum-1 jen jo z vlado, Srbi in pa naprednjaki pa še zahtevajo odstranitev justienega šefa Aranickega. Sprejeta ni bila nobena predloženih resolucij, ne spravljiva, pa tudi no predložena ostra resolucija. Seja se je danes nadaljevala. Namestu ob napovedani 9. uri se je seja pričela šele ob pol 11. uri. Seja traja še, dosedaj je ohranjena o razvoju seje stroga tajnost. ČEHI NA NIŽJEM AVSTRIJSKEM. Dunaj, 28. julija. Gotovo je seda'> da bo občinski odbor v Poštorni razpu-ščen in da bo nove volitve vodil vladni komisar. V nedeljo bo v Poštorni velik češki shod, na katerem bo govorilo več čeških poslancev. GROF PEJAČEVI6 SE UMIKA. Budimpešta, 28. julija. Podpredsedniku hrvaške delegacije dr. Mažu-raniču je naznanil bivši ban Pejačevič, da odstopa kot načelnik hrvaške delegacije, ker se ne more več strinjati z večino. MANDATA ODLOŽILA. Zagreb, 28. julija. Poslanec O grižo vi č in Bošnjak, pristaša čiste stranke prava, sta javila vladi, da na podlagi novega volivnega reda, ki izključuje profesorje od poslanstva, polagata mandata. Čuje se, da postane Ogrizovič ravnatelj gimnazije v Krapini. ZADER OSTANE GLAVNO MESTO DALMACIJE. Dunaj, 28. julija. »Fremdenblatt« dementira vesti, da postane Spljit glav* no mesto Dalmacije. ZVEZA MED SRBI IN MANDIČEVO SKUPINO. Sarajevo, 28. julija. Glasilo »Kato-ličke hrvatske Udruge«, »Hrvatski Dnevnik«, je priobčil točke sklenjenega pakta med Srbi in Mandičevo skupino. Zajedničarji taje, da bi obstajal med njimi in Srbi kak pakt. »Hrvatski Dnevnik« pa prinaša sledeči dokaz: »Pred kakimi desetimi dnevi je dr. Nikolaj Mandič telefonično prosil predsednika »Hrvatske katoliške Udruge«, poslanca pl. Vancaša, naj ga obišče. Poslanec pl. Vancaš je šel k deželno-zborskemu podpredsedniku dr. Mandi-ču s poslancem dr. Jankiewiczem. V Mandičevem stanovanju sta dobila tudi poslanca dr. Sunariča. Dr. Mandič je povabil poslanca Vancaša in dr. Jan-kiewicza, naj podpišeta pakt s Srbi. Dr. Jankiewicz se je odzval pozivu, med-» tem ko je Vancaš izjavil, da ne more storiti tega brez sklepa hrvaške katoliške organizacije. Z podpisom omenjenega pakta se je dr. Jankievvicz sam izključil iz »Hrvatske katol. Udruge«. HOTEL POGOREL. — VEČ OSEB MRTVIH IN RANJENIH. London, 28. julija. Iz Belfasta poročajo. da je danes zjutraj rano izbruhnil požar v »Ivelvin Hotelu«, ki je oddaljen nekoliko stotin metrov od mestne hiše. Hotel je popolnoma pogorel, zgorelo je šest oseb, pet pa jih je zadobilo hude opekline. Ni še znano, kako da je nastal požar. Mnogo oseb je poskakalo z okenj na ulico in so se več ali manje poškodovale. OBSOJEN SLEPARSKI BANKIR. Pariz, 28. julija. Znani bankir Ro-chette, ki je ogoljufal z x*aznimi svojimi špekulacijami za 130 milijon, frankov, je bil obsojen v dveletno ječo. SKRIVNOSTNI UMOR V LONDONU. London, 28. julija. Nek znan hip-notizer je izpovedal pri policiji, da je spoznal v fotografiji ubeglega zdravnika dr. Crippena onega človeka, ki je bil septembra 1. 