G.Zver Joško,knjižničar Nas dom Crenšovci.
Psštnma pi'éana * g«t»*'si.
Naročnina
maša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTV0~"~lJPRA VA : pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
3tev. rač. poštne hran. 12.549
izhala vsako nedeljo III. LETO
J. N. S. stopa v boj
Te dni se je vršila seja vodstva JNS, na kateri je predsednik vlade in stranke g. Nikola Uzu-novič z zadovoljstvom ugotovil uspeh proračunske razprave v Narodni skupščini in senatu. Ta uspeh se mora sedaj raztolmačiti tudi volilcem. „Glasnik JNS" v svoji zadnji številki piše o tem med drugim:
Na terenu so se ponekod v času, ko so bili mandatarji Ju-goslovenske nacionalne stranke zaposleni pri odgovornem delu v senatu in Narodni skupščini, razvile razne demagoške akcije. Zato je napočil čas, da krene organizacija naše stranke zopet v ofenzivo. Gg. narodni poslanci in senatorji bodo zaradi tega izkoristili sedanje parlamentarne počitnice za to, da podrobno pouče volilce o tefcočih poslih, o doseženih uspehih ter se informirajo o potrebah in željah naroda, obenem pa dvignejo samozavest strankinih pristašev in takoj v začetku onemogočijo razne nezrele poizkuse nasprotnikov. Vse sreske organizacije morajo direktno ali preko sreskega poslanca sporočiti glavnemu tajništvu stranke razpored shodov in sestankov v svojem srezu za prihodnji mesec.
Predsedstvo stranke je nadalje sklenilo, da se izvrši podroben pregled dela in uspeha strankinih organizacij ter da se obenem prouče tudi vse težkoče, s katerimi se morajo pri svojem delu boriti, kakor tudi, da se sistematično zberejo in prouče vse želje in zahteve, ki jih stav-lja prebivalstvo preko strankinih organizacij. V to svrho se bodo vršile v posameznih srezih ali za več srezov skupaj konference, ki se jih bodo poleg poslancev do-tičnih srezov udeležili tudi funkcionarji strankinega vodstva.
Uspeh stranke ni odvisen samo od njenega programa in dela, marveč tudi od discipline njenih članov. Zato je predsedstvo stranke z obžalovanjem ugo-, tovilo, da obstojajo ponekod še vedno paralelne organizacije. Predsedstvo poziva vse take or-gahizacije, da čim prej določijo po dva ali' tri delegate, ki se bodo' sestàfi, da razpfaVJjajo o združitvi paralelnih strankinih or-; ganizactj. 'Če bi" ria òbeh straneh
Murska Sobota, 8. aprila 1934.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% draijl. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vračalo
ŠTEV. 15
prevladala dobra volja, sporazum ne bo težak. V nasprotnem primeru bo predsedstvo stranke pri-morano, izvajati najstrožje posledice proti poedincem in organizacijam, ki bi onemogočili sporazum.
Glavni odbor se je doslej omejeval na prijateljske intervencije, ki so bile v mnogih primerih tudi uspešne. Čestokrat se je ugotovilo, da so paralelne organizacije obstojale le zaradi nekaterih manj važnih nesporazumov ali pa zaradi nasprotstev med posamezniki. Vodstvo stranke je sedaj sklenilo energično likvidirati vse te spore in v bodoče prepovedati vsako paralelno organizacijo, odnosno proglasiti jo za ile-
galno z vsemi posledicami, ki izhajajo iz lega po statutih stranke. Zato se pozivajo vse paralelne organizacije, da se same združijo.
Ob zaključku pravi članek: Vsi prijatelji stranke naj se zavedajo svojih nalog in odgovornosti. Lahko je v današnjih težkih časih biti demagog, ki nima nikake odgovornosti in mu zato ni treba misliti rta vse mogoče, tem večje pa so dolžnosti onih, ki so se angažirali za konstruktivno in pozitivno politiko v naši stranki. JNS je danes edina splošno narodna politična organizacija z globoko zajetim programom, jasnimi cilji in točno začrtano potjo.
POLIČI Kfl
Veliko Nemčijo s 120 milijonov prebivalcev bi rad ustvaril Hitler, tako namreč poročajo avstrijski časopisi o načrtih narodnih socialistov. To pa bi dosegli na ta način: Zavzeli bi Avstrijo, ki jo potrebujejo za svojo izpadalno točko proti vzhodu. Potem bi zavladali na ozemlju, ki ga namaka Donava, od izvirov na Bavarskem pa do Črnega morja. Na tem ogromnem ozemlju bi bilo delo za milijone nemških brezposelnih. Ko bi bila že Avstrija poteptana, pride na vrsto Češkoslovaška, Madžarska pa bi postala itak zaveznica. Romunija pa sploh ne pride v poštev in Besarabija mora postati zemlja za nemške naseljence itd. itd. Take načrte si dela Nemčija. Kdo bi ji zameril če v svoji zaslepljenosti baranta za medvedjo kožo I
Nemiri v Španiji se nadaljujejo. V Saragosi in Malagi so hotele delavske organizacije zopet proglasiti splošno stavko, ki pa ni uspela. Prišlo je do krvavih spopadov med policijo in delavstvom. Mnogo delavcev je bilo ranjenih, nekaj pa tudi ubitih.
Bolgarska vlada je na praga nove vladne krize. Prosvetni minister Bojadžijev je podal pismeno ostavko, ki ph je ministrski predsednik ni sprejél. Sobranje bo v prihodnjih drieh razpravljalo tudi o pritožbah proti železniškemu ministru in splošno se pričakuje, da bo prišlo do ostavke celotne vfade. '
r Zaroto proti fašističnemu režimu so te dni odkrili v gornji fta iiji." "Oblasti so aretirale ftprotifi-listov,'kilo prispeli iz inozemstva *v
Italijo z namenom, da delajo proti obstoječemu redu.
Prati novi ustavi v Avstriji so se izjavili vsi deželni glavarji ter odklonili predlog kancelarja dr. Doll-fussa. Nasprotno je bil sprožen pred-log, naj se zopet sestane parlament k izrednem zasedanju, na katerem naj da vladi potrebna pooblastila, s katerimi naj bi se omogočilo, da se uveljavi nova ustava. Vlada pa se brani sklicanja parlamenta in skuša z drugimi koncesijami pridobiti deželne glavarje. Prvotni načrt vlade, da bi že za Veliko noč proglasila novo ustavo, je s tem padel v vodo.
