Generalni direktor IMF Dominique Strauss-Kahn priprt v ZDA pod obtožbo spolnega napada in poskusa posilstva /^24 ._____naa Odločilen korak v smeri širitve kamnoloma pri Devetakih, Sport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 18. STRANI Primorski TOREK, 17. MAJA 2011 Št. 116(20.131) leto LXVII. Vidimo se čez dva tedna Dušan Udovič Če se izrazimo v športnem žargonu, po prvem polčasu je leva sredina v vodstvu. Čeprav vsi glasovi še niso prešteti, je rezultat upravnih volitev vendarle jasen: Tako kot je hotel biti Berlusconi protagonist teh volitev, je postal tudi njihov poraženec. Podatek zadeva glasove desnice nasploh, a najzgovornejši je rezultat v Milanu, tradicionalni Berlus-conijevi trdnjavi, kjer gre kandidat leve sredine v balotažo z občutno prednostjo. Radikalizacija volivnega spopada, v katero je z nizkimi udarci šla desnica, se je povrnila v obliki bumeranga, vsaj za zdaj. Kajti ponovno gre poudariti, da je minil le prvi polčas, mrtvi pa se štejejo po končani bitki. A naj se konča kakor koli, lahko je pričakovati, da bo že sedanji rezultat imel posledice na razmajano vladno zavezništvo desnica - Severna liga. Na krajevni ravni smo lahko z rezultatom več kot zadovoljni. V Trstu gre Roberto Cosolini v ba-lotažo z veliko prednostjo pred Robertom Antonionejem. Preko štirideset odstotkov je za balota-žo dobra odskočna deska, poleg tega pa bo skregano desnico zelo težko združiti v drugem krogu. Prav tako ima za Pokrajino veliko prednost dosedanja predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, ki jo bo Girgio Ret v drugem krogu zelo težko ujel. V primeru zmage leve sredine se obenem obeta tudi dobra bera slovenskih svetnikov tako na občini kot na pokrajini. Milje so na prepričljiv način potrdile dosedanjega levosredin-skega župana Neria Nesladka, izvoljen je bil tudi slovenski svetnik Danilo Savron in le za pet glasov ni prišla v občinski svet tudi Mirna Viola. Dober rezultat je beležiti na Goriškem, kjer je bil le-vosredinski dosedanji predsednik Enrico Gherghetta izvoljen v prvem krogu, z njim pa kar štirje slovenski svetniki (v prejšnjem mandatu sta bila dva): Vesna Tomšič, Mara Černic, Mario La-vrenčič in Aljoša Sosol. V Ronkah je bil potrjen levosredinski župan Roberto Fontanot, z njim pa tudi slovenska svetnica Elena Cet-tul. V Tržiču je položaj bolj zapleten, počakati bo treba na ba-lotažo. Skratka, včerajšnji volilni rezultati so za levo sredino vsekakor spodbudni in ustvarjajo dobra pričakovanja tudi za drugi krog. Ob tem pa ni mogoče mimo zaskrbljujoče nizke udeležbe v prvem krogu volitev, kjer sta Gorica in Trst med nezavidljivimi rekorderji v državi. Tudi nad tem se bo treba globoko zamisliti. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € UPRAVNE VOLITVE - V drugi krog pod vtisom poraza desnice v Milanu Leva sredina vodi Za občino Trst v balotažo Cosolini in Antonione, za pokrajino Bassa Poropat in Ret Za goriško pokrajino Ghergetta zmagal v prvem krogu, v Miljah izvoljen Nesladek Roberto Cosolini kroma Roberto Antonione kroma Maria Teresa Bassa Poropat kroma Giorgo Ret kroma RIM, TRST, GORICA - V Italiji so bile krajevne volitve v skupno 1.315 občinah in 11 pokrajinah. Največje pričakovanje je vladalo za izide v štirih mestnih občinah, in sicer v Milanu, Turinu, Bologni in Neaplju. V Milanu je za pravo presenečenje poskrbel levosredinski županski kandidat Giuliano Pisapia, saj je prehitel dosedanjo desnosredinsko županjo Le-tizio Moratti, in to za dobrih šest odstotkov (48:42), tako da ima dobre obete za zmago v drugem krogu. V Turinu je leva sredina že slavila, saj je bil demokrat Piero Fassino izvoljen s 56 odstotki glasov. Prav tako v Bologni, kjer je demokrat Virginio Merolo za las slavil v prvem krogu. V Neaplju pa se bosta v balotaži pomerila županski kandidat desne sredine Gianni Lettieri in predstavnik Italije vrednot Luigi De Magistris. Ta je namreč prehitel županskega kandidata preostalega dela leve sredine Maria Morconeja. Z volilnimi rezultati je zadovoljna predvsem leva sredina. Voditelja Demokratske stranke Bersani in Italije vrednot Di Pietro sta prepričana, da gre za hud udarec Berlusconiju in berlusconizmu. Berlusconi in Bossi nista hotela direktno komentirati izidov. Casini pa je vztrajal pri svojem tradicionalnem geslu, da »brez tretjega pola ni mogoče vladati«. Zunaj dveh glavnih taborov se je v resnici posebno uveljavilo Gibanje petih zvezdic Beppeja Grilla. Volitve so potekale tudi v številnih občinah Furlanije-Julijske krajine. V drugem krogu se bosta za mesto tržaškega župana potegovala kandidat leve sredine Roberto Cosolini (40%) in Ljudstva svobode Roberto Antonione (27%). Prav tako bo drugi krog volitev potreben za določitev novega predsednika Pokrajine Trst: dosedanja predsednica Maria Teresa Bassa Poropat je prejela nekaj več kot 48%, nabrežinski župan Giorgio Ret pa skoraj 30%. Balotaža bo potrebna tudi v Tržiču: Silvia Altran (41%), ki jo je podpirala široka levosredinska koalicija, se bo pomerila z desnosredinsko kandidatko Anno Mario Cisint (35%). Roberto Fontanot je bil potrjen za župana občine Ron-ke; levosredinskemu kandidatu je po neuradnih rezultatih svoj glas zaupalo 58,31%. Desna sredina je kot pričakovano zmagala v Gradežu, kjer je bil za župana izvoljen Edoardo Ma-ricchio; prejel je 35,88 odstotka glasov. V Romansu je zmagala levosredinska občanska lista Uniti per Romans, ki je podprla dosedanjega podžupana Davideja Furlana. Za Slovence na Videmskem so bile zanimive volitve v Dreki, Tavorjani, Nemah in Čenti. V Dreki, najmanjši občini Na-diških dolin je zmagal kandidat široko zasnovane občanske liste Mario Zufferli, na njegovi listi pa sta bila izvoljena tudi dva Slovenca, in sicer Michele Coren in Michele Qualizza. Od 2. do 10. strani izvoljena v prvem krogu Gherghetta (GO) in Nesladek (Milje) Na Koroškem se FPK obeta polom Na 3. strani Italijanski odpadki »privlačnejši« od južnoprimorskih Na 19. strani Zgodovinski festival bo podaril »belo noč« Na 19. strani Spominska slovesnost Tigra na Mali gori Na 22. strani Inflacija se spet nevarno segreva Na 23. strani Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 cenTRO Revisioni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. 2 Torek, 17. maja 2011 ITALIJA / krajevne volitve - Leva sredina presenetila v Milanu; v Turinu in Bologni pa je že slavila Pisapia prehitel Morattijevo Fassino in Merola že župana V Neaplju se bosta v drugem krogu pomerila Lettieri (Ljudstvo svobode) in De Magistris (Italija vrednot) RIM - Desna sredina je na občinskih volitvah v Milanu doživela pekoč poraz. Njena županska kandidatka, dosedanja županja Letizia Moratti, ne samo ni bila potrjena v prvem krogu, kot je napovedoval premier Silvio Berlusconi, ampak se je v drugi krog prebila z zaostankom za svojim glavnim tekmecem, levosredinskim županskim kandidatom Giulianom Pisapio. Pisapia je namreč zbral 47 odstotka glasov, Morattijeva pa le 41 odstotka glasov. Drugi krog bo 29. in 30. maja, tako kot v vseh ostalih večjih občinah in pokrajinah, v katerih ni nihče od županskih oz. predsedniških kandidatov prejel absolutne večine. Mo-rattijevi so med drugim zmanjkali glasovi t. i. tretjega bloka, se pravi Sredinske unije ter Prihodnosti in svobode za Italijo, katerega županski kandidat Manfredi Palmeri je zbral dobrih 5 odstotkov glasov. Gibanje petih zvezdic Beppeja Grilla pa je poželo dobre 3 odstotke glasov. Leva sredina je slavila v Turinu, in to celo nad pričakovanji. Novi turinski župan je levi demokrat Piero Fassino, ki ga je podprlo več kot 56 odstotkov volivcev. Njegov desnosredinski tekmec Michele Giuseppe Coppola se je moral zadovoljiti s 27 odstotki glasov. Sorazmerno dobro se je uveljavilo Gibanje petih zvezdic Beppeja Grilla, saj je njegov županski kandidat Vittorio Bertola prejel skoraj 5 odstotkov glasov in tako prehitel predstavnika tretjega bloka Alberta Musyja. Leva sredina je slavila tudi v Bologni, kjer je bil že v prvem krogu za župana izvoljen demokrat Virginio Merola z nekaj več kot 50 odstotki glasov. Res je, da je Bologna od nekdaj »rdeča trdnjava«, a upoštevati je treba, da so bile tu predčasne volitve zaradi spolno-korupcijske afere, v katero se je zapletel prejšnji župan Flavio Delbono, prav tako iz vrst Demokratske stranke. Županskega kandidata desne sredine, severnega ligaša Manesa Bernardinija, je podprlo 30 odstotkov glasov, za pravo presenečenje pa je poskrbel predstavnik Gibanja petih zvezdic Massimo Bugani, saj je dosegel skoraj 10 odstotkov glasov in s tem odločno prehitel županskega kandidata tretjega bloka Stefana Aldrovandija, ki je zbral 5 odstotkov glasov. V Neaplju pa bodo župana dokončno izbrali v drugem krogu. Največ, in sicer 38 odstkov glasov, je prejel kandidat desne sredine Gianni Lettieri. Ta pa se v balotaži proti pričakovanju ne bo pomeril s predstavnikom Demokratske stranke Mariom Morconejem, ki ga je podprlo le 20 odstotkov volivcev, ampak z županskim kandidatom Italije vrednot Luigijem De Magistrisom, za katerega se je opredelilo 26 odstotkov volivcev. Demokratska stranka očitno plačuje zaradi slabe dediščine, ki sta jo zapustila prejšnja prva občana Rosa Russo Jervolino in Antonio Bassolino, delno pa tudi zaradi razveljavljenih primarnih volitev. Združena leva sredina ima vsekakor možnost, da se uveljavi v drugem krogu. Sorazmerno dobro se je tu odrezal županski kandidat tretjega bloka Raimondo Pasquino, saj je zbral dobrih 9 odstotkov. Desna sredina pa je v skladu z napovedmi že v prvem krogu izvolila svojega županskega kandidata Micheleja Traverso v Catanzaru, medtem ko bo v Cagliariju balotaža med kandidatom leve sredine Massimom Zeddo in desne sredine Massimom Fantolom. Nedeljske in ponedeljkove volitve so potekale v skupno 1.315 občinah in v 11 pokrajinah. V glavnem se je leva sredina dobro odrezala, desna sredina je nazadovala, tretji blok ni prodrl, uveljavilo pa se je Gibanje petih zvezdic Beppeja Grilla. Volilna udeležba je bila skromnejša kot v preteklosti. Na občinskih volitvah je povprečno volilo 71,09 odstotka volilnih upravičencev, medtem ko jih je na prejšnjih 72,83 odstotka, na pokrajinskih volitvah pa je bila povprečna udeležba 59,63-odstotna, medtem ko je bila na prejšnjih 60,88-odstotna. Milanski županski kandidat leve sredine Giuliuano Pisapia prejema čestitke ansa © Piero Fassino župan vTurinu ansa Virginio Merola župan v Bologni ansa Giuliano Pisapia (Leva sredina) 223.578 - 47,98% Letizia Moratti (Desna sredina) 193.828 - 41,59% Manfredi Palmeri (Tretji blok) 25.663 - 5,50% Piero Fassino (Leva sredina) 219.582 - 56,68% Michele Coppola (Desna sredina) 105.646 - 27,27% Vittorio Bertola (Gibanje petih zvezdic) 19.325 - 4,98% Virginio Merola (Leva sredina) 98.673 - 50,52% Manes Bernardini (Desna sredina) 59.285 - 30,35% Massimo Bugani (Gibanje petih zvezdic) 18.457 - 9,45% Mario Morcone (Leva sredina) 39.838 - 20,20% Gianni Lettieri (Desna sredina) 75.630 - 38,34% Luigi De Magistris (Italija vrednot) 52.913 - 26,83% Massimo Zedda (Leva sredina) 12.892 - 44,44% Massimo Fantola (Desna sredina) 13.164 - 45,38% Ignazio Artizzu (Tretji blok) 1.224 - 4,20% Salvatore Scalzo (Leva sredina) 5.428 - 32,54% Michele Traversa (Desna sredina) 10.349 - 62,04% Antonio Argiro (Tretji blok) 649 - 3,89% odzivi - Predvsem zaradi slabega rezultata Morattijeve v Milanu Desnica močno poparjena Bersani in Di Pietro prepričana, da se je trend obrnil - Bossi zaprt v svojo pisarno - Berlusconi »presenečen in zagrenjen« Pierluigi Bersani ansa RIM - Najbolj zadovoljen je Bersani, čeprav se tudi Di Pietro močno smeji. Prvi zaradi milanskega presenečenja, drugi pa zaradi odličnega rezultata v Neaplju. Za Berlusconija je šel v novinarsko areno strankin koordinator Denis Verdini, medtem ko se je Bossi s svojimi najožjimi sodelavci zaprl v svojo pisarno v Milanu. Casini je vztrajal pri svojem tradicionalnem geslu, da »brez tretjega pola ni mogoče vladati«. »Podatki, ki prihajajo, kažejo, da mi zmagujejo, oni pa izgubljajo,« je dejal vodja Demokratske stranke Pierlu-gi Bersani na tiskovni konferenci na sedežu stranke. Po njegovi oceni prihaja povsod do zasuka trenda, proti Ber-lusconiju in Severni ligi. »Zdaj naj Liga malo razmisli, kajti izidi v Milanu kažejo, da se je odprla močna vrzel PlERFERDINANDO CASINI ansa med desno sredino in njenimi volilci,« je ocenil Bersani, ki je prepričan, da vladi grozi kriza. Dodal je še, da bodo zdaj delali za združitev sil na levi sredini, kajti tako lahko v drugem krogu zmagajo. V Neaplju bo njegova stranka podprla De Magistrisa, je napovedal. Vodja Italije vrednot Antonio Di Pietro je seveda s to napovedjo zelo zadovoljen. Čeprav z De Magistrisom nista vedno uglašena, je kar žarel zaradi njegove uveljavitve, saj je prepričan, da bo v drugem krogu zmagal in postal neapeljski župan. Berlusconi je po njegovi oceni na koncu svoje politične poti, zato je potrebna alternativa. Predlaga zavezništvo z demokrati, tretjim polom in Vendolo. Toda vodja UDC oziroma tretjega pola Pierferdinando Casini bo svo- Denis Verdini ansa jo kožo zelo drago prodajal. »Nikomur ne bomo delali popusta,« je dejal v zvezi z balotažo. In še: »Na dlani je, da brez tretjega pola ni mogoče vladati, ne samo zaradi številk, ampak predvsem po politični plati, kajti rešitev problemov državljanov ne more biti zaupana silam, ki so podvržene ideološkemu radikalizmu, in niti populistom.« Medtem ko se Fini včeraj ni oglasil, je v imenu tretjega pola govoril tudi finijevec Italo Bocchino: »Berlusconi je želel referendum o sebi in ga je izgubil. Pri tem mislim samo na Milan, čeprav je jasno, da je berlusconi-zem v krizi. Nehvaležno vlogo komentiranja prvih volilnih rezultatov si je naprtil koordinator Ljudstva svobode Denis Verdini, ki ob prvih projekcijah ni mogel skriti presenečenja. »Naša priča- Antonio Di PIETRO ansa kovanja v Milanu so bila drugačna. Nismo sicer izključevali drugega kroga, vendar ne s tako izenačenih izhodišč,« je dejal Verdini. Berlusconi pa se je zaprl v svojo vilo v Arcoreju. »Presenečen in zagrenjen je, niti on ni pričakoval tovrstnega rezultata,« je povedal nek neimenovani vir iz premierjevega kroga. Berlusconi naj bi tudi rekel, da bo govoril z Bossijem in z njim analiziral situacijo, vendar ne takoj, ker se morajo strasti ohladiti. Zelo previdna sta bila v imenu Ljudstva svobode tudi minister La Rus-sa in vodja skupine v senatu Gaspar-ri. Za prvega polom Morattijeve ni presenečenje, saj so njeno administracijo napadali tudi v desni sredini, medtem ko je Gasparri priznal, da bo »v Milanu boj veliko bolj trd kot bi si bili predstavljali«. / ALPE-JADRAN Torek, 17. maja 2011 3 lokalne volitve - Nove upravitelje so izbirali tudi v Dreki, Tavorjani, Nemah in Čenti V Dreki župan Zufferli, na njegovi listi izvoljena tudi dva Slovenca Tavorjano bo vodila desna, Neme in Čento pa leva sredina - VPordenonu balotaža DREKA - V nedeljo in včeraj so nove upravitelje izbirali tudi v Dreki, Tavorjani (v Nadiških dolinah), Čenti in Nemah (obe občini praktično mejita na Ter-ske doline) v videmski pokrajini, ki po-bliže zadevajo tudi Slovence na Videm-skem. V Dreki se kandidat široko zasnovane (od levice do desnice) občanske liste »Drenchia identita e rinascita« Mario Zufferli po desetih letih spet vrača na čelo Občine Dreka. Zufferli je prejel 59 glasov (53,64%), osem več kot njegov tekmec, dosedanji župan Tarcisio Donati, ki tako po dveh mandatih zapušča županski stolček. Dve glasovnici sta bili beli, neveljavnih ni bilo. Skupaj z novim županom sta bila izvoljena tudi slovenska kandidata Michele Coren in Michele Qual-izza, ki sta prejela vsak po 7 preferenčnih glasov. Večino bodo v občinskem svetu v Dreki zastopali Antonio Pittioni (10), Daniele Cicigoi (8), Ugo Bucovaz (7), Michele Coren (7), Michele Qualizza (7), Ivan Cicigoi (6), Luca Trusgnach (4) in Remo Prapotnich (4). V opozicijskih klopeh pa bodo sedeli dosedanji župan Tarcisio Donati, Claudio Crainich (10), Daniele Ba-lutto (6) in Ettore Tomasetig (6). V najmanjši občini v Nadiških dolinah je volilo 112 upravičencev (podatek je primerljiv s tistim izpred petih let), v odstotkih pa je bila udeležba le 35,33-od-stotna, a je treba pri tem upoštevati, da velika večina upravičencev živi v tujini. Arhitekt Mario Zufferli je Dreko že vodil med leti 1988 in 2001. Dreka je v Nadiških dolinah edina občina, kjer ni dvojezičnih krajevnih napisov. V volilnem programu je Zufferli dal prednost urbanističnim posegom, čeprav ni izključil možnosti, da bi postavili dvojezične table. V Tavorjani so volivci najbolj zaupali desnosredinski koaliciji, ki je v zadnjem obdobju vodila občinsko upravo. Paola Marseua je tako nasledil Roberto Sabbadini, ki je prejel 48,66 odstotka glasov. Luca Cudicio, kandidat liste Int di sest, se je moral zadovoljiti z manj kot 30 odstotki, najmanj glasov (21,66%) pa je prejel Luigi Borgnolo, ki je bil župan Ta-vorjane do leta 2001 in se je za kandidaturo odločil tik pred volitvami. Do sprememb pa je prišlo v Nemah in Čenti, ki sta ju doslej upravljali des-nosredinski upravi. Novi župan občine Neme, ki je bila zadnje leto pod komisarsko upravo, potem ko je približno leto dni po volitvah odstopila večina občinskih svetnikov, je kandidat občanske liste Per un nuovo Ni-mis Walter Tosolini, ki je pred tem že dvakrat neuspešno kandidiral. Novi prvi občan Nem je izraz leve sredine in je prejel 61,64% glasov. Svojo tekmico Ivano Di Betta, ki jo je podpiral tudi bivši župan Danilo Gervasi, je prehitel za 372 glasov. Belih glasovnic je bilo 21, neveljavnih pa 51. V Čenti pa je kandidat leve sredine Celio Cossa, ki je bil v prejšnjih dveh mandatih občinski svetnik (enkrat večinski, drugič pa opozicijski), premagal zdaj že bivšega župana Roberta Pinoso, ki je imel po prvih preštetih glasovih že veliko prednost. Očitno pa so na ostalih voliščih občani Čente bolj zaupali Celiu Cossi, ki je na koncu zbral 53,33% glasov (339 več kot Pinosa). Skupnih glasov je bilo 5231, med katerimi je bilo tudi 110 neveljavnih, 30 občanov pa je oddalo belo glasovnico. Kar zadeva volilno udeležbo, je bila ta v Nemah 58,37-odstotna, v Čenti 58,43-odstotna, najvišjo udeležbo pa so zabeležili v Tavorjani, kjer je volilo 62,01 odstotka vseh upravičencev. Sicer pa so občinske volitve potekale še v 18 občinah na Videmskem in 9 na Pordenonskem. Največje zanimanje je www.primorski.eu1 vladalo za volitve v Pordenonu, kjer ni prišlo do odločitve, saj bo o županskem mestu odločala balotaža, v kateri se bosta pomerila kandidat leve sredine Claudio Pe-drotti in kandidat desne sredine Giuseppe Pedicini. Mario Zufferli (levo) bo že četrtič sedel na županski stolček na županstvu v Dreki (desno) nm koroška - Referendum o dvojezičnih napisih Ali se svobodnjakom obeta hud polom? CELOVEC, DUNAJ - Koroškim svobodnjakom (FPK) se očitno obeta hud polom na referendumu o dogovoru o dvojezičnih krajevnih tablah, ki so ga izsilili na pogajanjih z zvezno vlado in zastopniki koroških Slovencev konec aprila letos. Tako vsaj kažejo najnovejše ankete, po katerih se referenduma ne bo udeležila niti tretjina, morda niti četrtina volilnih upravičencev. Ne nazadnje tudi zaradi dejstva, ker se proti referendumu izrekajo vse ostale politične stranke na Koroškem in prav tako vse manjšinske organizacije. Očitno so zaradi slabih obetov včeraj predsednik FPK Uwe Scheuch, koroški deželni glavar Gerhard Dörfler in vodja avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Heinz Christian Strache, ki se je prvič, odkar je bilo sklenjeno partnerstvo med FPK in FPÖ, udeležil seje deželnega predsedstva FPK, na skupni tiskovni konferenci v Celovcu po- udarili, da je povpraševanje o dvojezičnih krajevnih »pribito«, referendum pa so označili kot »direktno demokracijo«. Zagovarjali pa so seveda tudi predvidene stroške glasovanja v višini približno 250.000 evrov. To je dobro naložen denar, je npr. dejal deželni glavar Dörfler. Predsednik FPK Uwe Scheuch pa je ponovil, da se dogovor med avstrijsko zvezno vlado, deželo Koroško in predstavniki treh političnih organizacij koroških Slovencev (NSKS, ZSO, SKS) nanaša izključno na krajevne table in krajevna imena. Ne bo dvojezičnih napisov na javnih poslopjih, dvojezičnih oznak na zemljevidih, dvojezičnih imen cest in pešpoti in tudi ne na avtomobilih javnih ustanov je zatrdil prvi namestnik deželnega glavarja Dörflerja v izjavi za deželno tiskovno službo. Predsednik koroških socialdemokratov (SPÖ) in drugi na- mestnik deželnega glavarja Peter Kaiser pa je glasovanje o dvojezični topografiji označil za »privatno povpraševanje svobodnjakov« in kritiziral, da gre za zapravljanje denarja davkoplačevalcev in vnovič jasno odklonil načrtovano glasovanje. Kot je znano, bodo na osnovi sklepa kolegija koroške deželne vlade (sklep je bil sprejet z večino izključno svobodnjaških glasov) med 6. in 12. junijem razposlali glasovnice, katere naj bi volilni upravičenci (okoli 450.000) po pošti vrnili na urad koroške deželne vlade do 17. junija. Izid vse bolj spornega glasovanja, ki nima nobenih pravnih posledic, hoče deželni glavar nato objaviti 22. junija. Nov ustavni zakon o dvojezičnih krajevnih napisih in tudi ureditvi slovenščine kot uradnega jezika pa naj bi avstrijski parlament sprejel na svojem zasedanju v začetku julija letos. Ivan Lukan Jutri poklon SKGZ in SSO dobitnikom gledaliških nagrad Tantadruj TRST - Slovenska kulturno-gospo-darska zveza in Svet slovenskih organizacij bosta počastili uspeh dobitnikov prvih primorskih gledaliških nagrad Tantadruj za življenjsko delo (Mario Uršič), za ustvarjalni dosežek (produkcija SSG Zlati zmaj Rolanda Schimmelpfenniga) in za najboljšo igralsko stvaritev (Nikla Petruška Pa-nizon za vlogo Katre v predstavi Kažin ali Karabinjerjeva Katra) s sprejemom, ki bo jutri ob 18. uri v galeriji Narodnega doma, v Ulici Filzi 14 v Trstu. Pavček in Sottlerjeva med nominiranci za Andersenovo nagrado BASEL - Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) je razglasila nominirance za bienalno nagrado Hansa Christiana Andersena, ki jo bodo podelili na Bolonjskem sejmu knjig za otroke in mladino, 19. marca 2012. Med izbranimi 28 avtorji in 31 ilustratorji sta tudi Tone Pavček in Alenka Sottler. ljubljana - Klub tržaških Slovencev V četrtek debatno srečanje z nekdanjimi študenti s Tržaškega na ljubljanski univerzi reka - Hrvaška orožarska afera Kazenska ovadba proti nekdanjemu županu Reke Linicu, ki pa bremeni Bavčarja in Janšo LJUBLJANA - Klub tržaških Slovencev v Ljubljani prireja v četrtek ob 19.30 v Atriju ZRC SA-ZU v Ljubljani (Novi trg 2) srečanje z naslovom Ko študent v Ljubljano gre. Klub deluje že od leta 2003. Delovanje kluba je v zadnjih letih vse bolj »vidno«, saj enkrat letno pripravlja odmevnejšo pobudo, ki privabi veliko število gostov iz Ljubljane in okolice. Med najodmevnejšimi večeri je bilo npr. srečanje z Edijem Šelhausom in postavitev razstave fotografij Egona Krausa. Večer je bil namreč posvečen fotoreporterskemu poročanju o dogodkih v Trstu in tik po drugi svetovni vojni. Letošnja osrednja pobuda pa bo po prepričanju vodstva kluba prav tako izjemno bogata. Z delno finančno podporo Urada Vlade RS za Slovencev v zamejstvu in po svetu so v poletnih mesecih pri klubu začeli s pripravami na ambiciozno zastavljen večer, oblikovan kot debatno, izpovedno in sproščeno srečanje z bivšimi študenti ljubljanske univerze s Tržaškega in Goriškega z naslovom »Ko študent v Ljubljano gre«. Kljub pomanjkljivim oz. težje dostopnim podatkom o študentih s Tržaškega, ki so v razponu od začetka 50-ih do konca 90-ih doživeli kulturni ter družbeni razvoj Ljubljane, so uspeli sestaviti dokaj obsežen seznam. Delovna skupina je naredila izbor povabljencev tako, da bi lahko obiskovalcu večera ponudili čim širšo paleto osebnih zgodb. Gre za zanimiva in pomembna pričevanja, tako ljudi, ki so v teh desetletjih zavzeli pomembna mesta v kulturnem in družbenem življenju, kot tudi tistih, ki živijo vsakdanje in osebno bogato življenje. Srečanje in »javni klepet« bo povezoval član kluba Boris Kobal. REKA - Policija na Reki opravlja pogovore z nekdanjimi člani mestne uprave iz leta 1991 zaradi kazenske ovadbe o "izginotju" 800.000 nemških mark, ki so bile namenjene za nakup orožja od Slovenije. Takratni župan Reke in predsednik kriznega poveljstva Slavko Linic trdi, da so v omenjenem primeru slovenski uradniki zlorabili položaj. Na novinarsko vprašanje, ali lahko pove imena slovenskih uradnikov, je Linic za televizijo Nova TV v nedeljo dejal, da sta bila to Igor Bavčar in Janez Janša. Linic, član glavnega odbora socialdemokratov (SDP), je sicer še zatrdil, da je bilo v omenjenem primeru vse po predpisih ter da ni šlo za denar, ki bi ga za obrambo zbrala reška podjetja, temveč za denar iz proračuna občine Reka, ki so ga po neuspešnih pogajanjih s Slovenijo vrnili v proračun. Bavčar se je včeraj odzval s sporočilom za javnost, v katerem je poudaril, da je Liniceva izjava, da sta hotela on in Janša ogoljufati Reko, "neresnična in ža- ljiva". "Kot se spominjam, je pred dvajsetimi leti reška oblast denar za orožje v nasprotju z vsemi predpisi in zakoni nakazala podjetju Kompas," navaja Bavčar. Kot dodaja, je podjetje ta denar vrnilo šele po posredovanju slovenskih oblasti, ki so jih o tem "poslu" obvestili predstavniki Hrvaške. Linic je za Novi list še povedal, da so nato pri Reki zasegli večjo količino orožja in da zato kasneje orožja iz Slovenije niso več potrebovali. Omenjeni denar so vložili v obnovo središča mesta, kar je bila redna investicija. Ocenil je, da bi policija morala preveriti dokumentacijo, ne pa klicati ljudi na pogovore "brez kakršnih koli dokumentov ali dokazov". Medtem se je včeraj v sporočilu za javnost oglasil minister Karamarko, ki zavrača kakršno koli vpletenost v primer, ki je v pristojnosti tožilstva z Reke. To je tudi zahtevalo policijsko preiskavo v primeru poskusa nakupa orožja za reško teritorialno obrambo zaradi suma vojnega dobičkarstva. (STA) 4 Torek, 17. maja 2011 4 r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu tržaške občinske volitve - Drugi županski krog bo čez dva tedna Roberto Cosolini v prednosti pred Robertom Antonionejem i ¿rt* i Novi tržaški župan se bo gotovo imenoval Roberto, kot je Roberto odhajajoči župan. V drugem volilnem krogu se bosta za županski stolček pomerila kandidat leve sredine Roberto Cosolini in njegov tekmec iz stranke Ljudstva svobode Roberto Antonione. V prednosti je Cosolini, ki je ob zaključku redakcije presegel 40 odst. glasov, Antonione pa je dobil nekaj več kot 27 odst. glasov. Na njegov izid, ki ni ravno pozitiven, so gotovo negativno vplivali hudi predvolilni razkoli v desni sredini. Bandelli na tretjem mestu Uspeh Grillovega gibanja Trgovec Ervin Mezgec (gibanje L'Altra Trieste) ne bo slovenski tržaški odbornik za problematiko Krasa, saj se njegov župansko kandidat Franco Bandelli ni uvrstil v balotažo. Ban-delli je dobil nekaj več kot 10 odst. glasov, (tretje mesto) kar je precej pod pričakovanji njegovega gibanja. Na četrto mesto se je uvrstil ligaš Massimi-liano Fedriga, ki je po nepopolnih rezultatih za las prehitel županskega kandidata Paola Menisa iz gibanja 5 zvezdic komika Beppeja Grilla. Menis bo sedel v novi mestni skupščini. Ni še znano, če je preboj v skupščino uspel Micheleju Lobiancu iz vrst Finijeve stranke FLI, ki je doživela poraz. Precej slab rezultat je dosegla tudi UDC županskega kandidata Edoarda Sasca, ostali kandidati pa niso dosegli dveh odstotkov glasov. Demokrati prvi v Trstu Demokratska stranka je prva na pokrajinski in na občinski ravni. V tradicionalno desnosredinsko usmerjenem mestu je to pomembna politična zmaga za največjo levosredinsko politično stranko. Na drugem mestu je Ljudstvo svobode Silvia Berlusconija, na tretjem mestu pa presenetljivo občanska lista odhajajočega župana Roberta Dipiazze, velikega političnega in volilnega sponzorja Roberta Antonio-neja. Na četrto mesto se je uvrstila Bossijeva Severna liga, kar je soliden volilni rezultat, ne pomeni pa prodora te stranke na občinski ravni. Na pe- t OBČINSKE VOLITVE TRST Podatki za županske kandidate se nanašajo na 228 od 238 volišč, podatki za kandidatne liste pa na 227 od 238 volišč. tem mestu se je znašla lista komika Beppeja Grilla, medtem ko je stranka SEL Nichijeva Vendole tudi na občinskih, kot na pokrajinskih volitvah, prehitela Zvezo levice, ki je sad zavezništva med SKP, SIK in še nekaterimi drugimi levičarskimi gibanji. Stranka FLI, ki jo na lokalni ravni vodi Rober- Roberto Antonione in Roberto Cosolini sta vodila zelo korektno in strpno volilno kampanjo kroma to Menia, je dosegla slab rezultat, ki je mnogo pod pričakovanji pristašev predsednika poslanske zbornice Gian-franca Finija. Ostale politične stranke krepko zaostajajo za vodilnimi. Na zadnje mesto razpredelnice se je uvrstila stranka Giovane destra, ki je zbrala le 219 glasov. občina trst - Preference Švab in Ukmar sta spet na dobri poti Štefano Ukmar in Igor Švab bosta skoraj gotovo znova sedela v tržaškem občinskem svetu. Švab (DS-Slovenska skupnost) je ob preštetih 149 volišč od skupnih 238 dobil 241 osebnih preferenc, Ukmar (Demokratska stranka) pa je na enakem številu volišč dobil 240 preferenc. Iztok Furlanič (Zveza levice) je po nepopolnih rezultatih dobil 189 preferenc in zaostaja za okoli 60 preferenc za strankinim somišljenikom Marinom Andolino. Furlaničeva izvolitev bo v marsičem odvisna od izida drugega volilnega kroga med Robertom Anto-nionejem in Robertom Cosolinijem. Ostali kandidati slovenske narodnosti so dobili dosti manj preferenc od pričakovanih, kar velja predvsem za Da-nielo Birso (SEL) in Danila Slokarja (Severna liga). Dosedanji župan Roberto Dipiazza je prejel več kot tisoč osebnih glasov. Furlanič se bori za mesto v občinskem svetu, Ukmar in Švab pa sta na dobri poti kroma Sestava mestne skupščine bo odvisna od izida balotaže. Zmagovalec drugega kroga bo imel za seboj 24 občinskih svetnikov, opozicija pa preostalih 16. Roberto Cosolini 39.421 - 40,70% skwrtns 4.242 5,55% 373 0,49% (mirtoj \«r II j ■ 2.816 3,68% 2.405 3,15% Q 1.420 1,86% 17.547 22,95% © 2.164 2,83% Roberto Antonione 26.616 - 27,48% © 14.206 18,58% O o308% % 5.561 7,27% 1.911 2,50% Ubi 436 0,57% Franco Bandelli 10.439 - 10,78% 1.499 1.96% o^šm fig 4.953 6,48% Massimiliano Fedriga © 6.092 6,29% Paolo Menis £ 1 j" r h i i s r i % VM 1 1.1 5.829 6,06% Michele Lobianco dTtk 3.189 3,29% Edoardo Sasco 2.427 2,51% Uberto Fortuna Drossi O 1.315 1,39% Maurizio Fogar 966 1,00% Renzo Maggiore © 521 0,54% Rekordno nizka volilna udeležba Najmanj ljudi je šlo na volitve v Dolini Nimamo pred sabo statistik, volilna udeležba na Tržaškem pa je bila gotovo najnižja v zadnjih letih, mogoče celo najnižja v povojnem času. Na pokrajinski ravni je volilo le 57,05 odst. volilnih upravičencev. Najnižja udeležba je bila v dolinski občini (54,4 odst.), v občini Trst je volilo 56,69 odst. volilcev, kar je skoraj dvajset odstotkov manj kot na zadnjih upravnih volitvah leta 2011. O tem podatku bi se morali zamisliti predvsem politiki, a tudi družboslovci, saj je bil Trst doslej znan po razmeroma visoki volilni udeležbi. Trst je po volilni udeležbi zadnji na le- stvici velikih italijanskih občin. Še bolj zaskrbljujoč pa je podatek za dolinsko občino, ki je nekoč veljala za politično in volilno zelo osveščeno občino. Očitno danes ni več tako. V devinsko-nabrežinski občini je glasovalo 59,86 volilnih upravičencev, v Občini Repentabor 62,57 odst. upravičencev, v Miljah 62,57 odst., v zgoniški občini pa se je vabilu na volitve odzvalo 60,52 odst. vpisanih v volilne sezname. Zelo težko je ugotoviti, kdo je v nedeljo in včeraj bojkotiral volišča. Na zelo nizko volilno udeležbo so vplivali številni faktorji. Splošno nezaupanje v politiko in v politike, razkoli v desni sredini in nenazadnje slabo nedeljsko vreme, čeprav je včeraj v tržaški pokrajini marsikje sijalo sonce. / TRST Torek, 17. maja 2011 5 pokrajinske volitve - Kandidatka leve sredine v veliki prednosti, a ni prodrla Bassa Poropat in Ret v odločilni volilni krog POKRAJINSKEVOLITVE TRST Podatki za predsedniške kandidate se nanašajo na 276 od 276 volišč, podatki za kandidatne liste pa na 276 od 276 volišč. Nasmejana Giorgio Ret in Maria Teresa Bassa Poropat v pogovoru s poslancem Demokratske stranke Ettorejem Rosatom sinoči v dvorani tržaškega občinskega sveta, kjer sta spremljala štetje glasov kroma Maria Teresa Bassa Poropat in Giorgio Ret se bosta čez dva tedna (v nedeljo, 29. in v ponedeljek, 30. maja) v odločilni volilni bitki pomerila za vodenje Pokrajine. Dosedanja predsednica in kandidatka leve sredine je dobila 48,48 odst. glasov, devinsko-nabrežin-ski župan pa je dobil 29,83 odst. Ostali predsedniški kandidati po pričakovanjih krepko zaostajajo za Basso Poropat in Retom, njihovi glasovi pa bodo najbrž pomembni za balotažo. Prvi volilni izidi, ki so prihajali predvsem iz okoliških občin, so nakazovali možnost zmage dosedanje predsednice že v prvem krogu. Glasovi iz tržaške občine so potem nekoliko okrepili Reta, ki je na koncu vsekakor pristal pod 30 odstotki. Njegova pot do volilne zmage bo še kar strma. Ret izgubil tudi v nabrežinski občini Bassa Poropat je prevladala v vseh šestih občinah naše pokrajine. V Občini Dolina je kandidatka leve sredine prejela skoraj 70% glasov, njen tekmec Giorgio Ret pa 16%. V Zgoniku je prav tako močno slavila dosedanja predsednica z 78,69% glasov (Ret 15%). Najboljši rezultat je kandidatka leve sredine dosegla v Repnu, 82,69%, najslabšega pa v Občini Devin-Nabrežina (53,58%), kjer županuje njen desnosredinski tekmec. V Miljah je dosedanja predsednica prejela 50% glasov, Ret 33%, v Trstu 47% za Basso Poropat, 30% pa za Reta. Demokratska stranka prva na pokrajinski ravni Demokrati (21,7) so prva stranka na pokrajinski ravni, na občinski ravni pa so prvi v Zgoniku, Repnu in Dolini, v miljski in devinsko-nabrežinski občini pa je prevladala stranka Ljudstva svobode Silvia Berlusconija. V primeru zmage Basse Poropat bo Demokratska stranka prva svetniška skupina v novoizvoljenem pokrajinskem svetu. Ljudstvo svobode, ki je bila doslej najmočnejša stranka, se je na pokrajinski ravni uvrstila na drugo mesto. Na tretjem mestu je precej presenetljivo pristala občanska lista dosedanjega župana Trsta Roberta Dipiazze, ki je prehitela Severno ligo, Italijo vrednot in stranko SEL Nichija Vendole, ki je vsekakor zelo pozitvno prestala krstni nastop na volitvah in prehitela Zvezo levice. Slovenska skupnost, ki je svojo volilno kampanjo v glavnem osredotočila v Devinu-Nabrežini, Zgoniku in na Re-pentabru, je dobila 2.861 glasov, kar v odstotkih znaša 3,42. pokrajina - Neuradne napovedi Debenjak in Klun pokrajinska svetnika Pokrajinski svet šteje 24 svetniških mandatov, njegova sestava pa bo znana v drugem volilnem krogu, saj je odvisna od zmagovalca. Če bo prevladala Maria Teresa Bassa Poropat bo imela za seboj 14 svetnikov, deset pa bo pripadalo desnosredinski opoziciji Giorgia Reta. Če bo prevladal župan Devina-Nabrežine, pa bo razmerje sil seveda nasprotno. V vsakem primeru je bilo sinoči jasno, da bosta v novi pokrajinski skupščini od Slovencev zanesljivo sedela predstavnika Demokratske stranke Nadja Debenjak in Sandy Klun. Prva, ki je občinska odbornica v Zgoniku, je bila izvoljena v okrožju Zgonik-Repentabor, dosedanji pokrajinski svetnik Klun pa je bil izvoljen v enem od dveh okrožjih v dolinski občini. Dobre možnosti za izvolitev imata tudi Štefan Čok (okrožje zahodnega Krasa in Barkovelj) in Walter Godina (Devin-Nabrežina), ki je bil doslej podpredsednik Pokrajine. Stranka Slovenske skupnosti bo sodeč po sinočnjih neuradnih podatkih zastopana v pokrajinskem svetu le ob zmagi Basse Poropat. V tem primeru bo stranko lipove vejice zastopal repentabrski občinski svetnik Maurizio Vidali, ki se je v volilni kampanji zelo potrudil. V primeru Retove zmage bo nova pokrajinska svetnica Tjaša Šva-ra, občinska odbornica v Devinu-Nabrežini. Švara je kandidirala na listi Berlusconijeve stranke Ljudstvo svobode. V vsakem primeru bosta v pokrajinski skupščini sedela podžupan Devina-Nabrežine Massimo Romita in nabrežinska odbornica Daniela Pallotta. Romita bo v primeru Retove zmage v začetku junija »prevzel« Občino Devin-Nabrežino in jo kot podžupan ("de facto" bo župan) vodil do rednih občinskih volitev prihodnje leto. V Zvezi levice ima sodeč po nepopolnih podatkih dobra izhodišča za izvolitev v pokrajinski svet Maurizio Sigoni, ki je kandidiral v dolinski občini. Sigoni je bil svojčas občinski upravitelj v Dolini. Bassa Poropat je sinoči spet izpostavila optimistično napoved, da leva sredina lahko zmaga v drugem volilnem krogu, mora pa seveda prepričati ljudi, da pojdejo na volišča. Dosedanja predsednica je zadovoljna predvsem z zmago v devinsko-nabrežinski občini in v nekaterih predelih v središču Trsta, kjer po tradiciji prevladuje desna sredina. Ret napoveduje, da se bo že z današnjim dneh angažiral za volilne povezave v desni sredini. Maria Teresa Bassa Poropat 55.270 - 48,48% (pyjmroj yr Ii j ■ J 6.669 7,97% 4.039 { J 4,83% 18.136 21,67% 6 72% G 2.872 3,43% 2.861 3,42% m 610 0,73% Giorgio Ret 34.008 - 29,83% © 7.808 9,33% o 951 1,14% Paolo Polidori © 8.743 7,67% Francesco Cervesi 7.036 - 6,17% ( 1.335 { .) 