1. večkrat pri njem ter je spraševal, če je mogoče sugerirati kakemu mediju, naj se sam usmrti. Do-tičnik ga je tudi vprašal, če je mogoče s pomočjo hipnoze izbrisati iz spomina neljubo doživljaje. Pristavil je, da bo mogoče v 4 ali 5 mesecih rabil hipnoti-zerjevo pomoč, ki naj bi mu uničil spomine, ki mu ne ugajajo. Hipnotizer sklepa iz vprašanj tega moža, v katerem je spoznal dr. Crippena, da je ube-gli zdravnik že mnogo mesecev prej računal z možnostjo kakega zločina. AVTOMOBILNI OMNIBUS PADEL V PREPAD. Lizbona, 28. julija. Avtomobilnemu omnibusu, na katerem je bilo mnogo izletnikov v okolico Torrege, je odpovedala zavora ter je z velikansko brzino vozil po neki gorski cesti navzdol. Na nekem ovinku pa je avtomobil zagnalo v 60 metrov globok prepad ter ga je popolnoma razbilo. Devet oseb je bilo ubitih, šest pa težko ranjenih. Za „Slovensko Stražo". Slomškovi darovi. 34, 35. Pisarna dr. Peganova 40 K. 36, 37, 38, 39, 40. Duhovniki celjske de-kanije pri konferenci zbrani 103 K. 41, 42, 43. Nabrali duhovniki konjiške dekanije ob priliki pastirske konferenco 68 K. 11, 45. A. K. nabral na pastoralni konferenci ptujske dekanije 55 K. 7 I 7 IKO 707 - Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena - se dobi samo pri H. SUTTMER, Ljubljana, mestni trg Lastna tovarna ur v Švici. 2018 Tovarniška varstvena znamka „IKO". 7 I 7 IKO 707 46 Marko Natlačen, cand. iur., nabral med »Daničarji« na Dunaju 20 K. 47. Josip Hartman, župnik v Blagovici p. Lukovica, 20 K. 48. Pisarna dr. Pegana je izročila iz poravnave, ker je g. Marija Gliha odpustila gg. Antoniji Tavčar in Tereziji Peršina neko žalitev, 30 K. 49. Jožef Ozmec, deželni poslanec in župnik v Sv. Lovrencu na Dravsk. polju, nabrano na dekanijski kon-renci v Hočah, 25 K. 50. Duhovniki, zbrani na vizitaciji v Št. Danijelu, Koroško, 20 K. 51. Prijatelji dekana Iv. Bohanca v Šmarju pri Jelšah zložili ob godu 21 K. 52. Jan Hornbok, kalpan v Pliberku, nabral pri krstitju Balantovega Janezeka v Št. Janžu 8 K, in na prijateljskem sestanku slov. k^g-ljavcev pri Potočniku v Drvešivasi 12 K, skupaj 20 K. 53. Darovali dekanijski duhovniki na pastoralni konferenci v Moravčah dne 27. junija 1910 30 K. 54. Zbirka Frančišek Krumpestar 10 K, gdč. učiteljica Rigler 5 K in Fr. Oblak 5 K, vsi iz Sv. Gregorja p. Ortenek, skupaj kot Slomškov dar 20 K. 55. Zbirka telovadni klub v Alojzije-višču 10 K, Alojzijeviščniki 13 K 70 h, skupaj kot Slomškov dar 23 K 70 h. 56. Katoliškonarodni petošoici, Maribor, 20 K. 57. Dr. Ivan Janežič, sem. profesor v Ljubljani, 20 K. 58. Jožef Klemenčič, c. kr. profesor v 59. Dr. Gregor Pečjak, gimn. katehet, pok., Ljubljana, 20 K. 60. Alojzij Kocmur, odv. solicitator, Ljubljana, 20 K. 61. Zbirka vesele družbe izpod Obirja na Koroškem 20 K. 62. Dr. Fr. Papež, odvetnik, Ljubljana, 20 K. 63. Slovenski Švicarji pod vodstvom Legvartovim so na dan sv. Cirila in Metoda zbrali 21 frankov -■= 20 kron v Freiburgu. 64. Terezika Likebova in Jeta Gradišnik med dekleti v Dobu in Podkra-jem pri Pliberku nabrali 20 K. 65. Anica Brdnlkova na predvečer naših apostolov pri ženitovanju Ja-nez-Jerica Igerc v Pliberku nabrala 20 K. 66. 