Balkanska konferenca se je vršila v Atenah. Prihodnji sestanek se bo vršil v Carigradu.
V	avstrijskem taboriSču Wollersdorf, kjer je zaprtih več tisoč socialnih demokratov in hitlerjevcev, je izbruhnila huda epidemija griže. Vlada je skušala to bolezen zakriti, pa je kljub temu izvedela javnost in inozemstvo. Centrala mednarodnega Rdečega križa je zato poslala na Du? naj nekega uglednega ameriškega zdravnika, da se prepriča o resničnosti poročil. Na vse načine so hoteli prikriti pravo stanje obolelih, slednjič pa je1 bila le Vlada prisiljena, da je podala službeno poročilo, v katerem pravi, da je le 45 interniraacev zbolelo za grižo.
V	Franciji so zmanjšali plačo predsedniku republike za 20 odstot-fòfr, av> ministrom za 15 odstotkov. Sedaj bodb prišli na vrsto ie uradniki.
„Tajno oboroževanje Avstrije", pod tem naslovom pišejo angleški Usti sledeče: Pred dnevi je prispelo 'v
Gradec 15 italjanskih vojaških bombnih letal, ravno toliko pa jih je letelo preko Gradca v smeri proti Madžarski. En italjanski pilot je ostal v Gradcu kot inštruktor za novo snujočo se šolo za vojaške pilote. H koncu pravi poročilo, da je že skrajni čas, da Anglija posveti vso pozornost tajnemu oboroževanju Avstrije in Madžarske, da ne bo nekega dne neprijetnih presenečenj.
Načelniki generalnih Štabov Male antante so se sestali v Bukarešti, kjer so se posvetovali o enotnem obrambnem načrtu Male antante, ter o čim tesnejšem sodelovanju obrambnih sil vseh treh držav.
Banovinski proračuni so stopili v veljavo enako kakor državni proračun, dne 1. aprila. Skupni znesek banovinskih proračunskih izdatkov za poslovno dobo 1934 35 je določen na 711 932.689 Din. ter jeza 132 milijonov manjši cd lanskega in za 340 milijonov manjši od predlanskega zneska. V štirih letih so se banovinski proračuni znižali za 32 odstotkov. Proračun naše banovine znaša 115 milijonov dinarjev (lanski J 120 milijonov). Banovinske doklade znašajo 70 odstotkov.
Zaradi varčevanja bo francoska vlada upokojila 70 do 80.000 državnih uradnikov.
Med ČeSkoslovaSko in Poljsko je nastal prepir radi nekih dogodkov ob meji, kjer so češkoslovsške oblasti zaprli nekega poljskega profesorja. Poljska je začela brezobzirno izganjati češkoslovaške državljane iz svoje države.
Stane Mellhar, Celje
Mi in židovstvo.
Za dolgo oklevanje ni časa (poziv, naj napišem nekaj vrstic za velikonočno številko Murske Krajine sem prepozno prejel) pa mi odmerite kar najskromnejši kotiček za dve, tri opazke k vprašanju, ki bi po svoji važnosti vsekakor zaslužilo daljšo studijo. Merim tu na naš odnos do židovstva. Prav v dopisih iz Prekmurja, ki'jih objavljajo tako naši ' lokalni, kakor tudi naši amerikanskl časniki, sem v zadnjem času naletel nà marsikatero mesto, ki izpričuje ostro protižidovslco razpoloženje. Da so ti dopili večinoma iz Prekmurja je umljivo, saj niso žldje sicer' frikje? v' naši Ožji dòmdtóni tako kompakfno in $ toliktm Številu naseljeni. Vendar menim, dà ti glasovi bistveno potvarjajo resnično razpoloženje prekmurskega ljudstva — a
le to je odločilno, ker vse naše rav nanje mora biti, ako naj bo uspešno, zasidrano v narodu. V čem je pa jedro vprašanja ?
Goethe, najgenialnejši med Nemci, je že 1. 1830. v razgovoru dejal: »Z narodnostnim sovraštvom je nekaj čudovitega. Na najnižjih razvojnih stopnjah je najbolj žilavo in najbolj bojevito." Ta izrek pa ne velja le za narodnostno, ampak velja v še večji meri za versko in za rasno sovraštvo. Mirno pa smem reči, da je naš Človek dosegel že ono stopnjo srčne kulture, ki je prav blizu vrhu. Zato so vsi izraz», ki so v opreki z dese. ženim nivojem, le slučajni izrazi posameznika, ki je pod močnim vplivom mode (Hitler 1), napačno ocenil dejstva. Ko bi pogledal globlje, bi se spomnil, da niso sedaj prvič v zgodovini človeškega rodu temne sile naprtile odgovornost za vse zlo v na šem javnem življenju neki določeni skupini, ki naj kakor jagnje božje, odvzame grehe tega sveta.
Vsako pleme, vsak narod, vsak človek ima med dobrimi tudi slabe lastnosti. Tudi židje niso izjema I Dopustim celo možnost, da so slabe njihove lastnosti prav posebno neprijetne (težko bi si n. pr. mislil, da bi mogel biti tip žida borzijanca simpatičen). Vendar pa se moramo vedno zavedati, da ima ta rasa v trpljenju prekaljeno zgodovino (in to po naši krivdi) in da nam je poleg borzijan-cev dala tudi naše največje etične vrednote in od vseh najplemenitejie može.
Kdor se tedaj bori proti izkoriščevalcem, naj se bori pošteno proti vsem — pa naj bodo ti med Ž di, Madžari ali Slovenci. Hujskati pa proti rasi ali narodnosti samo radi tega, ker ni naša lastna, je ubožno spričevalo duha, in je mogoče dika barbarov, nikoli pa ne more biti v ponos našemu človeku.
Prekmurska gimnazija.
Menda ni v državi srednješolskega zavoda, na katerem bi viselo več ljubezni kakor na gimnaziji v Murski Soboti. Nič hrupnih zahtev, niti glasnih prošenj ne, le tiha bolest, da ne more Prekmurje doseči, kar mu pripada in da so mu odvzeli, kar je že imelo.
Ostala je nižja realna gimnazija, ki jo sedaj posečajo 254 dijakov, izmed teh 183 dečkov in 71 deklic. Po narodnosti je 236 Jugoslovanov, 8 Izraelitov, 7 Nemcev, 2 Madžara; po veri 182 Rimokatolikov, 61 Evan-geliSanov, 8 Izraelitov, 3 Pravoslavni.
Prekmurska gimnazija ima za svoj okoliš sreze Murska Sobota, Dolnja Lendava in Ljutomer, kjer je skupno 125.713 prebivalcev.
Poučno je, ako primerjamo s tem druge zavode in njihove okoliše, pri čemer seveda Ljubljane, Maribora in Celja radi velikosti okolišev in števila šol ne bomo posebej navajali.
Novo mesto ima za okoliš sreza Krško in Novo mesto, skupaj 105 605 prebivalcev, na nižji gimnaziji je bilo lani 260 dijakov, torej eden na 406 prebivalcev.
Ptuj ima za svoj okoliš samo srez Ptuj, kjer ]e 71.013 prebivalcev,
na nižji gimnaziji je bilo lani 272 učencev, eden na 261 prebivalcev.
Kočevje obsega sreza Kočevje in Čabar, 48.165 prebivalcev, nižji raz redi sj imeli lani 202 učerca, eden na 238 prebivalcev.
Kranj je za sreza Kranj in Radovljica s 95 517 prebivalci, na nižji gimnaziji pa je bilo lani 441 učencev, en dijak pride torej na 217 pre bivalcev.
Okoliš Murske Sobote šteje 125.713 prebivalcev, gimnazija pa je Imela lani 240 dijakov, tako da pride en dijak šele na 524 prebivalcev.
h tega se jasno vidi, da na prekmurski gimnaziji ni nadproduk-cije dijaštva, kajti tukaj študira relativno najmanj dijakov z ozirom na število prebivalstva. Pa tudi sicer lahko opažamo, da da Prektr.urje v razmerju do svojih potreb najmanjše število inteligence, medtem ko 'so povsod drugod že preko svojih potreb; in če pri tem vzamemo obzir še to, da so v Prekmurju čisto posebne prilike, ki bi zahtevale ljudi, ki bi te prilike v podrobnosti sami poznali in občutili, potem nam tudi s tega vidika kaže gorenji pregled, da ima prekmurska gimnazija premalo dijaštva.
Zanimivo je tudi primerjati, kako so oddaljene gimnazije v Dravski
banovini od kakega drugega šolskega središča : Kočevje ima do Ljubljane 77 km, Novo mesto do Ljubljane 76 km, Ptuj do Maribora 38 km, Kranj do Ljubljane 30 km, Murska Sobota že do Ptuja 51 km, do Maribora pa 99 km. Tudi iz tega gotovo objektivnega vidika je obstoj gimnazije v Murski Soboti najbolj upravičen. Da je pa ravno tako upravičena zahteva po višjih razred h, o tem pa prihodnjič.
]avno borza dela - ekspozitura v Murski Soboti.
Pregled stanja na delovnem trgu (od 21. marca do 31. marca 1934). Iščejo delo moški : 12 hlapcev, 80 polj. delavcev, 1 vrtnar, 1 opekar. kurjač, 1 cement, delavec, 1 steklar, 3 kov. pom., 1 brusač, 4 stroj, kiju čav., 1 mehanikar, 6 mizarjev, 1 Žagar, 1 usnjar, 5 čevljarjev, 7 krojačev, 6 mlinar, pomočnikov, 5 pekov, 1 mesar, 12 zidarjev, 2 soboslikarja, 1 tesar, I črkostavec, 3 služitelji, 3 po-močni delavci, 3 trgov, pom., 36 navad, delavcev, 1 želez, kurjač, 3 šoferji, 2 privatna uradnika. Ženske : 75 poljedeljskh delavk, 1 šivilja, 13 služkinj. Dela ni na razpolago.
H A S A Kf^AJIHA
Naročnikem v inozemstvu, posebno one v Ameriki in Franciji pozivamo, da poravnajo zaostalo naročnino. Ako v tem me secu ne poravnajo svojih zaostan kov, smo prisiljeni, da jim ustavimo pošiljanje našega glasila.
Tudi vse ostale naročnike prosimo, da redno nakažejo naročnino, predvsem pa da postanejo predplačnikl na nai list.
TTiurska Sobota :
—	Gasilsko zborovanje. V smislu zakona o gasilstvu so se pred dnevi sestali delegati posameznih gasilskih edinic našega sreza, da si ižvolijo žup-nega načelnika in ostale funkcionarje za župno upravo. Po otvoritvenih besedah in po kratki debati, ki je tem sledila, je bil za župnega načelnika enoglasno izvoljen prijatelj gasilcev in njih dobrotnik g. narodni poslanec J. Benko. Z njim je dobilo gasilstvo v našem srezu za voditelja moža, ki se ne straši truda ne denarnih sredstev, kadar gre za dobrobit gasilskega pokreta. Gasilstvu v našem srezu pa se z izvolitvijo g. poslanca za načelnika, obeta nova doba v vsestranskem napredku organizacije. V župno upravo so bili izvoljeni še sledeči gg: župni podnačelnik : Cvetko Ludvik priv. uradnik, tajnik Čeh Franc trgov., blagajnik Lajnščak Franc pos. Vsi iz M. Sobote. Odborniki: Sohar Štefan pos. Rankovci, Kuhar Štefan pos. Te-šanovci, Štefanec Franc gost. Šalovci, Horvat Bela šol. uprav. Krog. Delegat za zajednico: Vezir Geza gost. Marranci. Nadzorstvo: Banko Franc pos. Moravci, Vlaj Viktor gost. Predanovci, Čačinovič Emerik gost. Rakičan.
—	Družabni večer. S. K. Pano-nija v M. Soboti priredi v soboto, dne 7. aprila 1934 ob 20. uri v gostilni Flisar v Slovenski ulici družabni večer. Na programu so pevske točke, kupleti, komični prizori in drugo. Obeta se prav prijetna zabava. Vstopnine ni.	S. K. Panonija.
—	Poizkus samomora. Pod tem naslovom prinaša »Jutro" z dne 3. t.
m. sledeče poročilo iz Maribora : Pred prazniki je prispel v Maribor 35 letni potnik neke zagrebške tvor-nice usnja Franc K. Mož je bil svoje dni knjigovodja pri trgovcu Bergerju v Murski Soboti. Zagledal se je bil že lani v neko blagajničarko in z njo pobegnil v Avstrijo, kjer sta živela nekaj časa. V Mariboru se je nastanil v nekem hotelu, kjer so ga na veliko soboto našli s prerezanimi žilami na levi roki. Poklicani reševalci so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili pomoč in ga rešili izkrva-vitve. Nesrečnik je obupal nad življenjem zaradi nesrečne ljubezni.
—	V preteklem mesecu so umrli v tukajšnji bolnišnici : Červek Terezija, 12 I. hči kovača iz Rakičana ; Verša Frančiška 35 1. m. posestnica iz Vučje vasi ; Lukač Jurij 36 1. dni nar iz Dokležovja; Kramberger Ana 37 1. brezposelna; Horvat Koloman, 30 1. dninar iz Gančani ; Borovič Terezija 2 1. hči viničarja iz Orehovske-ga vrha. N. v m. p.
—	Nesreče. Horvat Urši, dekli iz Predanovci, je padel pri razkladanju hlodov en hlod na nogo. Dobila je težke poškodbe na nogi. — Po neprevidnosti si je zapičila iglo v desno roko hči posestnice, Šaruga Angela iz Pečarovci. Igla se je ji zapičila tako globoko v meso, da so jo zamogli odstraniti le operativnim potem. — Pri slamoreznici se je poškodoval Balažič Jožef, sin sezonskega delavca iz Trnja. Stroj mu je zmečkal prste leve roke. — Po nesreči si je vsekal s sekiro v desno nogo sin malega posestnika Mürec Franc iz Gorice. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v tukajšnji bolnišnici.
—	Sport. V nedeljo, dne 8. t. m. odigra na tukajšnjem igrišču prvo prvenstveno tekmo v pomladni sezoni, tukajšnji S. K. Panonija proti S. K. Svoboda iz Maribora. Začetek tekme je ob 15. uri. V predtekmi nastopi mladina Panonija proti Belo-zelenim (S. K. Mura). Začetek tekme je ob 13. uri.
—	Nesreča z vžigalnikom. Sin posestnika Anton Kočič iz Ivanjcl je hotal naliti bencin v vžigalnik. Pri
hm delu mu je pomagal Lukovnjak Janez, hlapec, doma iz iste vasi. Z odprto steklenico bencina se je preveč približal Kočiču, ki je skušal vžgati vžigalnik. Nesreča je hotela, da je švignila iskra od kresilnega kamna v odprto steklenico, ki jo je Lukovnjak držal v roki. Iraenovani je dobil težke opekline na obrazu in na rokah. Prepeljati so ga morali v tuk. bolnišnico.
Gornja Lendava :
—	Igra. Preteklo nedeljo smo imeli priliko videti in opazovati pridnost naših Podmladkarjev Jadr. straže. Vprizorili so nam igro s petjem »Sirota Jerica". Kaj tako lepega in dovršenega iz daleka nismo pričakovali od naš h učencev^ Nastopili so zelo spretno in samozavestno. Pevske točke so bile tako dovršeno podane, da so očarale slehernega gledalca. Plastičnost igre je 2elo povzdignila posrečena scenerija in obleka igralcev. Posebno ljubki so bili mali palčki. Za prijeten užitek se imamo zahvaliti v prvi vrsti gdč. Dan'ci in Ani Župan, ki sta z vso ljubeznijo, voljo in potrpežljivostjo izurile naše ljubljenčke. Nabito polna soba, bodi tudi ostalemu učiteljstvu, ki je količkaj pripomoglo k uspehu igre, najlepši dokaz, da znamo ceniti njihovo delo in da smo jim za ves trud prav hvaležni.
—	Grajski podzemeljski rovi. Zadnje čase se raznaša vest, da so pod tuk. gradom velikanski rovi, ki so polni zlata in drugih dragocenosti. Vse je izmišljeno in neresnično. Javnost je nekdo za 1. april pošteno potegnil. Kakor hitro bo na stvari kaj pozitivnega, bomo izčrpno poročali.
Pertoča :
—	Predavanja. Nadalnje predavanje v okvirju tuk. trmet.~nad. šole je bilo 13. III ob 8 uri. Predavala sta g Kuhar Štefan, član ban. sv. in g. ing. E'selt, sreski kmet. referent. Udeležba je bila prav dobra.
—	Požar. V soboto 23. III: je uničil požar 1 oslico slame pri Sv. Juriju in se je le gasilskim četam, ki so hipoma stopile v akcijo, zahvaliti, da se ni požar razširil na bližnja poslopja. Gas. čete še n'so pospravila orodja, ko je že zažarelo nebu proti jugu. Zopet je klicala gas. tromba na pomoč in gasilci so se tudi takoj odzvali. Gorelo je v Kraščih pri posestniku Zeljko Janezu štev. 43 Gospodar je trdil, da je začelo goreti v gfimli, a vaški fantje, ki so bili v bližini pa pravijo, da je začelo goreti okrog dimnika. Pogorelo je ostrešje hiše in gosp. poslopja in se je tudi tukaj le pridnim gasilcem zahvaliti, da ni vse pogorelo do tal. Vsekakor pa je čudno, da so vsako pomlad tako pogosti požari in je gotovo največji vzrok premala pazljivost ljudi samih.
—	Zaključek kmet. nad. šole. Dne 25. marca se je ob 15 uri vršila zaključna slavnost kmet. nad. šole v Pertoči. Od sresk. nač. se je udeležil slavnosti g. živinozdravnik Samec Joža. Na sporedu je bil tudi izpit tečajnikov, ki so na stavljena vprašanja čvrsto in korektno odgovarjali in pokazali navzočim, da so kmet. nad. šole res velikega pomena za naš kmetski naraščaj in za napredek našega gospodarstva v obče. Sledilo je nekaj pevskih točk in so tečajniki samostojno zapeli (spremljal je z gosli tečajnik Obal) nekaj domačih narodnih in h koncu še »Hej Slovani." Nato je govoril tečajnik Bertalanlč Janez, ki se je v imenu vseh prav lepo zahvalil vsem činiteljem, ki so si na kakršen koli način pridobili zasluge za kmet. nad. šolo. Gosp. Samec je h koncu čestital učiteljstvu in tečajnikom k pokazanlm uspehom in v vzneienih
lesedah vzpodbujal k vstrajanju na [»črtani poti.
TON-KINO
Lastnik O. DITTRICH
v MURSKI SOBOTI
TAJINSTVENA VRATA
Glazba : Hans Otto Borgmann.
Osebe: WALTER STEINBECK, OSKAR SIMA i t d.
Predstav« se vrSIJo:
V NEDELJO, dne 8. aprila ob »/»4 uri popoldne in zvečer ob 1 /29 uri.
SOKOL
Vse br. edinice Prekmurskega okrožja opozarjamo, da bo naš javni nastop v nedeljo, dne 3. junija 1934. Ta sprememba je bila potrebna vsled tega, ker je župni občni zbor določil župni zlet na 10. junij 1934.
Pozivamo vse br. edinice, da se z vso vnemo pripravljajo na te naše prireditve.
Vse potrebščine za Sokolske kroje dobite pri br. Benko Štefanu v Murski Soboti, Zvezna ulica.
Zdravo 1
OKROŽJE
Redna seja uprave Sokolskega društva Murska Sobota ;bo v sredo, dne 11. IV. 1934 ob 20 uri v mali dvorani Sokolskega Doma. Zdravo I
Organizacija
Redna letna skupščina sreske organizacije JNS v Murski Soboti se vrši v nedeljo, dne 15. aprila točno ob 11. uri v .Sokolskem domu" s sledečim dnevnim redom :
1. Predsednikov nagovor.
2 Čitanje zapisnika zadnje seje.
3.	Poročilo predsednika,
4.	Poročilo tajnika,
5.	Poročilo blagajnika,
6.	Poročilo nadzornega odbora.
7.	Govor narodnih poslancev.
8.	Poročilo banskih svetnikov,
9.	Volitev novega odbora in delegatov za kongres.
10.	Resolucije.
11.	Samostojni predlogi.
12.	S'u?ajnosti.
Članom ni samo dovoljen vstop, ampak se jih celo poziva k udeležbi, vendar pa se morajo izkazati s članskimi legitimacijami. Nečlanom vstop ni dovoljen. Delegatom odpošljemo te dni poverilnice.
Na velikonočno nedeljo in pon-deljek je gostoval v Murski Soboti mariborski Rapid, ki je upravičil svoj dober sloves ter je predvedel igro, ki jo že dolgo nismo videli na soboikem igrišču. Rapid je dokazal, da njegovi uspehi niso slučajni ter da ni pripisati le goli sreči, da je zabeležil v prvenstvu prvega razreda LNP-a najlepše uspehe. Pri obeh tekmah so gosti težko, toda zasluženo zmagali.
Mura je pač povabila Rapid vsled tega, da bi prišla do pravega treninga, da bi na podlagi tekme proti Rapidu sestavila moštvo za prvenstvene tekme ter da bi izgladila napake, ki bi se pokazale. V tem pogledu je doseglo gostovanje Rapida svoj namen, kajti v domačem moštvu so se pokazale napake, katere bo treba še pred prvenstvenimi tekmami odstraniti. Velja to zlasti za notranji trio, kjer smo pogrešali prave smotre-nosti; pogrešali smo pa pri moštvu tudi disciplino, ki smo jo videli prejšnja leta.
Rapid - Mura 2:0 ( 1:0).
Na velikonočno nedeljo sta po kratkem spomladanskem dežju nastopila kluba v najmočnejših postavah. Igro je nekoliko oviral razmočen teren, ki je fizično slabšim domačinom mnogo škodoval. V prvem polčasu
sta imeli obe moštvi več zrelih pozicij, ki so pa ostale neizrabljene. Izgledalo je že, da bo ostal polčas neodločen, ko je Hardinka, desno krilo gostov, dobil tik pred koncem polčasa lep predložek ter poslal žogo mimo Kosa, ki je zapustil svoje svetišče, neubranljivo v mrežo.
Začetek drugega polčasa je potekel v lahni premoči Rapida, ki je premoč izrabil ter je v 12 m povišal rezultat na 2.0. Domači so nato prešli v napad ter resno ogrožali nasprotnikova vrata, toda pred golom niso imeli sreče in so zastreljali tudi najlepše šanse, tako da se rezultat do konca ni spremenil.
Mura zeleno beli — Panonlja komb.
6.0 (4:0).
V	predtekmi je rezerva Mure občutno porazila kombinirano moštvo Panonlje. Zelenobeli so bili sestavljeni večinoma iz mladih igralcev, ki so pa prav dobro zaigrali. Ugajal je zlasti notranji trio, ki je z lepimi kon-binacijami izdelal nešteto pozicij ter zaključil vsako akcijo z lepim strelom.
Rapid - Mura 6:3 (2.2).
V	revanžni tekmi je Mura nastopila v nespremenjeni postavi, dočim je Rapid postavil v moštvo 5 novih spočitih igralcev. To je povzročilo, da domačini, ki so bili še od prejšnjega dneva utrujeni, niso zdržali ostrega tempa spočitih nasprotnikov. Do sredine drugega polčasa so se domači dobro držali ter so bili do tega časa popolnoma enakovredni renomi-ranemu nasprotniku. Bili so pa z močmi kmalu pri kraju, kar je Rapid temeljito izrabil in je tekom 10 minut zabil kar tri gole.
Tekma se je začela z napadom domačih in je že v 8 m Novak dosegel z lepim strelom vodstvo. Igralci sé še niso niti prav znaSH, ko je Rapid v naslednji minuti izenačil ter dosegel v 16 minuti vodstvo. Šele v 39 m se je posrečilo Muri s krasnim kotom Debelaka izenačiti.
V	dragem polčasu je Rapid dosegel v 10 m vodstvo, toda še v isti minuti je Varga s krasnim volley strelom izenačil. Kmalu nato se je pokazala kondicijska premoč gostov,
ki so zabili zaporedoma tri gole ter s tem postavili končni rezultat.
V predtekmi je na splošno presenečenje rumenobelo moštvo Mure zmagalo proti zelenobelim klubskim tovarišem s 4:3 (2 0).
Jožef Kcglot.
iuoajmo mit gozdovi.
Kakor obračamo veliko pažnjo za povzdigo raznih kmet. panog : kakor sadjarstvu, živinoreji i. dr. potom racijonelnega obdelovanja, prav tako moramo polagati veliko skrb za ohranitev naših gozdov, ki so neprecenljive važnosti za uspešen razvoj umnega kmetij, gospodarstva. Marsikateri gospodar ne zna ceniti in noče razumeti važnost gozdov, ki so največja opora racijonelnemu gospodarstvu.
V prvi vrsti nam daje gozd drva za kurjavo, les za stavbe in za izdelovanje vsakovrstnega orodja. Daje nam tudi stranske dohodke kakor steljo i. dr. Kako velike važnosti je gozd za hišo in obrt, občutijo ljudje posebno v onih krajih, kjer so s slabim gospodarjenjem posekali in zatrli gozdove. Tako so morali prebivalci nekaterih pokrajin zapustiti mnogo naselbin in se preseliti v z gozdovi poraščene kraje. Za posamezna gospodarstva pa je gozd velik hranilnik, od katerega jemlje umen gospodar le v najnujnejši potrebi.
Velevažnost gozdov pa ne čutijo le posamezna gospodarstva, ampak celi okraji. Gozd zelo vpliva na vremenske neprilike. V izsekanih pokrajinah dežuje neredno, pogostoma nastopajo suše, dež prihaja navadno z nalivi, viharji se množe, kar je posledica večkratne toče. Posebno pa trpi v takih krajih sadno drevje, ki spomladi rado pozebe in se vsled prehitre menjave topline razvija smo-likavost in mnogo raznovrstnih dru. gih bolezni. To spremembo pa občutijo posebno one pokrajine, ki so bile svoječasno polne gozdov in so jih s slabim, nerazumnim in lahko-mišljenim gospodarstvom posekali.
Ako pogledamo v rastoči gozd, opazimo, da so posledice dežja dru-
O občinskih uslužbencih.
(Nadaljevanje.)
O izvrševanju službenih dolžnostih občinskih uslužbencev ima uredba zelo natančne stroge določbe. O vsakem uslužbencu se vodi pri občini in pri sreskem načelstvu usluž-benski list s točnimi podatki o njegovih osebnih in službenih razmerah. Natančno je določeno kedaj in pod kakimi pogoji prestane občinskemu uslužbencu služba.
Prejemki občinskih uslužbencev na giavnih službenih mestih se dele na osnovno plačo in na osebno do-klado. Najnižje mesečne začetne osnovne plače uradnikov so : uradnikov z nepopolno srednje šolsko, odnosno njej enako izobrazbo Din 450.— v prvem krajevnem razredu, Din 400 — v drugem krajevnem razredu; b) uradnikov s popolno srednješolsko odnosno njej enako izobrazbo : Din 800 v prvem krajevnem razredu, Din 750 v drugem krajevnem razredu; c) uradnikov s fakultetno odnosno njej enako izobrazbo Din 1000 v prvem krajevnem razredu, Din 950 v drugem krajevnem razredu. Občina sme s statutom določiti, da občinski odbor službene prejemke lahko perijodično poviia. Povlianje prejemkov se sme izvršiti, čim to odobri ban.
Osebne doklade znašajo za vse uradnike neglede na iolsko kvalifikacije
in številu službenih let v prvem krajevnem razredu najmanj Din 200, v drugem krajevnem razredu pa najmanj Din 100 mesečno. V prvem krajevnem razredu so vse občine, kjer je sedež sreskega načelstva, zdraviliške občine in občine, ki imajo 3000 ali več prebivalcev. V drugem krajevnem razredu pa vse ostale občine.
Minimalna plača uradniških pripravnikov, ki pa ne dobivajo osebne doklade, je določena v členu 58 in znaša 400 -800 Din. Višino službenih prejemkov vseh občinskih uslužbencev, način napredovanja itd. določi vsaka občina s statutom. Prejemki uslužbencev na glavnih službenih mesti ne smejo biti nižji od zgoraj navedenih.
Poleg prejemkov v gotovini sme določiti občina s statutom tudi še prejemke v naravi, kakor na primer stanovanje, ukoriščanje zemljišč, kurjavo, razsvetljavo itd. Vrednost teh dajatev pa se ne smo odbiti od službenih prejemkov v gotovini v takem obsegu, da bi prejel uradnik manj kakor najmanjšo zgoraj navedeno plačo.
Uslužbenci na glavnih službenih mestih imajo pravico do osebne in rodbinske pokojnine. Uslužbenec pridobi pravico do osebne pokojnine po 10 letih dejanske občinske službe. Rodbinska pokojnina se odmerja po odstotkih od osnovne plače, ki jo je uslužbenec imel ob Času smrti od*
nosno na dan upokojitve in sicer s temi-le odstotki : po dovršenih 5 letih plačevanja v pokojninski sklad za enega uživalca rodbinske pokojnine 25o/o za dva 35% zatri 40%, za štiri in več 50%. Po dovršenih 10 letih plačevanja se ti odstotki zvišajo za 5%, za vsako nadaljno dovršeno leto preko 10 let pa se zvišuje za 1%.
Osnove za odmero količine osebne pokojnine je osnovna plača, ki je uslužbencu pripadala ob času upokojitve. Za prvih 10 let pripada uslužbencu 40% od osnovne plače kot pokojnina, za vsako nadaljno leto pa po 2% več. Osebna pokojnina ne sme biti večja od 90% pokojninske osnove. Pokojnina se plačuje iz banovinskega pokojninskega sklada za občinske uslužbence s sedežem v Ljubljani. Ta sklad upravlja Hranilnica dravske banovine v Ljubljani pod nadzorstvom in navodilih uprave pokojninskega sklada za občinske uslužbence.
Banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence se tvori iz prispevkov občin, ki morajo plačati v sklad enkrat za vselej za vsako siste-mizirano mesto, vezano s pravico do pokojnine, znesek v iznosu 50% celoletnih rednih letnih prejemkov spojenih s tem mestom, da je iz prispevkov uslužbencev, ki plačajo 10% svojih letnih prejemkov v prvem letu po sprejemu v službo, 10% razlike
med staro in novo letno plačo pri vsakem napredovanju in mesečno 71/20/0 rednih mesečnih prejemkov. V isti sklad se stekajo dalje obresti tega sklada, prispevek banovine, denarne kazni občinskih uslužbencev itd.
Občinski uslužbenec, ki prekrši v službi ali zunaj nje predpisane dolžnosti svoje službe ali ugled poklica, se kaznuje, ne glede na odgovornost po kazenskem zakonu, s kaznijo za nerednost ali z disciplinsko kaznijo, kakor je pač prekršitelj dolžnosti samo navadna nerednost (disciplinski prekršek) ali pa se mora smatrati glede na škodo in nevarnost za službene koristi ali za ugled poklica zbog svoje velikosti, ponavljanja ali drugih obtežojočih okolnosti, za disciplinski prestopek. O disciplinskih sodiščih in postopanju pri istih ter o kaznih ima uredba izčrpne predpise.
Po prehodnih določbah uredbe se postavljajo vsi občinski uslužbenci na mestih, ki odgovarjajo glavnem službenim mestom po tej uredbi, brez razlike na razpoloženje ter morajo tekom dveh mesecev po uveljanju uredbe predložiti dokaze o svoji iolski in strokovni kvalifikaciji in svojem dosedanjem službovanju. Uslužbenec se more ali prevzeti v nadaljno službovanje, eventneloo upokojiti ali pa odpustiti.
gačne, nego po goličavah. Naj bo še tako velika ploha, zemlje ne more odnašati, ker se razlijajo vodeni curki po listju in vejah ter padajo v kapljicah na tla. Voda prišumi v dolino še le tedaj, ko se je dolinska ploha že odtekla. Nasprotno pa je kjer so gozdi izsekani. Tu odnašajo nalivi zemljo, voda dre v dolino, razsipa rodovitne njive in travnike, kar škoduje zlasti poljedelcu v ravninah in dolinah.
Tu pa tam je še mnogo zemljišča praznega (goličave), ki ni primerno za travništvo ali poljedelstvo, paS pa bi bilo dobro za gozdno drevje. S pogozdovanjem takih krajev vnovčimo poprej pust in nerodoviten svet. Strme lege 30 zelo pripravne za gozd, ker je obdelovanje take zemlje nemogoče.
Ker je gozd predpogoj za kmet. gospodarstvo, moramo skrbeti za po-množevanje gozdnega drevja. To pa storimo z naravnim (seme, ki pada z dreves), ali umetnim potom t. j. z razsajanjem s semenom ali potom sadik, ki se vzgajajo v gozdnih drevesnicah. Zanesljivejši način pogozdovanja je potom sadik, ki je isti kot pri sadnem drevju.	(Dalje.)
Iz delovanja Združbe trgovcev v TTÌurski S°boti.
V Skoplje, na kongres trgovskih združenj iz vse države!
V dneh 12. in 13. maja 1934 bo v Skoplju kongres vsega trgovstva Jugoslavije. Kongres ne bo samo mo* gočna manifestacija solidarnosti vsega jugoslovanskega trgovstva, temveč pomeni tudi začetek organiziranega dela 250.000 jugoslovanskih trgovcev za uveljavljenje njih pravic in za napredek našega narodnega gospodarstva, kajti v Skoplju se ustanovi centrala zvez vseh trgovskih združenj Jugoslavije. S tem bo vse jugoslovansko tr-govstvo združeno v eni organizaciji, da bo koncentrirana vsa sila jugoslovanskega trgovstva, da bo konec vsake razcepljenosti in da bo za vsa. ko zahtevo trgovstva stalo vseh 250.000 jugoslovanskih trgovcev. Ne bo več preslišan glas trgovstva in ne bodo več omalovaževane njegove zahteve 1 To je velik pomen skopljan-skega kongresa, in to je oni veliki cilj, ki zahteva od vseh trgoVcev, da se v čim večjem številu udeleže kongresa in mu dajo s tem tudi tem večjo veljavo v javnosti.
Skopljanski kongres jugoslovanskega trgovstva mora biti manifestacija, ki bo naravnost mejnik v zgodovini jugoslovanskega trgovstva in začetek lepših dni. Skopljanski kongres mora postati tudi glasen memento vsem odločujočim krogom, da je treba upoštevati zahteve v enotni organizaciji združenih 250.000 jugoslovanskih trgovcev.
*•* ' Zato v Skoplje, zato na kongres trgovskih združenj, zato na manifestacijo trgovske solidarnosti /
Taksna obveznost.
Opozirjafo sé vtfi trgovci na § 6 zakona D izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah^ ki; stopi vj- veljavo dne 20. .aprila.>1934 glasom katerega morajo izdajati račune vsi trgovci za prodano - blago in 'tO: za račune, note»
•	iüUytt I Ift, i II« i*? pi ' Ut j
poročila, naročila in podobne spise za znesek od Din 20-100 Din 50 par, za zneske nad Din 100 je 1 Din, za zneske do 20 Din ni treba izdajati računov, pa tudi če se izdajo računi do zneska Din 20.—, so takse prosti.
Na knjižice v katere zapisujejo trgovci ali obrtniki poedinim osebam blago, ki so ga njim prodali, se plačujejo takse Din 5.— na leto
Posebno se opozarjajo vsi p. n. trgovci, obrtniki in gostilničarji na spodnja določila:
Pripomba 2. Izdajati račune, note, poročila in podobne spise o terjatvah, dobavah in potroških omenjenih v točki 1, in obračune, omenjene v točki 2. te tarifne postavke, je obvezno za vsakogar.
Pripomba 3. Za neplačano ali nepredpisno plačano takso iz te tarifne postavke je kazen petdeset-kratni znesek neplačane ali nepredpisno plačane takse.
Pripomba 4. Taksa za račune, note, poročila in podobne spise se pobira z uporabo taksnega papirja (taksni monopolizirani obrazec).
Pripomba 5. Če mora kdo zbog notranje ureditve svojega obrata izdajati račune, note, poročila in podobne spise v več izvodih, lahko naroči in nabavi sam potrebne bloke, vendar pa mora pred uporabo vsakega bloka t ga taksirati.
čržne cene:
Mariborski sejem dne 27. marca t. I. Prignanih je bilo 17 konj, 12 bikov, 168 volov, 298 krav in 19 telet, skupaj 514 glav. Cene so bile sledeče za kg žive teže: voli debeli 3-3-50, poldebeli 2-2 75, plemenski 2 50-3 75, biki za klanje 3 do 3 50, krave klavne debele 2 50 do 4, plemenske 1 50—2 50, klobasarice 1-50-2, molznice 2—2 50, breje 2 do 2 50, mlada živina 3-4, teleta 4 50 do 5. za izvoz ni bilo prodane nič živine.
Ptujski sejem: Prignali so 103 konj, 135 krav, 65 telic, 100 volov in 16 bikov. Skupaj 421 glav živine. Prodanih je bilo 192 glav. Povprečne cene so bile sledeče: (za kg. žive teže) krave 1 75>-ft50, telice 3 25-4, voli 3-4, biki 3-4, konji po kakovosti od 1.300-3.250. Svinjski sejem je bil kar se dogona tiče prav dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Prignanih je bilo 398 glav živine, prodanih pa 151 glav. Povprečne cene so bile sledeče: pršutarjl 61—7, pol-mastne 7-8, za kg žive teže, mrtve teže 9 Din. Prasci 6 12 tednov stari so se prodajali po kakovosti od 100 do 175 Din komad.
Celje: Na svinjski sejem v Celju je bilo pripeljanih 229 prašičev razne starosti in velikosti. Prodanih je bilo komaj 55 komadov, ker ni bilo kupcev. Cene so bile sledeče: prašički v starosti 7-8 tednov 125-140Din, 2-3 mesecev 250-330 Din, 4-5mesecev 500—600 Din, 6-7 mesecev 600 -700, Din, 8-10 mesecev 700 - 800 Din, in 1 leto stari 850-900 Din. Kupovalci prašičev se opozarjajo na te svinjske sejme, ker se jim nudi prilika, da si lahko nabavijo svinje najboljše pasme iz šmarskega okraja.
Žitni trg.
Tendenca je na žitnem trgu nadalje čvrsta. Vendar so cene neizpremenjenfe, ker je kupčija mirna. Ponudbe so za sponznanje višje, interes mlinov je nadalje > slab. Privilegirana izvozna družba kupuje pšenico za Švico. Kaže pa,» da se bo začel izvoz' v Avstrijo, Odkoder poročajo,' da je nameravano
znižanje carin, ker je domačega blaga zmanjkalo. To se vidi v visoki ceni avstrijske pšenice, ki stane 38-75 do 41, za posamezne vrste. Madžarsko potisko blago stane 16—17 25 šil. po kakovosti. V koruzi je tendenca nekoliko slabejša. Cene so danes bile v glavnem neizpremenjene.
J 111/34 5
Draibeni oklic
Dne 26. aprila 1934 ob 1/2 H- uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičnin hiše, njiv, travnikov.
Zemljiška knjiga Andrejci vi. št. 49, 73, 180.
Cenilna vrednost : 44.474 D. 25 p.
Najmanjši ponudek : 29 649 50 D.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradi deski sodišča.
SPBSho sodišče u M. Soboti,
dne 22/3. 1934.
J. 709/33-8
Dražbeni oklic
Dne 26. aprila 1934 ob 1/2 9 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18. dražba nepremičnin hiše, njiv, travnikov.
Zemljiška knjiga Ženavlje vi. št. 1, 98 144, 79, 111, 109, 139, 143.
Cenilna vrednost; 16 046 Din.
Vrednost pritikline: 960 Din.
Najmanjši ponudek : 10.696 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v škcdo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresho sodišče o M. Soboti,
dne 21./3. 1934.
VELIKA SORTIRANA ZALOGA NAJLEPŠIH DARIL ZA
BIRMO
Po nizki ceni imam dobre žepne ure, lepe verižice, ogrlice, prstane, uhane itd. iz zlata in srebra.
Pri vsakem nakupu, na Zeljo graviram brezplačno mono* gram ali imena, na darila.
Kupujem razno staro zlatnino po najvišji dnevni ceni.
OITTRICH FHflNJO
u r a r, draguljar In optik
MURSKA SOBOTA
Prodkin^osestra
j v O.eslavcih, občina Slatina §f jj Radenci. Zemljišče meri 16 ora- M |j lov, vsa poslopja so z'dana in M j== krita z opeko. Cena po dogovoru. M
Ana Nedog, OčesM št. Z6.
Ugodna prodaja !
Lepa
trgovska hiia
v sredi velike vasi ob državni cesti z velikim dvoriščem, vrtom in gospodarskim poslopjem, je zaradi smrtnega slučaja na prodaj. Resni kupci naj se osebno javijo in ogledajo hišo.
REGINA GRAFOVA,
Dominisene! p. Hrlževcl v Prebmurju.
ElSdO *ia'^'eset m'at* sz®p
nagy Häz
a falu kozepén,, 15 kat. hold szänto, rét és erdö. — Erdeklödni lehet ugyan-ezen häzban
GRAP LAJOSNÉNAL
Domonbosfàn.
močnega in zdravega l| iz boljše hiše sprejme Kardoš, trgov, z železnino M. Sobota.
Dražbeni oklic
E 789/32-44
Podpisano sodišče bo prodajalo v spodaj napovedanih dnevih nepremičnine last zavezane stranke Szapary Ladislava, veleposestnika v Murski Soboti in sicer kakor sledi:
Dne 23. aprila 1934 ob uri na licu mesta v Vaneči vi. štev. 10 gozd v cen. vredn. 4902 Din najmanjši ponudek 3268 Din * Dne 23 aprila 1934 ob 11. uri na licu mesta v Bokreči vi. štev. 23 hiša, vinograd in njivo cen. vredn. 97.460 Din najm. pon. 64 973 Din.
Dne 24. aprila 1934 ob 9 uri na licu mesta v Vučji Gomili vi. št. 154 gozd v cen. vredn. 1,021.800 Din najm. ponudek 691.200 Din.
Dne 28 aprila 1934 ob 9. uri na licu mesta v Krajni vi. štev. 1 gozd v cen. vredn. 37.476 Din najm. ponudek 24 984 Din.
Dne 30. aprila 1934 ob 8 uri v Murski Soboti sami vi. štev. 801, 826, 1, 808 grad in park ter druga poslopja, pristava, travniki in njive. Skupna cen. vredn. 2,094.645 Din 25 p. najm. ponudek 1.396431 Din.
Dne 1. maja 1934 ob 8, uri v Murski Soboti sami vi. štev. 801.826, 808, 1, 93 gosp. poslopja, travniki, pašniki. Skupna cen. vredn. 1,709 312 Din 50 p. najm. ponudek 1,139 544 Din.
Pritiklin ni.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo vež Uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.	- ~
V; ostalem se opozarja na dražbeni oklfe, ki je nabit na uradni deski tega sodišča, zlasti pa radi vrstnega reda skupin, ki pridejo na dražbo w Murski Soboti.'1 "i Àxj 1 • i
Sruko sodišči i H Soboti,
odd IV,'diie 26. marca» 1934.