1,59% © 3.130 3,74% Enrico Sbriglia 3.667 3,22% Roberta Clon 3.411 2,99% Alessandro Giombi 1.866 1,64% Z leve: Piero Camber, Lorenzo Giorgi in Paris Lippi kroma »Instant« spremljanje volilnih izidov v Miljah kroma 6 Torek, 17. maja 2011 TRST / milje - Prodorna zmaga levosredinske koalicije, ki je doslej upravljala občino Izjemen uspeh leve sredine presenetil samega župana Nesladka Pričakoval je, da bo zmagal, ne pa tako velikega uspeha - Med prioritetami ureditev obale, regulacijski načrt in evropski projekti OBČINSKE VOLITVE MILJE Podatki za županske kandidate se nanašajo na 15 od 15 volišč, podatki za kandidatne liste pa na 15 od 15 volišč. MILJE - Naslednjih pet let bo Občino Milje še naprej upravljala levosredinska koalicija pod vodstvom župana Neria Nesladka, ki pa sam priznava, da tako visoke zmage ni pričakoval. Zbral je namreč 4278 glasov, kar znaša 57,92 odstotka, medtem ko se je njegov glavni tekmec, kandidat Ljudstva svobode Paolo Prodan ustavil pri 2162 glasovih in 29,27 odstotka. Kandidat Severne lige Italo Simone Tracogna je prejel 602 glasova (8,15 odstotka), kandidat Drugih Milj Ferdi-nando Parlato pa 344 glasov (4,66 odstotka). Nesladek je drugouvrščenega Prodana prehitel za kar dobrih 2100 glasov, kot kažejo številke, pa bi tudi ob skupnem nastopu desne sredine, ki je imela letos kar tri županske kandidate, bil prav tako uspešen: če seštejemo glasove Prodana, Tracogne in Parlata, bi namreč desna sredina imela vseeno 1170 glasov manj kot zmagovita koalicija. Župan Nesladek je bil v svojem volilnem uradu že okoli 14. ure. Ob 15. uri, ko so zaprli volišča, so začeli šteti najprej glasove za tržaški pokrajinski svet, šele nato so se lotili glasov za miljski občinski svet. Malo pred 18. uro so se na ekranu v dvorani občinskega sveta pojavili rezultati po štetju glasov na prvem od petnajstih volišč v miljski občini, kjer je pisalo, da ima Nesladek 231 glasov in 56,62 odstotka, Prodan pa 119 glasov oz. 29,17 odstotka, medtem ko sta Tracogna in Parlato ostala daleč zadaj: prvi je dobil 35 glasov oz. 8,58 odstotka, drugi pa 23 glasov oz. 5,64 odstotka. To razmerje se v teku nasled- Župan Nerio Nesladek je sicer pričakoval zmago, ampak ne tako visoko, zato je bil tudi sam presenečen kroma njih ur ni spremenilo: Nesladek je namreč še naprej prejemal približno dvakrat toliko glasov kot Prodan, ki je, ko so prešteli približno polovico glasov, priznal svoj poraz: »Če pomešamo rezultate na pokrajini in občini, domnevam, da bo Nesladek zagotovo župan, če ne bo dodatnega preobrata na voliščih. Vendar mislim, da prihajamo do takega števila, da tudi če nadoknadimo glasove, ne pridobimo prednosti,« je dejal Prodan in opozoril na izenačenost med Demokratsko stranko in Ljudstvom svobode, ki je bilo takrat med strankami v prednosti (na koncu ga je DS prehitela za tri glasove), prav tako pa je bil zadovoljen z osebnim uspehom. Ljudstvo svobode bo v novem miljskem občinskem svetu imelo šest svetnikov (poleg Nerio Nesladek 4.278 - 57,92% urfiñlra '.-=: ">*.H.r- i 584 9,67% 1.827 1 J 30,25% (^nxir) 320 5,30% 294 4,87% ® 397 6,57% Paolo Prodan o 2.162 29,27% Ferdinando Parlato © 344 4,66% Italo-Simone Tracogna © 602 8,15% Prodana še pet drugih) in bo v opoziciji, čeprav se bo lahko tudi strinjalo z upravno večino, če bo delala nove stvari za mesto. Če vzdušje v štabu Ljudstva svobode ni bilo ravno navdušujoče, je povsem drugače bilo na drugem koncu, v štabu Demokratske stranke, kjer je Nesladek skupaj s privrženci leve sredine sledil rezultatom. Miljski župan, ki so se mu med tem časom pridružili tudi predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, poslanec Ettore Rosato in evropska poslanka Debora Serracchiani, je bil sam presenečen, ko je izvedel, da pred Pro-danom vodi za tisoč devetsto glasov: »Nedvomno sem pričakoval, da bomo zmagali, ker smo dobro delali in se je desna sredina tu razbila. Nisem pa pričakoval tako velikega uspe- ha. Osebno sem izredno zadovoljen, to me opogumlja in nam daje navdih, da gremo naprej,« nam je povedal Nesladek, ki je med prioritetami prihodnjega mandata poudaril tudi ponovno približevanje politiki tistih občanov, ki na tej volilni preizkušnji niso volili: »Želim spomniti, da so nekateri žrtvovali svoje življenje in družino, da bi lahko volili,« je dejal miljski župan glede nizke udeležbe na letošnjih volitvah. Med ostalimi prioritetami, ki čakajo njegovo upravo v naslednjem mandatu, pa je Nesladek poudaril predvsem rešitev vprašanja obalnega in onesnaženih območij, dalje sprejetje novega regulacijskega načrta in izvedbo sedmih evropskih projektov. Ivan Žerjal milje - Na podlagi volilnih izidov Danilo Šavron (DS-SSk) še naprej v občinskem svetu Danilo Šavron kroma MILJE - V miljskem občinskem svetu bo tudi v prihodnje sedel predstavnik Slovenske skupnosti na listi Demokratske stranke Danilo Šavron. Šavron, ki je bil v zadnjem mandatu občinski svetnik, je na Marconijev trg prišel malo pred 21. uro, ko je prinesel rezultate glasovanja na enem od petnajstih volišč. Takrat si je tudi ogledal število preferenc, ki si jih je do takrat priboril: do takrat so bili znani podatki za štirinajst od petnajstih volišč, na njihovi podlagi pa je imel Šavron takrat 89 preferenc. Na koncu jih je zbral 91, kar je bilo dovolj za četrto mesto med izvoljenimi na listi DS, medtem ko drugi slovenski kandidatki na tisti listi, Mirni Viola, preboj v občinski svet ni uspel za pet glasov: zbrala jih je namreč šestdeset, medtem ko jih je zadnji izvoljeni na listi DS, Marco Fi-nocchiaro, zbral 65. Opozoriti je treba, da sta na listah leve sredine kandidirala še dva Slovenca, ki pa jima ni uspelo priti v občinski svet: na listi Levice, ekologije in svobode je kandidiral Igor Samez, ki je prejel sedem preferenčnih glasov, na občanski listi Meio Muja pa Dimitrij Prasel, ki je prejel tri preference. Danilo Šavron je bil sinoči seveda zadovoljen spričo prodorne zmage leve sredine na čelu z županom Nesladkom: »Bila je trda, posebno zame, ampak sem zadovoljen, zato je treba, da se zahvalim vsem tistim volivcem, ki so mi zaupali in dali svoj glas. Zato jim prav iz srca rečem: Hvala lepa!,« nam je povedal Šavron, ki opozarja, da bo v naslednjih petih letih potrebno dokončati veliko dela: najprej gre za krajevni otroški vrtec Mavrica, kjer bo potrebno urediti sanitarije, nato za ovrednotenje podeželja. Po Ša-vronovih besedah se še vedno skrbi samo za miljsko mestno središče, medtem ko za periferijo ni veliko posluha: »Bil je res nekdo, ki je imel nekaj posluha, vendar na žalost ni prišel v občinski svet. Zame bo bolj trda kot doslej,« nam je zaupal Šavron. (iž) fernetiči - Preprečili nezakonito trgovanje Finančna straža rešila 24 pasjih mladičev Tudi pred letom dni so finančni stražniki na Fernetičih preprečili promet pasjih mladičev Med rednim nadzorom pri nekdanjem mejnem prehodu pri Fernetičih je tržaška finančna straža v preteklem koncu tedna naletela na sila neprijetno presenečenje. Agenti so namreč ustavili avtomobil s tujo registrsko tablico, ki ga je vozila madžarska državljanka. Med pregledom njenih vozniških dokumentov, so stražniki opazili rjuho, ki je prekrivala zadnja sedeža avtomobila. Žensko je v trenutku oblil hladen pot in postajala je vse bolj nervozna, tako da so agenti posledično odredili še pregled vozila. Ko so odgrnili rjuho so ugotovili, da je ženska pod njo skrivala 24 pasjih mladičev različnih pasem (od angleškega in francoskega buldoga, mimo bull terriera do king charlesa). Že na prvi pogled je bilo jasno, da so mladiči izmučeni; s pomočjo veterinarske službe zdravstvenega podjetja so agenti ugotovili, da jih je voznica nezakonito prevažala in tako kršila vse predpise za njihov uvoz in prodajo v Italiji (od mikročipov do dokumentov, starosti in cepljenja). Male živalice so potovale v res neznosnih razmerah. Finančni stražniki so mladiče zasegli, žensko pa ovadili na prostosti zaradi kaznivega dejanja ilegalnega prometa s pasjimi mladiči. Grozi ji visoka denarna globa (od 3 do 15 tisoč evrov) ter enoletna zaporna kazen. Preiskave medtem seveda nadaljujejo tako na državni kot na širši mednarodni ravni, da bi prišli na sled izvorni kriminalni združbi, ki v Italijo uvaža pasje mladiče mlajše od 12 tednov. Italijanski borci za zaščito živali ocenjujejo, da vsako leto v Italijo pripeljejo, pogosto v nemogočih razmerah in kar v prtljažnikih avtomobilov, od 3000 do 4000 štiri-nožcev, ki jih nato prodajo na črnem trgu. Film na Pončani Kulturno združenje Tina Modotti vabi drevi ob 20.30 na novo srečanje s filmi, ki so posvečeni brrezposelnim in pre-kernim delavcem. Na sedežu v Ul. Ponziana 14 (1. nadstropje) bodo predvajali film Come dio comanda (Italija 2008) Gabrie-leja Salvatoresa. Obnova cestne • h •• signalizacije Tržaška občina sporoča, da se nadaljuje obnova cestne horizontalne signalizacije. V prihodnjih dneh bodo v nočnih urah (od 21. do 6. ure) dela potekala na Miramarskem drevoredu (odsek med trgoma Belvedere in Liberta), na Trgu Liberta, Trgu Citta Santos, na ulicah Cellini, Ghega, Galatti, Milano, Corsi, na Trgu Panfili, ter ulicah Trento in Roma, Trgu Vittorio Veneto, ulicah Filzi (odsek med Ul. Millano in Trgom Dalmazia) in Lavatoio. Od ponedeljka, 23. maja, do četrtka, 26. maja, bodo podobna dela zajela še Terezijansko četrt. Klepet po nemško Kulturno združenje Friedrich Schiller prireja v četrtek, 19. maja, ob 18. uri nemško srečanje. Gre za priložnost za pogovor v nemškem jeziku za vse člane in interesente v Ulici Co-roneo 15 (2. nadstropje). / TRST Torek, 17. maja 2011 dvorana tržaškega občinskega sveta - Napeto pričakovanje volilnih izidov, naposled pa ... 7 Zadovoljstvo leve sredine Bassa Poropat na pragu zmage že v prvem krogu, Ret v balotažo z manj kot predvidenimi 30 odstotki Cosolini»nad pričakovanji«- Antonione za volilno zavezništvo v balotaži»po zgledu deželne uprave« Dan se po jutru pozna, modruje pregovor. Včerajšnji volilni ponedeljek se je nasmehnil malo po osmi zjutraj ob pogledu na slovenski napis pred okencem tržaškega občinskega urada v 1. nadstropju poslopja v Palači Costanzi, ki je opozarjal na izdajo volilnih izkaznic. Slabe pol ure kasneje se je začel Borzni trg prazniti. Delavci miljskega podjetja Flash so začeli demontirati volilne uti-ce, ki so zadnje tri tedne spremenile trg v pravcato volilno borzo. Do večera sta - v pričakovanju balotaže - s svojimi simboli in imeni ostala le dva največja šotora: Cosolinijev in šotor Ljudstva svobode. Vsi ostali (Fortune Drossija, Buccija in Del Punte, Rovisov in Severne lige) so očitno opravili svoje in mrknili. Nedeljska nizka volilna udeležba je bila v ospredju političnih komentarjev pred zaprtjem volišč ob petnajstih. Slabo vreme? Maščevanje ljudi, ki so naveličani volilnih kvant? Ugibanja so se razblinila, čim so začeli v osrednjo volilno tržnico v tržaški občinski palači počasi kapljati težko pričakovani rezultati. Resnici na ljubo, politikov takrat ni bilo mnogo. Roberto Antonione je sledil razpletu volitev v svojem volilnem uradu v Ul. Roma. Co-solini je čakal doma. Prav tako Franco Bandelli, seveda v družbi življenjske družice Alessie Rosolen. Na sedežu Severne lige trije somišljeniki niso odmaknili pogleda z računalniškega ekrana. Županski kandidat Fedriga naj bi prispel kasneje, so napovedovali. Prvi rezultati o pokrajinskih volitvah so popeljali Mario Tereso Bassa Poropat par točk čez magičnih 50 odstotkov. »Ko sem videl tisti rezultat, me je skoraj obšla panika,« je pozneje o tistih minutah pred šestnajsto pripovedoval dosedanji vodja Ljudstva svobode na občini Piero Camber. »Potem, ko je zdrknila na številke, ki vodijo v drugi krog, sem si opomogel,« je dodal. Bassa Poropat ali Ret? To je bilo prvo volilno vprašanje. Ko je devinsko-nabre-žinski župan prispel v občinsko dvorano, je bilo stanje znano: balotaža. Ampak: s kakšno kilometrsko razliko! Dobrih 18 točk in pol. Reta sta žulila dva podatka: skeleč poraz v njegovi, devinsko-nabre-žinski občini, kjer je Bassa Poropat prepričljivo in presenetljivo zmagala, in dejstvo, da ni dosegel 30 odstotkov. Zgrešil jih je za pičlih 17 stotink: 29,83 odstotka. Ret se je tolažil, češ da je desna sredina v Devinu-Nabrežini kljub porazu zabeležila najboljši volilni rezultat doslej. Kar se skupnega izkupička tiče pa je potožil, da je moral voditi volilno kampanjo sam brez velikih sredstev. Piero Camber je po-tihem namignil, da je »na pokrajini pričakoval boljši rezultat.« Ret mu je glasno in jasno odgovarjal, naj se stranka zamisli nad izidom, povedal pa je tudi veliko resnico: če bi kdo drug tekmoval proti Bassi Poropat namesto njega, bi bil rezultat še bolj klavrn. Dosedanja pokrajinska predsednica je bila z uspehom nadvse zadovoljna. »Ta je posledica našega dobrega petletnega dela,« je ocenila. Evropska poslanka Debora Serracchiani, ki je bila večkrat sopotnica v njeni volilni kampanji, ji je pritrdila. Maria Teresa Bassa Poropat (levo) in Debora Serracchiani prvi dami leve sredine kroma Ko je bila balotaža na Pokrajini že dana ad acta, se je v občinski dvorani prikazal županski kandidat Ljudstva svobode Roberto Antonione. Četrtina preštetih glasov je tudi na občini napovedovala balotažo. Med njim in Cosolinijem. Morebitni tretji tekmec, Franco Bandelli, je daleč zaostajal, njegova želja po drugem krogu se je razblinila v volilnih skrinjicah. Antonione je takoj napovedal, da bo v drugem krogu potrebno spet strniti vrste v doslej razcefrani desni sredini. Kako, ga je vprašala dopisnica Corriere della sera Marisa Fumagalli, tista, ki je v najbolj Ljudje so na Velikem trgu sledili volilnim rezultatom kroma uglednem italijanskem dnevniku že večkrat pisala o Borisu Pahorju. »Treba bo ponovno vzpostaviti tisto koalicijo, ki dobro dela na deželni ravni,« je pojasnil An-tonione. S Severno ligo in sredinsko UDC, torej. Bandelli po žolčnih predvolilnih polemikah ne pride v poštev, Me-niova Prihodnost in svoboda s skromnim rezultatom pod 3 odstotki tudi ne, saj je Severna liga noče. Bossijeva stranka se je dobro obnesla. Vsaj njen županski kandidat Massi-miliano Fedriga je kazal veselje, ko je spominjal, da je na prejšnjih občinskih njegova stranka dosegla pičlega 1,41 odstotka, sedaj pa se je približala sedmim, na pokrajinski ravni pa presegla osem. Franca Bandellija ni bilo na spregled: niti na sedež stranke ga ni bilo. Dosedanji vodja Unaltra Trieste v občinskem svetu Bruno Sulli je menil, da rezultat ni slab, dvakrat višji od Meniove-ga ne-uspeha, in da bo prav Bandelli jeziček na Antonionejevi tehtnici v balotaži. Vprašljivo pa je, ali se bo županski kandidat Ljudstva svobode zmenil zanj. Kaj bo stranka storila, bo v četrtek pojasnil njen glasnik, dosedanji pokrajinski svetnik Arturo Governa. Malo po osemnajsti uri se je pojavil dosedanji veliki zmagovalec prvega kroga občinskih volitev. Roberto Cosoli-ni je takoj čestital Paolu Menisu, vodji Grillovega Gibanja petih zvezd, ki je presenetila s svojimi težkimi šestimi odstot- ki (vsaj dotlej je zbrala toliko glasov). Županski kandidat leve sredine celo uro ni hotel dajati izjav. Počakajmo na vsaj tretjino preštetih glasov, je ponavljal novinarjem. Ko je bilo prešteto 80 od 238 volišč se ni mogel več izogibati vprašanjem. Da, 40 odstotkov, to je že lep dosežek, je ocenil. Nekoliko večji od 37 odstotkov, kolikor so jih napovedovale raziskave javnega mnenja. A pomembno bo zmagati čez dva tedna. Zato se bom takoj, že jutri (danes, op. av) vrnil na delo, da bi ga dokončali s popolnim uspehom, je napovedal. Včeraj je bilo zadovoljstvo leve sredine vsekakor veliko. Osem ali devet točk naskoka, to je že lepa prednost. Bo zadostovala? V dvorani sta se dalj časa mudila tudi občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab in mlada kandidatka Co-solinijeve liste Sara Matijačič. Oba sta bila zadovoljna z rezultatom strank, preferenc, po katerih sta stikala, pa še niso začeli preštevati. Njuna politična »usoda« je bila znana pozno ponoči. Pred večerom, ko so uradni rezultati zakoličili balotaži na pokrajini in občini, so začeli protagonisti volitev zapuščati občinsko palačo. Na Velikem trgu jih je pričakal somrak z rdečimi odtenki. Rosso di sera, bel tempo si spera, pravi italijanski rek. Komu se bo naposled nasmehnil lep volilni čas, bo znano čez dva tedna. Marjan Kemperle Včeraj danes Danes, TOREK, 17. maja 2011 JOŠT Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.31 - Dolžina dneva 14.59 - Luna vzide ob 20.58 in zatone ob 5.07 Jutri, SREDA, 18. maja 2011 ERIK VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,5 stopinje C, zračni tlak 1020,4 mb raste, veter 3 km na uro severo-zahodnik, vlaga 70-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 17,1 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 21. maja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Mazzini 43 (040 631785), Ul. Fabio Severo 122 (040 571088), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Mazzini 43, Ul. F. Severo 122, Ul. Combi 17, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim tel. pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Combi 17 (040 302800). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Mi Kino AMBASCIATORI - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Red«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Sorel-le Mai«. CINECITY - 17.00, 20.00, 22.10 »Red«; 16.30, 18.00, 20.00, 22.00 »Beastly«; 16.00, 17.00, 18.30, 19.30, 21.00, 22.00 »Fast & Furious 5«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Machete«; 18.45, 21.20 »Come l'acqua per gli elefanti«; 16.15, 18.45, 21.30 »Thor 3D«; 16.00 »Rio 3D«. FELLINI - 16.00, 17.15 »Winnie the Pooh - Nuove avventure nel bosco«; 18.30, 20.20, 22.15 »Con gli occhi dell'assassino«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Habemus Papam«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Come l'acqua per gli elefanti«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 19.15, 21.45 »Uomini senza legge«. KOPER - KOLOSEJ - 19.00 »Thor 3D«; 19.30 »Odklenjen«; 20.30 »Cirkus Columbia«; 17.00, 21.20 »Duhovnik 3D«; 17.20, 21.30 »Prikriti udarec«; 16.30, 18.30 »Rio 3D«. KOPER - PLANET TUŠ 15.05, 16.30, 17.15 »Rio 3D« (sinhro.); 15.50, 18.30, 21.10 »Hitri in drzni 5«; 19.00, 21.20 »Thor 3D«; 16.40, 18.40, 20.40 »Cimra«; 19.25, 21.25 »Duhovnik 3D«; 15.40, 18.20, 21.00 »Dekliščina«; 15.45, 18.15, 20.50 »Svetovna invazija: Bitka la«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Beastly«; Dvorana 2: 16.30, 18.45, 21.00 »Fast & Furious 5«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Thor«; Dvorana 4: 16.30 »Rio«; 18.00, 20.05, 22.15 »Fast & Furious 5«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.10 »Red«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.15 »Fast & Furious 5 (dig.)«; Dvorana 3: 17.30 »Thor (dig. 3D)«; 19.50, 22.00 »Come l'acqua per gli ele-fanti«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Beastly«; Dvorana 5: 17.30, 19.50 »Poetry«; 22.20 »Machete«. H Šolske vesti OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so se začela vpisovanja v občinske jasli K. Štrekelj v Sesljanu za š.l. 2011/12. Obrazci za vpis so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici v Nabrežini št. 102. Prošnje morajo biti predložene v občinskem uradu za protokol - Nabrežina Kamnolomi 25 - najkasneje do srede, 18. maja, do 17. ure. Informacije: Urad za šolstvo, tel. št. 040-2017375. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic (graduatorie a esauri-mento) učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom objavljen naknadno. Rok za predstavitev prošnje bo 20 dni od dneva objave. MALČKI OTROŠKEGA VRTCA PALČI-ČA-RICMANJE vas vljudno vabijo na razstavo ročnih in likovnih izdelkov, ki bo v nedeljo, 22. maja, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. ZDRUŽENJE STARŠEV S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Ke-kec v Kranjski Gori od 19. do 26. junija (od 8. do 11. leta); jahalni Krpanova kobila v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. razreda dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem od 26. junija do 1. julija (od 4. raz. dalje); kemijski Čarobni napoj v Ljubljani od 3. do 9. julija (od 3. razreda dalje); biološki Morska zvezda v Piranu od 10. do 15. julija (od 3. razreda dalje); raziskovalni Časovni stroj v Trstu od 18. do 22. julija (od 4. razreda dalje); angleški Jezikajte! v Postojni od 21. do 26. avgusta (od 2. razreda dalje); delavnico Mišk@ v Trstu od 29. avgusta do 2. septembra (od 2. razreda dalje) računalnik, šah; delavnico Poglej ptička! v Trstu od 5. do 9. septembra (od 2. razreda dalje) biologija in fotografija. Informacije in prijave: 320-2717508 (Tanja), zscirilmetod@gmail.com. Prijave sprejemamo do zapolnitve mest oz. najkasneje do 30. maja. M Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. 040-299442. GABRIJEL PERTOT (Špj'lni) je odprl osmico v Nabrežini, stara vas 10. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na domačo kapljico. OSMICO je v Zgoniku odprl Stanko Milič. Tel. št.: 040-229164. OSMICO STA V SAMATORCI ŠT. 50 odprla Cvetko in Zmaga Colja. Tel. št. 040 -229224. Toplo vabljeni! OSMICO je odprl Ferfolja, Medja vas 6. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. Tel. 040-208726. V RICMANJIH št. 84 sta odprla osmico Zoran in Evina. 8 Torek, 17. maja 2011 TRST / Osnovni abonmajski program G. Boccaccio/ I.Ratej/ M.Krajnc/ M.Lazar Pekameron režija: Boris Kobal v petek, 20. maja ob 20.30 (redi A,T,F) v soboto, 21. maja ob 20.30 (red B) v nedeljo, 22. maja ob 16.00 (reda C, K) Blagajna SSG je odprta vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave tel. št. 800214302 ali 040 362542. H Čestitke PAULO!Dve desetletji sta že minili, odkar te Abraham je srečal. Naj ti življenje še naprej nakloni zdravja in moči za dosego vseh tvojih ciljev. To so želje vseh, ki so ti blizu. Danes bomo na Padriče pohiteli in dragemu PAULOTU vse najboljše zaželeli. Kozarček bomo spili in se z njim veselili. Do nedelje bomo nestrpno počakali, da s fešto bomo nadaljevali. Vse najboljše ti želimo EN-DADAFADAMA Shinkai karate club želi svoji neprecenljivi odbornici BARBARI še veliko srečnih in veselih dni, še za vsaj naslednjega pol stoletja. Naša Barbara že pol stoletja slavi in z nami kot slavček na odru žvrgoli. Pevci MePZ Devin-Rdeča zvezda ji zato želimo, da bi še naprej ohranila mladostno zagnanost in intonančno ubranost. B Mali oglasi ENOSOBNO STANOVANJE v odličnem stanju na Greti prodam. Tel. št.: 349-4975968. GOSPA išče sopotnico za potovanje v Beograd od 18. do 22. maja. Tel. št.: 040-225968 (v večernih urah). IZKUŠENA GOSPA nudi pomoč ostareli ali bolni osebi 24 ur na dan. Tel. št.: 329-6055490. IŠČEM/KUPIM 5 kamnitih nosilcev (šljrje) za obnovljen lesen balkon stare kraške hiše. Klicati tel. št. 3475021221. NA OPČINAH prodajam hišo z 2.000 kv.m. zazidljivega zemljišča. Tel. št.: 333-6194326. POŠTENA, IZKUŠENA GOSPA srednjih let išče zaposlitev, kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Za informacije klicati na tel. št. 040-228658. cPocjteSno podjetje H ALABARDA na Občinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu NOV URAD na istrski ulici nasproti pokopališča sv. ane. Tel. 040 2158 318 PRODAM 5-SEDEŽNI MITSUBISHI L200 v dobrem stanju. Tel.: 333-2368993 GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo: likanje, pospravljanje, varstvo. 00386-31-879781 V NAJEM DAJEMO dobro uveljavljeno gostilno-picerijo "Dolina" na Padričah. Kličite na št. 040-226161, 040-226565, e-mail andrejka99@yahoo.it M Izleti □ Obvestila sklicuje redni občni zbor v drugem sklicanju danes, 17. maja ob 20.30 | v operativnem sedežu društva | (ul. Roma 22, Milje) PRODAM Fiat Seicento 40KW, letnik 2002, 23.000 prevoženih kilometrov. Tel. 331 6407361. PRODAM garažna lesena vrata Silve-lox, 240 x 240 cm. Tel. na št. 040228424. PRODAM po zelo ugodni ceni zbirko »Grande enciclopedia dei ra-gazzi« (17 knjig). Tel. št. 3393132487. PRODAM skuter piaggio gilera, model runner 125, letnik 1998, 19.000 prevoženih km, cena po dogovoru; tel. 328-9215809. V RICMANJIH prodam hišo, 80 kv.m., ne takoj vseljivo z majhnim dvoriščem, cena po dogovoru. Tel. št.: 3663952808 (12.30-13.30 ali po 18.30). S Poslovni oglasi KLAPA 36 iz dolinske občine pripravlja izlet v nedeljo, 22. maja, v Lipo in na Reko. Je še nekaj prostih mest. Če se kdo želi pridružiti, naj telefonira Nerini na tel. št. 040-228896 ali Justu 040-228254, do sobote. DRUŠTVENA GOSTILNA- Vaščaniiz Gabrovca organizirajo v soboto, 25. junija, avtobusni izlet v Škofjo Loko. Obudili in spoznali bomo srednjeveški čas, kulturo in zgodovino kraja. Pridružite se nam, pokličite na tel. št. 340-2741920 (Mirela) od 16. ure dalje. Vpisovanje do 20. maja. ROMARSKI IZLET NA BLED IN BREZJE 21. MAJA: v avtobusu so zasedena vsa mesta, če pridejo nepredvidene težave, da kdo se ne more udeležiti naj sporoči čim prej, da damo možnost komu drugemu, da se udeleži. Tel. št.: 347-9322123. POHOD PO POTI MLEKARIC Tudi letos bo potekal že tradicionalni pohod po poti mlekaric, tokrat iz Pli-skovice v Samatorco, kjer bo odprtih kar 5 osmic. Ko se boste okrepčali bo na voljo organiziran prevoz nazaj. Start pohoda bo v nedeljo, 22. maja, ob 14.30. NE BOJ SE GA organizira celodnevni avtobusni izlet »Cantine Aperte 2011« v Valdobbiadene v nedeljo, 29. maja. Vpis in informacije: 3485861205. POZOR, POZOR! AŠD SK Brdina organizira 12. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja. Informacije: 335-5476663 (Vanja). SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče v svet«: izlet Po Balkanu... zgodovina, kultura in kulinarika od 2. do 5. junija - Sarajevo, Medugorje, Mostar in Beograd ter družinski izlet v Gardaland 11. junija (še zadnja mesta!). Informacije na tel. št. 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni vsi Trebenci in prijatelji, pohitite z vpisi! ZDRUŽENJE JUSARSKIH UPRAVIČENCEV s Proseka obvešča vašča-ne jusarske upravičence, da je v teku priprava občnega zbora združenja. S tem v zvezi jih vabi naj dvignejo in oddajo pristopno izjavo, ki jim je na razpolago v krožku FC Pri-morje vsak ponedeljek in četrtek od 19. do 20. ure. TEČAJI JEZIKOV PRI AD FORMAN-DUM - S poznavanjem jezikov postaneš državljan sveta! Pridruži se nam na tečajih jezikov: slovenščina (A1, A2, B1a), angleščina (A1, A2, B2), nemščina A1, francoščina A1, hrvaščina (nadaljevalna stopnja). Za informacije in prijave: Ad for-mandum (Ul. Ginnastica 72, Trst), tel. 040-566360, email: ts@adfor-mandum.eu. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE Kiljan Ferluga sklicuje redni občni zbor v drugem sklicanju danes, 17. maja, ob 20.30. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini obvešča cenjene bralce, da bo zaprta danes, 17. in v četrtek, 19. maja, zaradi izpopol-njevalnega tečaja osebja. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo danes, 17. maja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. BRANJE SVETEGA PISMA: (Nova zaveza), poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu ob sredah in sicer: 18. in 25. maja, 1., 8. in 15. junija, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni! DRUŠTVO TIGR - Tržaška Območna enota vabi člane in somišljenike na zborovanje za razmislek o delovanju in izboljšanje svoje organiziranosti v četrtek, 19. maja, ob 20. uri v SKD Barkovlje, Ul. Bonafata 6 (notranje parkirišče). ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. AGRARNA SKUPNOST jusov-srenj in Združenje Zasebnih Kraških lastnikov vabita na srečanje »Vkop elektrovoda na Krasu« v petek, 20. maja, ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Med poročevalci bosta predavala Prof. Roberto Pirzio-Biroli in Dr. Ph. D. Boris Udovič. O posodobitvi obstoječe železniške trase, ki je speljana po Krasu bo predaval dr. Tibaldi Aldevis. Vabljeni! MAJA V OBČINI ZGONIK: od 20. do 22. maja, v Samatorci »Odprte osmi-ce 2011«; 25. maja, ob 19.00, v Društveni gostilni v Gabrovcu odprtje razstave Branke Sulčič o gradiščih; od 27. do 29. maja »47. Razstava vin«. Toplo vabljeni! NORDIJSKA HOJA SPDT prireja tečaj nordijske hoje, to je oblika rekreacije v naravi, ki se izvaja s pomočjo palic in pravilno tehniko hoje. Vadba je primerna za vsakogar. Krepi mišice celega telesa, razbremeni kolke, kolena gležnje in hrbtenico. Srečanja bodo potekala ob petkih in sicer 20. in 27. maja, od 16.30 do 18.30 ure, zbirališče bo pri spomeniku na Proseku ob 16.15. Za informacije in prijave tel. št. 040220155, Livio. OBČINA REPENTABOR zbira gradivo na novo izdajo občinskega glasila. Članke, obvestila, opozorila, fotografije ipd. lahko oddate v občinskem tajništvu do petka, 20. maja. OBČINA ZGONIK vabi na pobudo »Odprte osmice Samatorca 2011«, v petek, 20. maja, ob 19.30, na balinišču, koncert Godbe Prosek; v soboto, 21. maja, turnir v briškoli (vpisovanje v soboto ob 15.30 na balinišču) in ob 20.00 v cerkvici sv. Urha koncert učencev Glasbene matice; v nedeljo, 22. maja, ob 14.30, v Pliskovici start Pohoda prijateljstva (za Pliskovico avtobus na relaciji Samatorca - Plisko-vica, od 14.00 do 21.00). KRUT obvešča člane, da se bodo terapije, masaže in druge individualne storitve nadaljevale še meseca maja in junija. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 23. maja, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 na okroglo mizo o preganjanju kmetov in o kmečkih ter političnih uporih v prvih povojnih letih v Sloveniji. O omenjenih vprašanjih bodo ob izidu dveh pomembnih zgodovinskih del spregovorili zgodovinarji Jože Dežman, Irena Uršič in Mateja Čoh ter direktor Mohorjeve v Ljubljani Martin Lisec. Začetek ob 20.30. ZDRUŽENJE JUSARSKIH UPRAVIČENCEV vljudno vabi na občni zbor, ki bo v drugem sklicanju 24. maja ob 20.30 v prostorih Kulturnega doma Prosek-Kontovel, s sledečim dnevnim redom: poročilo, pregled članstva, dopolnitev statuta, volitve, razno. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vljudno vabi na predavanje »Duhovnost v času odhajanja« v torek, 24. maja, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8 v Trstu. Govorila bo psihologinja in psihoterapevtka dr. Marzia Rucli. SHINKAI KARATE CLUB vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo 26. maja, ob 20. uri v zgoniški telovadnici. INTERCAMPUS 2011 - ZSKD in JSKD v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb razpisujeta 7. mednarodni mladinski glasbeni laboratorij Intercampus, ki bo v Dijaškem domu v Kopru od 17. do 24. julija. Rok za prijavo zapade 31. maja. Vabljeni godbeniki med 10. in 18. letom. Informacije na tel. št.: 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432-731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. POLETNI PLESNI CENTER za otroke od 4. do 10. leta starosti v organizaciji AŠD Cheerdance Millenium bo od 22. avgusta do 2. septembra v prostorih telovadnice OŠ Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemille-nium.com ali 349-7597763. EASY GUITAR, glasbena delavnica za otroke od 6 do 12 leta, v organizaciji KD Festival Kras in Glasbene Matice Trst in v sodelovanju s Skladom M.Čuk, v sklopu 13. Mednarodnega Festivala kitare Kras, bo potekal od 20. do 24. junija (z urnikom 8-14) v novem središču Sklada M. Čuk (Repentaborska 66, Opčine). Igranje na kitaro, spoznavanje angleškega jezika s pomočjo petja, športa, igre... Vabljeni k vpisu do srede, 15. junija! Informacije: www.festivalkras.com, info@festi-valkras.com, tel. 347-2576505. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo poletni center, namenjen otrokom od 3. do 10. leta, odvijal od 4. julija do 26. avgusta v prostorih otroškega vrtca U. Vrabec v Bazovici. Vpisovanje bo možno do 18. junija. Informacije: www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE - ZSKD v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb vabi osnovnošolce na poletne ustvarjalne delavnice, ki bodo v Gornjem Tar-biju od 22. do 27. avgusta. Rok prijave je 30. junij. Vse informacije dobite na tel. št. 040-635626 (tržaški urad), 0481-531495 (goriški urad) in 0432-731386 (čedajski urad), ali po mailu trst@zskd.org. POLETNO SREDIŠČE Sklada Mitja Čuk bo v novem Polivalentnem središču na Opčinah, Repentabrska ul. 66 od 4. julija do 9. septembra. Namenjeno je otrokom in mladostnikom od 3. do 14. leta. Informacije v dopoldanskem času na Skladu Mitja Čuk Proseška ul. 131 - tel. 040212289, e-mail: info@skladmc.org. 0 Prireditve MLADIKA, ZTT IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo na aperitiv s knjigo v četrtek, 19. maja, ob 18. uri, v Tržaško knjigarno. O svoji najljubših knjigah bo ob aperitivu spregovoril Marij Čuk. NONET PRIMORSKO vabi na koncert ob svoji 15-letnici. Koncert bo v četrtek, 19. maja, ob 20.30 v prostorih Kmetije Parovel v Boljuncu. Vljudno vabljeni! SKD BARKOVLJE vabi v petek, 20. maja, ob 19. uri na zaključni nastop »Glasbene kambrce« s sodelovanjem mladih glasbenikov. Vodi Aleksandra Pertot. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM organizira mesec predstav za otroke in mlade po srcu. V nedeljo, 22. maja, bo ob 20.00 na vrsti igrica Mala princeska v izvedbi Slovenskega odra. UČENCI OŠ J. RIBIČIČ - K. ŠIROK vabijo na ogled razstave »Povodni mož«, ki bo odprta do nedelje, 22. maja, v prostorih mladinskega oddelka občinske knjižnice Quaran-totti Gambini v Ul. Delle Lodole 6 v Trstu. Urnik: ponedeljek, torek in četrtek od 15. do 19. ure; sreda, petek, sobota od 9. do 13. ure. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na ogled kratkometražnih filmov »To-mos Riders in Wake Up Jack« režiserja in avtorja Daniela Radettija. Filmi so bili nagrajeni na video natečaju Ota-Hrovatin. Prisoten bo avtor, ki nam bo pokazal tudi druge filmčke. Vabljeni v torek, 24. maja, s pričetkom ob 20.30. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 26. maja, na odprtje razstave likovnih del Štefana Turka in ogled filmov Martina Turka. Oba bo predstavila novinarka Ivana Godnik. Začetek ob 20.30. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Sare Conestabo »Življenje sanj«, ki bo v Kavarni Gruden v petek, 27. maja, ob 19. uri. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 29. maja, ob 18. uri na proslavo ob 50-letnici otvoritve Marijinega doma in 60-letnici ro-janskega cerkvenega pevskega zbora. Na sporedu bodo dokumentarni video, nastop rojanskega zbora in glasbenikov ter spomini in pričevanja Aleksandra Korošca. Prireditev bo v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). SKD IGO GRUDEN vabi na ponovitev igre »Odkritosrčna lažnivka« v izvedbi domače Gledališke skupine mladih in v režiji Gregorja Geča. Predstava bo v nedeljo, 29. maja, ob 18. uri v KD Igo Gruden v Nabreži-ni. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi na ogled razstave Iconot-heca Valvasoriana v Narodnem domu, Ul. Filzi 14. Urnik ogleda: ponedeljek in petek od 17. do 19. ure; torek, sreda, četrtek od 10. do 12. Prispevki Namesto cvetja na grob drage Marine Danieli daruje Mara Puntar 30,00 evrov za cerkev na Kontovelu. V počastitev spomina drage Mare De-beljuh Poldini darujeta Mirella in Peter Merku 50,00 evrov za Sklad Dušan Poldini. Ob sv. krstu sinčka Ivana darujeta Nataša in Dejan Šemec 50,00 evrov za šempolajski cerkveni pevski zbor. V spomin na Marijo Grgič daruje družina Metlika Stojan 20,00 evrov za MVS Lipa. V spomin na dr. Maro Debeljuh daruje Aljoša Žerjal 200,00 evrov za Sklad Dušan Poldini. V spomin na drago Marijo Grgič daruje družina Vidali 30,00 evrov za SKD Lipa. V spomin na Marijo Grgič darujejo Dora, Mirijam in družina 30,00 evrov za SKD Lipa. Ob izgubi dolgoletnega člana Ladija Rebule izreka Društvo slovenskih lovcev Doberdob iskreno sožalje svojcem. ...per aspera ad astra... Draga Mara, tudi odslej boš z nami, v mislih in v srcu! Ob izgubi drage Mare Debeljuh Pol-dini izrekamo možu in sorodstvu iskreno sožalje vsi pri Zadrugi Naš Kras o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu Torek, 17. maja 2011 APrimorski ~ dnevnik 9 pokrajinske volitve - Kandidat leve sredine zmagal v prvem krogu z 52,81 odstotka glasov Gherghetta predsednik Demokratska stranka prva tudi v Gorici - Levica, ekologija in svoboda presegla osem odstotkov glasov Severna liga več kot podvojila svojo volilno bero - Glede na leto 2006je glasovalo 28.970 volivcev manj POKRAJINSKE VOLITVE GORICA Podatki za predsedniške kandidate se nanašajo na 155 od 155 volišč, podatki za kandidatne liste pa na 155 od 155 volišč. Enrico Gherghetta 35.392 - 52,81% 3.837 17,32% ® 4.289 8,18% 16.729 1 J 31,92% ® 3.100 5,92% Simona Vecchi 24.629 - 36,75% 7.083 13,51% O (teraii) 1.297 2,47% 781 1 _J 1,49% 1.213 2,31% Stefano Cosma 6.991 -10,43% 3.285 6,27% © 1.663 3,17% pokrajinski svet Štirje Slovenci! Prodrli Vesna Tomsic, Mara Černic, Mario Lavrenčič in Aljoša Sosol Mara Černic Mario Lavrenčič Aljoša Sosol Vesna Tomsic V novem pokrajinskem svetu bodo sedeli štirje pokrajinski svetniki slovenske narodnosti, potem ko sta bila pred petimi leti izvoljena le dva, Marco Jarc in Marko Marinčič. V zagrajskem okrožju je bila z rekordnim številom 1.104 glasov (52,20 odstotka) izvoljena Vesna Tomsic, ki je sicer že pred volitvami veljala za favoriti-njo med slovenskimi kandidati. »Za moj uspeh nosijo največ zaslug krožki Demokratske stranke, ki so na teritoriju naredili ogromno delo. To še zlasti velja za krožek iz Zagraja, ki me je podprl na celi črti in mi omogočil, da sem v zagrajski občini zbrala veliko glasov, kljub temu da me tam slabše poznajo,« poudarja Vesna Tomsic. V pokrajinski svet je bila izvoljena tudi Mara Černic, kandidatka Slovenske skupnosti na listi Demokratske stranke. V okrožju za Štandrež in Rojce je prejela 661 glasov (36,16 odstotka). »Z izidom volitev sem zelo zadovoljna. Tako Demokratska stranka kot Slovenska skupnost sta dosegli zelo dober rezultat, saj so volivci nagradili delo in domače ljudi, ki so kandidirali,« poudarja Mara Černic in ugotavlja, da so se volitve v Gorici izšle zelo dobro. »Izvolitev treh kandidatov z liste Demokratske stranke je izredno dober dosežek,« poudarja Černičeva. Nepričakovano vstopa v pokrajinski svet Aljoša Sosol, ki je kandidiral na listi Demokratske stranke v okrožju za Pevmo, Štmaver, Oslavje, Podgoro in Stražce in prejel 661 glasov (36,16 odsto-ka). »V Gorici je Demokratska stranka vložila veliko energij v volilno kampanjo in v pripravo progama, to so volivci razumeli in nagradili. Zelo dobro se je odrezala tudi slovenska komponenta Demokratske stranke; veliko je bilo dela in pozivov, ki so se očitno obrestovali,« pravi Aljoša Sosol. V pokrajinski svet je bil v zagrajskem okrožju z 277 glasovi (13,10 odstotka) izvoljen Mario Lavrenčič. »V Doberdobu je Levica, ekologija in svoboda dosegli izreden rezultat, v Sovodnjah pa smo v pokrajinskem trendu,« ocenjuje La-vrenčič, ki je zadovoljen tudi za uspeh Levice, ekologije in svobode na pokrajinski ravni. »Pričakovali smo pet-šest odstotkov glasov, dosegli pa smo jih osem. Škoda, da nismo uspeli pripraviti skupne liste z Zvezo levice, saj bi morda skupaj zbrali še več glasov,« zaključuje Mario Lavrenčič. (dr) Enrico Gherghetta bo še pet let vodil goriško pokrajinsko upravo. Prejel je 52,81 odstotka glasov, medtem ko se je njegova glavna tekmica, Simonetta Vecchi, morala zadovoljiti s 36,75 odstotka glasov. Kandidat Tretjega pola Stefano Cosma je prejel nekaj več kot deset odstotkov glasov, volitve pa je zaznamoval zlasti velik upad števila volivcev, ki je nedvomno vplival tudi na končno zmag°- V primerjavi z letom 2006 je bilo volivcev kar 28.790 manj. Na volišča se je včeraj in v nedeljo skupno odpravilo 71.292 volivcev, kar predstavlja 59,13 odstotka vseh volilnih upravičencev. Leta 2006 je glasovalo 100.082volivcev oz. 81,95 odstotka vseh volilnih upravičencev. Najnižjo volilno udeležbo v pokrajini so zabeležili v Krminu, kjer je glasovalo le 48,61 odstotka volilnih upravičencev, kar je preko trideset odstotkov manj kot leta 2006. Tudi na voliščih v Gorici ni bilo navala, nasprotno, glasovalo je le le 50,29 odstotka volilnih upravičencev. Upad v primerjavi s pokrajinskimi volitvami leta 2006 je zelo velik, saj je pred petimi leti v Gorici glasovalo 79,34 odstotka volilnih upravičencev. Med volivci, ki se tokrat niso odpravili na volišča, jih je vsaj za Gorico večina iz vrst desne sredine. V goriški občini je namreč Ljudstvo svobode doživelo pravo katastrofo, saj je zbralo nekaj več kot dvajset odstotkov glasov. Po drugi strani je v Gorici dosegla izredno dober rezultat Demokratska stranka, ki je zbrala preko 30 odstotkov glasov in v pokrajinski svet izvolila kar tri svoje predstavnike. Na pokrajinski ravni je zelo dober rezultat dosegla stranka Levica, ekologija in svoboda, ki je zbrala preko osem odstotkov glasov. V desnosredinskem taboru je napredovala edino Severna liga; pred petimi leti je prejela 5,47 odstotka glasov, tokrat pa je ligaše podprlo preko trinajst odstotkov volivcev. Severna liga je prva stranka v Dolenjah, najmanjši občini pokrajine, kjer je zbrala rekordnih 67 odstotkov glasov. V pokrajinski svet so bili izvoljeni na listah Italija vrednot Donatella Gironcoli (okrožje Gorica 7) in Andrea Ferletic (Šta-rancan), Demokratska stranka Vesna Tom-sic (Zagraj), Alessandro Zanella (Romans), Savio Cumin (Ronke 1), Sandro Soranzio (Ronke 2), Mara Černic (Gorica 6), Mauro Mazzoni (Gorica 5), Fabio Delbello (Tržič 5), Aljoša Sosol (Gorica 2), Gennaro Falanga (Štarancan), Levica, ekologija in svoboda Bianca Della Pietra (Štarancan) in Mario Lavrenčič (Zagraj), SKP-SIK Enrico Bullian (Škocjan), UDC Fabio Russiani (Krmin 1), Ljudstvo svobode Giorgio Clama (Gradež), Giuseppe Nicoli (Tržič 1), Dario Obizzi (Gorica 4) in Pierpaolo Silli (Gorica 7), Severna liga Diego Bernardis (Krmin 1), Marialuisa Bevilacqua (Fara) in Franco Zotti (Gorica 7). (dr) Enrico Gherghetta je v Doberdobu prejel 82,23 odstotka glasov, v Sovodnjah 81,91 odstotka, v Števerjanu pa 71,98 odstotka glasov. Demokratska stranka je v Doberdobu zbrala 47,98 odstotka glasov, v Sovodnjah 69,14 odstotka, v Števerjanu pa 59,07 odstotka. Levica, ekologija in Svoboda je najboljši rezultat dosegla v Doberdobu, kjer jo je podprlo 22,46 odstotka volivcev bonaventura enrico gherghetta »Za zmago je bila odločilna enotnost« Enrico Gherghetta, ste pričakovali zmago v prvem krogu? Nanjo sem upal, saj sem prepričan, da smo izpeljali zelo dobro volilno kampanjo. Kaj je bilo odločilno za vašo takojšnjo izvolitev? Enotnost leve sredine. Skozi vso kampanjo smo nastopili skupaj, tudi ves zadnji mandat v pokrajinskem svetu in odboru pa so predstavniki levosredinskih strank odlično sodelovali. Volivci so našo kompaktnost nagradili, to pa nam pravi, da mora biti leva sredina združena tudi na vseh prihodnjih volilnih preizkušnjah. Kaj je bilo najbolj učinkovitega v vaši kampanji? Volivcem smo se predstavili z novimi idejami, ne samo s tem, kar smo doslej naredili. Veliko pozornost smo namenili t.i. »green economy« - okolju prijazni ekonomiji, v katero je treba verjeti in vlagati. Kako ocenjujete rezultat posameznih strank iz vaše koalicije? Uspeh Demokratske stranke je v skladu z državnim povprečjem, stranka Levica, ekologija in svoboda se je dobro uveljavila, kar velja tudi za vse ostale koalicijske partnerje. Kaj pa desnica? Severna liga je več kot podvojila število svojih glasov? To me ne zanima. Za Severno ligo se sploh ne zmenim. V treh občinah s pretežno slovenskim prebivalstvom Doberdob, Sovod-nje in Števerjan ste prejeli zelo veliko glasov... Kako drugače, saj sem slovenski narodni skupnosti obljubil podpredsedniško mesto. Obljubo boste uresničili? Seveda. Mara Černic bo podpredsednica. Nam lahko razkrijete tudi, kdo bodo ostali člani odbora? Ne. O tem se moram še pogovoriti s koalicijskimi partnerji. Kaj boste najprej storili v novem mandatu? Šel bom v Bruselj, kjer bom opozoril ne težave, ki jih ima goriška pokrajina zaradi nižje davčne stopnje v Sloveniji. (dr) poraženca - Kandidatka desne sredine Simonetta Vecchi »Izid volitev zaznamovala nizka volilna ■ ■ vi • I •• I v • • udeležba in dogajanje na državni ravni« Stefano Cosma (FLI, UDC): »Najboljši rezultat tretjega pola, moja kandidatura dodana vrednost« Nizka volilna udeležba in dogodki, ki so zaznamovali Ljudstvo svobode na državni ravni. To je po mnenju Simonette Vecchi, predsedniške kandidatke desnosredinske koalicije, odločilno vplivalo na poraz desne sredine na pokrajinskih volitvah. Pričakovati je bilo, da se bo bivša županja občine Vileš, ki so jo podpirali Ljudstvo svobode, Severna Liga, Upokojenci, lista Isontino Tricolore con Cosma in lista za Simonetto Vecchi, prebila vsaj do balotaže, Gherghetta pa je prepričljivo zmagal že v prvem krogu. »Ljudstvo svobode se mora zamisliti nad nizko volilno udeležbo, ki je prišla do izraza predvsem v goriški občini. Ob tem je na padec glasov za desnosredinsko koalicijo v Simonetta Vecchi Stefano Cosma primerjavi z volitvami, ki so potekale leta 2006, vplivalo tudi dogajanje znotraj Ljudstva svobode na državni ravni,« je povedala Vecchijeva. »Bolj kot z razočaranjem gledam na rezultat z realizmom, saj bi novoustanovljena stranka težko prišla do balotaže,« je povedal predsedniški kandidat strank Futuro e liberta in UDC Stefano Cosma, ki je zbral nekaj več kot 10 odstotkov glasov. »Veseli me predvsem to, da sem na državni ravni kandidat tretjega pola, ki je dobil najvišji odstotek glasov,« je poudaril Cosma, ki meni, da je bila njegova kandidatura »dodana vrednost« za stranki FLI in UDC, saj je bil njegov »osebni rezultat predvsem v Gorici za nekaj točk višji od seštevka dveh list«. Co-sma je pristavil, da je v slovenskih občinah najboljši rezultat dosegel v Števerjanu (9,51%), kar je »viden rezultat«. (Ale) 1 0 Torek, 17. maja 2011 GORIŠKI PROSTOR občinske volitve - Silvia Altran in Anna Maria Cisint se bosta spopadli čez dva tedna V Tržiču »rožnata« balotaža Fontanot potrjen v Ronkah / »Razdrobljenost tržiške leve sredine preprečila zmago v prvem krogu«- Volilna udeležba upadla _ v v OBČINSKE VOLITVE TRZIC Silvia Altran bonaventura Novi tržiški župan bo ženska, njeno ime pa bo znano čez dva tedna. Za izvolitev prve tržiške županje bo potrebna balo-taža, saj tako Silvia Altran s podporo leve sredine kot Anna Maria Cisint na čelu desnosredinske koalicije nista presegli petdeset odstotkov glasov. Manjšo prednost v vidiku drugega kroga si je sicer zagotovila Altranova, ki je zbrala 41,6 odstotka glasov, Cisintovo pa je podprlo 35,53 odstotka volivcev. »Škoda, da se je levica predstavila volivcem razdrobljena. Če bi bili enotni, bi zmagali v prvem krogu,« je sinoči povedala Silvia Altran, ki je vsekakor zadovoljna z zbranim številom glasov. »V zadnjih mesecih volilne sem se marsikaj naučila, zdaj pa imamo na razpolago dva tedna, da prepričamo volivce o kakovosti naših predlogov in programa,« je poudarila Altranova, ki so jo v prvem krogu podprli Demokratska stranka, Italija vrednot, Zveza levice, Socialisti in lista Responsabilmente con Silvia. Veliko bolj zadovoljna z doseženim rezultatom je bila kandidatka desne sredine Anna Maria Cisint. »Prepričani smo bili, da se bo vse skupaj zaključilo v prvem krogu, a k sreči ni bilo tako. Zdaj bomo analizirali nastali položaj in razmislili, kako naprej. Redkokdaj je bila za določitev trži-škega župana potrebna balotaža, tako da smo vsekakor optimisti,« je poudarila Cisin-tova. Dobro se je odrezal tudi županski kandidat Luigi Blasig, ki so ga podpirale liste Cambiamo Mon-falcone, Nuovo Polo in Altra Monfalcone. Zanj se je izreklo štirinajst odstotkov volivcev, po vsej verjetnosti pa je nekaj glasov pobral tudi levi sredini. Med levosredinskimi volivci so zbirali konsenz tudi županski kandidati Levice, ekologije in svobode Giovanni Iacono, ki je prejel 4,8 odstotka glasov, Komunističnega-antikapitalističnega bloka Alessandro Perrone, ki ga je podprlo 2,21 odstotka volivcev, in liste Cittadini per Monfalcone Tizia-no Pizzamiglio, za katerega je glasovalo 1,84 odstotka volivcev. Na volilne izide je tudi v Tržiču vplival velik upad števila volivcev. Pred petimi leti, ko je bil Gianfranco Pizzolitto potrjen na županskem mestu s 52,98 odstotka glasov, je svoj glas oddalo 79,98 volilnih upravičencev, tokrat pa je volilo le 64,18 odstotka volilnih upravičencev. Glede na volitve pred petimi leti je povečala število svojih glasov zlasti Severna liga. Leta 2006 je za ligaše glasovalo 8,10 odstotka glasov, letos pa so presegli dvanajst odstotkov. Slabši rezultat kot pred petimi leti sta dosegla Demokratska stranka (27,4 odstotka glasov) in Ljudstvo svobode (18,4 odstotka); leta 2006 so namreč Levi demokrati prejeli 19,27 odstotka, Marjetica 13,27 odstotka, Forza Italia 17,67 odstotka in Nacionalno zavezništvo 8,57 odstotka. Anna Maria Cisint bonaventura roberto fontanot »Volivci nagradili resnost in poštenost« Elena Cettul izvoljena v občinski svet Roberto Fontanot bonaventura Roberto Fontanot je bil potrjen za župana občine Ronke. Levosredinskemu kandidatu, ki so ga na lokalnih volitvah podpirale Demokratska stranka, Levica ekologija in svoboda ter občanska lista Insieme per Ronchi, je svoj glas zaupalo 58,31 odstotka volivcev (podatek ni dokončen, saj so do zaprtja redakcije objavili le rezultate osmih sedežev na deset). Občani so očitno ocenili, da je v zadnjih petih letih Fontanot opravil dobro delo: kandidat je izboljšal svoj rezultat iz leta 2006, ko je bil s podporo Levih demokratov in Marjetice, ki so se nato združili, ter občanske liste Insieme per Ronchi izvoljen s 49,88 odstotka glasov. »Naš uspeh je presegel najbolj rožnata pričakovanja. Prepričljiva zmaga nam hkrati nalaga še večjo odgovornost do ronške skupnosti,« je še pred dokončnimi rezultati zadovoljno povedal Roberto Fontanot in nadaljeval: »Občani so nagradili resnost in poštenost levosredinske občinske uprave. Upoštevati je treba, da je Ljudstvo svobode izgubilo zelo veliko glasov. Zdaj si moramo privihati rokave in nadaljevati z delom in programi, ki smo jih začeli razvijati v prejšnji mandatni dobi in ki smo jih tudi orisali med volilno kampanjo.« Med županskimi kandidati je na drugem mestu pristal kandidat Ljudstva svobode in liste Nuovo polo per Ronchi Antonio Davide Rega (okrog 14 odstotkov glasov), za njim pa so se uvrstili Maurizio Volpato (Citta comune per Ronchi), Michele D'Urso (Severna liga), Fabio Damonte (Italija vrednot) in Luigi Bon (SKP). Liga je v primerjavi s prejšnjimi volitvami izboljšala svoj rezultat, Ljudstvo svobode pa ga je močno poslabšalo. Najvišje število glasov je prejela Demokratska stranka (preko 40 odstotkov), za njo pa občanska lista Insieme per Ronchi, Ljudstvo svobode in Citta comune per Ronc-hi. V občinski svet je bila na listi Demokratske stranke izvoljena slovenska svetnica Elena Cettul, Vlasta Jarc (Demokratska stranka) in Liliana Visintin (Komunistična prenova) pa nista prejeli zadostnega števila glasov, da bi si zagotovili mesto. V Ronkah je v nedeljo in ponedeljek volilo 6.538 volivcev (65,78 odstotka volilnih upravičencev), medtem ko je pred petimi leti volilna udeležba dosegla 84,06 odstotka. Podatki za županske kandidate se nanašajo na 36 od 36 volišč, podatki za kandidatne liste pa na 36 od 36 volišč. ostale občine - Trije novi in dva potrjena župana Gradež desni sredini Maricchio v Gradežu, Cabass v Vilešu in Furlan v Romansu - Drugi mandat za Bignolina (San Pier) in Pelosa (Moraro) V ostalih občinah goriške pokrajine, kjer so v nedeljo in včeraj obnavljali občinsko upravo, so se volivci v glavnem odločili za kontinuiteto. Novega prvega občana imajo v Vilešu, Gradežu in Romansu, v občinah San Pier in Moraro pa sta volitve ponovno zmagala dosedanja župana. Nov župan v Vilešu je Lucio Ca-bass. Kandidat desnosredinske občanske liste Vivere Villesse ima za sabo upravi-teljsko izkušnjo, saj je bil v zadnji mandatni dobi odbornik Simonette Vecchi, predsedniške kandidatke desne sredine za pokrajino. 51-letnega Cabassa je podprlo 54,66 odstotka volivcev, medtem ko je 57-letna Ornella Gerin, ki jo je podprla občanska lista Viviamo Villesse, prejela 45,34 odstotka glasov. Desna sredina je kot pričakovano zmagala tudi v Gradežu, kjer je bil za župana izvoljen Edoardo Maricchio. Podprle so ga liste Grado rinasce, Voce alle frazioni, Ljudstvo svobode, Nuovo polo per Grado in Upokojenci, prejel pa je 35,88 odstotka glasov. Na drugem mestu se je uvrstila Angela Giorgione (Italija vrednot, Demokratska stranka in lista Impegno per Grado) s 23,48 odstotka glasov, za njo pa še Dario Raugna (Liber@, 22,98 odstotka glasov), Enzo Ti-relli (Obbiettivi comuni, Grado doma-ni, Severna liga, 15,47 odstotka) in Marco Devoti (Un'altra Gravo, 2,18 odstotka). Maricchiova ekipa bo nasledila komisarsko upravo, ki so jo imenovali lani, potem ko je županja Silvana Olivotto izgubila podporo večine svetnikov. Olivottova je bila izvoljena leta 2007 na čelu koalicije, ki so jo ob Severni ligi in oporečnikih iz vrst Nacionalnega zavezništva sestavljale tudi nekatere levo-sredinske liste. Med njenimi podporniki je kmalu prišlo do sporov, ki so se zaključili z odstopom osmih svetnikov. V Romansu je zmagala levosre-dinska občanska lista Uniti per Romans, ki je podprla dosedanjega podžupana Davideja Furlana. 42-letni Furlan je dobil 65,36 odstotka glasov, kandidatka li- ste Rinnovare Romans Cristina Vidani pa 34,64 odstotka glasov. Vidanjevo je na volitvah leta 2006 s 55,79 odstotka glasov premagal Alessandro Zanella, ki ni mogel ponovno kandidirati. V Moraru in občini San Pier so potrdili oba dosedanja župana. V Moraru je Renata Fiorellija (Zeleni), ki je prejel 19,69 odstotka glasov, premagal župan Alberto Pelos (Essere Paese). 33-letnik je izboljšal svoj rezultat iz leta 2006, ko je prejel 76,22 odstotka glasov, saj mu je tokrat zaupalo 80,31 odstotka volivcev. Najkasneje se je preštevanje glasov končalo v občini San Pier, kjer je bil za župana potrjen Claudio Bignolin (Uni-ti per crescere, Il comune nel cuore). Za zmagujočo desnosredinsko koalicijo je glasovalo 58,25 odstotka volivcev, Franco Cristin (Federacija levice, Demokratska stranka-Italija vrednot) pa je prejel 41,75 odstotka glasov. V občini San Pier je bila do Bignolinove zmage leta 2006, ko je postal župan s 57,33 odstotka glasov, na upravi leva sredina. (Ale) Silvia Altran 5.642 - 41,63% © 421 3,84% 493 4,50% % 335 3,06% 3.001 { J 27,40% m 116 1,06% Anna Maria Cisint 4.816- 35,53% (terasi) 219 2,00% isao5/ © 361 3,30% (g) 7%/o © 1.335 12,19% Luigi Blasig 1.897 - 14,00% 633 5,78% 1i10% @ 671 6,13% Giovanni Iacono s 650 4,80% Alessandro Perrone o 299 2,21% Tiziano Pizzamiglio ® 250 1,84% OBČINSKE VOLITVE RONKE Podatki za županske kandidate se nanašajo na 8 od 10 volišč, podatki za kandidatne liste pa na 8 od 10 volišč. Roberto Fontanot 2.916 - 58,31% 309 7,39% 443 1 J 10,60% % 1.738 41,57% Antonio Davide Rega 688 -13,76% 206 { J 4,93% ® 348 8,32% Maurizio Volpato © 423 8,46% Michele D'Urso © 394 7,88% Fabio Damonte (kwitw ) V....... J 334 6,68% Luigi Bon S 246 4,92% Borut Ban: »Če bi me zdaj kdo vprašal, kaj mislim, bi mu odvrnil, da bi ostal pri Jadranu« / 11 Šah: dijakinje liceja Prešeren tretje na državnem prvenstvu Fabio Ruzzier je svoji zbirki dodal še dva evropska naslova / 15 Sport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika jadranje - Ob državni regati 420 v organiziaciji JK Čupa Zase, za nas, za ozemlje Na državni regati je sodelovalo 105 posadk, med katerimi štiri slovenske. Na sliki: Ingrid Peric in Chantal Zeriali r. antoni Vsako športno društvo ob organizaciji množične športne prireditve skuša izpolniti vsaj štiri minimalne cilje: želi promovirati sebe, svojo športno panogo, prizadeva si, da bi bila prek športne prireditve prepoznavna slovenska jezikovna skupnost, nenazadnje pa promovira tudi ozemlje. Z razliko od kulturnih društev, ki večinoma prirejajo prireditve izključno za slovensko občinstvo in udeležence, imajo torej športe prireditve pri nas večjo razpoznavno moč, ki seže tudi preko (narodnih) meja. Vse štiri cilje je izpolnila prav gotovo tudi državna regata v razredu 420, ki jo je pretekli konec tedna priredil Jadralni klub Čupa. Preko 250 udeležencev (jadralcev in trenerjev) je tako spoznalo Sesljanski zaliv, prek dvojezičnih plakatov pa so le-ti tudi ugotovili, kdo živi na tem ozemlju. Z uspešnostjo tekmovanja je Čupa obenem pokazala zelo veliko organizacijsko moč in pridobila še večje zaupanje v jadralnih vrstah. Pa ne pozabimo, da velikokrat take množične prireditve oživijo društveni duh, krepijo društvo in povezujejo stare in nove generacije, kar je za društveno bodočnost samo dobrodošlo. (V.S.) ^ ALI ALI 360° Martin Devcich LI ALI David Corva TA JE PA DOBRA ME (NE) ZANIMA Walter Rupel POGLED Z VEJE Rumeni in rdeči kartoni Marij Čuk Vsi zmagali, nihče poražen. Dokončnih volilnih izidov ob izidu tega zapisa še ni, a prepričan sem, da bodo vsi politični osebki izražali taka optimistična stališča. To se vedno dogaja po prebranih glasovnicah in izkušnje pač vedno nekaj izučijo, tako da napovedi o 'vseh zmagovalcih' niso iz trte izvite, politična napoved je lažja od športne, ko nas večina izgubi denar za ceno srečke, ker jih zmaga le malo in mene še ni med njimi! Med stalne zmagovalce se je zapisal tudi Novak Bokovič, čeprav ni politik, marveč teniški igralec. Mladi Srb ruši vse rekorde in z veliko slastjo si privošči predvsem Rafaela Nadala, še pred kratkim kralja peščenih igrišč, a ve se, da tudi kralji niso večni, še papeži ne, pa naj bo Nadal, ki ga Bokovič ogroža na prestolu prvega na svetovni lestvici. Novak ali Nole, kot mu ljubkovalno pravijo, ima ob talentu tudi to srečo, da je zapustil šolske klopi še pred tem, ko so v Beogradu natisnili zgodovinske učbenike, ki povsem izenačujejo četnike in partizane, njihov delež, delovanje med drugo svetovno vojno. A najbrž se Bokovič na vse to požvižga, njemu ni mar geslo kultura in prosveta, to naša bo osveta, tudi devalvirani dinarji so mu deveta briga, on si služi kruh z zelenci, s samimi turnirskimi zmagami sijih je nabral kar 25 milijonov. Šport rojeva novodobne bogataše. A denar, kot se rado reče, ni vse. In še res je! Kogar denar zaslepi, temu ni več pomoči. Kaj je bilo treba na primer glavnemu ravnatelju Mednarodnega monetarnega sklada Dominiku Srauss-Kah-nu posiljevati mlado hotelsko sobarico? Očitno se ni šolal na Apeninskem polotoku, kjer take reči taktično zvito bolje opravijo, ne v hotelih s sobaricami, ampak v razkošnih vilah... DSK-ju, kot se jefinančnik samovšečno rad podpisoval, rdeči karton! Izgon s političnega prizorišča, izključitev s tekme za francoskega predsednika! Glede rdečih in rumenih kartonov pa velja opozoriti tudi na dogajanje med tekmo slovenskega nogometnega prvenstva MariborKoper. Omenjenega prvenstva nihče na Zemlji in Marsu ne upošteva, še gledalci ne (ko se jih zbere na tribuni okrog 500, je že uspeh). To seveda povzroča komplekse manjvrednosti. Pa si je sodnik Tošeski iz Medvod domislil, da bo pripomogel k temu, da se tekma zapiše v Guinnessovo knjigo rekordov. Naj svet ve, da se tudi v Sloveniji igra nogomet, da ni to le dežela kranjskih klobas in žgancev. In je ukrepal: razdelil je tri rdeče kartone in še trinajst rumenih navrh. Tako barvite mavrice na nogometnih zelenicah še ni bilo! Kot je tudi redkost, da se je moštvo, ki se je še jeseni potegovalo za nastop v ligi prvakov, spomladi znašlo v drugi ligi. Sampdoria je zrcalna podoba pregovora: kdor visoko leta nizko pade. Nogometaši genovežanskega kluba so se ves povratni prvenstveni del sprehajali po igrišču, kot so to počeli mladeniči Triestine ali Juventusa... A najbrž so imeli v mislih kaj drugega kot žogo. Nemara so razmišljali o tem, katere podobice, risbice, gesla, okraske naj si tetovirajo na kožo, kajti zdi se, da je sedaj glavni hit športnikov prav ta- tetoviranje. Neverjetno je, kaj vsega si mladenke in mladeniči dajo natisniti na telo, kar presega vse meje dobrega okusa. Ko si slečejo športni dres in pokažejo svojo goloto se zdi, da gre za divje domorodce iz kake džungle, le da so opice glede tega bolj človeške od človeka, saj na njih ni opaziti znakov tetovaže. A kaj hočemo. Časi se spreminjajo. In mi moramo biti v koraku s časom. Zato vsem Zamejcem svetujem, da si na del telesa, kamor ne posije sonce zapišejo simpatično geslo: Zamejec sem, tako je mati djala. Pa še res je! Contador pustil pečat Na 12. strani Motociklist Emili spet na prvem mestu Na 13. strani Tenis: dekleta Gaje prvič zmagale Na 15. strani Za odbojkarice Sloge odločilen zadnji krog Na 16. strani Kontovelke under 14 4. na deželni ravni Na 16. strani 12 S obota, 14. maja 2011 ŠPORT / I E FINCI PRVAKI Finci so novi svetovni prvaki v hokeju. V finalu 75. svetovnega prvenstva elitne skupine na Slovaškem so v nedeljo v Bratislavi premagali Švedsko s 6:1 (0:0, 1:1, 5:0). Bron je osvojila Češka, ki je v malem finalu s 7:4 premagala Rusijo. STONER NEZADRŽEN Avstralec Stoner (Honda) je zmagovalec četrte preizkušnje svetovnega moto-ciklističnega prvenstva za VN Francije v Le Mansu. V elitnem razredu motoGP je premagal Italijana Dovi-ziosa (Honda) in Rossija (Ducati). SLOVANSKI RIM Nekdanja številka 1 ženskega tenisa Rusinja Marija Šarapova je zmagovalka turnirja WTA v Rimu. Šarapova je v finalu ugnala Avstralko Samant-ho Stosur s 6:2 in 6:4. V moški konkurenci pa je 2. nosilec Srb Novak Dokovič v finalu s 6:4 in 6:4 ugnal Španca Rafaela Nadala, sicer prvega nosilca turnirja. AJAXPRVAK Po sedmih letih se je Ajax iz Amsterdama povzpel na vrh nizozemskega prvenstva. Odločilna je bila zmaga nad Twentejem v zadnjem krogu, ki je omogočila Ajaxu, da je na lestvici prehitel ravno Twente. nogomet - Po zmagi z 2:0 v Veroni se Furlani pripravljajo na slavje Udinese korak od lige prvakov V zadnjem krogu jim zadostuje točka na domačem Friuliju - Inter drugi, Sampdoria v B-ligi - Roma brez lige prvakov, Juventus brez Evrope Handanovičz odliko Tudi Chievo je padel in zdaj Udinese je res le še korak od četrtega mesta in uvrstitve v predkrog lige prvakov. V zadnjem krogu proti Milanu črnobelim zadostuje že točka. ROMA BREZ ČETRTEGA MESTA, JUVENTUS BREZ EVROPE - Zelo pekoča pa sta bila poraza, ki sta ga doživela Roma in Juventus. Oboji so igrali v gosteh, a proti ekipama, ki nista imeli pravih motivacij. Kljub temu so tako Delnerijevi kot Montellovi varovanci potegnili krajši konec. Roma se je zaradi tega dokončno odpovedala boju za ligo prvakov, medtem ko ima Juventus le še teoretske možnosti, da bi se uvrstila v Evropo league. Prihodnje leto torej ne bo na evropski sceni stare dame, kar se je zadnjič dogodilo - seveda če izvzamemo dvoletno obdobje, ki je sledilo izpadu v B-ligo zaradi Moggijevih spletkarjenj - od sezone, ko je Juventus treniral Gigi Maifre-di. Nekakšen predpotopni nogomet. V Parmi je Juventus kaznoval ravno bivši igralec Turinčanov Giovinco, mladi up, ki mu niso pri Juventusu nikoli povsem zaupali. Roma je v Catanii celo vodila, a v drugem polčasu je prišlo do preobrata, ki bo Romo z ekonomskega vidika veliko stal, saj je uvrstitev v ligo prvakov vredna vsaj 20 milijonov evrov. INTER 2., NAPOLI 3. - V Neaplju je prišlo do pričakovane delitve točk, ki Interju matematično zagotavlja drugo, Napoliju pa tretje mesto. Obe ekipi sta se tako neposredno uvrstili v ligo prvakov. POLOVICA GENOVE JOČE - Tokrat smo v A-ligi imeli klasičen primer, ko o obstanku ali izpadu odloča društvo. Ne glede na krivdo, ki jo lahko nosijo trener ali igralci, je izpad Sampdorie posledica grobih napak, ki jih je naredilo vodstvo kluba. Izpad Sampdorie ni posledica neuspehov zadnjih krogov (s Cavasinom na klopi 5 točk v 9 tekmah), temveč prodaje Cassana in Pazzinija med zimskim prestopnim rokom, ne da bi predsednik Garrone ničesar potegnil iz žepa, da bi vsaj delno kril hude vrzeli, ki so nastale po odhodu standardne napadalne dvojice. Upravičen je bil odhod Cas-sana, ki se je skregal s predsednikom, a ko so se v klubu odločili, da prodajo še Pazzi-nija, je to že mejilo na mazohizem, ki so ga zdaj zelo drago plačali. Na dnu so se lahko veselili obstanka v Ceseni in Lecceju. Za Ceseno je to pravična nagrada za vedno zadovoljivo igro, a tu- Na veronskem Bentegodiju je Udinese naredil morda odločilen korak na poti do četrtega mesta in predkroga lige prvakov ansa Na veronskem Bentegodiju je bila slovensko obarvana tekma med Chievom in Udinesejem, zmage pa se je veselil reprezentančni vratar Samir Handanovič (ocena 7 zaradi le enega, a izvrstnega, posega), ki je tekmo zaključil brez prejetih zadetkov. Nedvomno je končni izid posledica zagrizenosti, ki smo jo videli na strani Furlanov, medtem ko je bila igra Chieva nekoliko bolj »umirjena«. Bojan Jokič in Boštjan Cesar (oba 5,5), sta bila proti hitrim napadalcem Udineseja v precejšnjih težavah in tudi vezna vrsta jima ni pomagala dovolj. Nekoliko nepričakovana je bila zmaga Palerma, saj so Sicilijanci slavil v Genovi in tako Sampdorio pahnili v B-ligo. Josip Iličič je odigral celo tekmo (ocena 6), Armin Bačino-vič pa le zadnjo tretjino in si kljub temu zaslužil pozitivno oceno (6). Rene Krhin (Bologna) gotovo ni zadovoljen nad iztekajočo se sezono, saj je imel le malo priložnosti, da bi se izkazal. Tudi v Firencah ni igral. di za premetene poteze društva. Tudi ko je bila situacija na lestvici dokaj negativna je vodstvo ohranilo mirno kri in še naprej zaupalo Ficcadentiju. Bilo je le vprašanje časa, da bi se učinkovitost povečala in res, Cese-na je odigrala zelo uspešen konec sezone in kljub mladi in neizkušeni garnituri igralcev, ki je po kakovosti verjetno na nižji ravni od ostalih tekmecev, si je zagotovila obstanek. Tako kot Ficcadenti je tudi De Canio v Lecceju dokazal, da sodi v kategorijo trenerjev, ki so jih vedno podcenjevali. IZIDI 37. KROGA: Lazio - Genoa 4:2, Milan - Cagliari 4:1, Bari - Lecce 0:2, Catania - Roma 2:1, Cesena - Brescia 1:0, Chievo - Udinese 0:2, Fiorentina - Bologna 1:1, Napoli - Inter 1:1, Parma - Juventus 1:0, Sampdoria - Palermo 1:2 VRSTNI RED: Milan 81, Inter 73, Na-poli 69, Udinese 65, Lazio 63, Roma 60, Juventus 57, Palermo 56, Fiorentina 50, Genoa 48, Catania 46, Parma 45, Cagliari 44, Chievo 43, Bologna 42, Lecce 41, Sampdoria 36, Brescia 31, Bari 21. B-LIGA - Sinoči: AlbinoLeffe - Atalanta 2:3. »Sta radi Novak Dokovič v ovaj sezone? Pa ovo je nevideno!« (Srbski komentator takoj po zaključku finala v Rimu, 15. 5.) »Zapravil sem nekaj let življenja.« (Alessandro Petacchi po šprin-tu v Fiuggiju, 12. 5.) Garrone, hvala za plan B (»Zahvalni« transparent navijačev Sampdorie za predsednika kluba, 15. 5.) »Nikogar ne bomo prodali. Cassano se odlično počuti v Genovi. Poročil je tudi Genovežanko in to je zanj idelano okolje. Gotovo nam bo v veliko pomoč za dobro sezono v prvenstvu, pokalu in evropski ligi.« (Riccardo Garrone na spletni strani kluba, 24. 8. 2010) »Na kovancu enega evra se je obrnil in streljal.« (Radijski komentator Francesco Repice je takole opisal zadetek Eto'oja, 15. 5.) »Ko tekmujem, si vedno snamem startno številko, ker sem sramežljiv.« (Tekač Natalino Savi, Primorski dnevnik, 13. 5.) me (ne) zanima Že prej sem slutil, kaj bo Predzadnji krog italijanske nogometne A-lige je slavno Sampdorio pahnil med B-ligaše. Med navijači enajsterice iz Genove je tudi Prose-čan Walter Rupel. Kdaj ste izvedeli? Včeraj (v nedeljo, op. ur.). Kdaj točno? Ob petih. Po radiu? Ne. So mi povedali. Občutek? Sem že prej slutil, kaj bo. Pač, slabo vodstvo. Je torej vsega kriv predsednik Garrone? Mislim, da je prav on kriv. Ni vzel nikogar, ki bi dajal gole. V napadu ni bilo nobenega. In tudi trener mi ni bil všeč. Di Carlo se mi ni zdel dober in tudi iz Cavasina ni bilo nič. Če se ne motim, mu je uspelo zmagati samo proti Bariju. Ste med tistimi, ki zdaj navija za Triestino? Če bi dosegla obstanek, bi si v naslednji sezoni lahko ogledali Sampdorio v Trstu ... Ne, jaz bom gledal samo Sampdorio, ki igra v A-ligi. Verjamete, da se bo kmalu vrnila med elito? Mislim, da se bo, ker bo Garrone spet povlekel denar na dan. Koliko je navijačev Sampdo-rie pri nas? Mah, nekaj jih je. Ko je bil trener Vujadin Boškov, sem jih nekaj poznal. Od kdaj navijate za Samp-dorio? Od leta 1990 približno. Odkar je osvojila »scudetto«? Pravzaprav že od prej, ko je osvojila pokal in potem igrala za pokal pokalnih zmagovalcev. So bila leta Viallija in Man-cinija najlepša? Eh, prav gotovo. Vialli, Mancini, Lombardo, Dossena, Cerezo ... (P. V.) odbojka - V Rimu finale Itas Trentino italijanski prvak Itas Trentino je znova dokazal, da je trenutno najmočnejša ekipa na svetu. Po svetovnem in evropskem naslovu je namreč v nedeljo v Rimu, pred več kot 9.000 gledalci, osvojil še italijansko prvenstvo. Za moštvo predsednika Mosne je to drugi »scudetto« v zgodovini. V finalu so Juantorena in soigralci popolnoma nadigrali Cuneo, ki je bil v povsem podrejenem položaju. Očitno je Cuneo vse moči že potrosil v pol-finalu proti Macerati, medtem ko je Trento še imel nekaj rezerve. Do pravega finala je prišlo že med Trentom in Mode-no, saj so Mania' in soigralci prisilili Trento na igranje pete polfinalne tekme, medtem ko je bil Cuneo, tudi zaaradi odsotnosti nekaterih ključnih igralcev, brez moči. Nedeljski finale ni bil zanimiv, saj je bila razlika med ekipama preveč očitna. Ze v uvodnih minutah je jasno prišla do izraza večja prodornost Trenta na mreži, medtem ko je imel Grbic velike težave: ob slabšemu sprejemu ni imel nikogar, ki bi mu zagotavljal visoke odstotke učinkovitosti v napadu. Obratno je Raphael lahko računal na Stokra in Kaziskiyja. Cuneo se je nekoliko boril le v drugem nizu, ki se je zaključil 25:22. V tretjem setu pa je prišlo do pravega monologa ekipe iz Trenta, ki je nasprotniku dovolila narediti le devet točk, kar se na takem nivoju le malokdaj vidi. Za najboljšega igralca finala so proglasili Jana Stokra, ki je v treh nizih dosegel kar 21 točk. IZID FINALA: Itas Trento - Bre Banca Cuneo 3:0 (25:13, 25:22, 25:9) košarka - V višjih državnih ligah Zdaj še končnica Legadue: Videmski Snaidero že drugič izgubil v Benetkah - Ženske: SGT izgubila v Bielli A LIGA - Zadnje kolo v prvi ligi je bilo nadvse zanimivo, predvsem kar zadeva uvrstitev v končnico in na predpredzadnje mesto, ki še zagotavlja obstanek brez eventualnega dodatnega plačila 500.000 evrov drugouvrščeni v Legadue. Poleg prvih treh - Montepaschi Siena, Bennett Cantu in Armani Jeans Milan - so se v končnico uvrstile po vrsti Air Avellino, Benetton Treviso, Dinamo Sassari, Cimberio Varese in Canadian Solar Bologna. Izpadle pa so nekatere na papirju bolj kotirane ekipe, in primis rimska Lottomatica Saše Filipovskega (Dasic 17), ki je sicer častno s 83:73 izgubila v Sieni (Mc Calebb 21). Nekoliko preseneča tudi 4. mesto Avelli-na (Szewczyk 18), ki je zmagal v Brindisi-ju proti že izpadlemu Enelu (Pugi 14) kar s 68:112. Američan s slovenskim potnim listom Omar Abdul Thomas je (16 točk) je bil spet med najboljšimi in so ga tudi proglasili za najboljšega igralca lige. Ostale nagrade so šle Alessandru Gentileju (Benetton Treviso) kot najboljšemu mlademu pod 22.letom in trenerju Trincheriju ter upravitelju Arrigoniju (oba Bennet Cantu). Razburljivo je bilo tudi na dnu, kjer je Angelico Biella (Sosa 23, Jurak 6) z zmago v Montegrana-ru (Ford 21, Cavaliero 9) z 79:82 vendarle dosegel obstanek v ligi. Trener Siena Pianigiani Podvig pa ni uspel Teramu (Fultz 20), ki je po porazu v Bologni (Winston 21) s 96:94 predzadnji. Mahoričev Vanoli Braga Cremona (Milič 18), ki je bil že rešen, pa je izgubil doma proti Sassariju (Hunter 28). Armani Jeans in Canadian Solar sta se medtem pred končnico dodatno okrepili, saj sta najeli Američana Carla in Nicholsa. LEGADUE - V drugi ligi je v teku če-trtfinale (ali polfinale, če se Teramo odpove odkupu obstanka) končnice. Videmski Snaidero (Williams 15) je že vdru-gič izgubil v Benetkah (Clark 21) in bi za prestop zdaj moral zmagati vse tri preostale tekme (dve doma in eno na tujem). Stanje ostalih dvobojev je naslednje: Fastweb Casale-Tuscany Pistoia 2:0, Sunrise Scafati-Sigma Barcellona 1:1, Immo-biliare Spiga Rimini-Prima Veroli 2:0. Naslednje tekmo bodo na sporedu danes, v četrtek in v nedeljo. ŽENSKA ELITNA B LIGA - V ženski elitni B ligi je Joganov Petrol Lavori Milje, kot smo že poročali, v finalu svoje skupine v prvi tekmi premagal Valmadrero z 62:51. Tržaška SGT (Bossi 13, Gantar 2) pa je s 60:48 izgubila v Bielli. Marko Oblak kroma / ŠPORT Torek, 17. maja 2011 1 B kolesarstvo - Dirka Po Italiji Na Etni »izbruhnil« Alberto Contador Španec po napadu v rožnati majici - Včeraj prost dan danjel gregori Furlani so spust s Crostisa odlično zavarovali Danjel Gregori je lani opustil tekmovalno kolesarjenje pri Teamu Eppin-ger, a ljubezen do tega športa ni minila, le da se zdaj s kolesarstvom ubada rekreacijsko. Z zanimanjem seveda spremlja dogajanje na Giru in tudi v nedeljo je gledal etapo s končnim vzponom na Etno: »Moram priznati, da me je Contador presenetil. Pričakoval sem sicer, da bo v zadnjih kilometrih poskušal pometati s konkurenco, a si ne bi mislil, da bo pobegnil že toliko kilometrov pred ciljem in si pri-kolesaril tako prednost.« Meniš, da je Gira že konec? To pa ne. Minil je komaj prvi teden in pred sabo imajo še veliko gorskih etap, ki bodo odločilne. Glede na to, kar smo videli na Etni, pa mislim, da bo Contador ubranil prednost in na koncu tudi zmagal. Contador tekmuje pod Damoklejevim mečem možnega izničenja rezultatov po koncu Gira. Nedvomno gre za nekoliko čudno situacijo. Ne glede na to, da je Contadorjeva usoda neznanka, Ni-bali cilja na končno zmago. Ne bo se zadovoljil z drugim mestom. Veliko se govori o nevarnostih nekaterih spustov. V dvomu je npr. spust s Crostisa. Po internetu sem si ogledal posnetke spusta in mislim, da so Furlani zelo dobro zavarovali cesto. Po mojem bi morali potrditi spust. Vsekakor so tragedije večkrat posledica nezbranosti kolesarjev oziroma prevelikih hitrosti. Tudi utrujenost vpliva na to, da slabo zapelješ v ovinek. Sam si se odločil, da le še rekreativno kolesariš. Kolesarstvo mi je jemalo preveč časa. Nimaš več svojega življenja, saj si prisiljen vsak dan po več ur kolesarit. Zdaj pa lahko grem le takrat, ko se mi ljubi. Nihče me ne sili v to. Kateri je bil najtežji vzpon, ki si ga preko-lesaril? Pavličevo sedlo. Pet kilometrov dolg vzpon s povprečnim naklonom 8 % in predeli s 17 % naklonom. ETNA - Namesto Etne je v nedeljo na kolesarski dirki po Italiji ogenj in dim izbruhnil Španec Alberto Contador, ki je je v boju za zmago presenetil vse tekmece, osvojil etapo s ciljem na znamenitem ognjeniku, oblekel rožnato majico vodilnega in si nabral prvo pomenljivo prednost pred zasledovalci. Vzpon je bil dolg, vendar ne trd, zato preseneča, s kakšno lahkoto je Španec pustil za sabo ostale favorite letošnje italijanske pentlje. Mar to pomeni, da je brez konkurence. Po včerajšnjem počitku bomo odgovor dobili v prihodnjih etapah. Pa še to: etapa s spustom s Cro-stisa je bila potrjena. Izidi 9. etape: 1. Contador (Špa/Saxo Bank) 4.54:08; 2. Rujano (Ven/Androni) + 0:03; 3. Garzelli (Ita/Ac-qua & Sapone) 0:50; 4. Nibali (Ita/LIQ). Skupno: 1. Alberto Contador (Špa/Saxo Bank) 33.03:51; 2. Kanstancin Siv-cov (Blr/HTC-Highroad) +0:59; 3. Christophe Le Mevel (Fra/Garmin) 1:19; 4. Vincenzo Nibali (Ita) 1:21; 5. Michele Scarponi (Ita) 1:28; 6. David Arroyo (Špa) 1:37; 7. Roman Kreuziger (Češ) 1:41; 8. Jose Serpa (Kol) 1:47; 9. Dario Cataldo (Ita) 2:21; 10. Matteo Carraro (Ita) 2:21 ..; 132. Gorazd Štangelj (Slo/Astana) 59:38; 133. Borut Božič (Slo/Vacansoleil) 59:41; 141. Simon Špilak (Slo/Lampre) 1:01:48. rokomet Koprski Cimos na pragu podviga LIZBONA - Rokometaši portugalske Benfice in koprskega Cimosa so se v prvi finalni tekmi evropskega pokala challenge v nedeljo v Lizboni razšli z neodločenim izidom 27:27 (13:11). Najboljši strelec Radojkovičevih varovancev je bil Krivokapič, ki je dosegel 11 zadetkov. Povratna tekma bo v nedeljo v Kopru. Samomor olimpijskega prvaka NAIROBI - Olimpijski prvak v maratonu iz Pekinga 2008, Kenijec Samuel Wanjiru, je pri padcu z balkona na svoji hiši v Nyandarui severozahodno od Nairobija izgubil življenje. Zaenkrat še ni jasno, ali je 24-letni atlet storil samomor ali je šlo pri tem za nesrečo. Wanjiru naj bi se v nedeljo zvečer hudo sprl s soprogo, potem ko je po navedbah lokalnih medijev domov prišel v družbi neke druge ženske. Maradona v Dubaj DUBAJ - Legendarni argentinski nogometaš Diego Maradona bo novi trener ekipe Al-Wasl iz Dubaja. Kot je dejal podpredsednik kluba Marwane Ben Bayatt bo Maradona ekipo prevzel prihodnjo sezono.«Z Maradono smo dosegli dogovor, podrobnosti pa bomo sporočili kasneje,» je dejal Ben Bayatt. motociklizem - Trofeja Kawasaki H • ! • ■ i V V Emili drugič uspesen Na drugi preizkušnji v Misanu je kljub slabemu počutju osvojil prvo mesto Dve na dve. Proseški motociklist Mitja Emili je slavil zmago tudi na drugi letošnji preizkušnji Trofeje Kawasaki. Na dirkališču v Misanu je Emili začel dirko z drugega mesta. Član tržaškega kluba Motoc-lub Trieste je prevzel vodstvo že po prvem zavoju. Tekmec Morreale ga je nato prehitel. Boj med vodilnima je s tretjega mesta nevarno spremljal Francoz Galdes, ki pa se ni uspel prebiti v ospredje. Emili se je boril in uspel je prehiteti trdoživega Morrealeja. Nekaj desetink sekunde prednosti mu je zadoščalo, da je kot prvi prečkal ciljno črto. Emili po dveh dirkah vodi na skupni lestvici, za ovratnik mu diha Morreale. Prav ta dva motociklista se bosta bržkone borila za končno zmago v Trofeji Kawasaki. Tretja preizkušnja bo 12. junija na dirkališču Vallelunga pri Rimu. »Pred dirko se nisem počutil dobro. Bal sem se, da zaradi bolečin v trebuhu sploh ne bom dirkal. Nato mi je bilo bolje in sem stisnil zobe. Še dobro, da sem startal, drugače bi izgubil pomembne točke v boju za končni naslov,« je komentiral Emili. Mitja Emili na dirkališču v Misanu ALI ALI g ro Pomožni trener OK Val David Corva živi v Štandrežu, zaposlen pa je v furlanskem podjetju, ki prodaja parket, vrata in stopnice. Rdeča kapica ali Snegulj-čica? Rdeča kapica, ker mi je všeč rdeča barva. Na počitnice julija ali avgusta? Julija, ker je avgusta povsod preveč turistov. Facebook ali Twitter? Facebook. Italijanska ali slovenska literatura? Malo ena malo druga. Italijanska ali slovenska glasba? Italijanska. Po radiu pač slišim več te. Ribe ali meso? Tu je velik problem. Recimo meso. File na žaru, malo pečen. Jorge Lorenzo ali Casey Stoner? Stoner, ker oni drugi je Španec. Trst ali Ljubljana? Trst. Oziroma ne, Ljubljana. Ljubljana, ja, ker je bolj romantična. Silvio Berlusconi: premagljiv ali neuničljiv? Hm, Berlusconi ... Rekel bom premagljiv. Naj se čim prej pobere. Hillary Clinton ali Monica Lewinsky? V kakšnem smislu? Mah, naj bo Lewinsky. Odnos z bivšimi: dober ali slab? Recimo dober, še kar dober. Gostilna Turri ali Gianni? Turri! Ker je Turi naš, štan-dreški. Žogo si dobil od Stefana Faganela. Komu jo boš podal? Nogometašu Erosu Kogoju. B60 STOPINJ Martin Devc Od plesa do košarke Martin Devcich (rojen 25. 8. 1990) od Sv. Ivana je bil letos član članske Borove ekipe, ki je igrala v deželni C-ligi (in se uvrstila v playoff). S košarko pa se je 20-letnik začel ukvarjati šele v drugem razredu višje srednje šole, saj je bil pred tem karateist in plesalec. Pri društvu Club Diamante je z Giulio Cal-ligaris plesal standardne in latinskoameriške plese ter bil med najboljšimi pari v naši deželi. »Potem sem se tega naveličal in izbral raje košarko. Začel sem pri Boru, kjer še vedno igram,« pravi dijak jezikovnega liceja France Prešeren. Med svoje najboljše športne uspehe uvršča nastop z Borovo ekipo v prvenstvu U21, v katerem so bili pred uvrstitvijo v polfi- nale. V poletnih mesecih rad igra tudi nogomet s prijatelji, s katerimi letos načrtuje tudi nastop na kakem turnirju. Stan: zaseden Ostali športi: nogomet Ostale dejavnosti in konjički: taborništvo in fešte Dnevniki, revije, TV-dnevniki, TV-oddaje: tv gledam malo, ob kosilu Simpsons, Futurama, Camera cafe in zdaj How i met your mother ... ker oddajajo takrat. Novice berem po internetu Spletna stran: You...Tube in Wikipe-dia Knjiga na nočni omarici: V. Hugo, L'uomo che ride (je na moji nočni omarici že več kot eno leto ... ) Najljubša glasba: Swing Najljubši film: Un'otti-ma annata Moj lokal: La pignata (Santa Barbara/Korošci, Milje) Najljubša jed: ribe Najljubša pijača: jabolčno vino, Martini in Sheridan's Mi je všeč/mi ni všeč: imeti čas/pozabljati Najljubši športnik: Francesco Totti Najljubša osebnost: Joseph Merrick Najljubše počitnice: upam, da bodo najlepše letošnje Če ne bi izbral svojega športa, bi rad bil ... plavalec Moja himna: MC Hammer - Can't touch this Moj vrstni red: ljubezen, prijatelji, šport in zdravje SPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako foto kroma park in zabavišče na dunaju držalo na pokrovu godal dolg,ozek kos blaga prodajalec morskih živali riccardo illy skupina žuželk azijec (zanič.) mehkonebni glas vse v redu v bostonu in torontu urednica novega matajurja namor volilni dan znoj ali cesta nekdanja borova atletinja in azzurra slovenski skladatelj in dirigent (risto) podolgovat kos lesa ulica v rimu in milanu kem. znak za nikelj majhen lesen plug olje delfinov in rib oster glas pri udarcu koničasti konec orodja, nasadilo ruski skladatelj (vladimir ivanovič) krmilo motornega vozila reka v franciji cankar ivan kraj vbosni pogan, velikan deklica iz "Čudežne dežele" izumitelj polaroida (edvin) kofi anan čufar tone sinead o'connor prebivalka afriške države japonski smučarski skakalec (noriaki) kravica, telička poklon beograjski nogometni klub mesto vangliji SLOVARČEK - KASAI = jap. smučarski skakalec • REBIKOV = ruski skladatelj • SEN = japonski novec, stotinka jena • VAR = reka v Franciji 1 4 Torek, 17. maja 2011 KOŠARKA / državna c-liga - Borut Ban, protagonist letošnje sezone »Če me zdaj vprašate, bi še ostal pri Jadranu« To, da je v članski ekipi lider 19-letnik, je pri nas prej izjema kot pravilo. Pa vendar se včasih to dogaja: pri Jadranu je letos imel odločilno vlogo mladi Borut Ban, ki je bil ne samo najboljši posameznik pri Jadranu, ampak tudi med najboljšimi v skupini C. Med strelci je bil na četrtem mestu (16,5 točk na tekmo), bil je deseti najbolj koristen igralec (povprečna ocena 14,46), že od začetka prvenstva pa je bil med igralci, ki so preživeli na igrišču največ minut (povprečno 36,19 minut). Na Borutove številke Leta: 19 Višina: 190 cm Število treningov: tri do štirikrat tedensko in dve tekmi, prost sem bil samo ob nedeljah. Ob četrtkih sem vadil individualno s trenerjem Gernevičem na Proseku Največje število doseženih točk: 38 v 39 minutah proti Padovi Najmanjše število doseženih točk: 5 v 33 minutah proti Venezii Najdaljša minutaža: štirikrat je odigral 40 minut Najboljši odstotek pri metih za 2 točki: 86 % (6:7) Najslabši odstotek pri metih za 2 točki: 20 % (1:5) Največje število doseženih trojk v eni tekmi: 4:6 (67 %) Najboljši izkupiček pri prostih metih: 10:10 (100%); 100 % je bil osemkrat) Najslabši izkupiček pri prostih metih: 2:6 (33 %) vseh treh lestvicah je bil tudi najmlajši, nasploh pa je bil edini 19-letnik, ki si je priboril mesto med najboljšimi v skupini C. S pravilnim odnosom, poslušnostjo in skromnostjo, ki ga že zdaj označujejo, lahko doseže še marsikaj, kot opozarja oče in bivši prvoligaš Marko Ban, pa je pot še dolga, saj je sam spoznal, koliko truda je moral vložiti, da se je povzpel tako visoko. Borut ban, maturant Družboslovenga liceja A. M. Slomšek, je letos igral tudi v državnem prvenstvu U19, kjer je bil prav tako glavni motor ekipe. Kot vsi ostali sogovorniki, je tudi 19-let-nik pozitivno ocenil komaj minulo sezono, tudi njemu pa je grenkobo zapustil zadnji poraz: »Bili smo utrujeni; najbrž pa je bil odločilen poraz na gostovanju v Padovi, ko smo klonili samo za točko. Potem ko smo dosegli play-off, smo se namreč sprostili, tudi na treningih, in to je vplivalo na naše nadaljnje nastope. Pa tudi ambicije niso bile več tako visoke. Kljub temu pa smo v prvenstvu dosegli več kot so vsi pričakovali ...« Si zadovoljen s tvojimi nastopi? Sem. Letos sem dobil večjo minutažo. Ujemal sem se z vsemi igralci, starimi in mladimi. Večkrat smo poudarili, da si letošnji lider ekipe. Kaj ti misliš o tem? Že v začetku sezone mi je trener Vatovec zaupal veliko odgovornost, ki se je med sezono vedno večala. Tudi sam sem se zato počutil, da sem bolj odgovoren in tudi bolj samozavesten. Posledično sem igral tudi bolje. Ali ti je kdaj težilo, da si imel toliko odgovornosti? Ne. Lepo je, da iščejo tebe, ko so drugi v težavah. Prav tako mi je všeč, ko gradim igro: čutim, da sem močnejši in bolj samozavesten. Katera tekma ti bo ostala v spominu? Če upoštevam svoj najboljši nastop, ne bom pozabil tekme proti Padovi, ko sem dosegel 38 točk. Dobro pa se spominjam tudi dobrega skupinskega nastopa, ko smo v Limeni zmagali za dve točki. Kdaj pa si bil razočaran nad svojim nastopom in si občutil, da so drugi od tebe pričakovali kaj več? Prav gotovo sem bil razočaran po zadnji tekmi proti Padovi. Vodil si igro, čeprav si bil najmlajši na igrišču. Kako so to sprejemali starejši igralci? Na igrišču ni razlik, ni važno, kdo je starejši, kdo pa mlajši. Letos so nas starejši igralci zelo lepo sprejeli medse, bili smo jim enakovredni, kar pomeni res veliko. Vseh najbrž zanima, ali bo Borut Ban še naprej igral pri Jadranu ... Zdaj se moramo z vodstvom Jadrana šele sestati. O naslednji sezoni še nisem razmišljal. Kaj bi si želel? Bi se preizkusil v višji ligi? Ne vem. Najprej je odvisno, kako bo pri Jadranu. Potem pa, ali bom prejel kako ponudbo - če bom prejel tako, ki se ji ne bomo mogli odreči, bom o tem premislil. V kateri ligi bi lahko igral? Težko bi karkoli rekel. Sem igralec, ki fizično ni tako močan, in mislim, da bi se to poznalo v višjih ligah. Vprašljivo je torej, ali bi res lahko igral v najvišjih ligah. Fizično pripravljenost pa se lahko izboljša ... Seveda. Vsekakor o bodočnosti še nisem razmislil. Če bi me zdaj kdo vprašal, kaj mislim, bi mu odvrnil, da bi ostal pri Jadranu. Veronika Sossa deželna c-liga - Po rednem delu čaka Bor in Breg še končnica Nasvidenje v finalu? Prej se v play-offu ne moreta srečati - V četrtfinalu že konec tedna Bor -Tolmezzo (v petek) in Breg-Roraigrande (v soboto) C2-liga IZIDI Alba - Venezia Giulia 73:6S, Servolana - Ronchi 87:70, CBU - UBC 83:81, Portog ruaro - Geatti 8S:71, Collinare - Roraigrande 74:88, Romans - Cervignano 68:70, Tolmezzo - Ardita 72:82, Bor Radenska - Breg 60:63 Servolana 30 26 4 2436:2070 S2 Alba 30 22 8 2241:2021 44 Breg 30 20 10 2250:2091 40 Ardita 30 20 10 2123:1982 40 Bor Radenska 30 18 12 2169:2108 36 Tolmezzo 30 16 14 19S8:204S 32 Cervignano 30 16 14 2269:229S 32 Roraigrande 30 16 14 2230:2260 32 Ronchi 30 14 16 2086:12S4 28 Venezia Giulia 30 13 17 2090:2036 26 Romans 30 13 17 2182:2182 26 UBC 30 12 18 2083:2126 24 CBU 30 10 20 2223:23SS 20 Portogruaro 30 9 21 1986:2112 18 Geatti Time 30 8 22 214S:2320 16 Collinare 30 7 23 1983:2392 14 TAKO ZDAJ: Servolana napredovala v državno C-ligo. Četrtfinale končnice: Alba - Ronchi, Breg Roraigrande, Ardita - Cervignano, Bor Radenska - Tolmezzo D-liga skupina za napredovanje Santos - Gemona 64:63, Fogliano -Fontanafredda 83:89, San Vito - Kontovel 67:53, Tarcento - Don Bosco 88:69 Don Bosco Santos San Vito Tarcento Fogliano Gemona Kontovel 13 13 13 13 13 13 13 S 940:929 S 879:870 5 936:874 6 1010:914 7 874:919 7 88S:920 2 11 763:863 PRIHODNJI KROG: Kontovel Tarcento (21.5. ob 20.45), Fontanafredda - Santos, Gemona -Don Bosco, San Vito - Fogliano Daniel Crevatin in Miran Bole (v sredini) sta v soboto pred derbijem prejela priznanje KK Bor za 150. nastop v Borovem dresu kroma Zadnji krog rednega dela deželne C-lige je izrekel le še zadnje razsodbe brez večjih presenečenj. Breg je po sobotni zmagi v derbiju na koncu četrti in računa na tretje najboljše izhodišče v play-offu, Bor Radenska pa je peti in torej četrti nosilec končnice. Brežani se bodo v četrtfi-nalu spoprijeli z Roraigrandejem, prva tekma bo v soboto ob 20.30 v Dolini. Borovce pa čaka v prvem krogu Tolmezzo, s katerim se bodo prvič predvidoma spoprijeli že v petek ob 20.30 na Stadionu 1. maja. Povratni srečanji bosta nato v sredo ali četrtek na tujem, morebitna tretja tekma pa spet na igrišču naših predstavnikov v soboto, 28. maja. Najboljše izhodišče v prvenstvu za napredovanje ima kot znano krminska Alba, ki jo čakajo deveto uvrščene Ronke, goriška Ardita pa se bo pomerila s Cervignanom. Če bi doslej najboljše štiri pe- terke v prvem krogu opravile svoj posel, bi Krašovčeve fante v polfinalu doleteli Goričani, Popovičeve pa Bri-ci. Če se bosta Bor in Breg letos spet srečala, pa bi bilo to v velikem finalu za državno C-ligo. Kot smo že pisali, je Servolana že zdavnaj napredovala v višjo ligo, Fagagna pa neposredno izpadla v nižjo. Menguccijeva Muggia in Romans sta se preko desetega in enajstega mesta rešila brez dodatnih obveznosti, v play-outu pa so s Portogruarom naposled pristale vse tri videmske postave. Para dodatnih tekem za obstanek sta UBC (12.) - Geatti (15.) in CBU (13.) - Portogruaro (14.). Ekipi, ki bosta dvakrat izgubili, bosta nazadovali v D-ligo 2011/2012. O nasprotnikih Bora in Brega lahko zapišemo, da gre za izjemno solidni moštvi. Če so Karnijci, ki bodo prekrižali orožje s Svetoivančani, po sijajni sezoni v zadnjem obdobju močno popustili, pa so Pordenonča-ni, ki bodo izzivali Dolinčane, v strmem vzponu, zlasti po prihodu nadarjenega Cipolle. Posebej naporno bo za naša predstavnika, ki sta vsekakor favorita, dokaj oddaljeno gostovanje sredi tedna. Naši drugje uspesni V prvi tekmi polfinala državne C-lige je videmski NBU doma ugnal Spilimbergo s 70:67. Peter Sosič je zbral 15 (5:10 iz igre, 3:3 v prostih metih), Saša Ferfoglia pa 5 točk (2:6 iz igre, 1:2 PM). Če bi Videmčani zmagali tudi jutri v go-steh, bi bili že v velikem finalu. V play-outu D-lige pa je Goriziana, ki jo vodi Andrea Mura, zmagala prvo tekmo doma proti Casarsi z 69:61. V primeru uspeha tudi na tujem bi se Goričani lahko veselili obstanka že v nedeljo. Drugi o Borutu Skratka, največ pričakujem od Boruta Bana in Saše Malalan. /.../ Oba bosta imela možnost, da se izkažeta (trener Vatovec, PD, 29. avgust 2010) Nedvomno je bolj pripravljen na merjenje moči s člani kot pa večina mladincev, ki prihaja na Acegasove treninge. Za letos je pametno, da nastopa kot protagonist v čisto solidni ligi, kot je C1. /.../ Toda bolj pomembno je, da ima sam v sebi željo po dokazovanju in da se v prihodnji sezoni, /.../ preizkusi v drugoligaški ravni. Drugače tvega, da se izgubi po nižjih ligah. (trener Acegasa Eugenio Dalmasson, PD, 22. 9. 2010) Nikoli ga nisem prepričeval, da mora biti košarkar. Pač - zgodilo se je. (Marko Ban, oče, PD, 19. 10. 2010) Tudi ni pričakovati, da bi mladi Borut Ban stalno igral tako sijajno kot proti Coneglianu in predvsem s takimi odstotki pri metu (30 točk s 13:14 PM, 4:7 za 2 in 3:4 za 3 točke ter 3 asistence). Na dlani pa je, kot sva po tekmi razmišljala s Sergiom Tavčarjem, da se Borut iz tekme v tekmo razvija v »pravega« košarkarja /.../. (Branko Lakovič, PD, 23. 11. 2010) Tehnično bi lahko igral tudi v višji ligi, zaradi fizičnih sposobnosti pa najbrž še ne (Borut Ban, PD, 27. 1. 2011) Pri 18 letih Borut v pravi fazi, da se zave, kateri je njegov potencial. Pri Jadranu ima zdaj privilegirano situacijo, saj tu lahko veliko igra in lahko pridobi veliko izkušenj. /.../ Vsekakor pa menim, da lahko še nekaj let ostane v državni C-ligi. (Jan Budin, PD, 30. 12. 2010) Borut Ban je eden izmed talentiranih igralcev. Če bi bil fizično močnejši, bi bilo najbrž zanj še boljše. Na žalost v prvi italijanski ligi in v evroligi je danes važnejša fizična moč kot pa tehnično znanje. (Massimo Raseni, PD, 8. 3. 2011) Lider ekipe si ne sme dovoliti takega pristopa. Ni imel pravega motiva in tega ne odobravam. To je bil tudi razlog našega slabšega nastopa v prvem delu: potem ko se je on pobral, je cela ekipa zaigrala bolje. (trener Vatovec o Borutu, PD, 5. 4. 2010) Mald igralec namreč lahko odlično dozori tudi v nižji ligi, kjer si prevzame vse odgovornosti in je protagonist. /.../ Po letošnji sezoni prav gotovo lahko razmišlja tudi o izkušnjah v višjih ligah. (Maurizio Modolo, PD, 19. 4. 2011) Zelo bi bil vesel, če bi z nami igral tudi igralec, ki je pripadnik slovenske narodne skupnosti, kot je Borut Ban. To bi bil prvi zelo pomemben korak. (Matteo Boniccioli, Il Piccolo, 16. 5. 2011) »S7Č Ta teden Moschioni (Br) in Štokelj (B) 17, Gantar (K) 15, Richter (Br), Giacomi (Br) in Paoletič (K) 14, Burni (B) 13. Skupno dež. C-liga: Burni (B) 385, Giacomi (Br) 381, Madonia (b) 374, Richter (Br) 357, Samec (Br) 348, Gri-maldi (Br) 320, Fumarola (B) 306, Za-nini (B) 266, Ferfoglia (Br) 265, Crevatin (B) 222, Visciano (Br) 194, Štokelj (B) 181, Bole (B) 178, Bozic (Br) 127, Babich (B) 118, Semec (Br) 99, Moschioni (Br) 94, Medizza (B) 71, Schillani (Br) 38, Pipan (B) 37, Zeriali (Br) 26, Bocciai (B) 14, Krčalič (B) 7, Norbedo (Br) in Pertot (B) 5, itd. Skupno D-liga: Šušteršič 341, Lisjak 240, D. Zaccaria 212, Paoletič 203, Švab in Križman 175, Hrovatin 117, Gantar 54, Regent 46, Godnič 34, Starc 12, itd. Statistike top Prosti meti: Samec (Br) 4:4, Štokelj (B) 11:12; za 2T: Zanini (B) 3:4 (75 %); za 3T: Madonia (B) 2:4 (50 %). STATISTIKE FLOP: za 2T: Križman (K) 0:5, Hrovatin (K) 1:9, Kontovel 15:55 (27 %); za 3T: Crevatin (B) 0:6, Burni (B) 1:6, Giacomi (Br) 1:5, Bor 5:24 (20 %). Play-off D-lige: vse v zadnjem krogu 40 minut pred koncem navdušujoče končnice kar pet ekip še upa v napredovanje iz D- v C-ligo. V soboto pa se bodo veselile le tri. Iz boja sta bila izločena Fogliano in Gemona (12 točk), vztrajajo pa Don Bosco, Santos in San Vito (vsi 16) ter Fontanafredda in Tarcento (14). Pari zadnjega kroga: Fontanafredda - Santos, Kontovel - Tarcento, Gemona - Don Bosco, San Vito - Fogliano. Odločati bi znale celo razlike v koših. / ŠPORT Nedelja, 15. maja 2011 15 jadranje - Zadnja predolimpijska regata za Simona Sivitza Košuto in Jaša Farnetija Prve olimpijske kvalifikacije zaključila na tretjem mestu Čupina posadka na finalni regati za kolajne na Gardi 10. - Z 2. mesta na skupni razvrstitvi zdrknila na tretje Zadnja predolimpijska regata na Gardskem jezeru Olympic Garda se je zaključila brez presenečenj: član olimpijske ekipe v razredu 470 bo dvojica Zando-na'/Zucchetti, ki je zadnjo regato zmagala in si tako na treh odločilnih regatah priborila največje število točk. Ali bo starostna italijanskega jadranja Zandona, udeleženec dveh olimpijskih iger, res nastopil pa je sicer še neznanka, saj bodo jadralci morali državi šele priboriti vstopnico za olimpijske igre decembra v Perthu na svetovnem prvenstvu. V boj za nastop na olimpijskih igrah sta se prvič vključila tudi Čupina jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, ki sta prve olimpijske kvalifikacije zaključila na tretjem mestu, kakršna je bila tudi njuna končna uvrstitev na zadnji regati na Gardskem jezeru. Drugo mesto na skupni razvrstitvi, ki sta ga ubranila vse do finalne regate, sta izgubila, potem ko sta medal race končala na 10. - zadnjem mestu. Zadnji dan sta ju prehitela Zeni in Pitanti, ki sta bila v nedeljo prva. Varovanca trenerja Matjaža Antonaza sta zadnjo regato začela prepričljivo, saj sta bila pred Zenijem še nekaj metrov pred prvo bojo, nato pa je izkušeni domačin uspel nadoknaditi zaostanek, ju prehitel in bojo objadral kot tretji, Simon in Jaš pa šesta. »Tedaj sta se naša jadralca odločila, da poskušata na vse ali nič. Izbrala pa sta napačno stranico in tako prijadrala skozi cilj zadnja,« je pojasnil trener, ki pa je bil z napredkom, ki sta ju fanta pokazala na tej regati, zadovoljen. Vrstni red: 1. Zandona'/Zucchet-ti 18 točk (1, 1, 1, 2, 1, 1, 5, (14), 1, 1, 2), 2. Zeni/Pitanti 40 (4, 3, 3, (9), 2, 4, 4, 3, 8, 7, 1), 3. Sivitz Košuta/Farneti 58 (3, 2, 2, 4, 7, 7, 3, 6, (13), 4, 10), 4. L. in R. Dubbini 68 (2 (15), 6, 8, 3, 3, 6, 8, 4, 10, 9), 6. Mikulin/Prinčič 73 (6, 5, 14, 1, 6, (16), 12, 10, 11, 2, 3). tenis - Ženska B-liga Vse je še možno Po zmagi proti Liberi je za ekipo ŠZ Gaja še vedno dosegljiv tudi play-off Libera - Gaja 1:3 Lubiani (2.6) - Cigui (2.2) 3:6, 1:6, Anisimova (2.8) - Orlando (2.4) 3:6, 0:6, Mansutti (4.1) - Corbo (3.4) 6:4, 6:2, Lubiani-Anisimova - Cigui-Orlando 6:7, 6:1, 4:6. Teniška ženska ekipe Gaje ne v deželnem derbiju proti LIberi osvojila sicer morda pričakovano, toda izjemno pomembno in težko zmago. Po njej so se odločno oddaljile od dna lestvice in nehvaležno zadnje mesto, ki direktno vodi v nižjo ligo, prepustile prav ekipi iz Tržežima. S prvo prvenstveno zmago (v prejšnjih krogih so dvakrat igrale neodločeno, uvodno tekmo proti Scaligeru iz Verone pa izgubile) so tudi precej popravile svoj položaj na lestvici, tako da se teoretsko lahko še vedno borijo tudi za uvrstitev v play-off (prva tri mesta po rednem delu) ali vsaj za najboljši izhodiščni položaj v play-outu, to je za 4. mesto v svoji skupini. Odkar igra Gaja spet z najboljšo postavo, še ni doživela poraza, zato lahko na nadaljevanje prvenstva gledajo z zmernim optimizmom. Dvoboj proti Liberi je bil zelo naporen, saj je trajal praktično ves dan. Gostitelji so imeli na razpolago le eno pokrito igrišče, na katerem so zaradi slabega vremena v nedeljo odigrali vse posamične tekme. Paola Cigui in Carlotta Orlando sta vknjižili prva Paola Cigui kroma dvoboja posameznic. Njuni nasprotnici sta bili nekdaj zelo kotirani Lu-bianijeva in Anisimova, ki sodita zdaj med veteranke. Pokazali sta dobro tehnično pripravljenost (posebno je bilo to vidno v kasnejši igri dvojic), vendar se na »dolgi rok« nista mogli upirati mlajšim gajevkam. V tretjem dvoboju mladi Petri Corbo ni uspelo premagati na papirju slabšo (a nekoliko starejšo) Monsuttijevo, s katero že po tradiciji bije izenačene dvoboje. Odločilna za zmago Gaje je bila tako igra dvojic, v kateri sta Ciguijeva in Orlandova po težkem boju le dosegli ključno točko za Gajo. atletika Ruzzier v Franciji dvakrat »zlat« Hitrohodec Fabio Ruzzier je na veteranskem EP v Franciji osvojil zlato kolajno tudi na razdalji 30 km. Za razliko od petkove preizkušnje na 10 km je bila nedeljska tekma za vse udeležence izjemno zahtevna, saj je deževalo in je bilo mraz. V Ruzzierjevi kategoriji M55 je nastopilo 23 tekmovalcev, na cilj pa jih je prišlo le osem: dva sta bila diskvalificirana, kar trinajst pa jih ni dokončalo tekme. Ruzzier je zmagal prepričljivo. Prvih 15 kilometrov je bil sicer v rahlem vodstvu malo poznani Francoz Pascal Tournois, ki je hodil nihajoče, naposled pa je popustil. Ruzzier je pri 18. kilometru pospešil in pustil za sabo nevarnega Francoza Brochota, s katerim je dotlej hodil skupaj. Na koncu je Francoz popustil in ga je prehitel tudi Nemec Prieler. Ruzzier je zmagal v času 2.41:38, Prieler je dosegel čas 2.44:52, Brochot pa 2.46:07. Z doseženim izidom se je Ruzzier na absolutni lestvici med 170 hitrohodci uvrstil na 9. mesto, zdaj pa pri 58 letih tudi med veterani tekmuje tudi proti več kot 20 let mlajšimi tekmeci. Hitrejši od njega so bili le trije atleti iz kategorije M35, trije iz kategorije M40 in dva iz kategorije M45 ter nihče iz kategorije M50. Ruzzierju je uspel še en podvig. Na letošnjih evropskih veteranskih prvenstvih je bil edini, ki je zmagal bodisi na najkrajši razdalji (3 km na stezi v belgijskem Gentu) bodisi na najdaljši (v nedeljo na 30 km). V drugih kategorijah takega podviga niso beležili, zato si je Ruzzier prislužil v Franciji številne čestitke nasprotnikov in strokovnjakov. Skupno je Lonjerca na EP dosegel že trinajst zmag. jadranje - Državna regata 420 v organizaciji JK Čupa Naporno, so se pa izkazali Zadnji dan brez regat - Domača posadka Ugrin-Juretič (7. mesto) bi se lahko uvrstila na evropsko prvenstvo v Belgiji Med slovenskimi posadkami sta bila najboljša Matia Ugrin in Mirko Juretič (Sirena/Čupa), ki sta se po štirih plovih uvrstila na 7. mesto Po skoraj dvajsetih letih odkar je jadralni klub Čupa organiziral državno regato Laser Cup, se je letos podal v nov izziv. Pretekli konec tedna je nadvse uspešno izpeljal tridnevno državno regato v razredu 420, ki je veljala kot tretja preizkušnja za nastop na članskem in mladinskem evropskem prvenstvu. Čeprav so posadke dospele v Sesljanski zaliv šele v četrtek in petek zjutraj, se je organizacijsko delo začelo že veliko prej. Čupa ne razpolaga s primerno velikimi prostori, da bi na svojem sedežu gostila tako množično tekmovanje, saj se je vpisalo kar 105 posadk iz cele Italije, ena pa iz Slovenije. Zato so Občino Devin-Nabrežina zaprosili za dovoljenje uporabe tistega dela Sesljan-skega zaliva, ki mu pravijo Castelreg-gio. Prošnje pa je bilo treba vložiti veliko pred časom, ravno tako na pristaniško kapitanijo za dovoljenja na morju. V Catelreggiu, kjer je bila nekoč restavracija, so postavili velik šotor in nekatere manjše za tajništvo, regatni odbor, meritve in tekmovalce. Pomislili so na vsako podrobnost, da bi vse potekalo brez težav. Jadrnice so imele svoj prostor, kombiji drugega, prikolice za jadrnice tretjega, gumenjaki pa so imeli svoj pomol. Pri organizaciji je sodelovalo čez petdeset članov in staršev jadralcev. Razdeljeni so bili v različne skupine (kuhinja, logistika, tajnišvo, sedež, morje), vsaka pa je imela tudi svojega koordinatorja. Predsenika JK Čupa Roberta Antonija je pozitivno presenetila pomoč članov, sam ni pričakoval tako številne udeležbe. »Primarni cilj je bil, da bi življenje v društvu ponovno zaživelo. Mislim, da je to dokazal trud članov, tudi tistih, katerih prej ni bilo veliko zraven, in številni mladi, ki so priskočili na po- moč. Vse je steklo kot po olju. Ker je na regati nastopilo preko 100 posadk, smo bili prisiljeni, da smo se preselili v Ca-stelreggio. Koordinacija s sedežem, kjer je bila kuhinja, pa je bila odlična. Vsak oddelek je koordiniral izkušen član. Prejeli smo številne čestitke drugih trenerjev, predstavnikov Italijanske jadralne zveze FIV in razreda 420. To me še posebno veseli, predvsem zato, ker je bila ena prvih tako velikih regat v organizaciji našega kluba. Uspeh te regate nam daje moč tudi za organizacijo bodočih regat. Posebna pohvala pa gre športnemu direktorju Franku Rebuli, ki je bil duša tekmovanja in ga s profesionalnostjo koordiniral od začetka do konca.« Član regatnega odbora je bil tudi sodnik Čupe Luka Vuga, ki je dejal, da je bila organizacija tako na zemlji kot na morju brezhibna. »Iz osebnih izkušenj sem opazil, da ko imaš ljudi, na katere se lahko zaneseš, je tvoja naloga zgolj koordinacija. Na morju smo izpeljali štiri plove brez večjih napak. Organizacija ljudi na gumenjakih, ki so postavlja-ji boje, je bila odlična. Matija Spinazzola, ki je bil za to odgovoren, je svoje delo opravil perfektno. To dokazuje sobotni drugi plov, pri katerem smo bili pri-morani skrajšati polje zaradi pomanjkanja vetra. Regatna polja so bila postavljena hitro, to je pomembno za tekmovalce, ki niso čakali na morju. Vsak ukaz je bil izveden hitro in točno. Delo je bilo usklajeno, organizatorji, sodniki in tekmovalci so delali v sinergiji.« Predvidenih je bilo devet plovov, izpeljali pa so jih štiri. V petek dva z vetrom do največ 18 vozlov, v soboto tudi dva z vetrom do največ 14 vozlov. Tretjega plova v obeh dneh niso izpeljali zaradi pomanjkanja vetra. V nedeljo premočna burja in dež nista omogočila nobenega plova. »Pravočasno smo se odločili, da postavimo regatno polje v bližini rtiča Sdobba. Če bi ga postavili pred Sesljanom, ne bi izpeljali štirih plovov, ker veter ne bi zadostoval. V nedeljo bi lahko odšli na morje, razmere so to dovoljile. Ostali smo pa na zemlji, ker je bil zadnji dan in smo že opravili štiri plove,« je povedal Matija Spinazzola, ki upa, da bo klub v kratkem ponovno gostil tako veliko regato. Regato je osvojila ženska posadka Cristina Celli-Silvia Morini (CV Raven-nate). Na zmagovalnem odru so se nagrajenci želeli fotografirati z jadrom za Luco Paolilla, ki so ga vsi podpisali, da bi mu voščili čimhitrejše okrevanje po hudi prometni nesreči. Posadka Sirene in Čupe Matia Ugrin in Mirko Juretič je regato zaključila na odličnem 7. mestu in ima dobre možnosti za uvrstitev na mladinsko evropsko prvenstvo v Belgiji. Vse bo odločeno na četrti in zadnji preizkušnji v Anconi, ki bo od 2. do 5. junija. Ingrid Peric in Chantal Zeriali (Čupa) sta zasedli 79. mesto, po menju trenerja Ma-xa Aicardija pa bi lahko uvrstitev bila veliko boljša. Mešana posadka Čupe Luca Carciotti, ki je nadomestil Martino Hu-su in je prvič tekmoval v razredu 420, in Cecilia Fedel sta se uvrstila na 97. mesto, Lucia Lo Cascio in Haron Zeriali pa na 103. Tudi za njih je bila ta regata prva. Naši jadralci so povedali, da je bila organizacija na morju hitra in plovi niso bili preveč dolgi. Za Sesljanski zaliv so štirje izpeljani plovi dober rezultat zaradi težavnih jadralnih razmer. Ko so že pred meseci odločali, ali se podati v ta izziv, je bila med članstvom razširjena skepsa. Vložiti je bilo treba veliko truda in časa, organizirati vse v minimalnih podrobnostih. Čeprav se je pri nekaterih malenkostih zataknilo, za ta odbor je bila to namreč prva pomembna manifestacija, so bili vsi zadovoljni: od organizatorjev do tekmovalcev in sodnikov. Utrujenost je bilo opaziti na obrazih vseh organizatorjev, vseeno pa nista manjkali zabava in družabnost. Andreja Farneti 1 6 Torek, 17. maja 2011 ODBOJKA / deželna ženska prvenstva - Kontovelke do obstanka »Zdržale smo pritisk« Tania Cerne pohvalila svoje igralke - Bor Kmečka banka je imel zvrhano mero smole - Za Slogo v C-ligi odločilen zadnji krog Bratomorni derbi Krog pred koncem ženske D-lige so odbojkarice Kontovela po gladki zmagi v derbiju z Borom in ob istočasnem porazu Gemone proti Gradu dosegle zasluženi obstanek med deželnimi ligaši. Kot nam je povedala trenerka Tania Cerne je v soboto po zmagi cela ekipa nestrpno čakala na rezultat srečanja v Gradežu, ko so zanj izvedeli, pa je bilo veselje nepopisno. »Končno smo tudi mi imeli nekaj sreče. Sicer je treba poudariti, da smo v zadnjih treh krogih zdržale pritisk in trikrat gladko slavile, tako da smo svojo nalogo odlično opravile. Na koncu pa se je izkazalo, da je bilo to, da smo se šele v zadnji četrtini prvenstva pomerili z dostopnejšimi nasprotniki, pozitivno. Zdaj si lahko končno oddahnemo, glede na lanskoletne izkušnje vem, da ne bi bilo lahko igrati odločilne tekme za obstanek v Gumi-nu, saj je tam telovadnica zelo neugodna, domači navijači pa vedno zelo 'vroči',« nam je zaupala Kontovelova trenerka. Če bi o obstanku odločal zadnji krog, bi naša ekipa verjetno tvegala tudi zato, ker je v tem obdobju nekoliko okrnjena, tako da je imela trenerka Cerne na zadnjih tekmah manj manevrskega prostora, Konto-velke pa so vsekakor kljub temu vsakič prepričljivo zmagale. Tudi na derbiju so bile za razred boljše od borovk, ki so se ver- jetno že pred samo tekmo sprijaznile s porazom, saj bi lahko kljub odsotnostim vseeno pokazale večjo borbenost. Bor Kmečka banka v boju za obstanek res ni imel sreče. V drugi fazi je začel dokaj dobro, njegovo pot v zadnjih dveh tretjinah prvenstva pa bi lahko opisali s padajočo parabolo. Krivulja Borove uspešnosti je dokončno spremenila smer na prvem derbiju (skupno sicer tretjem letošnjem) proti Kontovelu, ko se je poškodovala Anja Grgič, plave pa so osvojile le točko. Nato so borovke nepričakovano izgubile še v Vilešu, v nadaljevanju prvenstva premagale le še objektivno slabša Cus in Alturo, po veliki noči pa so ostale še brez kapetanke Vodopivčeve. V spremenjenem sestavu so bile tako dejansko brez pravih možnosti za obstanek, po zadnjem porazu pa jih je na lestvici zaradi boljše razlike v nizih prehitel še tržaški Cus, ki so ga dvakrat premagale brez izgubljenega seta. Na koncu se obstanka vsekakor veselijo tiste tri ekipe, ki so bile v tej skupini res najboljše. Prvouvrščeni Virtus je stalno igral zelo urejeno in konstantno, Grado je visoka in izkušena ekipa, od Konto-vela pa smo pričakovali, da se bo rešil že po prvem delu, a so v prvi polovici prvenstva nekajkrat razočarale in se tako zna- Kontovelke v odločilnih tekmah niso odpovedale kroma šle v skupini za obstanek namesto med najboljšimi osmimi ekipami v ligi. Naj za primerjavo dodamo to, da si je Latisana, ki so jo Kontovelke v prvi fazi prvenstva dvakrat prepričljivo premagale, v nedeljo matematično priborila napredovanje v C-ligo. Poleg nje imajo zagotovljen prestop v višjo ligo tudi Cordenons in Reana. Če je krog pred koncem v D-ligi že vse dorečeno, pa to ne velja za žensko C-ligo, kjer je še odprt boj za obstanek med slogašicami in tržaško ekipo S. Andrea. Maverjeve varovanke so v soboto dosegle zelo pomembno zmago proti nevarni Buii in jo s tem obsodile na izpad. Sloga ima zdaj eno točko prednosti pred Tržačan-kami, ki bodo v zadnjem krogu gostovale prav pri Buii. Ta bo verjetno manj motivirana kot S. Andrea, tako da je pričakovati, da bo tržaška ekipa slavila. Ker ima S. Andrea boljšo razliko v nizih od Cris-sanijeve in soigralk, morajo te v soboto na gostovanju proti Natisonii osvojiti vsaj toliko točk kot tržaške odbojkarice v Buii. Glede na to, da je Sloga S. Andrea obakrat premagala, bi bilo vsekakor res škoda, če bi se na koncu obstanka veselil slednji, v primeru, da bi peto mesto dokončno pripadlo slogašicam, pa bi lahko bila odločilna osvojena točka proti prvouvrščene-mu Chionsu. Čez dva tedna se v boju za obstanek oziroma preboj v moško C-ligo obeta bratomorni derbi med Slogo in Olympio Ferstyle. Peterlinovi varovanci bodo namreč prvenstvo C-lige zaključili na predzadnjem mestu, Goričani, ki svoje uvrstitve v D-ligi po sobotni zmagi proti Pippoliju iz Vidma ne morejo več poslabšati, pa se bodo morali na koncu "zadovoljiti" s končnim drugim mestom. Skoraj nemogoče je namreč, da bi prvouvrš-čeni San Vito, ki je v soboto uspešno prešel še zadnjo pravo oviro (igral je proti Rea-ni), izgubil proti veliko skromnejši Casar-si. Olympia pa bo redni del prvenstva zaključila pred svojim občinstvom in proti Travesiu skušala ohraniti domačo nepre-maganost. Pri tem je treba poudariti, da bo na koncu verjetno prav nepričakovan poraz, ki so ga staknili na prvi tekmi proti Travesiu, Jerončičeve varovance stal neposredno napredovanje v C-ligo. Drugi par play-offa/play-outa je Buia - Cus. Na mivki Odbojkarji na mivki iz naše dežele imajo možnost, da stopijo na peščeno igrišče Fora Italica v Rimu med letošnjim svetovnim prvenstvom v beach-volleyu, ki bo od 13. do 19. junija. Deželna selekcija bo v nedeljo, 22. maja v Cordenonsu. 3 so bili v letošnji sezoni naši predstavniki na deželnih finalih v moških in ženskih mladinskih prvenstvih: Olympia med under 18 in under 16, med ženskami pa Kontovel v kategoriji Under 14. Kontovel je tudi društvo, ki se je med ženskimi v največjem številu kategorij uvrstilo v pokrajinski finale (v U16, U14 in U13). Če smo bili ekipno manj uspešni, pa imamo tudi slovensko deželno prvakinjo, saj je v kategoriji mladink v vrstah Chionsa slavila Go-ričanka Mateja Zavadlav. under 14 ženske - Deželni finale Kontovelke na 4. mestu V malem finalu za las ob zmago - U13 na Goriškem: nepričakovan poraz Olympie - Na Tržaškem (ženske): Sloga dobro začela Odbojkarice Kontovela, ki so prejšnji teden postale pokrajinske prvakinje v kategoriji naraščajnic, so v nedeljo osvojile 4. mesto na deželni ravni, potem ko so dopolne izgubile proti kasnejšemu prvaku Fiume Venetu, popoldne pa za las bile ob zmago proti predstavniku vi-demske pokrajine Fiumicellu. Na drugo mesto se je uvrstil tržiški Fincantieri, finalna tekma pa je bila zelo borbena in za to starostno kategorijo na zelo visokem nivoju. Za naše odbojkarice je bil nastop na deželnem finalu ne glede na končni rezultat vsekakor nepozabna izkušnja in lepa nagrada za trud, ki so ga vložile med sezono. Odbojkarice Kontovela so zjutraj kljub gladkemu porazu proti odličnim igralkam iz pordenonske pokrajine zelo dobro opravile svojo nalogo. Zaigrale so zelo borbeno in bile nasprotnicam v vseh treh setih do sredine enakovredne, poznalo pa se je, da je bil Fiume Veneto še posebno na mreži precej boljši, saj je lahko računal na doprinos petih učinkovitih napadalk, medtem ko je bil napad Kon-tovela bolj predvidljiv. V tem elementu se je v vrstah naše ekipe še posebno izkazala Nina Vattovaz, ki je uspešno napadala kljub temu, da je imela vedno postavljen celo trojni blok. Sicer pa so imele Konto-velke nekaj težav pri podaji, saj so bili sodniki za to kategorijo zelo strogi in so pi-skali veliko dvojnih podaj. Na tekmi za 3. mesto je Kontovel zaigral nekoliko slabše kot dopoldne, v odločilnem tretjem setu pa je bil že na pragu zmage, saj je vodil 14:11 in tudi uspešno zaključil zadnji udarec, a je nato sodnik dosodil Kontovelovi napadal-ki dotik mreže. V izenačeni končnici pa so bile nato prisebnejše odbojkarice Fiumicella. Kontovel: D. in N. Vattovaz, Sossi, Fanzella, Barnaba, Starc, Guidone, Roma, Ravbar, Viezzoli, Košuta. Trenerka: Tania Cerne Izidi, polfinalni tekmi: Kontovel - Fiume Veneto 0:3 (17:25, 11:25, 19:25), Fincantieri - Fiumicello 3:0; za 3. mesto: Kontovel - Fiumicello 1:2 (25:21, 16:25, 18:20); za 1. mesto: Fiume Veneto - Fincantieri 3:2. Končni vrstni red: 1. Fiu-me Veneto, 2. Fincantieri, 3. Fiumicello, 4. Kontovel. Trenerka Tania Cerne s svojima varovankama kroma UNDER 13 MEŠANO Na Goriškem Pokrajinski finale Olympia Corsi Adriano - Grado 0:3 (17:25, 13:25, 21:25) Olympia Corsi Adriano: Terpin 10, Lavrenčič 2, Komjanc 20, M. Pahor 0, Pisk 2, Sfiligoi 1, Persolja 0, Lupoli 7, Hle-de 0, T. Pahor 0, Paljk. Trener: Ivan Mar-kič Na prvi finalni tekmi so odboj -karji Olympie gladko in nepričakovano izgubili proti vrstnicam iz Grade-ža, ki so jih v rednem delu dvakrat pre- magali. Tokrat pa jim ni šlo od rok prav nič, medtem ko je Grado zelo dobro igral v obrambi in zelo malo grešil. Domačini so bili na splošno premalo učinkoviti na mreži, nasprotnicam pa so precej točk podarili tudi s svojimi napakami. UNDER13 ŽENSKE Na Tržaškem Pokrajinski polfinale Skupina 2 Azzurra - Sloga Dvigala Barich 0:3 (23:25, 20:25, 26:28) Sloga Dvigala Barich: Čufar, Hus-su, Ilic, Kocman, Počkaj, Protti, Racman, Riosa, Starc, Škerk, Vitez. Trenerja Peter de Walderstein in Veronica Porro Slogašice so na najboljši način začele svojo pot v pokrajinskem finalu Under 13, saj so premagale Azzurro, ki je bila v izločilni skupini na končnem 2. mestu (Sloga Dvigala Barich je v svoji skupini zasedla tretje mesto). Zmaga je še pomembnejša glede na dejstvo, da so naše igralke nastopile okrnjene, saj je istočasno potekalo državno ekipno prvenstvo v šahu z udeležbo tudi naših odbojkaric. Prvič sta tako vso tekmo odigrali Nika Počkaj in Veronika Škerk, ki sta se zelo dobro odrezali. Tekma je bila zelo izenačena, izid pa negotov vse do zadnjega. Kljub razumljivi tremi so se slogašice zelo potrudile, bile zelo borbene in požrtvovalne, tako da je zmaga povsem zaslužena in sad dobre skupinske igre. Vrstni red: Sloga Dvigala Barich 3, Azzurra, Coselli giallo in Coselli blu 0 (Sloga in Azzurra s tekmo več). Moška C-liga ZA OBSTANEK, izidi:Sloga - Fincantieri 0:3, Basiliano - Cervignano, Val Imsa - Volley club 3:0, Buia - Vivil 3:2 Fincantieri 13 11 2 36:15 32 Val Imsa 13 11 2 35:13 31 Basiliano 12 7 5 29:16 24 Volley club 12 8 4 28:19 22 Vivil 13 5 8 26:25 20 Buia 12 5 7 18:26 13 Sloga 13 3 10 11:33 S Cervignano 12 0 12 1:36 0 PRIHODNJI KROG: Cervignano - Sloga (21.5. ob 19.00), Volley club - Basiliano, Vivil - Val Imsa, Fincantieri - Buia V Ženska C-liga ZA OBSTANEK, izidi:Chions - S. Andrea 3:0, Sloga - Buia 3;1 Fincantieri- Natisonia 0:3, Libertas - Pordenone 0:3 Chions 13 13 0 39:5 38 Pordenone 13 94 32:19 27 Natisonia 13 85 27:20 24 Libertas TS 13 85 26:19 23 Sloga 13 5S 21:27 16 S. Andrea 13 58 22:26 15 Buia 13 49 13:30 11 Fincantieri 13 0 13 5:39 2 PRIHODNJI KROG: Buia - S. Andrea, PAV Natisonia - Sloga (21.5 ob 20.30), Pordenone - Fincantieri, Chions - Libertas TS ZA Moška D-liga NAPREDOVANJE, izidi:Travesio - CUS Trieste 1:3, Pippoli - Olympia FerStyle 1:3, San Vito -Reana 3:1, Porcia - Casarsa 3:0 San Vito 13 11 2 35:12 32 Olympia Ferstyle 13 10 3 30:14 30 CUS TS 13 8 5 30:18 25 Pippoli 13 7 6 25:23 21 Reana 13 7 6 29:22 20 Travesio 13 6 7 20:25 18 Casarsa 13 2 11 9:35 6 Porcia 13 1 12 11:36 4 PRIHODNJI KROG: Olympia FerStyle - Travesio (21.5. ob 20.30), Reana - Pippoli, Casarsa - San Vito, CUS Trieste - Porcia Moška D-liga za OBSTANEK, izidi:Club Regione - Broker 0:3, Aurora - Cordenons 1:3, Prata - Naš prapor 3:0, Turriaco - Altura 1:3 Prata 13 12 1 38:10 36 Altura 13 11 2 34:10 33 Broker 13 8 5 26:20 23 Cordenons 13 7 6 23:20 22 Aurora 13 7 6 25:21 21 Turriaco 13 4 9 17:29 12 Naš prapor 13 3 10 13:32 S Club Regione 13 0 13 5:39 1 PRIHODNJI KROG: Cordenons - Club Regione, Naš prapor - Aurora (21.5. ob 20.30), Altura - Prata, Broker - Turriaco ZA Ženska D-liga OBSTANEK, izidi:Virtus - CUS Trieste 3:2, Villesse - Altura 2:3, Kontovel - Bor Kmečka banka 3:0, Grado - Gemona 3:1 Virtus Grado Kontovel Gemona CUS Trieste 13 13 0 39:8 37 13 13 13 13 Bor Kmečka banka13 5 Altura Villesse 13 13 4 30:18 26 5 29:17 23 6 22:26 20 8 21:27 16 S 20:27 16 10 17:33 10 11 13:36 8 PRIHODNJI KROG: Altura - Virtus, Bor Kmečka banka - Villesse (21. 5. ob 18.00), Gemona -Kontovel (21.5. ob 20.30), CUS Trieste - Grado Ta teden Moški: Komjanc (Ol) 28, Terčič (Ol) in Juretič (Np) 18, Dussich (Sl) 14, Pavlovič (Ol), Ombrato (V) in Masi (V) 10. Ženske: Bukavec (K) 17, Gantar (SL) 15, Lisjak (K) 13, A. Spangaro (Sl) 12, Starec (Sl) 11, Cvelbar (Sl) 10. Skupno Moška C-liga: Lavrenčič (V) 350, Ombrato (V) 324, Romano (Sl) 262, Rožac (Sl) in Dussich (Sl) 207, Masi (V) 139, Farfoglia (V) 134, Ilic (Sl) 132, D. Faganel (V) 120, S. Faganel (V) 95, Bertali 92, Cutuli (V) 76, D. Nanut (V) 65, Fedrigo (b) 62, Žer-jal (Sl) 47. Moška D-liga: Komjanc (Ol) 476, Terčič (Ol) 356, Braione (Np) 300, L. Brotto (Np) 263, Kuštrin (Np) 238, Pavlovič (Ol) 209, Capparelli (Ol) 186, Persolja (Ol) 174, Hlede (Ol) 165, Juretič (Np) 146, Caprara (Np) 93, Simeone (Np) 84 in Feri (Np) 84. Ženska C-liga: Babudri 238, A. Spangaro 183, Cvelbar 179, Gantar 168, Starec 159, Colarich 126, Cris-sani 78, T. Spangaro 46. Ženska D-liga: Bukavec (K) 420, Pučnik (B) 390, Lisjak (K) 265, Cel-la (B) 261, Vodopivec (B) 219, Del-la Mea (B) 215, Balzano (K) 207, Zu-zič (K) 127, Grgič (B) 120. / ŠPORT Sobota, 14. maja 2011 2 1 nogomet - Zarja Gaja na dobri poti za obstanek v 2. AL Še malo bo treba potrpeti Rumeno-modri zmagali na prvi play-out tekmi - Odločil je Cocevarijev zadetek - V nedeljo povratna tekma v Bazovici Zarja Gaja je osvojila prvo rundo. Na prvi dodatni play-out tekmi za obstanek v 2. AL je vzhodno-kraška ekipa v gosteh premagala tržaško ekipo Sant' Andrea San Vito in si tako v pričakovanju povratnega dvoboja v nedeljo v Bazovici izborila lepo prednost. Izid 1:0 pa je vsekakor premalo, da bi lahko bili rumeno-modri med tednom sproščeni in brez vsakšnih skrbi. Na povratni tekmi se bodo morali Laca-lamitovi varovanci še pošteno potruditi in doseči še vsaj en gol. Zarja Gaja bo dosegla obstanek, če bo zmagala, če bo igrala neodločeno in tudi če bo izgubila z 1:0. Z izidom 1:0 za Sant' Andrea San Vito pa bi morali igrati še dva podaljška po petnajst minut. Če se rezultat ne bi spremenil, potem bi v ligi obstala Zarja Gaja, ki je po rednem delu imela pet točk prednosti pred tržaško ekipo. Z zmago z 2:0 pa bi si obstanek zagotovil Sant' Andrea. Skratka, še bo zanimivo. Nedeljsko tekmo je odločil zadetek Fabia Cocevarija, ki se je v drugem delu prvenstva doslej izkazal kot še kako koristen igralec. Cocevari je nasprotnikovo mrežo v prvem polčasu zatresel neposredno s kota. Dodati moramo, da sta v nedeljo igro obeh ekip močno ovirala močna burja in dež. Ekipi sta na umetni travi igrali Tako je Fabio Cocevari s kota premagal vratarja tržaške ekipe Sant' Andrea San Vito kroma kljub močnemu nalivu. Tekma je bila tako vse prej kot dopadljiva. Veliko je bilo napak in zgrešenih podaj. Strelov proti vratom pa zelo malo. V drugem polčasu so gostitelji pritisnili in vratar Valditara je vsaj dvakrat odlično posredoval. S kančkom sreče bi lahko Zarja Gaja dosegla še drugi zadetek, sicer ne po zaslugi svojih igralcev, ampak po napaki domačega branilca, ki je žogo nerodno brcnil proti svojim vratom. Usnje se je odbilo najprej od prečke in nato še od vratnice. Nogometaši Zarje Gaje, ki so v vsej prej kot dobri fizični formi, so le stisnili zobe in so uspeli odnesti domov pomembno zmago. (jng) nogomet - 3. AL Mladost ostala brez play-offa Doberdobska Mladost je v nedeljo zvečer izgubila z 2:0 proti tržiški Romani in se tako, podobno kot Breg v soboto zvečer, ni uvrstila v play-off. Za rdeče-modre je bila prava hladna prha. »Po tekmi smo bili zelo razočarani. V prvem polčasu nismo igrali dobro, čeprav smo se proti koncu zdramili in bili večkrat nevarni. V drugem polčasu je nasprotnik izkoristil nekaj napak nogometašev doberdobske-ga društva in dvakrat zatresel De-vetakovo mrežo (en gol je zadel nekdanji nogometaš Mladosti Ga-gliano). Zal smo bili fizično slabše pripravljeni od Romane,« je priznal spremljevalec Ezio Bressan, ki je še dodal: »Kljub neuvrstitvi v play-off, je bila naša sezona pozitivna. Zdaj nas čaka težavno delo, saj je treba začrtati novo sezono. Pred tem pa bo treba izvoliti novi odbor, saj staremu letos zapade mandat.« Mladost - Romana 0:2 (0:0) Mladost: Devetak, Bagon, Bressan, Radetič, Zotti, Vitturelli (Calabrese), Ruggiero (Ribezzi), Ferletič, Gobbo (Černe), Ciorciaro (Kobal), Peric, trener Cristofaro. šolski šport - Na državnem finalu v šahu kar osem slovenskih ekip Najboljše licejke Prešerna Med starejšimi višješolkami so osvojile končno 3. mesto - Solidne uvrstitve drugih naših šol Minuli konec tedna je bil v Spo-letu državni šolski ekipni finale v šahu. V osmih kategorijah - od osnovnih do višjih srednjih šol - je nastopilo kar 285 ekip z več kot 1400 tekmovalci. Kljub precejšnjim logističnim težavam (ekipe so nastanili daleč naokrog, tudi v neprimernih lokacijah, v balonu, kjer so igrali, je bila predvsem popoldan neznosna vročina) je naposled tekmovanje po zaslugi potrpežljivih tekmovalcev in trdega dela požrtvovalne ekipe sodnikov z glavnim sodnikom Renierjem in glavnim zapisnikarjem Ravagnatijem na čelu vendarle uspelo. Na prvenstvu je nastopilo kar osem slovenskih ekip v šestih kategorijah. Najboljši izid so v kategoriji starejših višješolk dosegle igralke liceja Franceta Prešerna, ki so osvojile končno 3.mesto. K temu so odločilno pripomogle Roberta Chissich, ki je zmagala kar štirikrat v prvi šahovnici, ter Tjaša Oblak, ki je bila s tremi zmagami in tremi remiji 2.najboljša na 2.ša-hovnici, in Cristina Sustersich, ki je bila s petimi zmagami in enim remijem 3. najboljša na 3.šahovnici. S to zmago je ta skupina kronala dolgo pot (Roberta Chissich in Tjaša Oblak sta na finalu nastopili kar osemkrat zaporedoma, Cristina Sustersich štirikrat, Irena Cossutta pa trikrat), na kateri so dosegle dve tretji in eno drugo mesto (leta 2008, 2010 in letos, pred njimi je eno drugo mesto dosegla druga skupina Prešernovk leta 2006). Letošnji U Obvestila AŠD CHEERDANCE MILLENIUM organizira poletni plesni center za otroke od 4. do 10. leta starosti od 22. avgusta do 2. septembra 2011 v prostorih telovadnice OŠ Bevk na Opčinah. Za informacije in vpisovanje: info@cheerdancemillenium.com ali 3497597763 AŠD SK BRDINA organizira 12. junija 2011 enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje je možno samo ob ponedeljkih na sedežu društva, Repentabrska ul. 38 od 20. do 21. ure do 30. maja 2011. Informacije: 335-5476663 (Vanja). Ekipa liceja Prešerna s prof. Oblakom na zmagovalnem odru uspeh je bil še toliko bolj zaslužen, ker postaja konkurenca iz leta v leto ostrejša. V isti konkurenci je ekipa Zoisa z dvema začetnicama dosegla zadovoljivo 22. mesto. V isti kategoriji je v moški konkurenci goriški Gregorčič Trubar pristal na končnem 9. mestu, potem ko je v zadnji tekmi z 2,5:1,5 izgubil proti kasnejšemu zmagovalcu turnirja. Tudi tu se zaključuje pot skupine, ki se je že velikokrat uvrstila na državni finale, čeprav ji ni v višješolski konkurenci nikoli uspel preboj med najboljše tri. Robert Devetak je bil 2. najboljši na 2. šahovnici, kar dokazuje, da bi ob intenzivnejši vadbi in večji urejenosti lahko še vedno bil med najboljšimi italijanskimi igralci svoje kategorije, ob boku na primer Giuliani Gregoriju tržaške šole Obedran, ki je s polnim izkupičkom točk bil drugi najboljši igralec turnirja. Njegova ekipa pa je bila na koncu šele 27. Med srednješolkami je openski Kosovel dosegel solidno 19.mesto, med srednješolci pa je VŠ Doberdob bila 25. V ekipi tržaškega Danteja, ki je bil 17., je nastopil tudi Filippo Ca- f M. S 1 -i 1 jI- jI P - i' 1 man (4/6), ki obiskuje tudi petkov krožek na ZSŠDI. Da bodo dosegli rezultate letošnjih višješolcev bodo torej njihovi mlajši vrstniki morali trdo delati. Isto velja za osnovnošolce, kjer je opensko didaktično ravnateljstvo doseglo 20. mesto, z odločilnim doprinosom Loris Carlija, ki je bil 2.najboljši v 4.š ahovnici. VŠ Doberdob je bila na koncu 36. v konkurenci 40 ekip, poudariti pa gre, da so ekipo sestavljali sami tretješolci, ki v dveh letih lahko še veliko napredujejo. Openske osnov-nošolke pa so se uvrstile na 29. mesto, predvsem zaradi neiskušenosti. Nosilne igralke so četrtošolke in imajo torej priložnost, da se oddolžijo prihodnje leto, ko bo prvenstvo v piemontski Bardonecchii. Izidi posameznikov Osnovne šole (moški) DD Opčine: Aleksander Malalan (1,5/5), Boštjan Petaros (3/5), Andraž Štoka (2,5/5), Loris Carli (5/6), Manuel Malalan (2,5/3). VŠ Doberdob: Filip Juren (1/3), Emil Antonutti (2,5/6), Saša Kobal (4/5), Tomaž Cotič (4/6), Jan Bensa (0/2), Jaro Brecelj (1/2). Osnovne šole (ženske) DD Opčine: Lejla Juretič (2/5), Eva Fonda (0/3), Ivana Kresevič (2/5), Tjaša de Luisa (0,5/4), Kristina Perčič (1/2), Maja Chenda (1/1). Srednje šole (moški) VŠ Doberdob: Francesco Papais (1,5/5), Elia Saggin (1/5), Luka Gergolet (3,5/6), Martin Juren (3,5/6), Simon Cotič (1/2). Srednje šole (ženske) Kosovel Opčine: Mojca Petaros (4/6), Tina Kralj (1/6), Urška Petaros (1,5/4), Tina Busan (4/4), Veronika Fe-ri (1/2), Karen Prester (1/2). Višje šole Kategorija Juniores (moški) Gregorčič Trubar Gorica: Omar Cusma (1/5), Robert Devetak (5,5/6), Jan Gergolet (3/6), Gregor Gergolet (3/4), Ivan Maniacco (2/3). Višje šole Kategorija Juniores (ženske) Prešeren Trst: Roberta Chissich (4/6), Tjaša Oblak (4,5/6), Cristina Su-stersich (5,5/6), Irena Cossutta (2/6). Zois Trst: Valentina Bisiacchi 0.5/6), Valentina Cibic (3/6), Sara Bu-kavec (2/6), Ivana Cossutta (2/6). nogomet - Play-off Juventina in Primorec še vohunita V skupini B play-offa promocijske lige so v nedeljo igrali prvi krog. Vigonovo je v gosteh z 2:0 premagal Maranese, ki bo v nedeljo gostoval pri Juventini v Štan-drežu. Juventinin trener Giovanni Tom-izza si je ogledal tekmo v Maranu. »Vi-gonovo je zasluženo zmagal. Tekma je bila zelo moška in na visoki ravni. Veliko je bilo teka in ostrih posegov, sodnik pa je dobro sodil. Vigonovo je povedel po lepo izvedenem prostem strelu. Po golu je Maranese jalovo napadal, Vigonovo se ni pustil presenetiti. Branili so se zelo urejeno in na koncu še drugič zatresli mrežo gostiteljev,« je dogajanje v Maranu orisal Juventinin trener. »Kako bomo igrali proti Maraneseju? Vsaka tekma je poglavje zase. Igrati bo treba zbrano in zelo borbeno,« je še dodal Tomizza. Od ekip naših društev bo v končnici za napredovanje igral še Primorec (1. AL). Prvi krog play-offa bodo igrali jutri. Ob 20.30 se bosta v Varmu pomerila Varmo in Lavarian Mortean, ki je v dodatni tekmi z 2:1 premagal Buiese. Primorec bo v nedeljo v Trebčah gostil poraženca z jutrišnje tekme. D-LIGA - Play-off, prva tekma: Ta-mai (Spetič ni igral) - SandonaJesolo 2:3, Venezia - San Paolo Padova 1:0. Finale: Ve-nezia - SandonaJesolo. ELITNA LIGA - ISM Gradisca, s slovenskima igralcema Božičem in Parava-nom, je napredovala v D-ligo, Fontana-fredda - kot lani Kras - bo igrala dodatni tekmi (29.5. in 5.6.) proti Imperii (Liguria) za napredovanje v višjo ligo. Za obstanek se bosta v play-outu potegovala Tricesimo (Michele Leghissa) in Spal Cor-dovado. Izpadli so Chions, Pro Fagagna in Monfalcone. PLAY-OUT - Promocijska liga: Aqui-leia - Valnatisone 1:1; 1. AL: Medea - Mu-glia 4:0. PLAY-OFF - 1. AL: Gonars - Isonzo 0:1, Isontina - Porcia 0:2; 2. AL: Gradese -Avianese 5:0; 3. AL: Begliano - San Leonardo 1:0. MLADINSKI NOGOMET Kras tesno izgubil proti Portogruaru Kras Repen - Portogruaro 1:2 (1:1) Strelec: Menichini. Kras: Zetto, Bertocchi, Bucovaz, Pa-papico, Dolliani (Gobbo), Damato (Jarc), D'Agnolo, Dragosavljevic, D'Aliesio (Ku-ret), Nardo, Menichini. Trener: Kragelj. Na kakovostnem turnirju v Risanu pri Vidmu so Krasovi mladinci izgubili proti Portogruaru, ki je letos nastopal v državnem mladinskem prvenstvu primavera. Tekma je bila izenačena. Ekipa iz Veneta je povedla v 2. minuti, Krasu pa je uspelo izenačiti z Menichinijem, ki je nato tudi zgrešil enajstmetrovko. Nasprotnik je odločilni zadetek zadel v drugem polčasu. Kras je zgrešil kar nekaj priložnosti za gol. V prihodnjem krogu bo Kras 24. maja igral proti Fincantieriju. V Krasovi skupini je Trie-stina z 1:0 premagala tržiško ekipo. TURNIR V ŽAVLJAH Vesna - Chiarbola 4:1 (0:0) Strelci: Candotti, A. Kerpan, Vas-cotto 2. Vesna: Ghira, Cerkvenic, Brass (Zu-dek), Puric, Žerjal, Viviani (Terzon), A. Kerpan, Bagatin, Candotti, De Pasquale, Vas-cotto. Trener: Zucca. V prvem krogu turnirja Cum v Ža-vljah je Vesna zanesljivo premagala Chiar-bolo. Danes ob 19.45 bodo »plavi« igrali v Žavljah proti domači ekipi. NAJMLAJŠI - Združena ekipa Krasa je na turnirju Ciciani-Belladonna z 2:0 izgubil proti Ponziani. ZAČETNIKI 11:11 Roianese A - Kras Repen A 3:2 (0:0, 0:0, 1:0) Kras: L. Gregori, Nabergoj, Majcen, Smotlak, Suppani, Paoli, Segulin, Caldaro-la, Miloševič, Ghersinich, Toffolutti, Bi-cocchi. TURNIR V PODGORI - Začetniki Ju-ventine so s 6:0 premagali Mosso. Po tri zadetke sta dosegla Antonini in Komjanc. CICIBANI - Izidi: Opicina A - Kras 2:1, Primorje - Muggia C 2:1, Zarja Gaja -Zaule 2:2, Vesna A - Roianese B 0:3. Torek, 17. maja 2011 366 Napeti trenutki / GORIŠKI PROSTOR Torek, 17. maja 2011 19 devetaki - Po zaključku postopka preverjanja učinkov na okolje Z dežele FJK zelena luč za širitev kamnoloma Uprava FJK odobrila načrt okoljskega obnavljanja območja - Dokončno avtorizacijo naj bi prejeli jeseni V postopku pridobivanja dovoljenja za širitev kamnoloma pri Devetakih je prišlo do pomembnega premika. Deželni odbor Furlanije-Julijske krajine je odobril načrt družbe Granulati Calcarei iz Ronk, ki je svoj čas vložila prošnjo za povečanje površine kopa kamnoloma na 27,6 hektarjev. Odbor je sprejel načrt okoljskega obnavljanja območja oz. seznam pravil, ki se jih bo morala družba držati pred, med in po širitvi. Omenjena družba mora sedaj predstaviti še izvršni projekt ter nekatera poročila in rezultate meritev, če ne bo dodatnih zapletov, pa bi lahko jeseni, po pridobitvi dokončne avtoriza-cije, začela z deli. Deželni odbor je zeleno luč za širitev prižgal po zaključku postopka za preverjanje učinkov na okolje VIA (»Valutazione di impatto ambientale«); pristojna tehnična komisija je načrt okoljskega obnavljanja območja kamnoloma izdala 6. aprila, predvidela pa je tudi nekatere dodatne okoljske predpise, ki jih bo morala družba upoštevati. Družba Granulati calcarei bo morala posodobiti simulacije in ažurirati podatke, ki prikazujejo zračno onesnaževanje in promet po deželni cesti št. 55, količino emisij in hrup pa bo morala med širitvijo kamnoloma sistematično meriti. Načrt merjenja bo morala predstaviti deželni okoljski agenciji ARPA, medtem ko bo deželnemu geološkemu oddelku morala redno posredovati rezultate meritev vibracij. V primeru, da obstajajo alternativne rešitve, družba ne bo smela uporabljati pitne vode iz vodovoda za omejevanje prašenja, s primernim vzdrževanjem vozil in naprav pa bo morala tudi skrbeti, da ne bo prišlo do onesnaževanja tal. Odpadni material bo družba pred odvozom morala izolirati, sečnja dreves pa bo prepovedana v obdobju med marcem in avgustom, da bi ne ovirala razmnoževanja živalskih vrst. Po zaključku del bo moralo podjetje ponovno pogozditi širše ob- močje, sestaviti pa bo moralo tudi podroben program faz in postopkov okoljskega obnavljanja kamnoloma. Program bodo morali odobriti gozdni inšpektorat in deželni oddelek za lov, ribolov in naravna okolja. Potek okoljskega obnavljanja bo nadzoroval tehnik, širitev pa bo potekala po sklopih. Šest mesecev po zaključku vsakega sklopa širi- tve bo morala družba izvesti okoljsko obnovo zainteresiranega območja. Vsi ti predpisi so bili vključeni tudi v sklep deželnega odbora, ki ga je doberdobska občinska uprava prejela v prejšnjih tednih. »Na okoljsko dovoljenje VIA in sklep deželnega odbora je bilo treba čakati veliko časa, ker so morale pred tem oddati svo- Kamnolom pri Devetakih bumbaca je mnenje številne ustanove in direkcije. Če ne bo dodatnih zapletov, bodo dokončno avtorizacijo za širitev dobili septembra, nato pa bodo začeli z deli,« je povedal župan občine Doberdob Paolo Vizintin. Kot smo večkrat poročali, si je občina Doberdob za širitev kamnoloma izborila precejšnjo odškodnino, ob tem pa je zahtevala vrsto jamstev glede zaščite okolja in zdravja občanov. »Ob denarju za izkopan material bo odškodnino občine sestavljala tudi vrsta javnih del na celotnem doberdobskem teritoriju, ki bodo skupno vredna čez štiri milijone evrov. Nekaj posegov - npr. asfaltiranje nekaterih občinskih cest - so že opravili, na programu pa jih je še veliko,« je povedal Vizintin. (Ale) ROMANS Motorist v bolnišnici Izsiljena prednost je bila vzrok prometne nesreče, ki se je zgodila včeraj v kraju Fratta v občini Romans. V nesreči se je lažje telesno poškodoval 54-letni motorist, ki so ga prepeljali na pregled v goriško bolnišnico. Nezgoda se je pripetila okrog poldne na pokrajinski cesti št. 7, ki povezuje Me-dejo in Romans. 54-letni T.M. iz Me-deje se je s svojim motorjem znamke Honda africa twin peljal v smeri proti Romansu, v zaselku Fratta pa mu je izsilil prednost 37-letni E.M. iz kraja San Giovanni al Natisone, ki je z avtomobilom Peugeot 105 pripeljal iz stranske ulice na pokrajinsko cesto. Motorist se je avtomobilu uspel izogniti, pri tem pa je izgubil nadzor nad motorjem in padel na tla. Zaradi lažjih poškodb ga je rešilna služba 118 prepeljala v goriško bolnišnico. (Ale) 12.000 gledalcev v Krminu Letošnja sezona krminskega gledališča, v organizaciji združenja Artisti Associati, je priklicala preko 12.000 gledalcev, 800 več kot lani. »Občinstvu je bila ponudba všeč. Zadovoljni smo, ker so ljudje pokazali, da cenijo novosti in priredbe klasičnih predstav,« je povedal umetniški vodja Walter Mramor. »Afriški Basaglia« v Gorici Drevi bo v župnijski dvorani v Podturnu spregovoril Gregoire Ahongbonon, ki je svoje življenje posvetil duševnim bolnikom v afriških državah. Srečanje z »afriškim Ba-saglio«, kot mu pravijo po svetu, bo ob 18. Večerni tečaj tanga Drevi ob 20. uri bo v restavraciji »La tana di San Zanut« v občini San Pier začel tečaj tanga, ki ga prireja združenje Semplice-mente. Udeležba na drevišnjem večeru je brezplačna. Alfonso Russi v Tržiču Drevi ob 18. uri bo v knjigarni Rinascita v Tržiču srečanje z Alfonsom Russijem, avtorjem knjige »Infami - Venti storie di ordinaria antimafia«. Černobil in Fukušima Univerza v Novi Gorici vabi na predavanje Bogdana Puclja »Černobil (1986) - Fukušima (2011)«. Predavanje bo drevi ob 19. uri na dvorcu Zemono, s Pucljem pa se bo nato pogovarjal rektor Danilo Zavrtanik. (km) Blagoslovljeni in prekleti V prostorih Goriškega muzeja na Gradu Kromberk bo drevi ob 20. uri predstavitev knjige Blagoslovljeni in prekleti - plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na slovenskem. (km) Drugi koncert na Kostanjevici Sedemnajsta sezona ciklusa Glasba z vrtov svetega Frančiška se nadaljuje z drugim letošnjim koncertom Tria Slavko Osterc. Koncert bo drevi ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici. (km) nova gorica - Odlagališče v Stari Gori Italijanski odpadki bolj ■ •v«* I a » V • I t »dišijo« kot južnoprimorski Arčon: Trgu bi morali prepustiti odločitev, kam odvažati odpadke »Osebno nisem naklonjen temu, da bi se novogoriškemu Centru za ravnanje z odpadki (CERO) priključile občine južne Primorske, z izjemo Ajdovščine, ki upam, se še bo. Mislim, da smo severnoprimorske občine sposobne to investicijo speljati same, tudi v večjem obsegu,« pojasnjuje no-vogoriški župan Matej Arčon, ki ob tem dodaja, da bi se severnoprimorske občine, če same speljejo investicijo v regijski CERO, potem na trgu z zainteresiranimi občinami pogodile za ugodno ceno za odlaganje njihovih smeti. »Če pa pridobimo južno Primorsko, si kapacitete tako rekoč zapremo in nimamo možnosti dodatnega zaslužka. Pričakovati je tudi, da se bo v prihodnosti zakonodaja, glede na to, da živimo v skupnem evropskem prostoru, na italijanski strani spremenila, zato bi lahko na trgu dosegali ugodne cene za odlaganje smeti. Z italijansko stranjo o tem, da bi smeti odlagali pri nas, že leta tečejo neformalni pogovori,« dodaja župan Arčon. Stališče, ki ga je za Primorski dnevnik predstavil pred nekaj dnevi, je nekoliko presenetljivo, saj se razlikuje od dosedanjega skupnega mnenja severnoprimorskih županov, ki so se na zadnjem sestanku Sveta regije strinjali, da bi se bodočemu no-vogoriškemu regijskemu centru za odlaganje odpadkov pridružile še juž-noprimorske in notranjske občine, saj bi bil sicer center na meji rentabilnosti, s povečanjem števila vključenih občin pa se cena za odlaganje odpadkov zniža. »Po moji oceni je razmišljanje ministrstva za okolje in prostor, češ da se občine morajo vključevati v regij- ske centre za ravnanje z odpadki, napačno. To bi morali pustiti trgu - da se na primer občina Sežana sama odloči, ali bo vozila smeti v Novo Gorico ali v Logatec ali v Celje in to glede na ceno, ki je na trgu. Zato tukaj vidim priložnost, da investicijo spe-ljemo sami, ne nazadnje je tudi na italijanski strani prisoten interes, da vozijo smeti k nam. Še enkrat poudarjam, če si kapacitete z vključitvijo juž-noprimorskih občin zapremo, nimamo možnosti nastopanja na trgu,« je jasen župan Arčon, ki na vprašanje, ali torej računa na to, da bi bodoči no-vogoriški center za ravnanje z odpadki sprejemal italijanske smeti, odgovarja: »Računamo na vse, zato moramo biti pri tem vprašanju odprti in investicijo izpeljati sami.« Bo cena odlaganja smeti za Italijane enaka kot za Slovence? »Najprej moramo investicijo speljati. Smo tako daleč, da čakamo potrditev občinskega podrobnega prostorskega načrta, nato pa investicijo prijaviti na ministrstvo za okolje in prostor in začeti s postopki, ki sledijo,« pojasnjuje Arčon, ki glede tega, kdaj bo znano, ali južnoprimorske in notranjske občine pristopajo k projektu ali ne, pojasnjuje, da jim bo najprej poslano pismo, s katerim bodo preverjali njihov interes, rezultatih pa naj bi govorili na regijskem sestanku, ki bo konec maja. Trenutna investicijska vrednost projekta za izgradnjo centra za ravnanje z odpadki v Stari Gori za trinajst severnoprimorskih občin znaša 39 milijonov evrov, do konca oktobra pa morajo le-te na ministrstvo za okolje in prostor oddati vlogo za pridobitev kohezijskih sredstev. (km) gorica - eStoria ob koncu tedna Festival zgodovine bo mestu podaril tudi prvo »belo noč« V Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu so včeraj začeli postavljati šotore, pod katerimi bodo od petka do nedelje potekala srečanja s 130 gosti festivala bumbaca Festival eStoria, ki bo potekal ta konec tedna v Gorici, bo letos poživil tudi nočno dogajanje v mestu. V petek, 20. maja, bodo v večernih in nočnih urah v Ljudskem vrtu na Verdijevem korzu potekale glasbene, kulturne in gastronomske pobude, s katerimi so organizatorji želeli obogatiti že itak obširno ponudbo sedmega praznika zgodovine. Na pomoč sta organizatorjem festivala priskočili tudi goriška občina in zveza trgovcev Ascom, ki bo ob tej priložnosti na Korzu Italia in v Ulici Garibaldi priredila t.i. »belo noč« s podaljšanim odprtjem trgovin in lokalov ter z drugimi spremnimi pobudami. Povod za organizacijo petkove »Noči s festivalom eStoria« (»Una notte con eSto-ria«) je bilo letošnje sodelovanje radijske postaje Radio 1 Rai, ki bo v živo krila goriško prireditev. »Radio 1 Rai bo naš uradni festivalski radio, kar je iz medijskega vidika zelo lep dosežek,« je na včerajšnji predstavitvi nočnega programa povedal Adriano Ossola, založnik in knjigarnar, ki je z bratom Federi-com pobudnik zgodovinskega festivala eSto-ria in istoimenskega združenja. O festivalu bo Radio 1 Rai najprej poročal v okviru programa »Con parole mie«, ki ga bo v petek med 14.05 in 14.40 vodil Umberto Broccoli iz studia Saxa Rubra v Rimu, med 17.40 in 19. uro pa bo na vrsti program »Tornando a casa«, ki ga bo iz Gorice vodila Enrica Bo-naccorti. Sandro Capitani bo od enih do treh ponoči med petkom in soboto vodil v živo program »La notte di Radio 1«, v soboto med 10.35 in 11.30 pa program »La Terra«. Zadnja oddaja, ki bo poročala o festivalu, bo »Il Trucco e lAnima«, ki jo bo v soboto med 12.30 in 13. uro vodil Federico Pietranera. Obiskovalci, ki bodo v petek ponoči ostali v mestu, bodo ob 21.30 lahko prisluhnili koncertu zgodovinarja in glasbenika Emilia Franzine, ki bo pel pesmi iz vojnega in povojnega obdobja, ob 23. uri pa se bo začelo srečanje o novih geopolitičnih rav- novesjih po usmrtitvi Osame bin Ladna. O aktualnih problematikah se bodo pogovarjali novinarji Fausto Biloslavo, Gianandrea Gaiani in Vittorio Emanuele Parsi. Ob polnoči in pol, pred začetkom oddaje »La not-te di Radio 1«, bodo organizatorji vsem ponudili prigrizek oz. ljubljanski zrezek gostilne Da Gianni. Ob odseku Verdijevega korza pred Ljudskim vrtom, ki bo od četrtka zaprt za promet zaradi namestitve šotorov s knjiga- mi, bo od petka popoldne do sobote ponoči zaprt tudi odsek Korza Italia med mestnim gledališčem Verdi in Ulico IX Agosto. Župan Ettore Romoli je povedal, da v času festivala ne bo veljal t.i. protihrupni odlok o predčasnem zaprtju lokalov, predsednik krajevne zveze trgovcev Ascom Pio Traini pa je povedal, da bodo stojnice zasedale korzo in Ulico Garibaldi. »Belo noč« bodo pospremili s podaljšanim odprtjem mestnih trgovin. (Ale) 20 Torek, 17. maja 2011 GORIŠKI PROSTOR podgora Mile Božič ni več Danes slovo od pokojnice V 85-letu starosti je umrla Mila Božič vd. Kuštrin. Rodila se je 11. oktobra leta 1926 v Podnanosu, kjer je preživela svoje otroštvo in mladost. Takoj po drugi svetovni vojni je spoznala Stanka Kuštrina, ki je po par-tizanstvu v IX. korpusu ostal v jugoslovanski vojski, po demobilizaciji pa je delal v mlekarski zadrugi v Pod-nanosu. Mila in Stanko sta stopila v zakon, v Podnanosu pa se jima je leta 1949 rodil sin Ljubo. Zatem se je družina preselila v Podgoro, ki je bila Stankov rodni kraj in kjer se je rodil še drugi sin Zdravko, kasnejši družbeni delavec in občinski upravitelj v Sovodnjah ob Soči. Stanko se je takrat kot številni drugi Podgorci zaposlil v tamkajšnji tekstilni tovarni, njegova žena Mila pa je skrbela za dom in otroka. V kulturno življenje v vasi in v društvo Andrej Paglavec je bil vključen zlasti Stanko, ki je sodeloval tudi pri gradnji vaškega spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju in odporništvu. Mila se je rada udeleževala kulturnih prireditev in nastopov, ni pa bila aktivno vključena v društveno življenje. Stanko je umrl leta 2002, Mila je še naprej živela sama na svojem podgorskem domu. Bila je veselega in vedrega značaja, rada je ima družbo. V zadnjih letih se je njeno zdravstveno stanje počasi slabšalo. Slovo od pokojnice bo danes v Podgori. gorica - Združenje 4° Stormo pozdravlja napovedane novosti Klub Alpe Adria in Pipistrel pripravljata vzlet letališča POHOD TREH MOSTOV Vreme odvzelo pogum Sunki vetra z dežjem in padcem temperature so v nedeljo preprečili potek Pohoda treh mostov, ki bi ga letos že dvanajstič priredili rajonski sveti Straž-ce, Svetogorska-Placuta in Pevma-Štmaver-Oslavje ter krajevna skupnost Solkan. Na zbirnem mestu se je sicer zbrala skupinica pohodnikov, ki jim vreme ni odvzelo poguma, a je organizator vsekakor sklenil, da pohod odpade. V prihodnjih dneh bodo odločali, če bo odložen na kasnejši datum. Na naklonjeno vreme pa računajo organizatorji Pohoda treh krajevnih skupnosti (Podgora, Ločnik in Stražce). Šesto leto zapored ga bo v nedeljo priredila skupina Marciatori Gorizia. Start bo ob 9. uri izpred bivše šole v Podgori; zbiranje bo od 8.15 dalje, udeleženci pa lahko izbirajo med progami, dolgimi 6, 10 in 15 kilometrov. Opuščena zgradba goriškega letališča bumbaca Goriško združenje 4° Stormo pozdravlja napovedani prihod ajdovskega Pi-pistrela na goriško letališče. »Končno obstajajo dobre možnosti, da bo goriško letališče ponovno zaživelo. Slovensko podjetje Pipistrel, ki proizvaja ultralahka letala, je zaprosilo ustanovo za civilno letalstvo Enac za dovoljenje za gradnjo proizvodnega obrata, v katerem naj bi zaposlili dvesto delavcev. To je izredno pozitivno dejstvo, če pomislimo, da tudi slovensko-italijanski letal- ski klub Alpe Adria pričakuje dovoljenje gasilcev za obnovo tamkajšnjega hangarja, ki bo po opravljenem posegu odgovarjal novim varnostnim predpisom,« pravi Carlo DAgostino iz združenja 4° Stormo in pojasnjuje, da goriško letališče razpolaga z največjo travnato površino med manjšimi letališči v Evropi. »V oživitev goriškega letališča bo treba vložiti ogromno truda, saj so njegova poslopja izredno dotrajana. Ne glede na to morajo v razvojni potencial leta- [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. S Poslovni oglasi PRODAM 5-SEDEŽNI MITSUBISHI L200 v dobrem stanju. Tel.: 333-2368993 PODJETJE S PROFESIONALNO TEHNIKO tree climbing obrezuje in podira drevesa ter odstranjuje borovni prelec. Tel. 3283360187 ~M Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 17. maja, ob 20. uri (Giovanni Boccaccio) »Dekameron«; 18., 19., 20. in 21. maja, ob 20. uri (Dimitrije Voj-nov) »Skurt«; predprodaja vstopnic in informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. 0 Mali oglasi PRODAJAM črno vino v Doberdobu; tel. 0481-78066. PRODAM tri mesece starega črno-belega psička pasme border collie z rodovnikom; tel. 335-293409. S Izleti cem in družinam. Z avti se bodo peljali do vile Manin, kjer bo izlet potekal po približno 35 km dolgih kolesarskih stezah in makadamih; čelada je obvezna za vse udeležence. Predstavitev izleta bo na sedežu goriške sekcije Cai-a v Ul. Rossini v Gorici v četrtek 19. maja ob 21. uri. Zbirališče bo ob 8. uri na parkirišču goriškega sejmišča; informacije po tel. 328-8292397 (Robert). SPDG sporoča, da je še nekaj prostih mest za celodnevni izlet z avtobusom v kraj Bolca v Venetu v nedeljo, 29. maja; prijave in informacije po tel. 0481-882079 (Vlado K.). fî Razstave U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Red«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Fast & Furious 5«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.10 »Vento di primavera«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Red«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Fast & Furious 5« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 17.30 »Thor« (digital 3d); 19.50 - 22.00 »Come l'acqua per gli elefanti«. 20.30. Dvorana 4: 16.45 »Winnie the Pooh: Nuove avventure nel bosco dei 100 acri«; 18.00 - 20.10 - 22.10 »Beastly«. Dvorana 5: »Kinemax d'Autore« 17.40 - 20.00 - 22.10 »Tournée«. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo odlok o posodobitvi pokrajinskih lestvic (»graduatorie a esauri-mento«) učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom objavljen naknadno na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuola.fvg.it). Rok za predstavitev prošnje bo 20 dni od dneva objave. KRUT vabi na petdnevno potovanje od 19. do 23. junija v osrčje Alp med Švico, Nemčijo in Avstrijo z obiskom mest St. Moritz, Chur, Feldkirch, Zuerig in Konstanz, ogledom pokrajinskih zanimivosti in s slikovito vožnjo z Rdečim vlakcem; informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b v Trstu, tel. 040-360072. LASSOCIAZIONE »TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST« prireja izlet v Verono z ogledom oper »Nabucco« Giuseppeja Verdija (9. julija) in »La Boheme« Giacoma Puccinija (6. avgusta); informacije v veleblagovnicah Coop Con-sumatori Nordest ali po tel. 335-7835183 med 15. in 17. uro. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo, da je še nekaj prostih mest za tridnevni avtobusni izlet od 2. do 4. junija v deželo Marke; informacije po tel. 0481-78398 (drogerija pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna pri Ivici), tel. 380-4203829 (Miloš). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Beograd, da bo avtobus odpotoval v sredo, 18. maja, ob štirih zjutraj iz Štandreža pri bankah, nato s postanki v Sovodnjah, Štivanu in na Op-činah. Potreben je veljavni osebni dokument. Priporoča se točnost; informacije po tel. 0481-390688 (Saverij). Za izlet v Orlovo gnezdo od 6. do 8. junija je še nekaj prostih mest, vpisovanje po tel. 0481-390688 (Saverij), 0481882024 (Ivo) in 0481-882183 (Dragica). SPDG organizira v nedeljo, 22. maja, 2. društveni izlet »Bikers 2011« namenjen kek- V GALERIJI LA BOTTEGA v Ul. Nizza 4 v Gorici bo v sredo, 18. maja, ob 18. uri odprtje razstave Cecilie Seghizzi. Sodelovala bosta Margherita Reguitti in Sergio Ta-vano; razstava bo na ogled do 31. maja od torka do sobote med 10.30 in 12. uro in med 16.30 in 19. uro, ob nedeljah in praznikih samo zjutraj. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ bo v četrtek, 19. maja, ob 18. uri odprtje antološke razstave goriškega slikarja Franca Duga. Umetnika in njegova dela bo predstavil Giancarlo Pauletto, za glasbeni poklon bosta poskrbela Aleš in Hi-larij Lavrenčiča. 81 Prireditve E'STORIABUS v sklopu festivala eStoria, ki bo potekal od 20. do 22. maja v Gorici: informacije za brezplačne izlete na www.estoria.it, rezervacije po tel. 0481539210, eventi@leg.it. GORIŠKI MUZEJ prireja predstavitev knjige »Blagoslovljeni in prekleti. Plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem« danes, 17. maja, ob 20. uri na gradu Kromberk. DIJAŠKI DOM GORICA vabi na zaključno prireditev z naslovom »Obarvam svet« v četrtek, 19. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. OBČINA TRŽIČ prireja v okviru projekta »Delo-sodelovanje z Argentino«, tematski večer z naslovom »Janez Gruden 1897-1974 slovenski kipar v Argentini« v četrtek, 19. maja, ob 18. uri v dvorani občinskega sveta v Tržiču. Kiparja bo predstavila Vera Caharija, prisoten bo umetnikov sin Edvard Gruden, nastopila bo vokalna skupina Starši Ensemble. KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na zaključni nastop otroškega pevskega zbora z naslovom »Danes si želimo.. « v À Koncerti GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA: danes, 17. maja, ob 20. uri v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici bo koncert Tria Slavko Osterc iz Ljubljane; vstopnine ni, prostovoljni prispevki so namenjeni ohranjanju kulturno-zgodovinskega bisera. SLAVNOSTNI KONCERT OB 60-LETNICI MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA LOJZE BRATUŽ bo v petek, 20. maja, ob 20.30 v KC Lojze Bratuž v Gorici. Večer z naslovom »S pesmijo po slovenski deželi... z Goriško v srcu« bodo oblikovali MePZ Lojze Bratuž, godalni kvartet s harmoniko, Patrick Quaggiato in Nejc Cijan. SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL IN ARSATELIER vabita na Snovanja 2011: v soboto, 21. maja, ob 21. uri bo na kmetiji Sirk na Su-bidi v Krminu večer v znamenju argentinske glasbe z naslovom »Milongas«; vstop prost. Ü3 Obvestila DOBERDOBSKA OBČINA razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so režija: Miha Golob lišča verjeti tako tehnične ustanove, kot je Enac in kar njen direktor Valerio Bonato odločno dokazuje, kot dežela FJK, goriška pokrajina in občina Gorica, ki doslej niso pokazale dovolj zanimanja za razvoj turističnega letalstva na Goriškem,« poudarja D'Agostino in dodaja, da si združenje 4° Stormo, ki ravno letos obeležuje svojo desetletnico, prizadeva za oživitev goriškega letališča, ki je imelo v zgodovini italijanskega letalstva zelo pomembno vlogo. soboto, 21. maja, ob 19.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. SKD HRAST Doberdob vabi v soboto, 21. maja, ob 20.30 v župnijsko dvorano na predstavo »Mladi na odru«. Sodelujeta otroški pevski zbor Veseljaki in mladinska gledališka skupina Hrast z igrico »Bu-talci«. »FAR - EAST - BORDER LAND« je knjiga, ki jo je mlada goriška fotonovinarka Giu-lia Candussi, ki živi in dela v Londonu, izdala kot magistrsko nalogo na Westmin-strski univerzi v Londonu. Aldo Rupel, ki je napisal trijezični predgovor publikacije, jo bo predstavil v nedeljo, 22. maja, ob 11. uri v utici revije Isonzo-Soča in v okviru prireditve »eStoria«. Prisotna bo tudi avtorica, ki bo prikazala rezultate svojega dela s posredovanjem osebne izkušnje. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v ponedeljek, 30. maja, ob 18. uri v Gorici na Korzu Verdi 51/int. v Tumovi dvorani (3. nadstropje nad Feiglovo knjižnico) predavanje o zdravstvu na temo »Revmatične težave in znaki revmatičnih bolezni«. Predavala bo dr. Sandra Lombardi; informacije po tel. 0481-532092 (Emil D.). danes, 17. maja ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž predstava je opremljena z italijanskimi nadnapisi na razpolago na doberdobskem županstvu, Rimska ulica 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro in ob ponedeljkih med 14.30 in 16. uro, oziroma na občinski spletni strani www.doberdob.it. KRUT obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji in obenem seznanja, da se zaključuje vpisovanje za skupinsko počit-nikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje od 5. do 15. junija v termah Radenci; informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b v Trstu, tel. 040-360072. MEPZ LOJZE BRATUŽ vabi vse svoje nekdanje pevce na koncert, ki bo 20. maja v Kulturnem centru Lojze Bratuž ob 20.30, da podoživijo 60 let zborove prehojene pevske poti in skupaj nazdravijo. SREČANJE LETNIKOV 1971 CELE GORIŠKE bo v soboto, 28. maja: ob 20. uri maša v cerkvi v Štandrežu, sledila bo večerja v gostilni Turri od 20.30 dalje. Večer bo popestrila DJ skupina Best Company. Rezervacije v gostini Turri z vpisom v knjigo 40-letnikov; informacije po tel. 3290913340 (Maja). OBČINA SOVODNJE obvešča, da je s sklepom občinskega sveta št. 14 z dne 18. aprila 2011 bila sprejeta, v skladu s 17. členom O.P.R. 086/PRES - Pravilnik za izvršitev I. dela urbanistike - D.Z. 05/2007, varianta št. 10 SRONA. Navedena varianta je v celoti vpisana v register občinskega tehničnega urada (ob ponedeljkih in petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30) za obdobje tridesetih dni oziroma od objave Uradne listine dežele, ki bo 4. maja 2011 na št. 18. Med obdobjem deponiranja sklepa, torej od 4. maja do 2. junija 2011, lahko kdorkoli predloži občini svoje pripombe in/ali nasprotovanja. Pogrebi DANES V PODGORI: 11.10, Emilia Bozic vd. Custrin (z goriškega glavnega pokopališča) v cerkvi, sledila bo upepelitev. t Zapustila nas je naša draga Mila Božič vd. Kuštrin stara 84 let Žalostno vest sporočajo sinova Ljubo in Zdravko z družinama, svakinja Lenka in prijateljica Ljena ter ostali sorodniki. Pogreb bo v torek, 17. maja ob 11. uri iz mrliške vežice goriškega glavnega pokopališča v župnijsko cerkev v Podgoro. Sledila bo upepelitev. Zahvaljujemo se vsem, ki bodo pospremili na zadnji poti drago pokojno. Gorica, 17. maja 2011 Priznano pogrebno podjetje Preschern - Gradišče ob Soči Ob izgubi drage mame Mile izreka predsedniku Zdravku Kuštrinu in ostalim sorodnikom iskreno sožalje AŠD Sovodnje / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 17. maja 2011 21 arheologija - Izkopavanja pred gradnjo nove kanalizacije Arheologi pri Celju našli rimsko grobišče Gre za ostanke najstarejšega dela rimske Celeie - Grobovi pripadali revnejšemu sloju CELJE - Arheologi so pred gradnjo nove kanalizacije v Celju v soseski Breg med izkopavanji našli ostanke najstarejšega dela rimske Celeie. Direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman je v izjavi za medije povedal, da so odkrili antične grobove, ki so pripadali revnejšemu sloju takratnega prebivalstva, medtem ko so bili bogati pokopani v nekropoli. V dva metra globokem jarku so arheologi našli zidove hiš, sarkofage, grobne skrinje, različne posode in nakit, ki pričajo o življenju ljudi pred dvema tisočletjema. Grobovi so bili sicer zidani iz rimskih strešnikov in kamna. Po Rozmanovih besedah je Breg najstarejši del Celja, kar pomeni, da se jedro današnjega Celja ni začelo v mestnem središču, temveč je pomaknjeno na območje južno od Savinje. Arheologi na podlagi doslej znanih podatkov ugotavljajo, da se je Celje širilo severno na drugo stran Savinje šele v prvi polovici prvega stoletja našega štetja, do takrat pa se je mesto razvijalo na južnem bregu Savinje. Prav tako so arheologi med kopanjem naleteli na ostanke zelo stare ceste, predvidevajo, da so glavno cesto iz Celja proti jugu verjetno začeli uporabljati že v 13. stoletju. Preden so pričeli z odkopavanji na Bregu, so arheologi kopali tudi na Partizanski ulici. Tam jih je presenetila debelina ohranjenih rimskih plasti, saj obsegajo več kot dva metra in pol in so iz obdobja od prvega stoletja pred našim štetjem do konca drugega stoletja, ko je bila večina objektov namer- no uničena. Rimska Celeia dobiva s stalnimi izkopaninami v današnjem Celju vse bolj jasno podobo kranj - Včeraj zjutraj na gorenjski avtocesti V prevrnjenem nemškem avtobusu z otroki šest huje poškodovanih KRANJ - Na gorenjski avtocesti se je nekaj pred 6. uro zjutraj prevrnil nemški avtobus z otroki. V nesreči se je poškodovalo 29 ljudi, od tega šest huje, v usklajeni akciji pa je sodelovalo 17 ekip nujne medicinske pomoči z enajstimi zdravniki. Dvanajst nepoškodovanih z avtobusa so namestili v hotel v bližini Kranja. Kranjska ambulanta nujne medicinske pomoči je bila po besedah vodje reševanja Barbare Vencelj iz Prehospitalne enote Kranj o hujši nesreči avtobusa obveščena ob 5.46, po dodatnem klicu pa so izvedeli, da je bil avtobus, ki je zletel s ceste, poln otrok. "Ko izveš, da gre za otroka, je skrb še toliko večja, ravno zato smo tudi aktivirali še več ekip", je na vprašanje o morebitnem strahu ali paniki ob reševanju odgovorila Vencljeva. Skupno je sedem bližnjih enot nujne medicinske pomoči (Kranj, Jesenice, Škofja Loka, Tržič, Bled, Domžale in Ljubljana) na prizorišče nesreče poslalo od ene do tri ekipe. Na prizorišču nesreče je bilo torej 17 vozil, v vsakem pa sta bila po dva zdravstvena tehnika, v večini pa tudi zdravnik. Na kraju dogodka je bilo tako enajst zdravnikov, je še razložila Venclje-va. Huje poškodovanih, torej ljudi, ki so ležali na cesti oziroma bili ukleščeni v avtobusu, je bilo po besedah Vencljeve šest, od tega trije otroci. Huje so se poškodovali še voznik in dva učitelja. Vseh poškodovanih je bilo 29, nepoškodovanih pa 12 ljudi (enajst otrok in ena učiteljica), slednje so po pregledu odpeljali v hotel pri Kranju. Z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so sporočili, da so sprejeli in oskrbeli 29 poškodovancev. Šest so jih sprejeli na klinični oddelek (tri odrasle in tri otroke), nihče pa ni v življenjski nevarnosti. 23 poškodovancev so tudi odpustili z oskrbe, saj imajo le lažje poškodbe, večinoma rane na koži, odrgnine in udarnine, še dodajajo v sporočilu. V nemškem avtobusu je bilo 41 ljudi, od tega 36 otrok, štirje spremljevalci in voznik, so sporočili z Uprave za zaščito in reševanje. Nepoškodovane otroke so po nesreči odpeljali v kranjski hotel, kjer je zanje poskrbel pogodbeni psiholog Uprave za zaščito in reševanje. S pomočjo še nekaterih prostovoljcev se je z njimi pogovoril ter jih z različnimi sproščujočimi dejavnostmi skušal predvsem zamotiti, da bi pozabili na nesrečni dogodek, so povedali na omenjeni upravi. Policisti še niso odkrili vzrokov za nesrečo, med drugim pa čakajo še na rezultate tehničnega pregleda vozila in odvzema voznikove krvi. Otroke je reševalo kar 17 reševalnih ekip, ki so na prizorišče nesreče prispele iz različnih krajev ansa madžarska Položaj Slovencev precej neugoden LJUBLJANA - Predsednik DZ Pavel Gantar se je včeraj srečal s predsednikom Zveze Slovencev na Madžarskem Jožetom Hirno-kom in predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, ki sta mu predstavila težave slovenske narodne skupnosti na Madžarskem. Predsednik DZ je predstavnika krovnih slovenskih organizacij na Madžarskem na pogovor, ki se ga je udeležil tudi predsednik Komisije za odnose DZ s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek, sprejel pred uradnim obiskom predsednika madžarskega parlamenta Laszla Koverja. Ta bo na obisku v Sloveniji 26. in 27. maja. Hirnok je izrazil obžalovanje, da se položaj slovenske manjšine na Madžarskem od podpisa sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji iz leta 1992 ni izboljšal. Po njegovem mnenju Madžarska pomanjkljivo izpolnjuje določila tega sporazuma. Kot je še povedal, se slovenska narodna skupnost sooča z vrsto ovir, predvsem z neurejenim in nezadostnim financiranjem, ki slabijo razvoj in njihov položaj, so sporočili iz državnega zbora. Ropoš je izrazil zadovoljstvo, da jim je v sodelovanju z vsemi narodnimi skupnostmi v sosednji državi uspelo doseči, da v novi madžarski ustavi ni sporne določbe glede poimenovanja pripadnikov drugih etničnih skupnosti, ki živijo na območju Madžarske. Opozoril pa je, da slovenska narodna skupnost še vedno nima svojega predstavnika v parlamentu, tako kot ga ima madžarska v Sloveniji. Leta 2009 je bil sicer kot začasna rešitev ustanovljen Forum za narodne in etnične skupnosti na Madžarskem kot posvetovalni organ za sodelovanje s 13 uradno priznanimi manjšinami v parlamentu, ki pa se po besedah Ropoša letos še ni sestal. Gantar je ocenil, da je trenutni položaj slovenske manjšine na Madžarskem precej neugoden. Menil je, da je v interesu Madžarske, da ustrezno uredi položaj narodnih skupnosti, ki živijo na njenih tleh. videm - Na obisku raziskovalec Vincenc Rajšp, sledijo slovenski dokumentarci Pestro pomladansko dogajanje med študenti videmske univerze V začetku maja je študente slovenščine na Univerzi v Vidmu obiskal profesor in raziskovalec dr. Vincenc Rajšp. Profesor je že več let direktor Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, kot predavatelj pa je predaval na Univerzi v Mariboru in Univerzi na Primorskem. Predavatelj je študente očaral s predavanjem o uveljavljanju slovenščine v javnem življenju v obdobju od 16. do 19. stoletja. Prikaz je začel z opisom zgodovinskih razmer na Slovenskem pred in v 16. stoletju, nato pa s podrobno predstavitvijo temeljnih književnih del v slovenskem jeziku. Prikaz je obogatil z zgodovinskimi kartami, s katerimi je ponazoril premik meddržavnih in jezikovnih mej v zgodovini. Ob ponazoritvi mej so se lahko tudi pogovorili o medsebojnih kulturnih vplivih. Časovno je Rajšp predstavil jezikovni razvoj vse do konca 19. stoletja in vse skupaj osvetlil tudi z zgodovinskega vidika. Na koncu pa so se študenti ob diskusiji naučili še marsikaj novega. Predavanje je študentom slovenščine pustilo kar velik pečat, saj so imeli možnost dopolniti tako zgodovinsko znanje kot znanje jezika. Marsikoga pa je na novo očarala prepletenost evropskih kultur v zgodovini. Pomlad na videmski univerzi nadaljujejo s predvajanjem slovenskih dokumentarnih filmov. 12. maja so si ogledali dokumentarni film o Maksu Fabianiju in Jožetu Plečniku, 19. maja bo sledil film o nastanku Nove Gorice, 26. maja pa dokumentarni film o kulturni raznolikosti in zgodovini Slovenske Istre. Urška Kerin, lektorica slovenščine vVidmu prof. Vincenc Rajšp je študente govoril o uveljavljanju slovenščine v javnem življenju od 16. do 19. stoletja 22 Torek, 17. maja 2011 MNENJA, RUBRIKE / ISTRSKI ZORNI KOR i V Hrvaška prizadevanja za vstop v Evropsko unijo Miro Kocjan_ Hrvaška vlada odločno bije boj, da bi junija sklenila poglavje številka 23 pristopnih pogajanj za Evropsko unijo, ki zadeva pravosodje in temeljne človekove pravice. Predsednica vlade Jadranka Kosor je listino predala veleposlanikom Evropske unije, ki so akreditirani v glavnem mestu Hrvaške. Kosorjeva je globoko prepričana, da je s tem Hrvaška opravila »veliko delo« in da se bo Evropska unija strinjala z izdelanim dokumentom. Z njegovo morebitno dodelavo bo seveda odkrito sodelovala z Unijo. Zgodilo se je sicer, da so nekateri člani sabora, predvsem so-cialno-demokratske stranke, imeli pripombo, češ, da bi moral listino najprej videti parlament, toda Ko-sorjeva je rezko odgovorila, da je bila listina pripravljena in predana v duhu diplomatske prakse ter da bodo navsezadnje člani sabora s pripravljenim poročilom tako ali drugače seznanjeni v kratkem. Kosorje-va je večkrat tudi naglasila, da se hrvaška vlada striktno drži zagotovila, da naj bi bila pogajanja končno zaključena v juniju. Listina med drugim obravnava tudi procese v zvezi z vojnimi zločini med letoma 1991 in 1995, bili pa so pred posebnimi sodišči v Zagrebu, Osijeku, na Reki in v Splitu. Vsebuje pa tudi akcijski načrt, po katerem naj bi hrvaška vlada v dveh letih dokončno pripravila zakon o zaščiti narodnih manjšin. V zvezi z upravnimi volitvami v Italiji pa je Italijanska unija na Hrvaškem sporočila, da se distancira od kakršnega koli privilegiranega sodelovanja z italijanskimi strankami. Seveda velja to priporočilo, za člane Italijanske unije, ki imajo italijansko državljanstvo. Državljani naj bi pač glasovali po lastni opredelitvi in v duhu politične smeri, ki jih navdaja. Unija sicer poudarja, da bo organizacija tudi v bodoče vodila svojo politiko ne glede na rezultat volitev v Italiji. Vodstvo »Istria Nobilissima 2001« je zdaj objavila tudi končne in uradne rezultate 44. edicije tega natečaja. Pri literarni nagradi »Osval-do Ramous« je prvo nagrado v italijanskem jeziku prejela Laura Marchig z Reke, prvo nagrado za enega od narečij Unije je dobila Elvia Nacino-vich, prva nagrada v italijanski prozi je šla Nelidi Milani Kruljac, »posebno« priznanje za enega od dialektov Unije pa si je zaslužila Ester Barlessi iz Pulja. Žirija je o sedanji ediciji ugotovila, da je šlo za izjemno visoko raven v domala vseh panogah, pri katerih se je tekmovalo (poleg proze še gledališka dejavnost, kino-predstave in glasba). Na natečaju je tokrat sodelovalo 117 del, nekoliko manj kot lani, ko jih je bilo 145. Kvalitativno pa je žirija ugotovila napredek, vendar na sploh ugotavljajo, da je premalo mladih, kar utegne pomeniti, da bo treba tudi na šolah dvigniti raven v nekaterih smereh. Na sploh pa je »Istria no-bilissima« dragocena oblika domala množičnega kakovostnega sodelovanja tako na strani starejših kakor tudi mlajših udeležencev. Poročali smo že o visokem občinskem priznanju, ki ga je v Kopru ob občinskem prazniku prejela tudi Isabella Flego, eminentna profesorica, skupaj z njo pa še matematik Dragan Marušič in Ludvik Hrvatin za prispevek na področju športa. Zanimiv je odgovor, ki ga je dala Flegova na vprašanje, kaj sodi o sodelovanju mladih, pa tudi o šolskem sistemu. Dejala je, da žal uspešne šolske vzgoje dejansko ni, vzgojni sistem da je po njenem mnenju žal pomanjkljiv od otroškega vrtca do vključno srednjih šol. Učenje obstaja, žal pa je takšno, da ne omogoča otrokom in dijakom, da bi se globlje spustili v nekatere programe in probleme, oziroma, da bi se lahko prosto zadržali pri zanimivejših vprašanjih. Flegova sodi, da delamo vse na hitro, skratka povsod v glavnem hitimo. To da se pozna na ulicah, v trgovinah, kjerkoli, in začenja prevladovati, meni Flegova, agresivnost. To je v bistvu pomanjkljiva vzgoja. V bistvu nagrajenka odkrito poudarja, da bo po tej smeri zmeraj manj človeškega stika med ljudmi. V obrazložitvi nagrade, ki jo je prejela Fle-gova, jasno tudi piše »Flegovi za prizadevanja v življenju«. Zadnja številka uradne revije kvarnerske regije objavlja tudi članek posvečen Giovanniju Palatucciju, ki je bil med vojno italijanski kvestor, Nemci pa so ga na Reki, kjer je služboval, zaradi sodelovanja z domačini preprosto aretirali in poslali v taborišče, kjer je umrl. V svojem odnosu do reških judov je Palatucci, kljub službi in pravilom, ki so tedaj veljala, ravnal izjemno človeško in pomagal kjerkoli in kadarkoli se je dalo. Nemško poveljstvo takega obnašanja kajpak ni prenašalo. O Pala-tucciju danes marsikje pišejo kot »o junaku brez meja«. Rojen je bil leta 1909 v Montelli v južni Italiji, v taborišču Dachau pa je umrl 10. februarja leta 1945. Dejansko ga zgodovinarji še danes imajo za moža, ki se je vsestransko žrtvoval za tedanjo judovsko skupnost na Reki. Zgodovinarji ga primerjajo z Oskarjem Schindlerjem, nemškim industrialcem, ki je med vojno rešil več tisoč judov, namenili pa so mu tudi več filmov. Po vojni so Palatuc-cija v Italiji kot zadnjega italijanskega kvestorja na Reki (v času nemške okupacije) nagradili z zlato medaljo, v Izraelu pa so eno najlepših cest v Ramat Ganu, ki je glavna prometna povezava med Tel Avivom in Hajfo, poimenovali po Giovanniju Pala-tucciju. Na Reki pa je še zmeraj navzoč predlog, da bi po njem poimenovali kako ulico ali pa mu postavili doprsni spomenik. Tudi članek v uradnem biltenu kvarnerske oblasti, pišejo nekateri časniki, je sicer skromen, pa vseeno dragocen spomin na človeka, ki je kot temeljno vodilo življenja poudarjal humane odnose. odprta tribuna Cerkev in Giordano Bruno Dominikanskega meniha Gior-dana Bruna je cerkvena inkvizicija dala zažgati na grmadi v Rimu. Lani so izšle tri knjige , ki so tega muče-nika bežno omenjale s takšne ali drugačne plati. Prve dni maja pa je iz Moskve prišla zanimiva novica, da Ruska državna knjižnica hrani me-nihovo delo z edinim njegovim podpisom na svetu, delo, ki mu pravijo Ruski kodeks. Umberto Eco, po strokovni sodbi drugi največji živeči intelektualec na svetu, je svojo zadnjo knjigo Cimite-ro di Praga (Praško pokopališče - židovsko pokopališče v mestnem središču) začel z opisom stanja duha, političnih razmer in nastopajočih osebnosti nekako pred 150 leti, v času združevanja Italije. »Očete domovine«, ki imajo v romanu obrobno vlogo, navaja prav na začetku. Bili so vsi od kraja, od Garibaldija dalje, anti-klerikalci in prostozidarji. Imeli so, kot se reče po ljubljansko, »poln kufer« Cerkve, ker je le-ta z najmočnejšimi kanoni, z izključevanjem nosilcev ri-sorgimenta iz Cerkve, ovirala njihovo uresničevanje stoletnih teženj po združitvi. V tistem času je Francesco Crispi, eden izmed vplivnih mož tistega časa, na Campo de' Fiori (Cvetlično polje) v Rimu dal postaviti spomenik dominikanskemu menihu Giordanu Brunu. Okoli tega spomenika, če drugega ne, simbola pravice do svobodomiselnosti, se je napletlo kar nekaj zgodb. Prva se nanaša na Benita Mus-solinija. V svoji mladosti je bil zagrizen antiklerikalec. To je jasno razbrati iz njegovih časnikarskih mladostnih besedil. Ko je prišel na oblast, je s konkordatom Cerkvi dal ogromno denarja, pa tudi neizmerno oblast. Računal je, da bo njena vesoljnost pomagala uresničevati njegove imperialistične apetite. Ko pa je Cerkev 1937. leta, močna kot je bila, nanj pritisnila, da odstrani spomenik muče-niku Giordanu Brunu, njenemu pritisku ni popustil. V duši je ostal an-tiklerikalec.To njegovo držo opisuje Corrado Augias v svoji knjigi Vatikanske skrivnosti. Zadeva z Giordanom Brunom postaja zanimiva, odkar je na pape-ški prestol stopil Poljak Karol Woj-tyla. Pred časom so bile strani vodilnih italijanskih dnevnikov polne njegovih in slik reklamnih izdelkov vodilnih modnih kreatorjev. V teku je bila namreč razglasitev njegove blaženosti, prve stopničke na poti h kasnejši razglasitvi za svetnika. Nesporno je bil velika osebnost. Upal si je priznati, da je Cerkev grešila.Opravičil se je za krivico storjeno Galileo Galileiu. Inkvizicija bi ga, starega in napol slepega, kakršen je bil, zažgala na grmadi, kot toliko drugih pred njim, če ne bi preklical takrat znanstveno dokazane resnice, da je Sonce, ne pa Zemlja, središče vesolja. Znanstvenik je zanikal to znanstveno trditev in obljubil, kot so zahtevali od njega, da bo prijavil vsakogar, ki ne bo sprejemal cerkvene teorije o Zemlji središču vesolja. Iz sodne dvorane je odšel s tiho izrečenimi zgodovinskimi besedami »Eppur si muove« ( In vendar se premika). Tržaška znanstvenica Margherita Hack se v svoji knjigi »Svobodna znanost v svobodni državi« sprašuje, zakaj se je papež Wojtyla opravičil za krivico, lahko bi rekli greh, storjeno znanstveniku Galileiu, ki ni sprejemal cerkvene dogme, ni pa se opravičil za grozno smrt Giordana Bruna, meniha rimsko-katoliške cerkve, ki je obhodil takratno Evropo, se obogatil z njenimi spoznanji in bil vsega spoštovanja vreden kristjan. Ko sem lani pisal o slovenskem mučeniku Petru Kupljeniku, ki so ga zaradi »krive vere« tudi zažgali na grmadi v Rimu, je senator Stojan Spe-tič odgovoril na moj članek in nanizal nekaj (žal, neuresničenih) pobud, kako dati zgodovinskemu spominu na tisto dogajanje otipljivo, vidno obeležje. Ali obstaja odgovor, in kakšen odgovor obstaja na vprašanje, ki ga je zastavila Margherita Hack, zakaj se Wojtyla ni opravičil za umor Gior-dana Bruna? Gorazd Vesel slovesnost - 70. obletnica prvega spopada Slovencev s fašističnim okupatorjem Gantar: TIGR in tigrovci končno dobivajo zasluženo mesto v slovenski zgodovini Na Mali gori nad Ribnico je v soboto potekala spominska slovesnost ob 70. obletnici prvega spopada Slovencev s fašističnim okupatorjem. V kulturnem delu so sodelovali Moški pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice in članI Kluba mladih Tigrovcev. Udeležence sta uvodoma nagovorila predstavnik Občine Ribnica in predsednik Društva TIGR Marjan Bevk Slavnostni govornik je bil predsednik DZ Pavel Gantar, ki je poudaril, da rodoljubna organizacija TIGR in tigrovci končno dobivajo zasluženo mesto v slovenski zgodovini ter sloves, kakršnega si zaslužijo. "Tu, na Mali gori je 13. maja 1941 prišlo do prvega oboroženega spopada Slovencev z italijansko vojsko v okupirani Sloveniji. To je bil prvi spopad med slovenskimi domoljubi in italijanskimi okupatorji," je na prireditvi, ki jo že vrsto let prireja Društvo TIGR Primorska, spomnil Gantar. A četudi je bil fašizem dobro zamišljen sistem zla, mu po Gantarjevih besedah ni uspelo zlomiti uporniškega duha primorskih in istrskih Slovencev. Za Slovence, ki smo vso svojo zgodovino živeli v tujih okvirih in pod tujo oblastjo, sta bila jezik in kultura, kot je poudaril, ključna elementa, ki sta krepila in utrdila zavest o skupni pripadnosti, povezanosti ter skupni zgodovinski usodi. To nam je Slavnostni govornik je bil redsednik slovenskega državnega zbora Pavel Gantar (desn9, spodaj pa prapori v gozdu nenazadnje omogočilo, da smo zrasli v nacijo, je dejal Gantar. Tajna protifašistična organizacija TIGR po njegovem predstavlja za današnje čase simbol prav neverjetne enotnosti in povezanosti ne glede na različnost političnih nazorov. Glavni cilj in temeljno poslanstvo je bila osvoboditev Primorske in njena priključitev k matični domovini. "Ta odločenost in ideološka raz-bremenjenost tigrovskih upornikov je lahko navdih vsem nam tudi danes," pravi Gantar in dodaja, da bi si morala sodobna slovenska politika bolj prizadevati za iskanje soglasja o vprašanjih, ki niso ideološke narave. novo mesto Do petka 34. knjižni sejem NOVO MESTO - V Galeriji Krka v Novem mestu so sinoči odprli 34. dolenjski knjižni sejem, ki bo potekal do petka, 20. maja. Na sejmu, ki ga prirejajo Kulturno umetniško društvo Krka, Knjižnica Mirana Jarca in novomeška knjigarna Mladinske knjige bodo predstavili letno slovensko knjižno bero, priredili pogovore o knjigi in srečanje mladih piscev. Snovalci Dolenjskega knjižnega sejma več kot tri desetletja ohranjajo tradicijo povezovanja kulture in gospodarstva, v prijetnem okolju knjig, ki so v Sloveniji izšle v minulem letu. V sklopu sejma bodo že 34. leto zapored potekali tudi večeri z izbranimi književnimi ustvarjalci. Na odprtju sejma je bil gost večera pisatelj Boris Pahor. V okviru sejma bodo v četrtek priredili še medobčinsko srečanje mladih piscev osnovnih šol, ki se ga bo udeležila mladinska pisateljica Mateja Blažič. Na sejmu bo razstavljen tudi izbor farmacevtskih knjig iz 16. stoletja, ki jih hranijo v v novomeškem frančiškanskem samostanu. Dolenjski knjižni sejem bo od danes do petka odprt med 8. in 20. uro, vse na njem razstavljene knjige pa bodo naprodaj z 10-od-stotnim gotovinskim popustom. / GOSPODARSTVO Torek, 17. maja 2011 23 gibanja - Po dokončnih podatkih zavoda Istat za letošnji april Inflacija prišla do najvišje točke po novembru 2008 Poleg cen goriv in hrane so poskočile tudi nadzorovane cene elektrike in plina RIM - Državni statistični zavod Istat je včeraj potrdil, da je aprila inflacijska stopnja poskočila na 2,6 odstotka, potem ko je marca znašala 2,5 odstotka. Gre za najvišjo raven po novembru 2008, ko je znašala 2,7 odstotka. Trend dvigovanja inflacijske krivulje se tako nadaljuje od decembra 2010. Aprilsko segrevanje inflacije je v pretežni meri učinek pritiska na cene energentov in posledičnih podražitev v transportnem sektorju, hkrati pa so svoje prispevale tudi nadzorovane tarife električne energije in plina. Nadpovprečno se je podražila tudi nakupovalna košara. Za skupine proizvodov, ki jih odjemalci kupujejo najbolj pogosto (od živil do motornih goriv), velja 3,3-odstot-no zvišanje v letni primerjavi, kar je znatno več od 2,6-odstotne rasti inflacije. Na družinske proračune v mesečni primerjavi najbolj vplivajo podražitve v transportnem sektorju (+1,8%) in pri stanovanju, vodi, elektriki in kurivih (+1,2%), medtem ko so se znižale cene v sektorju komunikacije (- 0,8%) in na področju stroškov za zdravje in zdravstvenih storitev (-0,1%). V letni primerjavi pa so na prvem mestu podražitev prevozi (+6,1%), sledijo pa stanovanje, voda, elektrika in kuriva (+5,2%). Komunikacije so bile aprila glede na enak lanski mesec cenejše za 1,3 odstotka, rekreacija, prireditve in kultura pa za 0,2 odstotka. Pri energentih z nadzorovanimi cenami se je električna energija glede na letošnji marec podražila za 3,9 odstotka, glede na lanski april pa za 2,4 odstotka, medtem ko se je plin v mesečni primerjavi podražil za 1,9 odstotka, v letni pa za 7,3 odstotka. Združenja potrošnikov ob segrevajoči se inflaciji znova opozarjajo na padanje kupne moči družin. Pri Federcon-sumatori so zapisali, da je še posebno nesprejemljivo dejstvo, da je trend kupne moči v popolnem nasprotju z gibanjem ostalih ekonomskih kazalnikov.Inflacija je namreč edini podatek, ki »nepojasnjeno in neutemeljeno raste«, potrošnja pa se je v zadnjih treh letih zmanjšala za 6,5 odstotka, dodajajo v združenju. ffc % Poleg energentov so za segrevanje inflacije krive tudi cene živil arhiv banke - Skupina Banca Popolare di Cividale naložbe - Skupina Aquafil Občni zbor članov soglasno Julon predaja namenu podprl lanski pos|ovni obračun novo proizvodno linijo ■ |»wiJlw¥lll VMIH%MII Na slovesnosti ministra Romani in Radičeva ČEDAD - Cedajska bančna skupina Banca Popolare di Cividale je v nedeljo na občnem zboru požela soglasno odobritev lanskega poslovnega obračuna. Na zborovanju v čedajskem Centru sv. Frančiška se je razvila živahna razprava, na koncu katere so člani izrazili polno podporo delu upravnega sveta, ki ga vodi predsednik Lorenzo Pelizzo. Nič čudnega glede na to, da je edina banka večjih razsežnosti, ki je v Furlaniji-Julijski krajini ostala samostojna, tudi lani, kljub gospodarski krizi, dosegla solidne poslovne rezultate. Cisti dobiček lanskega poslovnega leta, ki je znašal 10,1 milijona evrov, je omogočil zvišanje donosa na delnico za štiri odstotke: 0,5 evra z zvišanjem vrednosti delnice (od 24 na 24,5 evra) in 0,45 evra z dividendo. Predsednik Pelizzo je v svojem poročilu izpostavil predvsem letošnjo častitljivo 125-letnico ustanovitve banke in njeno nadaljnjo rast v lanskem letu, in to na vseh področjih: pri obsegu dela, mreži poslovalnic, kapitalskih udeležbah, osebju in pri tržnih deležih. Generalni direktor banke Luciano Di Bernardo je ob tem poudaril pozitivno gibanje premoženjskih agregatov v pogojih ustrezne likvidnosti in premoženjske trdnosti. Banka je po njegovih besedah nadaljevala svojo politiko podpiranja deželnega gospodarstva, predvsem majhnih in srednjih podjetij, kot seveda tudi družin. Neposredno zbrana sredstva so se v lanskem letu povečala za 17,3 odstotka na več kot tri milijarde evrov, posredno zbrana sredstva pa so se povečala za 11,1 odstotka na 1,6 milijarde evrov. Kon-solidirani krediti strankam so zrasli za 7,2 odstotka na 3,04 milijarde evrov. Poslovni rezultati so primerljivi s tistimi iz leta 2009, ko gospodarska in finančna kriza v Furlaniji-Julijski krajini še ni razvila vseh svojih negativnih učinkov. Cedajska banka je lani končala integracijo po prevzemu Nordest Bance, ki se je posebej odlikovala na področju okolju prijazne energije. S to operacijo je tudi skupina postala vodilna na tem področju v naši deželi. Seveda niti lani ni izostala socialno naravnana dejavnost čedajske banke, ki je za narazličnejše dejavnosti v okolju, v katerem deluje, darovala ali sponsorizirala v skupni vrednosti 1,1 milijona evrov. V banki temu pravijo »socialna dividenda«. Skupščina članov je na koncu potrdila dosedanji nadzorni odbor za nov mandat, za naslednja tri leta je potrdila predsednika Lorenza Pelizza in obnovila mandat članu upravnega sveta Lucianu Loca-telliju, medtem ko je Redenta Vazzolerja zamenjal novi član Sergio Tamburlini. TRST - Italijanski minister za gospodarski razvoj Paolo Romani in slovenska ministrica za gospodarstvo Darja Radič bosta gosta na velikem poslovnem dogodku, ki bo v četrtek v Ljubljani. Podjetje Julon, ki ga vodi tržaški Slovenec Edi Kraus in sodi v italijansko skupino Aquafil, bo namreč v svoji tovarni na Letališki cesti 15 v Ljubljani predalo namenu novo proizvodno linijo Econyl. Predsednik družbe Aquafil Giulio Bonazzi, tehnični vodja projekta Econyl Anac-leto Dal Moro in Edi Kraus se bodo ob 9.30 srečali z novinarji. Na posnetku Edi Kraus in ministrica Radičeva avgusta lani ob podpisu investicijske pogodbe za projekt Econyl. Predsednik čedajske banke Lorenzo Pelizzo arhiv družbe - Za 19 servisov se je lani zanimal tudi italijanski Agip Tuš Holding prodal verigo bencinskih servisov madžarski naftni skupini Mol CELJE - Tuš Holding je tretjo največjo verigo bencinskih servisov v Sloveniji Tuš Oil prodal madžarski energetski skupini Mol. Strateško odločitev je holding izpeljal z namenom dolgoročne optimizacije in stabilizacije svojih dejavnosti in tako uresničil eno od pomembnih potez zastavljene strategije razvoja, so povedali v Tuš Holdingu. »Odprodaja verige Tuš Oil pomeni pomemben razvojni korak za strateški razvoj in optimizacijo poslovanja Tuš Holdinga. Tuš Oil so do sedaj popolnoma izpolnjevali naša pričakovanja, danes pa so na točki, ko potrebujejo novo dimenzijo, ki jo bodo lahko uspešno uresničili z novim lastnikom,« so sporočili iz Tuš Holdinga. Skupina Mol, ki zaposluje več kot 32.000 ljudi po vsem svetu, bo prevzela tudi vse zaposlene v Tuš Oilu. Obenem bo skupina, ki deluje v Evropi, na Srednjem vzhodu, v Afriki in v državah Commonwealtha, v ponudbi ohranila dosedanje bonitete Tuš kluba, ki so jih bili kupci v Tuš Oili vajeni. Proces prodaje je vodilo podjetje The Blackstone Advisory Partners iz Londona, s podpisano pogodbo pa se je začel postopek prehoda bencinskih servisov k novemu lastniku. Veriga bencinskih servisov Tuš Oil je z 19 poslovalnicami, ki so razporejene po vsej državi, tudi ob meji z Italijo, po velikosti tretja največja veriga bencinskih servisov v Sloveniji. V Molu medtem pojasnjujejo, da je podjetje na slovenskem trgu v maloprodaji in veleprodaji naftnih derivatov pri- EVRO sotno od leta 1996. Po prevzemu bencinskih servisov Tuš Oil bodo v Sloveniji poslovali s 37 servisi. Cilj skupine Mol pri prevzemu Tuš Oila je povečati tržni delež v maloprodaji na vsaj 10 odstotkov v naslednjih petih letih in uresničiti načrte, povezane z rastjo podjetja v Sloveniji, še pravijo in dodajajo, da bo dolgoročni sporazum o kartičnem poslovanju podjetju omogočil pridružitev uveljavljenemu programu zvestobe Tuš klub. Največjo verigo bencinskih servisov v Sloveniji ima sicer slovenska energetska družba Petrol. V Sloveniji je namreč konec marca imela mrežo 313 bencinskih servisov. Sledi avstrijska energetska skupina OMV z več kot 100 bencinskimi servisi, kot je razbrati s spletne strani OMV Slovenija. Finančni partnerji Tuš Holdinga so nedavno podprli njegov načrt razvoja do leta 2015. Banke naj bi tako holdingu odobrile odlog plačila 450 milijonov evrov dolga za sedem let, vendar pod pogojem, da odproda Tuš Oil, Tušmobil in vse trgovske centre v državah nekdanje Jugoslavije. Holding, ki naj bi dobaviteljem dolgoval okrog 180 milijonov evrov, je tako pred mesecem prodal vseh svojih šest su-permarketov v Srbiji družbi Idea, ki je v lasti hrvaškega Agro-korja. Sicer naj bi se lani za nakup Tuš Oila, ki ima na slovenskem trgu naftnih derivatov približno 3,7-odstotni tržni delež, zanimal tudi italijanski Agip. Pred leti pa je interes za nakup Tuš Oil izkazal tudi ruski Lukoil, vendar je takrat holding želel iztržiti več kot 50 milijonov evrov. (STA) 1,4143 $ -01,0 evropska centralna banka 16. maja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 16.5. 13.5. ameriški dolar japonski jen 1,4143 114,35 1,4280 115,32 9 2 794 kitajski juan ruski rubel mniickn nirui?» 9,2053 39,8456 63,8700 39,8779 64 0710 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona nntsncKi ti ini" 7,4564 0,87250 7,4558 0,87795 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 9,0090 7,8670 8,9951 7,8405 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona i Tran« 24,373 1,2542 24,388 1,2667 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TAnnt 15,6466 267,93 15,6466 267,05 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 3,9303 1,3781 3,9173 1 3753 Kol IC1U3M UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3391 1,9558 1,3369 1 9558 ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4,1060 3,4528 4,1150 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats ICKI rpa 0,7093 2,3053 0,7093 2,3099 uiolimjm itrcii islandska krona ti lira 290,00 2,2477 290,00 2,2592 LUI jIVCI III o hrvaška kuna 7,3980 7,3884 evrotržne obrestne mere 16. maja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,19875 0,26225 0,42050 0,13167 0,17833 0,25500 1,245 1,420 1,701 ZLATO (999,99 %%) za kg 33.796,95 € -122,50 tečajnica ljubljanske borze 16. maja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,80 - IMTCDCI IDr»DA 1 7H j.-)/11 KRKA I I IKA KOPER 60,00 12 00 +1,10 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 160,30 -2,85 -1 72 TELEKOM SLOVENIJE 223,00 70,05 -1,06 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 37,00 AERODROM LJUBLJANA 14,99 DELO PRODAJA 23,00 rrm 7û no +0,81 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRABENZ 14,00 -- ISIRABENZ NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,90 8,20 -1,19 KOMPAS MTS NIKA 4,45 7,20 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS HIB! IANA 8,30 7,35 21,50 +1,84 -0,27 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 305,00 42,50 179 90 -2,24 +0,57 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 102,55 15,70 - milanski borzni trg ftse mib: 16. maja 2011 -0,36 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,183 97,35 1641 -0,67 -1,12 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,905 +0,06 -1,60 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,9005 2,18 -2,28 -1,89 EDISON ENEL ENI 0,7905 4,72 1707 -0,38 -0,59 FIAT FINMECCANICA 7,075 -0,76 -0,49 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,495 15,73 +0,85 -0,32 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,064 15 23 +0,49 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,70 +0,33 -0,66 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,242 7,71 2 614 -0,09 -0,58 PIRELLI e C PRYSMIAN 7,04 1485 -0,76 +0,07 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,42 4 168 -0,74 -0,03 -0 19 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 8,245 +2,93 -0 10 TENARIS TERNA 0,985 17,21 +1,65 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,378 0,0757 -0,06 -0,39 -1 82 UNICREDIT 5,655 1,644 -1,50 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 97,06 $ -0,32 izbrani borzni indeksi 16. maja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 761,94 -0,92 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 2.211,94 1.108,32 +0,09 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C DAA^it^^J 2.232,23 7cn no -0,50 +0,37 _n /1") LiuicA i j, utuy i au / j SRX, Beograd - - bicy c^^i^wz-v 1 7q1 /1q _nr»1 un a, jaiojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.590,35 +0,25 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.555,03 2.338,36 -0,32 -1,72 S&P 500, New York 1.330,09 -0,57 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.343,16 7.387,54 5.923,69 -0,59 -0,21 -0,04 CAC 40, Pariz 3.989,82 -0,72 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.742,00 1.256,50 2.881,31 -0,29 -0,73 -0,46 Nikkei, Tokio 9.558,30 -0,94 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.136,48 22.960,63 2.849,95 -0,86 -1,36 -0,73 Sensex, Mubaj 18.345,03 -1,01 24 Torek, 17. maja 2011 DNEVNE NOVICE afera - Generalni direktor Svetovnega denarnega sklada v priporu zaradi spolnega nasilja Sobarica identificirala Strauss-Kahna kot napadalca Veljal za verjetnega kandidata socialistične stranke na predsedniških volitvah v Franciji NEW YORK - Žrtev sobotnega domnevnega spolnega napada v ne-wyorškem hotelu Sofitel je v nedeljo na policijski postaji v Harlemu kot storilca prepoznala generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Do-miniquea Strauss-Kahna, ki za zdaj ostaja v priporu. Francoski politik sicer trdi, da ima alibi za čas napada. Newyorški tožilci so 62-letnega Francoza Strauss-Kahna obtožili spolnega napada, nezakonitega odvzema prostosti in poskusa posilstva. Strauss-Kahn naj bi v soboto okrog poldneva napadel 32-letno temnopolto sobarico, sicer pri-seljenko iz ene od afriških držav, katere identiteta ostaja skrita. Newyorška policija je sporočila, da naj bi Strauss-Kahn gol stopil iz kopalnice, ko je sobarica vstopila v luksuzno sobo hotela francoske verige Sofitel, da jo pospravi. Nemudoma naj bi jo napadel in jo preganjal po hodniku, nato zvlekel nazaj v sobo in jo silil v oralni spolni odnos. Na koncu mu je pobegnila in napad prijavila, za Strauss-Kahnom pa je ob prihodu policije v sobi ostal le mobilni telefon in še nekaj osebnih predmetov. Aretirali so ga na letališču JFK oziroma na krovu letala Air France, tik preden je poletelo proti Parizu. Pred tem naj bi celo poklical nazaj v hotel in spraševal o svojem telefonu. Za zdaj še ni znano, kaj je Strauss-Kahn, ki je veljal za verjetnega kandidata socialistične stranke na predsedniških volitvah v Franciji, počel v New Yorku in to sam, saj je sedež IMF v Washing-tonu, v nedeljo pa bi se moral v Berlinu srečati z nemško kanclerko Angelo Merkel. V ponedeljek in torek pa bi se moral v Bruslju udeležiti zasedanja finančnih ministrov EU. V hotelu naj bi se prijavil v petek, izbral pa si je apartma, ki stane 3000 dolarjev na noč. Po napadu so ga zaprli na policijski postaji enote za spolne zločine v Harle-mu, včeraj pa je stopil pred sodnika, kjer se je, glede na trditve njegovega odvetnika Benjamina Brafmana, izrekel za nedolžnega. Brafman je eden bolj znanih newyorških odvetnikov, saj je imel med svojimi strankami med drugim glasbenika Michaela Jacksona in Seana Combsa, ameriškega poklicnega nogometaša Pla-xica Burressa ter tudi mafijce. Newyorška sodnica Melissa Jackson je včeraj odredila, da mora Strauss-Kahn ostati v priporu, vsaj do naslednjega zaslišanja 20. maja. Sodnica je upoštevala argument tožilstva, da obstaja nevarnost pobega pred pravico in zavrnila predlog ï Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn po aretaciji ansa obrambe, da plača milijon dolarjev varščine in preda potni list. Njegov odvetnik je tudi zagotavljal, da bo Strauss-Kahn ostal v New Yorku in živel pri svoji hčerki. Prevladal pa je argument tožilca Johna McConnella, da Strauss-Kahn nima nobenega razloga, da ostane v ZDA, in številne razloge, da odide iz države. Tožilec je poudaril, da v primeru odhoda Strauss-Kahna v Francijo ne bodo imeli nobenega pravnega mehanizma za njegovo vrnitev v ZDA. Sicer naj bi imel Strauss-Kahn po poročanju francoskega radia RMC alibi za čas domnevnega spolnega napada. Hotel naj bi zapustil uro pred očitanim mu dejanjem ter odšel na kosilo s hčerko, je poročal RMC, ki se sklicuje na odvetnike francoskega politika. Obramba Strauss-Kahna naj bi za svoje trditve imela dokaze, kosilo s hčerko naj bi potrdile tudi izjave prič. Odvetniki naj bi poleg tega dopuščali možnost, da so sobarico pri njenih obtožbah vodili finančni interesi. Dogodek v newyorški hotelski sobi pa očitno ni bil osamljen primer. Francoska pisateljica in novinarka, 31-letna Tristane Banon, je namreč napovedala, da bo proti Strauss-Kahnu sprožila postopek zaradi spolnega napada. Ta naj bi se zgodil leta 2002, Banonova pa je o njem spregovorila že leta 2007, vendar Strauss-Kah-na ni ovadila. Odvetnik Banonove David Koubbi je povedal, da njegova stranka doslej ni vložila ovadbe, ker jo je njena mati, sicer regionalna svetnica francoskih socialistov, prepričala, naj tega ne stori. Banonova je leta 2007 v neki televizijski oddaji pripovedovala, kako jo je znan francoski politik zvabil v skoraj prazno stanovanje, kjer naj bi ji bil pripravljen dati intervju, dejansko pa jo je tam spol- no napadel. V intervjuju so Strauss-Kah-novo ime zakrili s piskom, je pa Banonova kasneje potrdila, da je šlo zanj. "Dal mi je naslov, ki ga nisem poznala. Tam je zaprl vrata in takoj sem vklopila snemalno napravo. Želel je, da ga držim za roko, češ da sicer ne bo mogel odgovarjati na vprašanja. In potem je šel dalje, a sem ga takoj ustavila," je povedala v intervjuju. Dejala je še, da je bil precej nasilen, skušal ji je odpeti modrček in kavbojke. Pobegniti ji je uspelo šele, ko sta se nekaj časa prerivala. Aretacija Strauss-Kahna močno odmeva v političnih in finančnih krogih. Evropska komisija je zatrdila, da njegovo prijetje ne bo vplivalo na odločitve o finančni pomoči državam v območju evra. Strauss-Kahn bi se moral včeraj udeležiti srečanj finančnih ministrov EU, na katerih bo predvidoma potrjen program 78 milijard evrov pomoči Portugalski, razpravljali pa so tudi o dodatni pomoči Grčiji. Nadomeščala ga je ena njegovih namestnikov Nemat Shafik. (STA) -f Vatikanska navodila škofom proti spolnim zlorabam VATIKAN - Vatikan je sporočil, da je škofom izdal navodila za ravnanje v primerih spolnih zlorab mladoletnikov, v skladu s katerimi morajo storilce prijaviti civilnim oblastem. Pismo s priporočili je škofom po vsem svetu v minulih dneh poslala kongregacija za verski nauk, ki se ukvarja s tovrstnimi vprašanji. Navodila so odgovor Vatikana na razkritje številnih primerov spolnih zlorab mladoletnikov po vsem svetu, ki so jih zagrešili katoliški duhovniki in drugi predstavniki klera. Enega takšnih so v teh dneh odkrili v okolici Genove v Italiji. Raketoplan Endeavour včeraj zadnjič poletel v vesolje CAPE CANAVERAL - Iz ameriškega vesoljskega izstrelišča Cape Canaveral na Floridi so včeraj na zadnji polet v vesolje uspešno izstrelili raketoplan Endeavour s šestimi člani posadke. Endeavour naj bi se v četrtek dopoldne združil z Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), celotna misija pa bo trajala 16 dni. Med člani posadke je tudi soprog kongresnice Gabrielle Giffords, ki je bila pred štirimi meseci ustreljena v glavo. Izstrelitev je bila napovedana že za 29. april, a so jo zaradi tehničnih težav na raketoplanu preložili. Napako so odkrili pri napajanju grelne linije, ki preprečuje, da bi gorivo zamrzovalo. Izstrelitev Endeavourja je zadnja za raketoplan, ki je prvič poletel v vesolje leta 1992. Obenem je to predzadnja izstrelitev v okviru 30-let-nega programa raketoplanov. Zadnji bo predvidoma poletel v vesolje Atlantis, in sicer enkrat poleti. V bližnjem osončju odkrili planet podoben Zemlji PARIZ - Francoski znanstveniki so na bližnji zvezdi odkrili prvi planet zunaj našega osončja, kjer bi lahko obstajali pogoji za življenje. Izračuni so pokazali, da bi bilo lahko na planetu Gliese 581d dovolj toplo in dovolj vlage za življenje, kakršnega poznamo na Zemlji. Planet kroži okoli rdeče pritlikave zvezde Gliese 581, ki se nahaja okoli 20 svetlobnih let od Zemlje. To pa pomeni, da je ena naših najbližjih sosed. Gliese 581d kroži na zunanjem robu zvezde, v t.i. območju Zlatolaske, kjer ni tako vroče, da bi voda izhlapela, in ni tako mrzlo, da bi bila ves čas zamrznjena. Temperatura na planetu je ravno pravšnja, da bi voda lahko obstajala v tekoči obliki. (STA) eu - Zasedanje finančnih ministrov Potrjen program pomoči za Portugalsko BRUSELJ - Finančni ministri EU so včeraj v Bruslju soglasno potrdili program pomoči za Portugalsko. Triletni program predvideva 78 milijard evrov pomoči tej iberski državi in v zameno za finančno podporo ostre varčevalne ukrepe na Portugalskem. Tretjino pomoči bo prispeval Mednarodni denarni sklad (IMF), dve tretjini oziroma 52 milijard evrov pa EU, in sicer eno tretjino iz mehanizma za finančno stabilnost (EFSM) oziroma iz proračuna EU, eno tretjino pa iz družbe za zagotavljanje stabilnosti evra (EFSF). Obrestne mere za posojila Portugalski v pomoč pri reševanju njenih dolžniških težav bodo nad 5,5 odstotka, a pod šestimi odstotki, je minuli teden napovedal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Portugalska je tako za Grčijo in Irsko tretja država v območju evra, ki bo dobila mednarodno finančno pomoč za reševanje svojih dolžniških težav. Za Grčijo je za zdaj dogovorjenih 110 milijard evrov pomoči EU in IMF, za Irsko pa 67,5 milijarde evrov pomoči. Triletni program, o katerem so se s portugalskimi oblastmi ob široki politični podpori v državi dogovorili Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in IMF, od Portugalske zahteva ostre varčevalne ukrepe, ki temeljijo na treh stebrih. Prvi predvideva ukrepe za ureditev javnih financ, vključno z reformo zdravstvenega sistema in javne uprave ter ambiciozno privatizacijo, na primer letalske družbe TAP, drugi ukrepe za rast, delovna mesta in konkurenčnost, tretji pa ukrepe za stabilnost v bančnem in finančnem sektorju. Glavni izziv za Portugalsko je po Rehnovih besedah krepitev rasti in ustvarjanje delovnih mest, zato je program po njegovih besedah tudi osredotočen na ukrepe, ki naj bi to zagotovili, na primer za spodbujanje podjetništva in inovacij. Portugalska je za pomoč zaprosila 7. aprila, potem ko je portugalski parlament zavrnil paket vladnih varčevalnih ukrepov, kar je sprožilo padec vlade Joseja Socratesa in napoved predčasnih volitev, ki bodo 5. junija. (STA) libija - Frattini trdi, da se skuša polkovnik umakniti Tožilec ICC zahteva zaporni nalog za Gadafija HAAG - Glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Louis Moreno-Ocampo je včeraj sodišče zaprosil za izdajo zapornega naloga za libijskega voditelja Moamerja Gadafija. Moreno-Ocampo naloge za Gadafija ter enega izmed njegovih sinov in še enega člana njegova režima zahteva zaradi zločinov proti človečnosti nad libijskimi civilisti. "Dokazi kažejo, da je Moamer Ga-dafi osebno odredil napade na neobo-rožene libijske civiliste," je novinarjem v Haagu povedal Moreno-Ocampo. Kot je pojasnil, ima dokaze, da je Ga-dafi odrejal napade, njegov sin Saif al Islam organiziral nabor plačancev, vodja obveščevalne službe Abdulah al Sa-nusi pa je bil v napade na protestnike neposredno vpleten. Gadafijeve sile so po njegovih besedah napadale civiliste na njihovih domovih, na protestnike streljale s pravimi naboji, napadale pogrebne sprevode ter namestile ostrostrelce, katerih naloga je bila streljati na ljudi, ki so zapuščali mošeje. Na območjih, ki so pod Gada-fijevim nadzorom, se preganjanja po besedah Morena-Ocampa nadaljujejo. "Gadafijeve sile pripravljajo sezname z domnevnimi oporečniki. Te aretirajo, zaprejo v ječo v Tripoliju in mučijo, nato pa zaprti izginejo," je med drugim dejal tožilec. "Ni upravičenih zločinov proti Libijcem, gre v celoti za zločine proti človečnosti," je dodal. Sodniki ICC morajo sedaj preučiti dokaze, na podlagi tega pa se bodo odločili, ali bodo obtožbe potrdili in posledično izdali zaporne naloge. "Primer je sedaj v njihovih rokah," je komentiral Moreno-Ocampo, ki mu je Varnostni svet Združenih narodov februarja poveril preiskavo trditev o zločinih v Libiji. Glavni tožilec ICC je včeraj povedal še, da nadaljuje tudi preiskavo o množičnih posilstvih in vojnih zločinih, ki naj bi jih zagrešile različne strani, vpletene v oboroženi konflikt v Libiji, kot tudi napade na priseljence iz Podsaharske Afrike, ki so jih v tej državi napačno označili za plačance. Povedal je tudi, da je njegova ekipa zbrala toliko gradiva, da je skorajda pripravljena na sodni proces. Včerajšnja napoved Morena-Ocampa verjetno ne bo imela neposrednega vpliva na dogajanje v Libiji. Bi pa izdaja zapornih nalogov trojici otežila morebitno namero, da konflikt v domovini končajo z odhodom v izgnanstvo. Ker je preiskavo ICC odredil VS ZN, bi bile Gadafija, njegovega sina in vodjo obveščevalcev obvezane aretirati vse članice ZN, če bi prišli na njihovo ozemlje. Italijanski zunanji minister Franco Frattini pa je včeraj izjavil, da so ure libijskemu voditelju Moamerju Ga-dafiju štete. Kot je povedal za italijansko televizijo, skušajo ljudje, ki so zelo blizu Gadafiju, najti izhod, da bi rešili življenje libijskega voditelja. "Iščejo kraj, kamor bi se lahko Gadafi umaknil in za vedno izginil s političnega prizorišča," je dejal Frattini. (STA) italija - Sklep vlade Palestinci imajo poslej v Rimu veleposlanika BETLEHEM - Italijanski predsednik Giorgio Napolitano je včeraj na skupni novinarski konferenci s palestinskim predsednikom Mah-mudom Abasom v Betlehemu sporočil, da se je njegova država odločila položaj vodje palestinske delegacije v Rimu dvigniti na raven veleposlanika. Italijanska vlada se je odločila dvigniti status palestinske diplomatske delegacije v Italiji, posledično pa bo vodja misije dobil status veleposlanika, je sporočil Napolitano. Pred Italijo je že več drugih članic EU dvignilo status palestinske delegacije. Palestinsko predstavništvo v Rimu je pristojno tudi za Slovenijo, slovenska vlada pa se je 7. aprila odločila, da njegov status dvigne na raven misije. Palestinci nameravajo Združene narode na zasedanju Generalne skupščine septembra zaprositi, naj priznajo neodvisno palestinsko drža- Giorgio Napolitano ansa vo. Neodvisno Palestino je že priznala vrsta držav Latinske Amerike, med evropskimi pa je Francija dala vedeti, da o tem razmišlja. Napolitano je sicer včeraj na srečanju z Abasom spregovoril tudi o nedavnem spravnem dogovoru med palestinskima gibanjema Fatah in Hamas. Dogovor, ki predvideva oblikovanje skupne prehodne vlade do sklica volitev v letu dni in ki je razjezil Izrael, po mnenju Napolitana "ni v protislovju z mirom". (STA) i«-« X\ zmerno Í~¿jasno ¿^oblačno / ALPE-JADRAN, DEŽELA Petek, 20. maja 2011 25 oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež nevihte veter megla vremenska slika 1000 C MOSKVA LONDON o 11/15 O 10/15 ^^ OBRUSELJ PARIZ 10/16 BERLIN 8/17 O VARŠAVA O 7/14 A DUNAJ 9/13 ° LJUBLJANA O 4/14 SKOPJE 12/27 BEO o 10/27 C Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. \ .v. • „„ATENE " , JI/23 r V noči na torek se bo ciklonsko območje postopoma umaknilo proti Ionskemu morju. Alpe bo od Severnega morja dosegla oslabljena fronta. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 20.31 Dolžina dneva 14.59 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 20.58 in zatone ob 5.07 Nad zahodno in srednjo Evropo ter nad zahodnim in severnim Sredozemljem je območje visokega zračnega tlaka. Vremenska fronta se iznad Balkana pomika proti Črnemu morju. V višinah doteka k nam postopno nekoliko toplejši zrak. BIOPROGNOZA Vreme večini ljudi ne bo povzročalo opaznih težav, le pri najbolj občutljivih se bodo občasno pojavljale manjše težave. PLIMOVANJE Danes: ob 5.05 najnižje -72 cm, ob 11.42 najvišje 29 cm, ob 16.47 najnižje -14 cm, ob 22.47 najvišje 57 cm. Jutri: ob 5.52 najnižje -68 cm, ob 12.33 najvišje 27 cm, ob 17.32 najnižje -6 cm, ob 23.17 najvišje 47 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........17 2000 m............4 1000 m ..........12 2500 m............1 1500 m............7 2864 m............0 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v gorah 9. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan gl§ sneg topla » fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' ciklona , središče ^ anticiklona CELOVEC O 6/19 TOLMEČ O 5/22 VIDEM O 7/24 O PORDENON 8/23 TRBIŽ O 2/17 o 2/18 KRANJSKA G. O GRADEC 6/20 ^O 4/19 S. GRADEC ČEDAD O 8/23 O c TRŽIČ 6/19 O KRANJ CELJE 6/20 O n MARIBOR 0 7/20 PTUJ O M. SOBOTA O 7/20 O LJUBLJANA 8/20 N. MESTO 7/20 ZAGREB 8/20 O ^NAPOVED ZA DANES Zjutraj bo povsod po deželi prevladovalo pretežno jasno Večinoma sončno bo, čez dan občasno tudi zmerno vreme. Le v hribovitem svetu se bo tekom dopoldneva raz- oblačno. vila kopasta oblačnost. Popoldne bo po nižinah in na Najnižjejutranje temperature bodo od 4 do 9, v alpskih do- vzhodnem pasu le zmerno oblačno, v hribih pa bolj spre- linah okoli 2, najvišje dnevne od 18 do 23 stopinj C. menljivo. Pihali bodo krajevni vetrovi, ki bodo popoldne nekoliko okrepljeni. M. SOBOTA O 8/23 (NAPOVED ZAJUTRI Po nižinah in ob morju bo prevladovalo zmerno oblačno vreme; ob morju bo pihala zmerna burja zaradi katere bodo dnevne temperature nekoliko višje in podobne kakor v nižinskem pasu. V hribih bo dopoldne zmerno oblačno, popoldne pa spremenljivo. Jutri bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo. irska - Zadnji je Dublin obiskal kralj Jurij V. leta 1911 Elizabeta II. na obisku kot prva britanska monarhinja po odcepitvi DUBLIN - Britanska kraljica Elizabeta II. bo danes kot prva britanska monarhinja po 100 letih obiskala Irsko. Štiridnevno potovanje obkroža simbolika sprave, ob čemer kraljica poudarja, da morata državi pokopati zgodovino, polno krvavih konfliktov. Čeprav večina Ircev pozdravlja njen prihod, bodo obisk vseeno spremljali močno poostreni varnostni ukrepi. Irska se je od britanske kraljevine odcepila leta 1922, a v Irsko kot samostojno državo ni doslej stopil še noben britanski monarh. Ko jo je leta 1911 kot zadnji obiskal kralj Jurij V., je bila Irska še del Združenega kraljestva. Že malo po tem so se z velikonočno vstajo leta 1916, ki so jo britanske sile surovo zatrle in usmrtile več njenih voditeljev, začela intenzivno krepiti prizadevanja za neodvisnost. Po krvavi vojni so jo leta 1922 Irci tudi dosegli, pod britansko vladavino pa je ostal severni del otoka, Severna Irska. Tam so sledila desetletja nasilja med protestanti, ki so se zavzemali za ohranitev Severne Irske znotraj Velike Britanije, in katoličani, ki so se želeli pridružiti Irski. Šele leta 1998 sta strani dosegli velikonočni mirovni sporazum, ki je v pretežni meri končal nasilje in odprl pot tudi izboljšanju odnosov med Veliko Britanijo in Irsko. Čas je očitno sedaj zrel tudi za zgodovinski obisk prve britanske monarhi-nje, ki so ga napovedovali že nekaj let. V luči prizadevanj za dosego trajne sprave se Elizabeta II. na obisku ne bo izognila niti nekaterim najbolj občutljivim točkam v irsko-britanskih odnosih. Potem ko bo kraljico danes sprejela njena gostiteljica, irska predsednica Mary McAleese, bosta skupaj položili vence v spominskem vrtu v Dublinu, posvečenem padlim v boju za irsko neodvisnost. V sredo bo Elizabeta II. obiskala stadion Croke Park, kjer so leta 1920 britanske sile v povračilnem napadu ubile 14 ljudi. Dogodek predstavlja ključen trenutek v irskem boju za neodvisnost. Obisk, v okviru katerega bo kraljica poleg Dublina obiskala še mesta Kildare, Tipperary in Cork, bo kljub te- Kraljica Elizabeta II. ansa mu vključeval tudi nekaj bolj sproščenih priložnosti. Tako si bo Elizabeta II. med drugim ogledala slovito pivovarno Guinness, državno kobilarno in tradicionalno tržnico. Obisk kraljice v spremstvu soproga princa Filipa pozdravlja tako uradna Irska kot prebivalci države. Premier En-da Kerry ga je označil za "simbol konca let delitev in začetek povsem novega odnosa", irska predsednica meni, da gre za zgodovinski dogodek, nedavna javnom-nenjska raziskava pa je pokazala, da obisk podpira kar 81 odstotkov Ircev. V severnoirski stranki Sinn Fein, političnem krilu sedaj že razpadle Irske republikanske armade (Ira), pa obisku niso tako naklonjeni. Njen predsednik Gerry Adams ga je označil za "prezgodnjega in neobčutljivega"'. Obisk spremlja tudi strah pred morebitnimi napadi odpadnikov Ire, ki še naprej nasprotujejo mirovnemu procesu na Severnem Irskem. Odpadniška skupina Ire, imenovana Prava Ira, ki v Veliki Britaniji velja za teroristično organizacijo in je tudi na Irskem prepovedana, je sporočila, da je kraljica kriva "vojnih zločinov" in "ni zaželena na irski zemlji". Strahove pred obiskom je še okrepil aprilski bombni napad na Severnem Irskem, v katerem je bil ubit mlad katoliški policist. Varnostni ukrepi bodo ob visokem obisku tako na Irskem kot tudi na Severnem Irskem močno poostreni. Za varnost bo na Irskem skrbelo okoli 8000 policistov in 2000 vojakov, številne ulice v Dublinu bodo zaprte. Irske oblasti so poleg tega dovolile britanski policiji, da v Dublin pošlje oborožene policiste, ki bodo pomagali skrbeti za varnost. Kraljičin obisk na Irskem bo sovpadal s prvim obiskom britanskega premiera Davida Camerona v tej državi. Premier se bo udeležil več dogodkov, na katerih bo tudi kraljica. Med drugim bo skupaj z zunanjim ministrom Williamom Hagueom na državniški večerji v sredo, kjer bo imela kraljica govor. Sara Kovač (STA) ansa kitajska - Ai Weiweija aretirali 3. aprila Priprtega umetnika prvič obiskala soproga PEKING - Kitajskega umetnika Ai Weiweija, ki je od začetka aprila v priporu, je v nedeljo prvič obiskala soproga. Lu Qing je dobila dovoljenje za kratek obisk, vendar zakonca nista smela govoriti o njegovem primeru, je sporočila Ai-jeva sestra Gao Ge. Gaova je namignila, da je bil da- ai Weiwei tum obiska skrbno izbran, s čimer naj bi oblasti želele odpraviti vse strahove, da so Aija v priporu pretepli, mučili ali kako drugače zlorabili. Po njenih navedbah z umetnikom niso ravnali grdo, poleg tega dobiva zdravila, saj ima sladkorno bolezen. Ai, ki je glasen kritik kitajske vlade, je bil aretiran 3. aprila med eno večjih kampanj kitajskih oblasti proti oporečnikom in aktivistom v zadnjih letih. Mednarodna skupnost z ZDA in Evropsko unijo na čelu je glasno obsodila njegovo priprtje. Kitajske oblasti so doslej sporočile le, da proti Aiju poteka preiskava zaradi gospodarskega kriminala, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Navdih za simbol Poljske na čelu EU znak Solidarnosti BRUSELJ - Poljski premier Donald Tusk je uradno predstavil znak poljskega predsedovanja EU v drugi polovici tega leta, ki ga je zasnoval avtor znaka poljskega gibanja Solidarnost. Znak po navedbah poljskega predsedstva simbolno predstavlja vrednote Poljske kot članice EU: solidarnost, konkurenčnost, kohezijo, odprtost in duh skupnosti. Znak poljskega predsedovanja prikazuje navzgor obrnjene puščice v rumeni, črni, zeleni, modri, oranžni in rdeči barvi ali simbolno ljudi, ki se držijo za roko. Zadnji, največja in rdeča puščica, drži v roki poljsko zastavo. Puščice so sicer v barvah EU ter v barvah zastav Poljske, Danske in Cipra, ki po Španiji, Belgiji in Madžarski sestavljajo naslednji predsedujoči trio EU. Dizajn znaka po navedbah poljskega predsedstva poleg omenjenega predstavlja glavna sporočila današnje Poljske: sodobna in dinamična družba s pozitivno energijo in mladostnim evropskim duhom, ki sproža pozitivne spremembe. Znak je zasnoval poljski umetnik Jerzy Janiszewski, ki je najbolj poznan po oblikovanju znaka gibanja Solidarnost v letu 1980. Umetnik se je rodil leta 1953 v Gdansku, večinoma dela v Parizu, Barceloni in Londonu. Znak Solidarnosti, ki prikazuje z rdečo napisano besedo solidarnost s poljsko zastavo, je postal simbol boja za svobodo in demokratične spremembe ter je tudi navdih za logotip poljskega predsedovanja EU. Fotografija za internet je Avstralca stala življenje SYDNEY - Avstralska policija je sporočila, da je moški, ki je v Brisbaneu umrl po padcu z balkona s sedmega nadstropja, žrtev v Avstraliji vse bolj priljubljenega fotografiranja ljudi na nevarnih krajih, ki se širi po internetu. Gre za t.i. "polaganje desk" (planking), ko se ljudje fotografirajo, kako ležijo na trebuhu na različnih, včasih tudi nevarnih krajih. Fotografije nato objavijo na svetovnem spletu. Policija zvezne države Queensland je sporočila, da je mlajši moški padel z balkonske ograje, medtem ko ga je fotografiral prijatelj. Imena niso sporočili, že prej pa je bil kaznovan, ker je na internetu objavil fotografijo, kako leži na policijskem avtomobilu. (STA) 26 Torek, 17. maja 2011 KULTURA / videm - Po zaključku 13. Far East Film Ferstivala Letos spet rekordno število gledalcev V Vidmu se je pred časom končal 13. Udine Far East Film Festival. Organizatorji so tudi letos zabeležili rekordno število obiskovalcev - tokrat preko 55.000. Festival vsako leto pripravi združenje CEC Udine (Centro Espressioni Ci-nematografiche). Med 29. aprilom in 7. majem so na njem predstavili 87 dolgo-metražnih filmov z Daljnega Vzhoda. Ob glavnem programu, ki je potekal v gledališču Giovanni da Udine, sta bili v kinod-vorani Visionario tudi retrospektivi. Prva, ki je nosila naslov »Asia Laughs!«, se je osredotočila na filmske komedije v širšem, mednarodnem azijskem obsegu, druga pa je pogled usmerila na »pinku eigo«, posebno zvrst japonskega erotičnega filma, v katerem se lahko prosto in hudomušno prepletajo vse mogoče tematike. Festival je priklical navdušence, a tudi novinarje, strokovnjake in študente z vsega sveta. Kljub temu, da število obiskovalcev iz leta v leto narašča, je prirediteljem uspelo ohraniti prvotno prijateljsko ozračje. Veliko je namreč priložnosti za interakcijo med občinstvom in avtorji oz. igralci. To je tudi poudaril častni gost festivala, živa legenda hong-konške filmske komedije Michael Hui: »Videmski festival je edinstven zaradi neformalnega ozračja in povsem nekomercialne narave. Gledalci so tu res navdušenci.« Omenjeni režiser, scenarist in igralec je v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja močno zaznamoval hongkonško filmsko komedijo. Na videmskem odru je prejel priznanje za dolgoletno kariero (na sliki). »Moji filmi izvirajo iz srca, saj vedno izhajam iz osebnega občutka ali osebne izkušnje. Navadno sem za svoje vloge v filmih zbral vse človekove šibkosti in negativne elemente v družbi ter jih samoiro-nično poosebil. Negativno vedno skušam spremeniti v nekaj komičnega. Vemo, da bomo nekega dne umrli, a vsaj umrimo z nasmehom!« Tako je med drugim povedal Michael Hui. Čeprav to ni njegov namen, so njegovi filmi satire, ki se dotikajo socialnih problematik, kot sta potrošništvo in konflikt med Vzhodom in Zahodom. Glede današnjega stanja kitajske filmske industrije je - podobno kot veliko drugih avtorjev - Hui izrazil zaskrbljenost, ker se morajo v zadnjih časih zaradi stiske na domačem trgu hong-konške filmske produkcije podrejati kitajskim »pravilom« in kitajski cenzuri, da lahko uspejo na tamkajšnjem veliko večjem trgu. Zaradi tega se znamenita hong-konška filmska tradicija spreminja in izgubljala svoj izvirni značaj. »Težko je spre- Michael Hui s priznanjem, ki ga je prejle na festivalu jemati kompromise in se ne izneveriti. Vendar mi je bil smeh videmskega občinstva v dvorani v veliko spodbudo. To pomeni, da moji filmi nagovarjajo vsakogar, ne glede na kulturo.« Gledalci so letos s točkovanjem nagradili japonski film Confessions, ki se dotika tematik, kot so nasilje, krivda, kesanje in maščevanje, in pa kitajski film Aftershock, ki ob tragediji potresa obravnava značilne kitajske teme, kot so družina in diskriminacija med otroki ženskega in moškega spola. Nagrajena sta še bila kitajska drama priznanega režiserja Zhanga Yimoua Under the Hawthorn Tree ter filipinska komedija Here Comes the Bride. Med zanimivejšimi naslovi gre omeniti tudi tri nenagrajene korejske filme. Med njimi je bila lahkotna, a izredno zabavna komedija Cyrano Agency. Večkrat nudijo filmi možnost, da spoznamo značilnosti nam zelo oddaljenih družb. Ta- ko je na primer režiser filma Foxy Festival Lee Hae-Young z zadoščenjem opazoval, kako se italijansko občinstvo zabava ob gledanju njegove pikantne erotične komedije: »V Koreji so določene tematike tabu. Tu se ljudje krohotajo, vendar na domačih tleh je film marsikdaj povročil škandal in občutek sramote med gledalci!« Nazadnje pa še zapleteni policijski tri-ler The Unjust, katerega protagonist - korejska zvezda Ryoo Seung-bum - je bil med pomembnejšimi gosti v Vidmu. Igralčev brat in režiser Ryoo Seung-wan je razložil, kako je v filmu, ki govori o korupciji, mogoče razbrati veliko elementov moderne korejske družbe, kot sta na primer stalni stres zaradi pritiska družbe na posameznike in zaradi napetosti s Severno Korejo ter nasilje v vsakdanji komunikaciji, ki je sad preteklega večdesetlet-nega življenja v vojaškem režimu in njegovi kulturi. Peter Jevnikar dobrovo - Mezzosopranistka Martina Kocina Briški slavček je zapel Pri zahtevnem nizanju pesmi je bila Martini Kocina v precejšnjo podporo (in oporo) pianistka Aleksandra Pavlovič »Moje pesmi« je bil naslov četrtega goriškega Snovanja, ki je v soboto, 7. maja v viteško dvorano gradu Dobrovo privabil občudujoče število ljubiteljev glasbe, prijateljev in sorodnikov mlade briške mezzosopra-nistke Martine Kocina. »V čarobnem okviru skoraj poletnega večera ob vzduhu zorečih češenj« (David Ban-delj) je glasbenica (rojena 4. marca 1986) želela domačemu občinstvu predstaviti sadove svojega večletnega študija na šoli E. Komel, kjer ji je kar devet let mentorstvo nudila prof. Franka Zgavec. Sicer pa sta glasba in petje Martino spremljali že od ranega otroštva: prepevala je s svojim očetom, pri sedmih letih pa ji je prve lekcije iz klavirja dal Radovan Kokošar. Briška vztrajnost, primorska občutljivost, osebnostna ambicioznost in toplina, predvsem pa izjemna delavnost se združujejo v mladostno prikupnem liku Martine Kocina, ki si za zaključek nižje stopnje študija solo-petja izbere izvedbe vrste zanimivih, a tudi zahtevnih skladb, ki »...v idealnem sozvočju med lokalno slovensko ustvarjalnostjo in široko svetovno razsežnostjo glasbenih idej in oblik od samospeva prek oratorija in opernih arij, pričara (jo) širok spekter klasične in novodobne literature in omogoča (jo) nova snovanja... « (D. Bandelj). A 'šopek' pesmi B. Ipavca (Je pa davi slanca pala, Iz gozda so ptice odplule), F. S. Vilharja (Rasti, rasti roža mala), H. Volariča (Oj rožmarin), A. Lajovica (Zacvela je roža), L. M. Škerjanca (Beli oblaki), R. Si-monitija (Po dežju), G. F. Haendla (Prais'd be the Lord - recitativ in arija iz Oratorija Salomon, Lascia chi'io pianga - arija iz opere Rinaldo), J. Haydna (She Never Told Her Love), W. A. Mozarta (Als Luise die Briefe, Voi che sapete - arija iz opere Figa-rova svatba)), H. Wolfa (Fussreise), J. Brahmsa (Geistliches Wiegenlied op. 91 št.2), F. von Flotowa (Esser mesto il mio cor non sapria - arija iz opere Martha) in J. Straussa (Chacun a son gout - arija iz operete Netopir) za mlado pevko seveda predstavlja tudi poseben poustvarjalni izziv, zahteva precejšnjo koncentracijo, širino izraza, hitra prehajanja iz enega razpoloženja v drugo in (ne nazadnje) tudi bliskovita soočanja s posebnostmi različnih stilnih obdobij. Mlada pevka je seveda še vedno osredotočena predvsem na svoj glas, na in-tonacijo in korektno podajanje, in v tem je zgledna in glasovno prijetna. Njene interpretacije so mladostno sveže, še nekoliko zadržane, a vsekakor obetajo, da bo ta »briški slavček« še veliko pel, svoje študije še poglabljal in nas tudi v prihodnje radostil. Martina ima namreč tudi prav poseben občutek do svojih poslušalcev, je komunikativna in prepozna primernost trenutka, ko skupaj z njo na odru zaigra tudi 'domača' harmonika in v ljudskem duhu zazveni še obvezna briška himna o češnjah. Pri zahtevnem nizanju pesmi je Martini Kocina v precejšnjo podporo (in oporo) bila pianistka Aleksandra Pavlovič, v izvedbi skladbe Brahmsa pa se jima je pridružil tudi tržaško-briški violončelist Aleksander Sluga. In da je briško glasbeno Snovanje preraslo v praznik pesmi in besede, so poskrbeli tudi David Bandelj (s povezovalnim tekstom), Meta Čer-ne (ki je tekst brala) in briški župan Franc Mužič (ponosen, da imajo Brda tako uspešno in zalo pevko). Tatjana Gregorič festival v cannesu - Nekajurno čakanje pod pekočim soncem na hollywoodskega zvezdnika Brad Pitt obnorel množico oboževalk Pitt je junak najbolj pričakvanega filma Drevo življenja ameriškega režiserja Terrenca Malicka - Za vikend množica najrazličnejših zabav in sprejemov Kričanje ponorelih oboževalk, prerivanje, za ceno nekajurnega čakanja pod včeraj posebej pekočim soncem francoske obale. Vse to samo zanj, Brada Pitta, drugo hol-lywoodsko zvezdo festivala v Cannesu. Na slavni Croi-sette se je včeraj ponovila bolj ali manj podobna scena sobotni, ko se je po rdeči preprogi sprehodil šarmantni Johhny Depp. Z njim je bila tudi očarljiva Angelina Jolie. Hollywoodski zvezdi, ki že več let živita na francoski obali in predstavljata danes najbrž najbolj zaželene goste (v to skupino spada tudi George Clooney), kateregakoli festivala. Tudi canskega, ki se je v zadnjih letih prilagodil tudi okusom publike, ki ne ljubi samo avtorskih filmov, ampak obožuje predvsem glamour sedme umetnosti. Mondene dogodke, zbave in sprejeme, ki jih je bilo v Cannesu, med soboto in nedeljo še in še. Na slavni plaži a tudi na številnih jahtah, ki se te dni gnetejo pred obalo in na katerih prirejajo večerje in srečanja predvsem ruski petičneži, ki se po ocenah mnogih, v zadnjih letih zelo zanimajo za filmsko umetnost. Dokaz, da se filmska industrija očitno dobro dviga iz nekajletne krize pa je tudi canska filmska tržnica, ki po nekaj letih premora spet deluje s polno paro in omogoča filmom, da se predstavijo tudi tujemu trgu. Tako bo Morettijev Habemus papam v prihodnjih mesecih zaživel tudi v Nemčiji, Avstraliji, Južni Koreji, Tajvanu, ne- katerih državah Južne Amerike, Rusiji, Španiji in na Japonskem, kamor so ga prodali prav v soboto in nedeljo. Včerajšnji protagonist festivalskega dne pa je bil, kot že rečeno Brad Pitt, osrednji junak najbolj pričakovanega filma letošnjega tekmovalnega sklopa, The tree of life (Drevo življenja) ameriškega režiserja Terrenca Malicka. Izredne zgodbe, v kateri eden najbolj svojevrstnih ameriških režiserjev sledi vsakdanu malega Jacka (odraslega dečka pooseblja Sean Penn) od zgodnjega otroštva do trenutka, ko se že odrasel skuša zbližati z avtoritarnim in zahtevnim očetom (Brad Pitt), ki mu je docela pokvaril življenje. Jack je nekakšna izgubljena duša v modernem svetu. Nebogljen junak, ki neutrudno išče smisel svojega obstoja, a ga nikakor ne uspe najti. Terrence Malick, ki ga kot napovedano včeraj ni bilo v Cannesu (na zadnji intervju je triinšestdesetle-tni teksaški režiser pristal leta 1973) s pomočjo svojega petega filma, doslej prav gotovo najbolj intimno in hkrati tudi epsko zgodbo, razmišlja o odnosu med hudobijo in dobroto in o posledicah, ki jih taka čustva puščajo v življenju posameznika a tudi v odnosu do skupnosti, kot da bi pri tem režiser želel poudariti, da življenja brez ljubezni nikakor ne gre živeti. Čustvi dobrote in hudobije pa se prepletata tudi v drugem filmu osrednjega sklopa, Le gamin au velo (De- ček s kolesom), belgijskih bratov Dardenne. Jean-Pierre in Luc sta se tokrat vrnila na francoski festival s še eno zanju tipično realistično filmsko zgodbo, ki pa se tokrat spogleduje z italijanskim neorealizmom. Protagonist je enajstletni deček Cyril, ki se na vse načine trudi, da bi se spet vrnil k očetu Guyu. Ta ga je namreč pustil v sirotišnici in noče več vedeti zanj. Čisto naključno pa Cyrila spozna mlada frizerka Samantha, ki je pripravljena na vse, da bi lahko dobila plavolasega najstnika v oskrbo. Cyril pa le ni tako dober in prijazen kot zgleda, saj ga je bolečina, ki jo je moral pretrpeti v zgodnjem otroštvu, močno zaznamovala. V Cannesu pa so včeraj ob filmskem dogajanju gostili tudi politiko. V eni od dvoran je namreč potekalo srečanje z evropsko komisarko za izobraževanje, kulturo, več-jezičnost in mlade Androullo Vassiliou in dvajsetimi filmskimi ustvarjalci, s katerimi se je komisarka pogovarjala o prihodnosti programa Media po letu 2013: »Prihodnost programa Media - Evropa posluša avdiovizualno industrijo«. Media je namreč partner, ki združuje vrsto evropskih držav in deluje kot nekakšen vezni člen a tudi pokrovitelj filmskih projektov. Včeraj so v palači filma proslavili dvajsetletnico delovanja tega projekta in pri tem želeli zarisati tudi nekatere smernice za prihodnost. Slovenski filmski center je zastopala Jelka Stergel, pomočnica direktorja. (Iga) Brad Pitt je bil v centru pozornosti ansa / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 19. maja 2011 27 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 17.30 Upravne volitve 2011 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Poklon Chopinu - Sara Tence 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due V" Rai Tre 6.00 Euronews 6.10 Dok.: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 Aktualno: Appuntamento al cinema 11.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occ-hio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Variete: Se... a casa di Pao-la (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in di-retta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.40 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Nan.: Un passo dal cielo 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.30 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.05 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.50 Aktualno: Sottovoce 2.20 Aktualno: Scrittori per un anno 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Po-meriggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Ris Roma 2 - Delitti imperfetti 23.45 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.20 Nan.: In tribunale con Lynn O Italia 1 6.10 Nan.: 7 vite 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.00 Dnevnik - Speciale Elezioni Am-ministrative 2011 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e società 13.50 Aktualno: Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik - kratke vesti in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Talk show: Maurizio Costanzo Talk 19.30 Nan.: Squa-dra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Igra: I Love Italy 23.10 Dnevnik 23.25 Film: Collateral (akc., ZDA, '04, r. M. Mann, i. T. Cruise, J. Foxx) 1.15 Aktualno: Parlament 1.25 Nan.: Day Break 2.10 Vremenska napoved 2.15 Aktualno: Appuntamento al cinema 2.20 Film: Cinqueperdue - Frammenti di vita amorosa (dram., Fr., '04, r. F. Ozon, i. V.B. Tedeschi, S. Freiss) 7.00 Risanke 8.45 Aktualno: Urban Legend 9.20 Aktualno: Real C.S.I. - A sangue fred-do 10.30 Resničnostni show: Non ditelo alla sposa 11.55 14.05, 18.10 Resničnostni show: Uman - Take Control 12.1018.10 Aktualno: Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 14.25 Risanka: Simpsonovi 14.50 Risanka: Futurama 15.15 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.45 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 16.40 Nan.: Zeke e Luther 17.10 Nan.: Camera Café 17.50 Nan.: Love Bugs 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI - Miami 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Film: Fast & Furious - Solo parti originali (akc., ZDA '09, r. J. Lin, i. V. Diesel, P. Walker) 23.20 Film: Rocknrolla (akc., Ang./ZDA '08, r. G. Ritchie, i. G. Butler, J. Piven) 1.30 Aktualno: Poker1mania 2.20 Dnevnik - Pregled tiska La l LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (Ah)iPiroso 11.25 Nan.: Cuore e batticuore 12.30 Nan.: Due South - Due po-liziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Tobruk (voj., ZDA, '67, r. A. Hiller, i. R. Hudson, G. Peppard) 15.55 Dok.: Atlantide 17.40 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 18.35 Igra: Cuochi e fiamme (v. S. Rugiati) 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.00 Aktualno: Agora 11.0012.30 Aktualno: TGR Speciale elezioni 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.00 Dok.: Geo & Geo 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Kolesarstvo: 94° Giro d'Italia, 10. etapa, prenos, sledi Processo alla tappa 18.05 Aktualno: Aspettando Geo & Geo 18.15 Vremenska napoved 18.20 Aktualno: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik, vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Aktualno: Parla con me 0.00 Nočni dnevnik 0.10 Deželni dnevnik 1.00 Aktualno: Appuntamento al cinema 1.10 Šport: Giro not-te u Rete 4 7.25 Nan.: Zorro 7.50 Nan.: Nash Bridges 8.45 Nan.: The Sentinel 9.45 Nan.: Carabi-nieri 6 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolf, un poliziotto a Berlino 13.00 Nan.: Distretto di polizia 9 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Finalmente arriva Kalle 16.15 Nad.: Sentieri 16.55 Film: Lo spero-ne insanguinato (western, ZDA, '58, r. R. Parrish, i. R. Taylor, J. Cassavetes) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Lo chiama-vano Trinita... (vestern, It., '70, r. E.B. Clucher, i. T. Hill, B. Spencer) 23.35 Film: Space Cowboys (pust., ZDA, '00, r.-i. C. Eastwood, i. T.L. Jones) 0.50 Nočni dnevnik 2.10 Film: L'innocente (dram., Fr./It., '76, r. L. Visconti, i. G. Giannini, L. Antonelli) ^ Tele 4 10.30 Lutk. nan.: Bine (pon.) 10.50 Zgodbe iz školjke - Ribič Pepe 11.10 Druž. nad.: Sinje nebo (pon.) 12.00 Ob 100-letnici rojstva Janeza Kuharja, portretni film (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Globus (pon.) 14.00 Babi-lon.tv (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Pajkolina in prijatelji s pri-soj 16.10 Zlatko Zakladko 16.25 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Stoji učilna zidana 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Minute za jezik 18.25 Žrebanje Astra 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Referendum: arhivi 21.00 Mednarodna obzorja: Madžarska 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Prava ideja! 23.25 Dok. odd.: Stripi gredo v vojno (pon.) 0.25 Dnevnik (pon.) 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.25 Infokanal Jr Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.30 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.10 Razvedrilna odd.: NLP s Tjašo Že-leznik 14.50 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) 15.50 Na lepše (pon.) 16.15 Dober dan, Koroška (pon.) 16.45 Glasnik - odd. Tv Maribor 17.10 Mostovi - Hidak (pon.) 17.45 Dok. serija: Gotske Or-jakinje (pon.) 18.40 Igrano-izob. mlad. odd.: Muzikajeto (pon.) 19.20 Tranzistor 20.00 Trikotnik 20.30 Duhovni utrip 20.45 Dok. film: Dediščina Evrope 22.20 Brane Rončel izza odra 0.00 Film: Videnje (pon.) (t Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.30 Novice 8.40 Tedenski napovednik 9.00 Znanje žanje 10.00 Redna seja DZ, prenos 19.00 Dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče 22.00 Referendum - arhivi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.45 Kino premiere 15.00 Iz arhiva po vaših željah 15.45 Sredozemlje 16.15 Ar-tevisione 16.50 Meridiani - aktualna tema 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 20.00 Potopisi 20.30 Istrska potovanja: Karol Wojtyla 21.10 »Q« - trendovska oddaja 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Glasb. odd.: Boben 19.40 2.05 Variete: G Day (v. G. Cuc-ciari) 20.00 Dnevnik 20.301.25 Dok.: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Crossing Jordan 0.10 Atualno: Le vite degli altri 1.10 Dnevnik 2.35 Aktualno: La7 Colors 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.00 Aktualno: Camper magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Nad.: Ecomo-da 10.30 Aktualno: Apocalisse - Una fontana sigillata 11.30 Aktualno: Hard Trek 12.05 Dok.: Italia magica 12.30 Aktualno: Mucco Pallino 12.55 Pagine e fotogrammi 13.10 Aktualno: Territorio di salute 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.05 Dok.: Italia magica 16.00 Dok.: Lezioni di pittura 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Variete: Chef a sorpresa 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.10 Aktualno: Le perle dell'Istria 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film.: I sopravvissuti (dram., '00) 22.30 Dok.: Wild Adventure 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Film: Il fiume rosso (vestern, i. J. Wayne) (t Slovenija 1 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu, sledi Ljudska pravljica za otroke 23.15 Biker explorer 23.45 Istra in... 0.15 Vsedanes - TV dnevnik 0.30 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 11.00-15.00 Novice, videostrani 17.00 Tv prodajno okno 17.20 Hrana in vino 18.00 Videofronta 20.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 20.30 Primorski tednik 21.30 Razgledovanja (pon.) 23.00 Dnevnik, borzno poročilo, vremenska napoved in Kultura 23.30 Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.00 Dežela pred časom (ris.) 7.25 Iz Jim-myjeve glave (ris.) 7.55 14.35 Nebrušeni dragulj (dram. serija) 8.55 10.05, 11.30 TV prodaja, Reklame 9.1015.35 Grenko slovo (dram. serija) 10.35 17.45 Ko se zaljubim (drama nan.) 12.00 16.35, 17.10 Tereza (dram. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Vzgoja po pasje (dok. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti, Hrana in pijača 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Preverjeno, družbene teme 21.05 Krim. serija: Castle 22.00 Zaščitnik (akc. serija) 22.55 24UR zvečer, Novice 23.15 Na robu znanosti (dram. serija) 0.15 Beg iz zapora (akc. serija) 1.10 Skrivnostni otok (pust. serija) 2.05 24UR, ponovitev, Novice 3.05 Nočna panorama, Reklame A Kanal A 7.20 9.45 Družina za umret (hum. nan.) 7.50 Svet, pon., Novice 8.50 11.15 Obalna straža (akc. serija) 10.15 Hum. serija: Domače kraljestvo 10.40 23.50 Pa me ustreli! 12.10 16.15 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 13.00 Tv prodaja, Reklame 13.30 Film: Ameriški predsednik (rom. drama, ZDA, '95) 15.40 Hum. serija: Dva moža in pol 17.05 18.55 Na kraju zločina: NY CSI (krim. serija) 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Ameriški ninja 5 (akc., ZDA, '93) 21.55 Film: Levji brlog (triler, ZDA/Mad., '03) 0.20 Film: Prerokba (srh., ZDA/Angl., '76) 2.20 Love TV (erotika) 3.50 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Vilma Purič: Burjin čas, 4. nad.; 11.00 Studio D: Kako so odkrivali svet, pripr. Bruno Križman; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pesem mladih 2011; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Iz dežele Lužiške in njenih Srbov (prip. Katja Kjuder); 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje: delovna razmerja; 12.00 Glasovanje za osebnost Primorske; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z vročega asfalta; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Jazz in jaz z Mojco Maljevac. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi - Jutranjik; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Dorothy e Alice; 9.33 Ricordi golosi; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.35, 14.35 Glasbena lestvica; 11.00, 20.30 In minoranza; 11.45, 21.00 Il diario di Athena - Iz sveta izobraževanja; 12.30 Dnevnik; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry (pon.); 14.00-14.30 Proza; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.33 Euroregione news; 18.00 RC Jazz Club; 19.30 Dnevnik; 20.00-0.00 Večer z RC; 20.10 Ricordi golosi; 22.00 Etnobazar; 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Inte-lekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Frekvenca x; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05, 19.25 Napoved sporeda; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Po poteh elektroakustične glasbe; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. preprosto. www.kbl909.com G R U P P 0 KB SKUPINA 01062011