67, 68. Matej Ražun, župnik, Št. Jakob v Rožu, 60 K. 69. Št. Janž na Dravskem polju na praznik sv. Cirila in Metoda nabralo se 27 K 28 h. 70, 71. F. Suttner, urar in juvclir v Ljubljani, 50 K. 72. Janez Sajovic, stolni prošt, Ljubljana, 20 K. 73. Josip Olup, Ljubljana, 20 K. 74. 75. Ob godu sv. Cirila in Metoda nabrali tržiški somišljeniki 50 K. 76. Fran Ferjančič, sem. nam. vodja, Ljubljana, 20 K. 77. Janez Langerholc v Gorjah pri Bledu, 20 K. 78. Henrik Povše. župnik, Čatež p. Ve-likaloka, 20 K. 79. Barjani ob ustanovitvi podružnic na slavlju promocije dr. Antona Breznika 20 K 44 h. 80. Duhovniki, zbrani na dekanijski konferenci v Slov. Bistrici, 22 K. 81. Fr. Pavlič, župnik šentpeterski v Ljubljani, 20 K. 82. Fran žužek v Ljubljani, 20 K. 83. Mihael Bulovec, uršulinski spiri-tual v Ljubljani, 20 K. 84. A. Sušnik, Ljubljana, 20 K. 85. J. P. na ZgOr. Avstrijskem 20 K. 86. Andrej Podhostnik, župnik na Rečici ob Savinji, 20 K. 87. Dr. Julij Dereani, Kamnik, 20 K. 88. Franc Lenger, Žiri, 20 K. 89. J. RaŠl in tovariši mladeniči na Vurbergu pri Ptuju nabrali 20 K. 90. J. Molj za župnijo v Sostrem 20 K. 91. Fr. Lom, župnik na Kr. Gori ob Dravi, Štajersko, 20 K. 92. Ivan Jurko, župnik v Pamečah, nabral na gostiji Vrhnjak-Krevh, 20 K. 93. Nabrano na shodu v proslavo sv. Cirila in Metoda 10. t. m. v Vogr-čah na Koroškem 20 K. 94. B. Bartol, župnik v pok., Spodnji Bernik, p. Cerklje, 20 K. 95. Franc Leskovic, Ljubljana, 20 K. 96. Anton Turk, trgovec, Ljubljana, 25 K. 97. Ivan Cuzak, mesar v Ljubljani, 25 K 20 h. ,08. Ivan Kremžar, Lukovica, 30 K. 99. Frančišek Vrhovšek, župnik, Do-lenjavas, 20 K. 100. Josip Jurčič, dekan in nadžupnik v Vuzenici, 20 K. 101. Albert Pravst, župni upravitelj, Planina, 20 K. 103. Jožef Kolarič, župnik v šmartinu na Paki, 20 K. 104. Matija Sila, dekan v Tomaju, 20 K. 105. Franc Krek, župnik, VranjapeČ p. Kamnik, 20 K. 106. Ignacij Kutnar, župnik v pok., Čatež pod Zaplazom, Dolenjsko, 20 K. 107. 108. Duhovniki zložili na konferenci v Ljutomeru 40 K kot Ciril-Me-todov dar 4. julija 1910. 109. Štefan Rojnik, c. kr. uradnik, Gradec, Burggasse 2, 20 K. 110, 111. Jernej Hafner, boposlovec pri novi maši v Železnikih, nabral 53 K 28 h. 112. Ivan Krušič, c. kr. šolski svetnik in gimnazijski profesor v pok., Celje, 20 K. 113, 114, 115. Duhovniki na dekanijski konferenci pri Sv. Magdaleni v Mariboru, 60 K. 116. A. Tavčar, Žužemberk, 20 K. 117. Anton Turnšek ml., Rečica pri Celju, 20 K. (Dalje.) Društva »Sovenski Straži«: Konsumno društvo Stari trg pri Ložu, 30 K. — Kat. slov. izobraževalno društvo Brezje, 20 K. — Kat. slov. izobr. društvo v Podsredi, 20 K. — Kat. slov. izobraževalno društvo v Zabnici, polovica čistega dohodka od prireditve 10. julija 29 K 70 v. — Kat. slov. izobraževalno društvo Rakek, 25 K. — Izobraževalno društvo na Brdu v Ziljski dolini, Koroško, 20 Iv. — Kat. slov. izobraževalno društvo na Rovih, 25 K. — Izobraževalno društvo v Sv. Lovrencu, 23 K. — Bralno društvo pri Sv. Križu nad Mariborom, 21 K 50 v. — Odbor kat. izobr. društva v Št. Petru pri Preboldu, mesto venca na grob rajn. preblag. prijatelju in dobrotniku društva g. Mihaelu Pleš-niku, 15 K. — Dekliška zveza v Mozirju, kot čisti dobiček od prve veselice 22. maja t. 1., 10 K. — Dekliška zveza pri Sv. J ur ju ob Ščavnici, Sp. Štajersko, 15 kron. — Izobr. društvo Št. Vid pri Vipavi, 15 K. — Ivršč. soc. izobr. društvo v Richembergu, nabralo 15 K 60 v. Hranilnica in posojilnica v Metliki, 50 K. — Hranilnica in posojilnica v Žužemberku, 20 K. — Ljudska hranilnica in posojilnica v Mirni peči, 20 K. — Hranilnica in posojilnica Kojsko v Br-dih, 20 K. — Hranilnica in posojilnica v Leskovcu, 20 K. — Posojilnica pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, kot prispevek iz razdelitve lanskega čistega dobička, 100 K. — Hranilnica in posojilnica v Št. Jerneju p. Podnart, 30 K. — Hranilnica in posojilnica v Ribnici, 20 K. — Hranilnica in posojilnica v Borovnici, 50 K. — Hranilnica in posojilnica Senožeče, 10 K. — Hranilnica in posojilnica Toplice, 10 K. — Hranilnica in posojilnica v Čcšnjici pri Železnikih, 15 kron. Mlekarska zadruga na Vrhniki, 20 kron. Županstva »Slovenski Straži«: Občina Vrhnika, 20 K. — Županstvo Boh. Bistrica, 20 K. — Občina Mošnje, Gor., 10 K. — Občina Loški potok 10 K. Mohorjani »Slovenski Straži: Mohorjani Pliberk, 20 K. Meteorologično poročilo. Višina n. moriem 306-2 sred. zračni tlak 736-0 mm C«b opazovanja 27 9 zveč. 7. zjutr. 28 2. pop 30 £ 3 j SI. ]Ug I jas Srednja včerajšnia temo. 15 6' norm Stanje barometra v mrn 737 2 33-4 362 Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo 5 2 c » ^; 15'0 I si svzh. | jasno 10 9 | si. jvzh. | megla 22 5 I si. jug jasno 199' 26 ■ H3311 Grand cirkus Frfires Ullland v Lattermannovem drevoredu pride v četrtek, 28. julija s posebnim vlakom z 20 vagoni v Ljubljano in bo že tisti večer 28. julija ob 8. uri zvečer z velikomestnim sporedom. Vsak dan spremenjen spored. pri Ob 8. zvečer. Ob 4. popoldne. Pri popoldanski predstavi plačajo otroci na vseh sedežih polovico. Cene prostorom: Loža za 5 oseb 20 K, sedež v loži 4 K, sedež no tribuni 3 K. I. prostor 2 K, II. prostor 120 K, cjalcrija 60 h. Vstopnico ima v predprodaji Sešarkovn tra-| fika v Selenburgovi ulici. 2129 Zahvala. 2132 Povodom smrti naSega nepozabnega, ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospodo Ivana Ozmeoa gimnazijskega profesorja nam je došlo od vseh strani toliko tolažllnih izrazov sočutja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaliti. Bodi tem potom izrečena vsem in vsakomur naSa zalivala, zlasti gospodu gimnazijskemu ravnatelju dr. Požnrju, gospodu profesorju dr. Dolarju, gospodu notarskemu kandidatu Milanu Dctičcku v Celin, gospodični Wessner-jevi, vsem gospodom profesorjem, vsem darovalcem krasnih vencev in Šopkov in vsem damam in gospodom, l.i so nepozabnemu pokojniku izkazali zadnjo čast. V Ljubljani, dne 26. julija 1910. Žalujoči ostali. i wr- sr :m Dr- pl. Foeflransperg Sv. Jakoba trg št. 2 zopet ordinira m vešča slovenskega, nemškega in italijanskega IS«m OdgO]Uel{ICa ; v kako boljšo družino z enim ali dvema | otrokoma. Ista je zelo finega in mirnega značaja. Pismene ponudbe naj se pošljejo pod „G. D." na upravo „Slovenca". 2139 TI< v: