POŠTNINA PLAČANA PRI POŠT Predstavitev nove Mazde 3 v Avtohiši Kržišnik Zagorje mazoa Novo Mazdo3. Kako daleč si upaš? ZASAVSKI FORUM ST*« ALI BODO DELA^lE 18 DOBILE ODPRAVSIMb ©c m p|A UGOTOVILA DEJSTVA, BAROVTC STRINJA i 1 ZAGORJE TRŽNICA POD URO (03) 56 - 25 - 430 ODPIRALNI ČAS: 8h - 19h SOBOTA: 8h - 13h e5^-cp TRBOVLJE TRG SVOBODE 20 (03) 56 - 25 - 432 ODPIRALNI ČAS: 8h - 12h / 15h - 19h SOBOTA: 8h - 12h www.malgai.si malgaj@siol.net Prepričal vas je že s svojo okretnostjo, prostornostjo in varnostjo, odslej pa vas Polo navdušuje tudi z bogatejšo opremo in ugodnejšo ceno. Polo je zdaj že serijsko opremljen z zavornim sistemom ABS, na voljo pa vam je že od 1.990.000 tolarjev. Za kupce novega Pola velja tudi 20-odstotni popust pri sklenitvi kasko zavarovanja Zavarovalnice Triglav, izkoristite pa lahko še posebej privlačno finančno ponudbo Volksvvagen kreditPlus*. Priznajte, da ste se nasmehnili. Polo. Bogatejši, a cenejši. # Malgaj tUBOVLM eSJiLm. I Trbovlje 03/56-33-155 Litija 01/89-62-600 I Zakajpi čakali na pomlad, I če bo na voljo t že 24. in 25. oktobra! mama Novo M«xdo3 si lahko pobliže ogledate že 24. in 25. oktobra v vseh Mazdinih salonih! Ljubljana: A COSMOS, 01/583 35 25 • GAMA CENTEA, 01/523 11 24 • INTEACLASS CAAS, 01/200 09 55 • Maribar: AVT0CENTER ŠEABINEK, 02/450 35 50 • Murska Sobota: AVTOCENTER LEPOŠA, 02/536 17 70 • Celje: SELMAR, 03/424 40 18 • Zagorje: AVTOHIŠA KAŽIŠNIK, 03/566 47 29 • Velenje: AS AVTOMOBILI SK0RNŠEK, 03/891 90 77 • Kranj: AVTO MOČNIK, 04/204 16 96 • Koper: AVTOPLUS, 05/613 70 39 • Nova Gorica: AUTORENT, 05/302 84 60 • Novo mesto: MAKOMA, 07/393 42 12 Nova Mazda3. Kako daleč si upaš? AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohlsa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec In serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtollčarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Mazda2 dizel je varčnejša različica nove Mazde2. S pičlimi 4 litri porabljenega goriva na 100 km se zagotovo uvršča med varčnejše avtomobile. Če k temu prištejemo še izjemno vozno dinamiko, udobno in prostorno notranjost, dobimo res izjemen avtomobil-Zakaj bi torej dragoceni prosti čas zapravljali na bencinskih črpalkah, če ga lahko za čisti užitek? Uživajte v vožnji z Mazdo2 dizel. MazdaG je našla navdih pri svojem športnem vzorniku: Mazdi MX-5, enem najbolj priljubljenih športnih avtomobilov na svetu. Svojo moč dokazuje z bencinskimi motorji s 120, 141 in 166 KM ali dizelskima motorjema s 120 in 136 KM. Rezultat je izjemen avtomobil, ki se hitro odziva v vseh pogojih vožnje in se hkrati lahko pohvali z zelo gospodarno porabo goriva. Dodajte še odlične vozne lastnosti in začutili boste pristni športni duh MazdeG. Kot nalašč za vas. dKI L E T A 2 0 0 3 • mama AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Kiill2KlCA_ANTQHA^QVJlETA JIRASTN1K. NOVI LOQ 4A ŠOLARJI POZOR!!!! POČITNIŠKO USTVARJANJE V se otroke in mladino vabimo, na ustvarjalno delavnico, ki bo 28. oktobra 2003, DOPOLDNE ob 10.00 uri, v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik. KJEJEKAJ a Ali bodo delavke Deloze 1 D DOBILE ODPRAVNINE 1 6 Zasavski forum 1 7 2 p KOMISUJA UGOTOVILA DEJSTVA, BAROVIČ SE NE STRINJA Naslovnica: Simpatični Anej iz Zagorja Foto: PRAV ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411, email: zasavc@email.si. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: Majmir Maček. Uredniški odbor: Peter Motnikar, Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Anton Šutar. Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20julija 2.c, 1410 Zagorje ob Savi, tel: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00SIT, n. polletje 3.420,00SIT, IV. tromesečje 1.701,00SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV Odpoved naročnine sprejemamo vpisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. POMEMBNEJŠE TELEFONSKE ŠTEVILKE: POLICIJSKE POSTAJE TAXI: 041/616-348 041/633 - 107 ZAGORJE: 03/56-61-002 ZDRAVSTVENI DOMOVI TRBOVLJE: 03/56-21-102 ZD RADEČE: 03/56-88-207 HRASTNIK: 03/56-41-602 ZD HRASTNIK: 0 3/56-44-006 RADEČE: 03/56-81-002 ZD TRBOVLJE: 03/56-26-322 LITIJA: 01/89-83-142 ZD ZAGORJE: 03/56-55 -000 PROMETNE INFORMACIJE ZD LITIJA: 03/56-55-109 01/89 - 81-8 5 5 Bivši zaposleni v Delozi še vedno ostajajo brez odpravnin OD BESED IN OBLJUB SE NE DA ŽIVETI! "Na podlagi zadnjega odstavka 35.člena Zakona o delovnih razmerjih ter v skladu s Programom razreševanja presežnih delavcev, ki ga je sprejel nadzorni svet družbe Deloza d.d. Zagorje ob Savi na seji dne 09.08.2002, direktor družbe izdaja naslednji SKLEP. Delavka, razporejena na delovno mesto konfekcijska šivilja, je trajno presežna delavka in ji zato preneha delovno razmerje." OD LETA 1997 DELOZA POSLUJE Z IZGUBO je bilo možno pokrivati in kljub izgubi ni imela likvidnostnih težav. V letu 2001 pa je Deloza izgubila večjega kupca za predelavne posle, družbo Otscher iz Avstrije, in v začetku leta 2002 strateškega partnerja podjetje Schmidt iz Nemčije. Deloza je družbi Schmidt letno prodala Z grozo in solzami v očeh je približno 80 delavk in delavcev zagorske Deloze prejelo takšen sklep o prenehanju delovnega razmerja. Sicer so nekatere izmed njih vsake toliko časa poklicali nazaj na delo, saj jim je bilo odrejeno čakanje na delo doma, po preteku šestih mesecev pa se jim je delovno razmerje prenehalo. Delavke in delavci so v času čakanja na domu prejemali nadomestilo plače v višini 70% osnovne plače tekočega meseca, ki bi jo prejemali na svojem delovnem mestu, če bi delali, znesek se je povečal za dodatek za delovno dobo. Kot je obrazložil takrat še Za nekatere od delavk grafit, ki krasi stavbo Deloze, ne velja več! vršilec dolžnosti direktorja cca- 90% proizvodnih Aleš Kumperščak, je podjetje . kapacitet. Deloza d.d. Zagorje že od leta 1997 poslovalo z izgubo, ki jo "Vodstvu podjetja ni uspelo zagotoviti dovolj ustreznih naročil za vse zaposlene, ker smo za predelavne posle predragi, Slovenija pa je premajhen trg za tolikšno število zaposlenih. Trenutno je poslov za 71 zaposlenih, zato se je vodstvo odločilo za zmanjšanje števila zaposlenih. Glede te navedbe je Nadzorni svet družbe Deloza d.d. Zagorje dne 09.08.2002 sprejel Program trajno presežnih delavcev, vključno z izključitvenim kriterijem, ki je bil upoštevan v vseh primerih prenehanja delovnega razmerja," so med drugim zapisali v sklepu o prenehanju delovnega razmerja. Delavke in delavci so se zato stežka sprijaznili z usodo in s težkim srcem po šestmesečnem čakanju doma odhajali na mesto, za katerega so mnogi mislili, da jim ne po treba nikoli več v življenju urejati zadeve - na Zavod za zaposlovanje. ODPRAVNIN ŠE NISO DOBILI V Zagorju je novica o odpuščanju odjeknila kot bomba, čeprav smo bili propadanja družb in odpuščanja zaposlenih že vajeni, toda ne tako množično. Glede na to, daje svoj obrat zaprla tudi sevniška Lisca, je bilo takoj jasno, da gre pravzaprav za socialno katastrofo. Slednjo naj bi nekako ublažil 6.člen sklepa o prenehanju delovnega razmerja, ki pravi: "Ob prenehanju delovnega razmerja pripada delavki oziroma delavcu odpravnina v višini polovice njene plače v zadnjih treh mesecih, za vsako leto dela pri družbi Deloza d.d. Zagorje, če je bila zaposlena pri njej najmanj dve leti." Vendar je dejstvo, da nihče od 82 delavk in delavcev, ki so pristali na cesti, do današnjega dne odpravnin ni dobil. Lahko razumemo vodstvo podjetja, ki seje trudilo ohraniti vsaj nekaj delovnih mest in hkrati skušalo reševati problem odpravnin, vendar so zakonske obveznosti takšne, da jih je pač treba reševati. In dejstvo je, dajih v Delozi niso spoštovali, zato so nekatere od delavk preko svojega sindikata celo vložile tožbo proti svojemu nekdanjemu podjetju. ZADEVO SKUŠA POMAGATI REŠITI TUDI ZAGORSKI ŽUPAN O problemu zagorske Deloze je razpravljal tudi zagorski občinski svet in veliko je bilo takšnih, ki so županu Matjažu Švaganu odsvetovali, da bi se spuščal v to zadevo. Vendar jih (na srečo) ni poslušal, ampak seje aktivno vključil v problematiko podjetja in skušal pomagati tako zagorski Delozi kot bivšim zaposlenim delavkam in delavcem. Čeprav mu je včasih za to vmešavanje 7AS4MP žal. "Ko smo lanskega maja o Delozi razpravljali na občinskem svetu, mi je marsikdo rekel, zakaj sem se vključil v reševanje, da bi bilo bolje, da bi Deloza šla v stečaj in vsi na cesto, na zavod. Lahko rečem, da mi je danes edino žal za to, da ulica marsikaj govori in te govorice me prizadanejo. Jaz sem v to šel zato, da pomagam Delozi in zaposlenim. Občudujem te ženske, ki delajo za 50, 60, 70 tisoč tolarjev, da se borijo za svoje delovno mesto. Kapo dol in vsa čast. Želim, da delo obdržijo, seveda pa v končni fazi to ni odvisno od občine ampak od lastnikov in vodstva, katerim tudi kapa dol, da so prebrodili težave, seveda pa jih čaka kar nekaj odločilnih korakov v prihodnosti. Jaz osebno jim kot župan lahko pomagam, kolikor je v moji moči. Ne morem seveda prevzemati odgovornosti kako in na kak način se bodo reševale stvari. To je poslovna politika Deloze. Nikoli in nikdar se v te stvari nisem vmešaval, jim pa bom pomagal, kolikor je v naši moči," je dejal zagorski Sevda smo se problema okrog (ne)izplačila odpravnin lotili tudi pri samem direktorju družbe Deloza d.d. Alešu Kumperščaku, ki je navsezadnje tudi najbolj pristojen za dajanje odgovorov na nekatera (tudi neprijetna) vprašanja. Pred tem pa še nekaj dejstev. Nadzorni svet Deloze sklene prodati poslovno zgradbo, v kateri je imelo podjetje svoje poslovne prostore, direktorju pa naroči, da naj se denar od kupnine porabi za poplačilo odpravnin. Medtem, ko je v prostorih že Center za socialno delo Zagorje, denarja na računu še vedno ni. In tako ni tudi odpravnin. Toliko, da bo slika vsem malce jasnejša. In v tem trenutku besedo dobi direktor Aleš Kumperščak, ki najprej odgovarja na vprašanje, koliko delavk in delavcev je pravzaprav izgubilo službo in koliko od teh je upravičenih do odpravnin. "Mi smo ravnali še po starem zakonu, kar pomeni, da je vsaka delavka ali delavec upravičena do odpravnine, ne glede na to, koliko časa so delali v Delozi. Vseh teh je 82, sicer pa število ni dokončno, ker so nekatere delavke še vedno v dolgotrajni bolniški," je odgovoril Kumperščak, kateremu smo potem pojasnili, da vemo za vsebino dopisa, ki ga je župan Matjaž Švagan, katerega smo povprašali tudi o tem, kakšno je sodelovanje z direktorjem družbe Alešem Kumperščakom. "No, največkrat je na najine podzavestno slabe odnose vplivala ulica in pa takšne in drugačne dezinformacije. Lahko pa rečem, da karkoli sva se dogovorila, je njegova beseda vedno držala," se je glasil odgovor zagorskega župana. 9.4.2003 poslal bivšim zaposlenim in v katerem pravi, da bo prišlo do izplačila odpravnin takoj, ko bo podpisana pogodba o odprodaji poslovnih prostorov. Center za socialno delo je dejansko že nastanjen v teh prostorih, do izplačila odpravnin pa še ni prišlo. Zakaj? "Glejte, mi smo s Centrom za socialno delo podpisali pogodbo o najemu in tako od 1.avgusta 2003 dobivamo za tiste prostore najemnino. Torej tu dejansko še ni bila izvedena prodaja prostorov. Sicer pa smo šli v podjetju takoj v iskanje kupca poslovnih prostorov. Tega smo našli. Vendar imajo nekateri po zakonu predkupno pravico in so to uveljavili," je dejal Kumperščak in s tem odgovoril na naše vprašanje. Kje se potem zatika? Če je kupec znan, zakaj se potem pogodba ne podpiše in denar ne nakaže na račun? "O tem, kdo je kupec, sploh ne bom govoril. In to iz preprostega razloga, ker se stvari že tako dolgo vlečejo. Pa ne po naši krivdi. Če bi mi imeli denar na računu, bi odpravnine že zdavnaj izplačali. Stvari imajo neko svojo dinamiko in v končni fazi je važno, da bo ta denar enkrat na računu," je pojasnil Kumperščak. Ampak vendarle se s prstom kaže na Delozo. Vi, vaše podjetje bi moralo zagotoviti ta denar od odpravnin... "Da in denar za odpra-vine se po sklepu Nadzornega sveta zagotovi iz kupnine za poslovne prostore. Pogodba o prodaji pa dejansko še ni podpisana in tako tudi denarja na posebnem računu, ki je bil odprt ravno za ta namen, še vedno ni. Kot sem že povedal, ne bom izdal, kdo je kupec, saj to v tem trenutku niti ni tako važno. Kupoprodajna pogodba bi morala biti že podpisana, denar bi moral tudi že biti na računu, ampak do tega še ni prišlo. Mi bi lahko vso zadevo zaključili že pred letom dni. Ko bo pogodba podpisana in denar na računu, bomo začeli odpravnine nakazovati delavkam in delavcem. Kdaj pa bo to, ne bom govoril. Morate vedeti, da te odpravnine in težave okrog njih mene osebno zelo motijo in DIREKTOR DELOZE ODGOVARJA NA NEPRIJETNA VPRAŠANJA Aleš Kumperščak, direktor Deloze d.d. TEMA --------------h se čutim moralno odgovornega, da to zadevo končno uredimo." Delavke in delavci so predstavili tudi bojazen, da naj bi se denar od kupnine porabil za druge namene in ne za poplačilo odpravnin.... "Poglejte, jaz kot direktor podjetja moram zagotoviti normalno delovanje firme. Če bi te odpravnine pomenile propad Deloze, potem bi zagotovo imel drugačna navodila kaj s tem denarjem. Toda zaenkrat ni te bojazni. Tudi delamo v tej smeri, da se to ne bi zgodilo, saj se prodaja vseskozi povečuje. Sicer pa imam sklep nadzornega sveta, v katerem so ta sredstva namensko opredeljena. V ta namen je bil odprt tudi poseben račun. Do teh sredstev imam jaz dostop le s soglasjem nadzornega sveta, tako da je tukaj moja samovolja izključena. Dejstvo je, da če bi prišlo do spremembe, bi moral to nadzorni svet obravnavati in potrditi oziroma meni dati drugačne smernice. Mislim pa, da se to ne bo zgodilo in da se bodo sredstva porabila za odpravnine," je pojasnil odločitev Nadzornega sveta direktor Deloze. ČESAR NE POVE DIREKTOR, POVE ŽUPAN Direktor Aleš Kumperščak ni želel odgovoriti na naša vprašanja o tem, kdo je kupec in za kakšno višino kupnine naj bi šlo, pojasnil pa je, da je višina kupnine približno enaka znesku, ki ga podjetje potrebuje za izplačilo odpravnin. "Kupec kupuje po takšni ceni, ki mu je všeč, prodajalec skuša prodati po čim višji ceni. Najde se nek kompromis. Jaz o teh |gj|j m TEMA H---- številkah ne bi rad govoril, ker se bo spet našel nekdo, ki bo to komentiral. Zato niti ni važno, če je kupnina 1 tolar ali 1 milijarda, čeprav bi bistveno raje videl, da bi bila to tista druga številka," je na naše vprašanje o višini kupnine odgovoril direktor. Avtorji takšnih prispevkov imamo včasih žilico, ki nam ne da miru. In nam ni dala. Želeli smo priti zadevi do dna in izvedeti, kdo je kupec poslovne stavbe. In odgovore smo dobili pri zagorskem županu Matjažu Švaganu. "Mi smo uradno dali ponudbo na Nadzorni svet Deloze za nakup te poslovne stavbe. V te prostore smo namestili tudi socialno službo, kar pomeni, da smo neposredno pomagali Delozi z najemnino, v drugi fazi pa smo dali potem Nadzornemu svetu ponudbo, da Stanovanjsko podjetje Zagorje ob Savi, ki je v 100% lasti Občine Zagorje, odkupi te prostore in sicer na mojo pobudo," je pojasnil Švagan in izdal tudi višino kupnine. "Gre za javne finance in tu ni skrivnosti. Bile so narejene dve cenitvi objekta in kupnina znaša okoli 42 milijonov tolarjev. Gre tudi za to, da je s tem nakupom Občina Zagorje povečala delež nepremičnin v lastni občini, vsekakor pa je prvenstveno šlo za pomoč IN VENDARLE SE PREMIKA... Torej, vsa zadeva se sedaj vrti okrog podpisa kupoprodajne pogodbe in nakazila denarja. Slučajno ali ne, zanimivo, je da se je vsa zadeva začela bolj razpletati ravno ob nastajanju tega članka. "Mi bi bili veseli, če bi se zadeva že pred enim letom zavrtela. Delavkam bi tako lahko odpravnine nakazali ob prenehanju delovnega razmerja, kot to določa zakon. Mi se zavedamo odgovornosti, ki jo imamo, žal pa so se nekateri določeni postopki zavlekli bistveno dlje kot bi se lahko," je povedal direktor Kumperščak in nadaljeval: "Seznanjen sem s tem, da se je gospod Švagan osebno zavzel za rešitev problema odpravnin. Obljubil je, da bo naredil vse kar je v njegovi moči, da se ta problem čimprej reši. Mislim, da se bo tega držal in da bomo to zgodbo s prodajo zaključili. Kar se mene osebno tiče bo s tem svoje moralne obveznosti oziroma obljubo izpolnil," je o vmešanju župana menil Kumperščak in sledilo je konkretno vprašanje. Kdaj bodo odpravnine nakazane na računu delavk in delavcev? "Težko je obljubiti karkoli. Lahko pa rečem, da bo do realizacije tega prišlo z naše strani takoj, ko bo podpisana pogodba in bo kupnina na našem posebnem računu. Kdaj bo to, si ne upam trditi. Lahko da čez teden dni, mesec... Stvari se tako hitro obrnejo. Vem, da so za nekoga, ki denar čaka, pomembne ure. Za nekoga, ki pač mora vse korake narediti, ker ne gre za majhen denar, pa je en dan izjemno malo. Treba je tudi vedeti, da imam do konca leta planiranih kar nekaj službenih potovanj in kupoprodajno pogodbo moram podpisati tudi jaz in res ne vem, kdaj se bo to zgodilo." Mačehovski odnos direktorja? Kakor za koga. Strinjamo se z njim, da so pomembni tudi tekoči posli in vemo, daje težko dobiti nove termine za sestanke oziroma obisk poslovnih partnerjev, ampak vendarle. Gre se za golo preživetje delavcev in predvsem delavk, saj nekatere dobesedno životarijo! "Zavedam se, da so te delavke socialni problem. Treba pa je vendarle vedeti, da s čimer smo se mi soočali in se še vedno, se prejšnje vodstvo ni želelo soočiti. Mogoče je meni lažje, ker nisem iz tega okolja. Zakaj se o tem niso odločili, boste morali njih vprašati, je pa razvidno iz poslovnih poročil, da so o odpuščanjih razmišljali že leta 1997 in takrat bi morali s tem začeti. Če bi takrat odpuščali, bi bili socialni problemi bistveno manjši, zdaj pa... Kar lahko rečem je le to, da je potrebno izjemno veliko energije, pa ne glede na to, v katerem obdobju živiš oziroma v katerem življenskem obdobju se nahajaš. Treba je veliko vlagati vase in v svoje znanje, še posebej zdaj, ko gremo v EU, kjer družba temelji na storitveni bazi. Pri 7AWf Delozi ter delavkam in delavcem. Sam sem vztrajal pri tem, da se ta sredstva porabijo za odpravnine delavkam in vesel, bom, če bo do tega prišlo," je povedal Švagan, katerega smo tako kot direktorja Deloze seznanili z bojaznijo, da naj bi se sredstva porabila v druge namene, čeprav dejansko na to niti nima neposrednega vpliva. "Še enkrat ponavljam, da sem zahteval, da se ta denar porabi za odpravnine. Zagotovilo direktorja je, da je nadzorni svet to sprejel. Jaz upam, da v tej državi še veljajo pravna navodila in sklepi in da bo ta denar šel za delavke in delavce, ki so izgubili službo. Tisti dan, ko se bo to zgodilo, bom sam s sabo nazdravil in si rekel: "Hvala, da mi je to uspelo." čemer je treba iskati možnosti tam, kjer so dane vrednosti bistveno višje, to pa je možno samo z višjo izobrazbo. Pri teh delavkah je ravno ta problem, da velika večina nima končane niti osnovne šole ali le to. Zaposliti ta kader je zelo težko. Ampak o izobrazbi odloča v končni fazi vsak zase sam," je o tem menil Kumperščak, kije kot direktor podjetja seznanjen tudi s tem, daje nekaterim prekipelo in so zaradi neizplačila odpravnin vložili tožbo proti Delozi d.d. "To je pravica, ki jo ima vsak posameznik. Zavedati pa se morajo, da mora podjetje najprej rešiti te tožbe, šele potem lahko denar nakaže. O tem so delavke in delavci obveščeni, tako da bomo morali to z delavci rešiti. Dobili smo nekaj obvestil o tožbah, koliko, niti ne vem natančno. To je pravica delavcev in stvar osebne odločitve in na to ne želim, niti nimam vpliva," je tožbo komentiral direktor. TEMA ----h DELOZA NA ZATOZNI KLOPI Sicer pa se ocenjuje, da naj bi Delozo tožilo okrog 50 bivših zaposlenih delavcev oziroma delavk. Nekatere od njih so tožbo umaknile, saj so se v javnosti pojavile nepreverjene špekulacije, da bodo odpravnine dobile le tiste delavke, ki niso šle v tožbo, ostale pa naj bi se za odpravnino "obrisale pod nos". Ali pa bi v zameno za to, da bi "Do samega podpisa pogodbe bo prišlo v tednu med 13. in 17.oktobrom 2003 in v tem času bo kupnina tudi nakazana na poseben transakcijski račun, s tem da bo objekt prišel v last Stanovanjskega podjetja Zagorje, ki bo prostore dalo v najem Centru za socialno delo Zagorje. Sicer se je res nekaj zataknilo pri časovnih okvirih in direktorja smo obvestili, da kupnina ne bo poravnana lO.oktobra, kot je bilo dogovorjeno, ampak da bo prišlo do nekajdnevnega zamika. Ta denar bo zagotovo na računu in lahko rečem, da sem vesel, da smo pridobili nove prostore za socialno službo, še bolj pa sem vesel dejstva, da bodo ljudje dobili to odpravnino z našo pomočjo. Moram reči, da je bila pretečena marsikatera solza tako v dobile vsaj delček denarja, ki jim po zakonu pripada, morale pristati na precej nižje zneske odpravnin. No, tudi o tem smo povprašali direktorja, ki je dejal, da ne more konkretno povedati, ali bodo vse delavke naenkrat dobile odpravnino ali najprej tiste, ki niso tožile podjetja. Dejal je, da je ta odločitev v rokah nadzornega sveta. moji pisarni kot pred vrati mojega doma in takrat, ko se bo ta zadeva rešila, se bom z veseljem odzval morebitnemu povabilu bivših delavk in delavcev, da skupaj nazdravimo našemu uspehu," je na naše vprašanje o tem, kdaj bo podpisana pogodba in poravnana kupnina ter o tem kako bodo skupaj z delavkami in delavci proslavili, odgovoril Matjaž Švagan. Potemtakem ne bi smelo trajati več kot nekaj dni, da se vodstvo podjetja dogovori z delavkami in delavci, ki so vložili tožbe, oziroma z njihovimi odvetniki oziroma odvetnicami, ki jih zastopajo. S tem naj ne bi bilo več ovir za to, da bodo odpravnine dejansko nakazane na računih delavcev in delavk. Kdaj? V tem norem svetuje to težko napovedati, upamo pa, da se bo to zgodilo v najkrajšem možnem času. Sicer pa delavke in delavci Delozo ne tožijo le zaradi odpravnin, pač pa naj bi se jim po njihovih navedbah domnevno "kradlo" od plač v obdobju za pet let nazaj... "Glejte, jaz samega izplačila plač do mojega nastopa direktorja nisem spreminjal. Se pravi, ko sem bil vršilec dolžnosti, sem pustil zadeve takšne kot so. S prvim decembrom 2002 sem nastopil službo direktorja s polnimi pooblastili in takrat smo zadevo spremenili. Rekel bom, da niso ravno kradli. To je treba dobro vedeti. V tekstilu so zadeve jasne, kar se tiče delavne uspešnosti, saj so prisotne kontrole norme. Bilo je tako, da delavka, ki je dosegla normo, ni bila premalo plačana. Problem se je pojavljal pri delavkah, ki so bistveno odstopale od delovne uspešnosti. Imamo razlike med delavkami, ki so bile nekaj čez 50%, na istih fazah pa so bile druge delavke 150%. Ne moremo govoriti o tem, da je bila norma slabo postavljena. Lahko so drugi razlogi za to, ampak dejansko je prejšnje vodstvo delovalo na principu, da dobiš toliko denarja, kolikor si naredil. Kar pomeni, da če si dosegel normo, si imel normalno plačo. Tako da ne bi rekel ravno to, da je kaj kdo ukradel. Prej lahko o tem govorimo sedaj, ko moramo nekaterim delavkam, ki ne dosegajo norme, izplačati razliko do minimalne plače. Ampak to seveda na račun vseh ostalih, kar pomeni da če daš nekomu 10.000 tolarjev v žep, pomeni, da si jih moral od nekod ukrasti. Tako so se razlike med najboljšimi plačami bistveno zmanjšale in tu je vprašanje pravičnosti. Nekaj je zakonski vidik, nekaj pa realnost," je zadevo razložil direktor Kumperščak, katerega smo povprašali tudi po tem, kako gre Delozi dandanes. "Danes nas je zaposlenih nekaj čez 80. Število varira, saj imamo nekaj zaposlenih na določen čas. Poslovni rezultati, kar se tiče tekočega poslovanja brez obveznosti za nazaj, ki so nastale zaradi tega procesa, so vsak mesec boljši. Če se bo normalno poslovalo, bomo najkasneje v januarju 2004 poslovali pozitivno, kar pomeni, da bomo izkazali dobiček. So pa nastali tekom tega procesa zelo veliki stroški. Teh se moramo rešiti. Eden teh virov je prodaja upravne zgradbe, drugi pa je državna pomoč, na katero čakamo že od začetka meseca maja in tu se zadeve zelo počasi premikajo. Zakon nima časovne omejitve in vprašanje je, kdaj bomo dobili ta sredstva. Mi imamo usodo v svojih rokah. Dejstvo je, da v kolikor ne bi šli po teh ukrepih, ki smo si jih izbrali, danes Deioze ne bi bilo več. To je princip, po katerem delujemo - boljše je, da ohranimo eno delovno mesto, kot pa da firma propade," je današnje stanje v podjetju in pogledih v preteklost komentiral Kumperščak, ki je tudi sicer pohvalil "klimo" in sodelovanje z Občino Zagorje ob Savi. "Lahko rečem, da sodelujemo zelo korektno in na zelo visokem nivoju. Odnosi so v redu, okolje me je zelo toplo sprejelo. Mi ne moremo obljubljati delovnih mest, lahko pač ponudimo to, da bomo v tem majhnem obsegu obstali," je bil realen Kumperščak. SEDAJ PA ZARES - KDAJ? Poslovna stavba, v kateri je že nastanjen Center za socialno delo ŠE KDO NA ZATOŽNO KLOP? Delavke in delavci torej z bodo njihovi osebni računi nestrpnostjo čakajo na dan, ko dobili priliv, ki bo na bančnih Bo Delozi uspelo? izpiskih opredeljen kot -odpravnina. Žalost ob izgubi delovnega mesta sicer ne bo nič manjša, pa vendarle bo denar prav prišel za preživetje. Iz dneva v dan. In v Zagorski dolini se dela tako,da se bo tudi za prenekatere delavke in delavce našlo kakšno delovno mesto. Kajti gre za pridne, marljive in poštene ljudi, ki ne bi smeli plačevati za domnevno nesposobnost bivšega vodstva podjetja, kije po vseh logičnih razmišljanjih "pahnilo" sedanje vodstvo v to, da so morali odpuščati. Kdo pa se bo zaradi tega znašel na zatožni klopi? Verjetno nihče, saj smo vendarle "pravna" država. Zagotovo pa vsi upamo, da se bo zgodba okrog odpravnin končno le rešila na zadovoljstvo vseh vpletenih. Tako vodstva podjetja na čelu z direktorjem Alešem Kumperščakom, zagorskega župana Matjaža Švagana in nenazadnje - na veselje vseh bivših zaposlenih podjetja Deloza d.d. Upajmo da bodo slednji z Matjažem Švaganom res imeli čemu nazdraviti in to čimprej! Peter Motnikar Slike: PRAV ZADNJA NOVICA JE BILA POGODBA VČERAJ PODPISANA? Ob zaključku redakcije smo izvedeli, da pogodba kljub zagotovilom še vedno ni bila podpisana in po zadnjih vesteh naj bi se to zgodilo v sredo, 22.oktobra. To sta nam potrdila tako direktor Deloze Aleš Kumperščak kot tudi zagorski župan Matjaž Švagan. Izvedeli smo še, da ima Stanovanjsko podjetje Zagorje po podpisu pogodbe pet delovnih dni časa, da denar nakaže na račun Deloze. Po tem, ko bo denar na računu, bo direktor Kumperščak sklical sejo Nadzornega sveta, ki se mora sestati v osmih dneh in odločiti, kako bo odpravnine posredoval naprej. Delavke naj bi torej tako želene odpravnine dobile po najbolj optimističnih pogledih v prvi polovici novembra, (pm) DELAVKE NEKDANJEGA PEKA VSE BOLJ NEZADOVOLJNE Trbovlje, 10. 10. 2003. Delavke nekdanje hčerinske družbe Peka ČSP d.o.o. Trbovlje še naprej iščejo svoje pravice po mirni in zakoniti poti. Iniciativni odbor delavk je, 31. 07. 2003 naslovil na Ministrstvo za gospodarstvo -Področje za industrijske projekte dopis, ki vsebuje zahteve za poplačilo terjatev. Na ministrstvo za gospodarstvo so oškodovane delavke poslale dopis, ker ima država, po podatkih s katerimi delavke razpolagajo, 81% delež Peka v svoji lasti. Terjatve delavk se glasijo: terjatve iz odškodninskega sklada, poplačilo privilegiranih terjatev iz stečajne mase Peko trgovina, 5% od postavke za nabavo materiala, ki so jim bili vzeti po socialnem sporazumu, zadolžnice zaradi katerih so dobivale premalo izplačane plače,certifikat, ki so ga po večini, zaposlene delavke v Peku, vložile v podjetje, odpravnine na katere čaka še mnogo delavk in 100% poplačilo terjatev iz stečajne mase ČSP d.o.o. Predsednik vlade Tone Rop in minister za delo in I socialne zadeve Vlado J Dimovski na dopis, kot pravijo jj delavke, nista odreagirala. !| Odgovor na dopis, ki gaje na iniciativni odbor (Ireno Vidic) naslovil državni podsekretar Brane Ambrožič šele po enem mesecu in pol, delavk ni zadovoljil. Če tudi v bodoče ne bo zadovoljivega odgovora s strani Ministrstva za gospodarstvo, bodo delavke nekdanjega Peka ponovno organizirale protestni shod. Delavke poudarjajo, da morebitni ponovljeni shod ne bo miren. Delavke nekdanjega Peka pozivajo vse socilano ogrožene in vse, ki so kakor koli oškodovani, da se jim pridružijo pri njihovih naporih in pripomorejo k dobri in učinkoviti organizaciji shoda. Potrebovale bodo tudi materialna sredstva. maA 5 . *,,:r, ; s x5S$ »STRANI SLOVENIJA TEL I N T E R MARKETING www.rumenestrani.com Na podlagi 30. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni Vestnik Zasavja, št. 13/2003) župan Občine Zagorje ob Savi RAZPISUJE OBČINSKE ŠTIPENDIJE za študijsko leto 2003/2004 Občinske štipendije so namenjene študentom višjih strokovnih šol in študentom visokošolskih zavodov, ki se izobražujejo po do - in podiplomskih študijskih programih z javno veljavnostjo, če se prijavijo na ta razpis in izpolnjujejo naslednje pogoje: so državljani Republike Slovenije • imajo stalno prebivališče na območju občine Zagorje ob Savi, niso ob vpisu v 1. letnik višje ali visokošolskega izobraževanja starejši od 26 let dohodek na družinskega člana v letu 2002 presega dohodkovni cenzus za pridobitev republiške štipendije, to je znesek 756.367,00 SIT. Pravice do občinske štipendije ne more uveljavljati kandidat, ki: je v delovnem razmerju ali vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri zavodu za zaposlovanje, je samozaposlena oseba, ki opravlja dejavnost, vpisano v ustrezni register ali drugo predpisano evidenco na območju Republike Slovenije, je lastnik ali solastnik gospodarske družbe, prejema drugo štipendijo, je pridobil posojilo za študij. Kandidati uveljavljajo pravico do občinske štipendije na obrazcu »Vloga za pridobitev republiške štipendije ( obr. DZS-OBR 1,51)«. Vlogo morajo kandidati izpolniti skladno s priloženim navodilom, ki je sestavni del vloge . Vlogi je potrebno priložiti naslednja dokazila: • dokazila o bruto dohodkih v letu 2002, ugotovljenih v odločbah o odmeri dohodnine družinskih članov kandidatove družine, odločbah o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti, in dokazila o neobdavčljivih dohodkih in osebnih prejemkih. Prejemki iz 17. člena zakona o dohodnini se, razen upoštevanja 13. in 17. točke tega člena, v dohodek kandidatove družine ne štejejo. Predložiti je potrebno tudi dokazila od občasnih in začasnih del dijakov in študentov, izplačanih preko pooblaščenih agencij, ki presegajo 51% povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji v letu 2002 (to je 1.440.868 SIT) . V dohodek kandidatove družine se vštevajo tudi pokojnine in nadomestila v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ter osebni prejemki in katastrski dohodek ( priložiti potrdilo o višini KD ) , ne glede na to, ali je zavarovanec zavezanec za plačevanje dohodnine, potrdilo o državljanstvu, stalnem prebivališču in skupnem gospodinjstvu (izda Oddelek za upravne notranje zadeve Upravne enote Zagorje ob Savi), originalno potrdilo o vpisu za študijsko leto 2003/2004 za kandidata in kopije potrdil o vpisu za študijsko leto 2003/ 2004 za družinske člane, ki imajo status dijaka ali študenta, fotokopijo spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih v minulem šolskem oziroma študijskem letu, kopijo bančne kartice ali obvestila o številki transakcijskega računa, potrdilo, da kandidat ni prijavljen v evidenco brezposelnih oseb (izda Urad za delo Zagorje ob Savi) . Kandidati vložijo vlogo za podelitev občinske štipendije na Oddelku za družbene dejavnosti in gospodarstvo Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi. Vlogo z dokazili morajo študentje predložiti najkasneje do 14. novembra 2003. Vloge za dodelitev občinske štipendije, ki jih bodo kandidati vložili po preteku roka, se štejejo za zamujene. Komisija za občinske štipendije bo pri odločanju o dodelitvi štipendij upoštevala merila in kriterije za dodelitev štipendij, ki so določena s Pravilnikom o štipendiranju (Uradni list RS, štev. 48/99, 43/00, 67/02 in 40/03 ). Za študijsko leto 2003/2004 bo dodeljenih 25 štipendij za redni in za izredni študij. Štipendije bodo podeljene tistim kandidatom, ki bodo med vsemi prijavljenimi kandidati na razpis na osnovi dokazil o dohodkih prejetih v letu 2002, izkazali najnižje dohodke na družinskega člana v preteklem letu. Višina občinske štipendije bo enotna za vse štipendiste in bo znašala 19.630,00 SIT. Lahko pa se štipendistu poveča z dodatkom za študijski uspeh, ki pa ne pripada študentom prvega letnika. Župan: Matjaž Švagan FUŠTERC EVROPSKO PRVENSTVO CVETLIČARJEV TEKMOVANJE V ROŽfCAH Cvet cvetličarjev, vsi najboljši iz 19 evropskih držav, seje 13. septembra srečal na evropskem prvenstvu Aoristov, imenovanem Europa Cup 2003, ki gaje letos gostilo špansko mestece Salamanca. Na prvenstvo, ki ga podobno kot olimpiado cvetlična evropska zveza FEUPF organizira vsake štiri leta, se je Slovenija prijavila prvič. Njene barve je Salamance pa smo se vsi skupaj namesto s cvetjem dva dni pred tekmovanjem ukvarjali s tesarskimi, gradbenimi in električarskimi deli. Potrebno je bilo namreč pripraviti razstavne paviljone, v katere smo kasneje postavili izdelke." Vonj po lepilu, barvah in razkužilu ter hrup žag in strojčkov je tako polnil dvorano nekaj dni pred tekmovanjem. V zakulisju pa so potekali pravi kondicijski treningi. Pomočniki so skupaj s tekmovalci čistili cvetje, pripravljali osnove in vadili izdelavo različnih aranžmajev, ki so si jih zamislili za veliki finale. Nekateri tekmovalci, predvsem tisti iz severne Evrope, ki so na tovrstnih tekmovanjih favoriti, so z velikimi tovornjaki-hladilniki , . : 'V ■ V' •' i - f* ' *v >>mmc u' 1 »ijBŠ !V—« - * >#> # V Pogrinjek za dve osebi - Marjan Planinšek zastopal aktualni državni prvak Marjan Planinšek iz Litije, ki si je vstopnico na elitno prvenstvo prislužil z lanskoletno zmago na državnem prvenstvu v Komendi. Pravo tekmovanje se je začelo v soboto, priprave nanj pa že dosti prej. "Zagotovo nekaj mesecev pred septembrsko soboto," pravi naš prvak Planinšek. "V sami dvorani sredi v Španijo pripeljali pravo zakladnico raznovrstnega cvetja in rastlin. "Predpriprave so morda še bolj zanimive kot samo tekmovanje, saj pred tvojimi očmi nastajajo čudovite konstrukcije. Domišljija tekmovalcev namreč nima meja," opisuje Marjan Planinšek. Evropsko prvenstvo cvetličarjev je v Španiji potekalo po enakih pravilih kot državna prvenstva pri nas. Floristi so se pomerili v šestih tekmovalnih kategorijah, v katerih mednarodna sodniška žirija ocenjuje: idejo, izbor barv, kompozicijo izdelka in tehniko, ki jo je cvetličar uporabil. Tako je 19 Aoristov v soboto dopoldne najprej ustvarilo pogrinjek za dve osebi, prosto temo pod sloganom Cvetje za ljubezen in rastlinski nasad v posodi. V gala prireditvi, ki seje odvila zvečer, pa so morali na odm najprej sestaviti prosti šopek, nato poročnega in na koncu še presenečenje. Tekmovalci pa niso pokazali zgolj svojega znanja, ampak so postavili tudi najnovejše trende, sloge in modne zapovedi v oblikovanju cvetja. Tekmovanja so pravzaprav namenjena odkrivanju novih rešitev, idej in tehnik pri aranžiranju, zato praviloma zmagujejo tekmovalci iz držav, ki so znane po cvetličarski industriji (Nizozemska, Nemčija ter skandinavske države). Cvetlične kreacije, ki so nemalokrat že posegle na področje umetnosti, so tako dodobra napolnile dvorano Pabellon Multiusos Sanchez Paraiso, saj si jih je ogledalo več kot 10.000 obiskovalcev prireditve. Slovenija se je z državnim prvakom Marjanom Planinškom v hudi konkurenci priznanih evropskih cvetličarjev uvrstila na 16. mesto, naš tekmovalec pa je sodnike navdušil s svojo tehniko, predvsem pri izdelavi poročnega šopka. Prepričljivo je zmagal Norvežan Torbjorn Akesson. Drugo mesto je zasedel španski cvetličar Daniel Santamaria, na tretje mesto pa se je uvrstila Nemka Beatrix Renzel. Tekst in foto: Alenka Kotnik PISMA BRALCEV" ^asavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati tekst ali pa obnoviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnili zanimivo vsebino. JAVNO PISMO OO ZLSD TRBOVLJE V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke nam je žal, da se funkcionarji ZLSD ne zavedajo svojih nalog in obveznosti, izhajajoč iz opravljanja njihove funkcije. Zakon o lokalni samoupravi, kot osnovni zakon, ki pokriva delovanje lokalnih svetnikov in pristojnosti lokalnih skupnosti natančno določa, katere so te naloge. Zato se nam v SNS zdi skrajno neresno in neodgovorno ravnanje občinskega odbora ZLSD Trbovlje, ki svoje nadaljnje "konstruktivno" sodelovanje v organih lokalnih skupnosti pogojuje z ograjevanjem župana od izjav poslancev. Naj vas seznanimo in žal nam je, da tega v ZLSD še vedno ne razumete, daje naloga funkcionarjev v lokalnih skupnostih skrbeti za interes te lokalne skupnosti skrbeti za interes te tokratne skupnosti, ji zagotoviti napredek in predvsem njenim občankam in občanom nuditi možnost po prijaznejšem in kvalitetnejšem bivanju. Očitno je, da občinski funkcionarji ZLSD še niste dovolj zreli za opravljanje tovrstnih funkcij. Dobronamerno vam svetujemo, da skupaj z ostalimi svetniki, zastopanimi v občinskem svetu občine Trbovlje in županom, ne glede na politično pripadnost, naredite čim več za vaš kraj in pustite primitivne zahtevke vodstvu vaše stranke, čigar uporaba tovrstnega inštrumenta je že tradicija. Sašo Peče, poslanec SNS 7AWr + “RULETI” KAPITALSKEGA TRGA IGRALEC NA TV /l orda malce provokativen naslov za IVAčlanek o plemenitenju denarnih sredstev, a v nadaljevanju bo takoj videti zakaj. Kapitalski trg je za marsikoga izredno privlačen način investiranja prav zaradi občutka tveganja, kateri lahko dvigne precej adrenalina. Tisti, ki je okusil igre na srečo v stilu rulete so mu pravzaprav ti občutki popolnoma jasni. Čakanje na trenutek zmagoslavja, ko se kroglica na ruleti ustavi točno na igralčevi izbrani določeni številki...no, največkrat je težava v tem, da se ponavadi ne ustavi na izbrani številki. A še vedno igralca mika, da bi igral naprej, čeprav so možnosti za dobitek minimalne - vsaj s takim načinom igre. In enako je na trgu kapitala - pravila so jasna, za vse enaka. Razlika je le v tem da ima tu prav vsak možnost ‘igrati’ sebi v korist. Vprašajmo pa se, zakaj temu pogosto ni tako. Če na ruleti staviš na eno številko imaš možnosti za dobitek 1:37, dobitek pa je v 36 kratniku - mikavno kajneda. Če bi torej pokril vse številke z enakimi vložki, ni pogojev da izgubiš. Prav tako pa ni pogojev da karkoli dobiš, razen že vloženega. Če na trgu kapitala kupiš delnice npr. le enega podjetja in ne poznaš pravil ‘igre’ kapitalskega trga, je možnost za izgubo vloženega prav gotovo večja, kot če bi kupil delnice 5 podjetij. Če je Janez povedal prijatelju Andreju, da se splača kupiti delnice podjetja XY d.d., ker naj bi v naslednjem letu imele donos 100% in mu je Janez verjel, je velika verjetnost da niti eden ne drugi pojma nimata kaj govorita in počneta. Kot bi Janez povedal Andreju naj stavi na številko 33 na ruleti in bo 100% zadel. Malo verjetno kajneda...a žal se velikokrat tako dogaja. Zaradi nepoznavanja, pohlepa in raznih adrenalinskih bomb, katere očitno veliko ljudi tako potrebuje, se tudi na kapitalskem trgu dogajajo katastrofe. Vsak, kateri bi torej rad igral ‘igro’ kapitalskega trga, se mora zavedati nekaj pomembnosti, preden začne: - kapitalski trg ni namenjen temu, da bi deloval v stilu ‘rulete’ oziroma igralnic, torej le v svojo korist - transparentnost naložb je izredno pomembna, saj se tako tveganje precej zmanjša (pravilo ‘nikoli ne stavi le na enega konja’ tu vsekakor velja) - ne verjemite, da obstajajo borzni posredniki, kateri vam lahko ustvarijo 50% realnega dobička vsako leto - investirajte v trdno stoječa podjetja, katerih delnice kotirajo na rednem trgu - na prosti trg investirajte le toliko, kolikor ste pripravljen tudi izgubiti - ne zanašajte se na informacije iz medijev, katera kličejo po nakupu delnic - preverite ali podjetja izplačujejo dividende na delnice in v kakšni višini - poglejte gibanja borznih indeksov v zadnjih dneh, mesecih, letih in prebirajte poročila o vzrokih nihanja - ne ustrašite se padcev indeksov in vrednosti delnic, saj je to velikokrat celo zelo ugoden čas za še agresivnejši nakup - sestavite si portfelj, kamor boste investirali svoja denarna sredstva, a ne na podlagi ekstra visokih dobičkov v preteklosti, ampak predvsem na trdnosti obstoječih podjetij - morebitnih bodočih prevzemov iz strani tujih podjetij v prihodnosti se ne bojte, ampak jih kot investitorji veselo pozdravite - v večini primerov vam bodo ustvarili le še večji dobiček - borznega posrednika izberite na podlagi tega kar vam nudi (od davčnih nasvetov, do naložbenih informacij, pa vse do višine nakupnih in prodajnih provizij katere si jemlje ipd.) - zadovoljite se z 10% realnega dobička letno (ne pretiravajte, saj boste toliko bolj zadovoljni, če bo ta % višji) Je že tako, da trg kapitala ni za vsakogar. Prav tako je velika večina prepričana, da svoje premoženje plemeniti na najboljši način. To se vsekakor ne vidi takoj, čas pa pokaže, da smo ga kljub temu “biksali” pri nepravilnem nalaganju naših sredstev. Investiranje na trg kapitala je lahko izredna izkušnja in ena pametnejših potez, katero posameznik stori za plemenitenje denarnih sredstev. Sčasoma lahko dobičke in dividende brez težav investira tudi v bolj rizična podjetja , ne da bi izgubil tolar vloženih sredstev. In sčasoma si prav gotovo lahko ustvari finančno neodvisnost. Idealno podjetje je namreč utvara, tudi idealnega portfelja ni. Z nekaj volje, razumnosti, zanimanja in potrpljenja, pa se lahko prav vsak posameznik nauči postati zmagovalec na trgu kapitala. Kaj narediti? Mislim, da že marsikdo pozna odgovor: premoženjsko svetovanje ! Zanimivo, pa še brezplačno je, vse dokler se ne prepričate o prednostih, ki vam jih nudimo ?!? Sedaj pa še nagradno vprašanje. Na kaj vse moramo biti pozorni, ko začnemo vlagati na trg kapitala. Napišite vsaj tri najpomembnejše točke. Svoje odgovore s pripisom svojih podatkov (ime, priimek, kraj, telefon, e-pošta) pošljite na e-naslov: pavel.kotar@donos.net do vključno 03.11.2003. Izmed vseh pravilnih odgovorov bomo izžrebali dva, ki bosta nagrajena z brezplačno premoženjsko-svetovalno uro, vsem udeležencem pa bomo poslali elektronsko knjigo ‘Preudarno gospodarjenje z osebnim premoženjem’ Pavel Kotar, GSM: 040 851 140 http://www.donos.net Valvasorjev trg 3 1270 Utija e produkcija lokalnega TV programa, telM'01/8983-029,8984 209, dokumentarnih in promocijskih Z f/~\\\ 8980-390 sr"iw"- Majini S snemanje prireditev za interno yuu UvJu 041 765-113 uporabo in javno prikazovanje, z g # g možnostjo sponzoriranja ‘Vidi'! 1 • trženje in produkcija za gospodarsko v*'l 1* e interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP „ .. ^ , , E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEHI 7ASAVC FUŠTERC Zaključena rekonstrukcija RTP Potoška vas rw agorje, 09. 10. 2003. V zagorskem naselju Potoška vas je Elektro Ljubljana, na slavnosten način, predala v uporabo obnovljeno razdelilno trafo postajo. Iz omenjene trafo postaje se bodo delno napajali tudi porabniki v Trbovljah. Predsednik uprave Elektro Ljubljana Vincenc Janša je v nagovoru prisotnim poudaril vizijo Elektra Ljubljana. Dejal je: »Ena izmed vizij Elektro Ljubljana je zagotovo zanesljiva in kakovostna dobava električne energije po ekonomsko sprejemljivih cenah. Za izpolnjevanje takšne vizije so potrebna velika vlaganja v elektro energetsko omrežje, kot tudi v elektro energetske naprave. Ena takšnih naprav je razdelilna transformatorska postaja 10/35/20 kV, ki jo danes predajamo namenu v Potoški vasi.Elcktro Ljubljana se je že pred leti odločila, da bo v Zasavju prešla iz 35 /10 kV napetosti na 110/20 kV napetost. Tb, v Potoški vasi, je prvi takšen transformatorski objekt. Ta objekt ima še večji pomen kot tisti na Izlakah, ki smo ga predali namenu pred slabim letom dni. Objekt, ki je popolnoma obnovljen, ima nove izvršljive celice in napravo za daljinsko vodenje in posluževanje. To pomeni, da naprava ne bo potrebovala osebja.« Matjaž Osvald, izvršni direktor za distribucijo električne energije pri Elektro Ljubljana, je navzoče seznanil s tehničnimi karakteristikami obnovljene transformatorske postaje. Med opisom dogajanja v preteklosti in potekom del na RTP Potoška vasje poudaril, daje kljub velikemu koraku narejeno le četrtino potrebnega za prehod celotnega Zasavja na 20 kV. Naslednje večje dejanje se bo v skladu s srednjeročnim planom zgodil leta 2006, ko naj bi bila zgrajena nova RTP 110/20 kV Radeče, ki bo nadomestila dotrajano RTP 35/10 kV Zidani most. »Vesel sem, da številka tri pomeni srečno številko. V ponedeljek smo odprli novih 45 delovnih mest v Kisovcu. Včeraj smo položili prvi sloj asfalta, na prvem delu pri izgradnji obvoznice v občini Zagorje, danes pa odpiramo to, za nas pomembno pridobitev, le nekaj metrov od geografskega središča Zasavja. Tako v Zasavju dobivamo nove pogoje za razvoj gospodarstva . Veseli me, da Elektro Ljubljana sledi našim razvojnim hotenjem, razvoju občine Zagorje in Zasavja v celoti. Slovenija je na področju elektro distribucije in proizvodnje električne energije ena od držav, ki zna in ve kaj hoče,« je dejal župan občine Zagorje ob Savi, Matjaž Švagan. Slavnostni del otvoritve obnovljene trafo postaje so skupaj opravili; Matjaž Švagan, Vincenc Janša, Ludvig Sotošek, Matjaž Osvald in Tone Razpotnik. Po končani slavnostni prireditvi je na nekaj aktualnih vprašanj, ki se nanašajo na proizvodnjo, distribucijo in porabo električne energije odgovoril predsednik uprave Elektro Ljubljana, Vincenc Janša. S kakšno količino električne energije razpolaga Slovenija. In kakšna je usklajenost uvoza z izvozom? »Slovenija že nekaj časa potrebuje uvoz električne energije. Do 10%, včasih tudi nekaj več, moramo uvoziti elektrike. Domače kapacitete so premajhne, da bi pokrile vso potrebo. Slovenija letno potrebuje 12 mio Megavatnih ur električne energije. Od tega distibucija 8 megavatov, elektro Ljubljana pa 3,3, mio megavatov.« Kje nastaja razkorak med potrebo in porabo električne energije. Je vzrok povečana poraba ali je premalo narejenega na področju proizvodnje električne energije? »Nek nov proizvodni objekt se že nekaj let ni zgradil, poraba pa se povečuje. Zadnja leta celo bolj, kot je bilo planirano. Lansko leto je poraba narasla za 7%, v letošnjem letu bomo tudi prebili vse plansko predvidene nivoje porabe. Lansko leto je bila povečana rast porabe v Aluminiju Kidričevo ter zaradi klima naprav v gospodinjstvih in drugje. Letos se zgodba ponavlja. V našem podjetju ugotavljamo, da razkorak porabe med zimsko in letno konico sploh ni več tako velik kot nekoč. Letos beležimo samo za 10% višjo zimsko konico v primerjavi z letno . To je za naše razumevanje čudno ali povedano drugače tega pri nas do sedaj nismo poznali. Poznamo pa primer v Ameriki, ko je zaradi uporabe klima naprav letna konica celo višja kot zimska.« Če primerjamo na eni strani stagniranje proizvodnje električne energije in na drugi strani višanje nivoja porabe, se samo po sebi postavi vprašanje; ali pri nas premalo naredimo na področju večje proizvodnje električne energije? Nič ni govora o kakšnih novih objektih. Vprašljiv je celo obstoj trboveljske termoelektrarne. Kakšno je vaše mnenje glede tega vprašanje? »Mislim, da je kar veliko pozornosti namenjeno investiranju v nove elektroenergetske objekte. Problemi se pojavljajo drugje, kot n.p.r. pri okoljevarstvenikih in seveda, financiranje. Ta trenutek je zastavljenih kar nekaj projektov. Veriga spodnja Sava n.p.r.. Na primorskem se pogovarjajo o postavitvi vetrnih elektrarn. Pogovarjamo se še o kakšni postavitvi plinske elektrarne in o manjših objektih, ki so lahko postavljeni na dvoriščih večjih tovarn, ki bodo proizvajale elektriko za lastne potrebe viške pa pošiljali v omrežje. Dejal bi, da nacionalni energetski program, kije sedaj v obravnavi in je pred sprejetjem v parlamentu, obravnava vse omenjene probleme in nakazuje rešitve. Upamo lahko, da se bodo zadeve odvijale pravočasno in da Slovenija ne bo energetsko odvisna od uvoza električne energije vsaj nekaj naslednjih desetletij.« V današnjih slavnostnih nagovorih je bilo slišati, da se bo nadaljevalo s posodabljanjem razdelilnih postaj električne energije. Se kaj novega obeta tudi v drugih zasavskih občinah? 7ASAMP »Tudi v Trbovljah bo potrebno proti Hrastniku in Trbovljam. V Radečah je letih zgradila in bomo iz tiste smeri širili to rekonstruirati obstoječo razdelilno trafo predvidena nova razdelilna transformatorska omrežje proti Hrastniku, iz Zagorja pa proti postajo. Ta projekt se iz Zagorja nadaljuje postaja 110/20 kV, ki naj bi se v naslednjih Trbovljam.« MA.Š. STEKLARNA POSLUJE USPEŠNO “V svetu še ni konec recesije, vendar z zadovoljstvom ugotavljam, da bodo naše proizvodne kapacitete imele delo tudi v naslednjih mesecih,” je dejal Stojan Binder, generalni direktor Steklarne Hrastnik, po obisku sejma v Frankfurtu konec avgusta. Uspešnost poslovanja dokazujejo tudi poslovni rezultati Steklarne v prvih šestih mesecih letošnjega leta, saj so prihodke od prodaje svojih proizvodov in storitev povečali za 15% glede na lansko leto. ® Zmanjšali so dolgoročno in > kratkoročno zadolženost "S podjetja in utrdili finančno c moč. Tako so se dobro S pripravili na remontna dela na H kadni peči v mesecu o oktobru. V prvi polovici leta ” so zamenjali tudi streho nad ■o vsemi proizvodnimi linijami -c oziroma steklarskimi pečmi, c Opazna je tudi obnova ^ vhodne avle v poslovno c stavbo, kar daje pečat O celotnemu podjetju. Obiskovalci oziroma poslovni partnerji dobijo že ob prihodu dober vtis... V prvo polovico leta sodi tudi nesrečna situacija, ko se je v jedilnici, ki jo upravlja podjetje Sodexho, zastrupilo 115 delavcev. Zaradi izpada v proizvodnji je bilo treba nadomeščati obolele delavce. V tem primeru seje pokazala velika solidarnost med sodelavci, kar vodstvo Steklarne zelo ceni. Fanči Moljk JASMINA OSVOJILA ZLATO PLAKETO Na letošnjem jubilejnem 30.mednarodnem sejmu pohištva, notranje ureditve in spremne industrije AMBIENTI 2003 v Zagrebu, je zagorska Svea ponovno zablestela s prestižnimi priznanji. Ocenjevalno sodišče ji je podelilo najvišje priznanje -Zlato plaketo Mobil optimum 2003 za nov kuhinjski program iz brestovega lesa, ki ga je dolgoletni in cenjeni Svein oblikovalec Stane Ocepek poimenova Jasmina in je bil še posebej opažen po njegovi strukturi in duši. Poleg zlate plakete pa je Svea prejela še posebno priznanje zagrebškega velesejma za visok nivo celostnega nastopa na sejemski prireditvi, kije delo nove Sveine pridobitve, oblikovalke Irene Antolič. Uspešen in dobro opažen je bil tudi nastop ostalih eminentnih slovenskih proizvajalcev kuhinjskega pohištva, ki se lahko pohvalijo z visokimi priznanji, med njimi še posebej Lipa iz Ajdovščine, ki je za nov kuhinjski program prejela srebrno plaketo in Gorenje d.d. Notranja oprema, ki je dobitnica bronaste plakete. V Svei so na svoje delo zelo ponosni, saj prejeta priznanj v izredno močni mednarodni konkurenci potrjujejo, da so na pravi poti in kot pravi generalni direktor Miroslav Štrajhar, bodo s svojo tržno naravnanostjo, ki kupcu ponuja več kot pričakuje, tudi v bodoče poskušali zadovoljiti potrošnika. X ZGRADILI NAJ BI PARKIRNO HIŠOX I Za mesto Trbovlje je že dolgo znano, da mu spričo | goste naseljenosti, konfiguracije zemljišča in velikega ■ števila motornih vozil vseh vrst, zelo primanjkuje parkirišč ! in garaž. Zato seje Občina Trbovlje odločila pred kratkim, | da zgradi v mestu parkirno oziroma garažno hišo. Na I temelju predhodnega razpisa so zainteresirani projektanti I predložili v izbor štiri možnosti za rešitev tega problema. I Pri pregledu prispelih rešitev se je žirija, ki so jo tvorili | zunanji strokovnjaki odločila, daje najprimernejši objekt | garažna oziroma parkirna hiša pri Delavskem domu | Trbovlje. Zato se je občina Trbovlje odločila, da začne s | postopkom za odkup potrebnih zemljišč, kjer naj bi zgradili | to hišo. _(T.L.^ OZIMNICO ŽE NABAVLJAJO Občina Trbovlje je v svojem proračunu za letošnje leto predvidela 2,4 milijona tolarjev namensko za pomoč socialno ogroženim občanom v obliki ozimnice. S to akcijo nadaljuje tudi v letošnjem letu. Te dni je okoli 800 občanov in njihovih družin prejelo s strani Občine Trbovlje bone za nakup ozimnice v vrednosti po 3.000,00 SIT. V okvir ozimnice sodijo najosnovnejša živila. (T.L.) VRTNARJI SO OZELENILI OBCESTJE Pred dnevi je Vrtnarstvo Celje dokončalo s sajenjem sadik raznih vrst grmičevja in plazilk ob rekonstmirani cesti na Ulici 1.junija v Trbovljah. Na novo so zasadili in ozelenili zelenico med cesto in Delavskim domom, prav tako pa so zasadili grmičevje vzdolž obnovljene in povišane betonske oziroma kamnite škarpe ob na novo urejenih parkiriščih za motoma vozila. (T.L.) 7A‘v\vr ZASAVSKI FORUM FUŠTERC 1------- Z^lasnik Finance in Regionalni tehnološki center Zasavje sta pripravila, ob podpori 18 pokroviteljev iz Zasavja in od ____'drugod, v Delavskem domu v Trbovljah, 8. oktobra popoldan, srečanje na katerem naj bi povabljeni in udeleženci izmenjali mnenja o možnostih gospodarske preobrazbe regije. Zbralo seje več kot sto udeležencev. Najprej je zbrane na srečanju pozdravil predsednik države Janez Drnovšek, ki je uvodoma med drugim povedal, da je Zasavje zaradi zapiranja rudnika v času tranzicije še bolj prizadeto od drugih področij v Sloveniji. Ekološka sanacija okolja naj bi se financirala iz sredstev po Zakonu o zapiranju rudnika. Zgrajenih je bilo že nekaj infrastrukturnih objektov, šol, telovadnic.. Temeljna gospodarska dejavnost ostaja še vedno ključno vprašanje. Nekaj podjetij je preživelo in še naprej uspešno delujejo. Kljub težavam so še naprej zagotavljali delo in delovna mesta. Zavedati se je treba, da državna sredstva lahko pomagajo podjetništvu, niso pa trajen vir. Številni podjetniki so uspeli z domačimi potenciali. Želimo doseči sinergijo (sodelovanje, medsebojno dopolnjevanje op.a.), ki zagotavlja prihodnost. Lahko se pričakuje, da bodo na razpolago sredstva za uravnotežen regionalni razvoj, ki je temelj razvoja evropske politike. Sredstva bo treba znati pridobiti in porabiti. Podjetniški duh in prevze- manje rizika bo pomagalo k razvoju podjetništva. Vendar črpanje državnih in evropskih sredstev ni dovolj. Večkrat prevelike pomoči uspavajo akterje, da ne naredijo tega kar bi sami morali. Domači kadri so garancija prihodnjega uspeha. V Trbovljah se je gospodarska situacija zaostrila, ker podjetja niso imela možnosti preživetja. V takih primerih je težko najti nadomestilo z novimi delovnimi mesti. Z brezposelnostjo se ne smemo sprijazniti, najti je treba rešitve, da ljudje pošteno delajo. Investitor, ki ima dobre programe, lahko zelo dobro vpliva na spremembe. Tudi z malimi investicijami in odpiranjem maloštevilnih delovnih mest se da uspeti. Posvet naj da impulz za zagnano iskanje delovnih mest. V nadaljevanju so skušali primerjati Idrijo z zapiranjem rudnika živega srebra in Zasavje z zapiranjem rudnikov premoga. Omenjena primerjava je težka, saj je idrijska industrija ni bila tako tesno povezana z rudnikom kot Zasavska. Že dejstvo, da so z zapiranjem idrijskega rudnika pričeli že leta 1970, ko so bile razmere drugačne od sedanjih, ko zapirajo zasavske premogovnike. V času tranzicije je pripeljalo Zasavčane v povsem drugačno, težjo situacijo. Položaj se je poslabšal tudi s prenehanjem dela v Peku, Lisci.... Nova delovna mesta za nezaposlene, ki imajo nizko izobrazbo, je vse teže najti. Na delo v Zasavju se je vedno nekdo vtikal, to pa je pomenilo marsikatero oviro k razvoju. Običajno je treba kar 25 do 30 let za sanacijo nekega področja. Razlika med Idrijo in Zasavjem je tudi v tem, da Idrija nima dovolj svoje delovne sile, iz Zasavja pa se na delo drugam vozi okrog 4000 ljudi. Da bodo uspešna Zasavska podjetja stalnica, je napak misliti, saj se bodo proizvodnja, prodaja in ostale aktivnosti lahko selile in širile po svetu. Nesporno je, da se bodo laže obdržala podjetja, ki se hitreje prilagajajo novim razmeram in niso vezana na izključno domači trg. Ob tem je bilo poudarjeno, daje znanje pomemben dejavnik, ki bo vplival na razvoj, saj to dokazujejo že sedaj uspešna Zasavska podjetja. Kako pomembno je biti uspešen, kakovosten in informiran so povedali tisti, ki se ukvarjajo z informatiko. Sonja Klopčič je pradstavila E-klub in delo programske skupine E-Zasavje. Podpirajo nadarjene in talentirane posameznike, delajo na projektih, si medsebojno pomagajo z nasveti, sofinancirajo štipendije... Sicer pa jih lahko najdemo tudi na Internetu www.rtcz-zasayie.si. Predstavili so tudi kot primere uspešna podjetja, ki so postala že pomemben del v svetovnem gospodarstvu. Tako imajo podjetja Dewesoft, Kalmer, Pirnat&Savšek inženirski biro, Prototip CC že zelo dobre reference, ki jim pomagajo pri uveljavljanju na različnih svetovnih trgih. Zavedajo se, da izdelava zahtevne tehnologije, visoka dodana vrednost in malose- rijska proizvodnja zagotavljajo potrebo po njihovih storitvah. Seveda so pri predstavitvi priznali, da so si nekateri nabrali svoje izkušnje v danes že bivši STT. Vse bolj se pojavlja potreba po »grozdiče-nju« podjetij, da lahko delo opravijo kot celoto. Pri delu, kot je poudaril Jože Andrej Čibej, pa se je treba kdaj tudi 7\K\vr ■F t • * ' . FUNŠTERC ustaviti, da se ne posušijo najprej korenine, nato pa še prehitro rastoče šibe. V zadnjem delu so za skupno mizo sedli uspešni zasavski podjetniki in direktorji nekaterih dobro stoječih delniških družb, župana iz Hrastnika in Zagorja, podžupan iz Trbovelj, s katerimi seje pogovarjal Peter Franki, odgovorni urednik Financ. Rdeča nit pogovora pravzaprav ni bila napovedana gospodarska preobrazba Zasavja, saj je na splošno znano, da imajo Zagorska, Trboveljska in Hrastniška občina vsaka svojo vizijo in je le nekaj skupnih ciljev. Zasavje imajo bolj za interesno sfero, zaradi zasavskega zakona o zapiranju rudnikov, kot da bi predstavljalo regijo kot ekonomsko kategorijo, kar naj bi regija bila, kot je povedal Tomo Garantini, direktor RCR. Edini so si bili, da je zbiranje odpadkov eden redkih skupnih regijskih projektov. Zavedajo se, da so pomembni intelektualni potenciali, da so Zasavčani trmasti in vztrajni kar jim pomaga tudi pri njihovem delu na delovnih mestih. Njihovo sodelovanje in trgovanje na tujih trgih zahteva prilagajanje posameznim navadam in zahtevam kupcev kjerkoli na svetu. Nedvomno ima Ministrstvo za gospodarstvo premalo vpliva na razvoj gospodarstva, naša veleposlaništva imajo strateški pomen kako vzpostaviti poslovanje z novi partnerji po tujih državah. Ker dobiva regija sredstva iz zasavskega zakona, je večkrat zato prikrajšana pri pridobivanju sredstev iz drugih naslovov. Občine imajo sicer načrtovane obrtne cone, ki pa kot take ne pomenijo garancije, da bodo omogočile odpiranje novih delovnih mest brez dobrih novih programov. Menim, da bi Zasavski forum lahko dal še nekaj več odgovorov na vprašanje gospodarske preobrazbe. Vendar bo zanjo preteklo še nekaj vode, da bodo pripravljeni novi programi in vsa »infrastruktura« za realizacijo. Uspešna podjetja, ki znajo dobro delati, bodo to počela še naprej, doma in na tujem. Nekaj pogumnih bo poizkusilo prodreti na trg in s svojo ponudbo uspeti. Nekateri bodo čakali še naprej, da kaj dobijo. Dobijo Z neba, ali pa bodo negodovali na račun drugih, ki so krivi njihove slabe situacije? Kdaj se bodo vsi zavedali tistega starega pregovora, da »brez dela ni jela«? Meje se počasi brišejo, tudi mi vsi se bomo morali temu prilagoditi in še večkrat pokazati, da nekaj znamo in lahko puščamo vidne sledi na mnogih področjih, tudi tistih, ki so povezana z znanjem in spretnostmi, da znamo svoja znanja povezati s skupnim delom. Irena Vozelj PETER FRANKE, ODGOVORNI UREDNIK FINANC O ZASAVSKEM FORUMU D eter Franki, odgovorni urednik Financ je povezoval in vodil Zasavski forum. KL Postavil je kar nekaj provokativnih vprašanj, ki so sogovornike pripeljala v neugoden položaj, predvsem takrat, ko je bilo potrebno opredeljevati regijo Zasavje, njeno središče ipd. Po zaključki foruma smo mu postavili nekaj vprašanj. Danes ste bili moderator Zasavskega foruma. Druženje naj bi pokazalo kam vodijo poti zasavsko gospodarstvo. Kaj menite na kratko o tem srečanju? Na tem srečanju je bilo kar živahno. Z njim sem zadovoljen, pravzaprav se mi zdi, sem slutil, da se bo zgodilo, da obstajajo te tri razlike. Veliko se govori o Zasavju in njegovih problemih.. Res so problemi lahko veliki in jih ljudje čutijo na svoji koži. Po drugi strani ima Zasavje nekaj zelo lepih podjetij, tradicionalnih in nekaj razmeroma novih.. Podjetja s problemi, stara podjetja, ki nimajo velikih problemov in nova, ki od začetke uvedbe novega sistema brstijo, gredo navzgor. Skratka to je zelo lepa kombinacija. Kar pa še želim povedati, je to, da se ne bodo problemi rešili sami od sebe, ampak je treba ljudem zaupati. Problemi se ne bodo rešili sami od sebe, saj preveva v naših treh dolinah mnenje, da se ne splača nič. In ker se ne splača nič, veliko ljudi živi od socialnih podpor ali nadomestil iz Zavoda za zaposlovanje. Res je izobrazbena struktura nezaposlenih nižja kot npr. v Ljubljani, zato menim, da bi bilo treba bolj poudariti izobraževanje. Kaj Vi menite o tem? Gotovo je izobraževanje ena od tistih možnih rešitev. Vendar ne moreš od človeka zahtevati, da se izobražuje, ker je brezposelen in da postane podjetnik. Mora imeti znanje in ideje. Marsikdo ni podjetnik po duši, ampak si želi le normalno živeti. Življenje podjetnika velikokrat ni normalno. Je življenje odrekanja, odrekanja zase, pa tudi za druge. Na nogah si po 14 ur dnevno in delaš. To je podjetnik. Večina pa si želi varno in normalno živeti. Podjetniki morajo tudi to ljudem omogočiti. Na forumu je bilo omenjeno, da so nepremičnine v Zasavju nižje ovrednotene kot drugod po državi. To pomeni, da so ljudje, ki so živeli na robu eksistenčnega minimuma prodati svoje nepremičnine v večjih krajih in na račun tega denarja kupovali nepremičnine v naših krajih. Ostali pa so tudi brez službe. Tako se število ljudi, ki so brezposelni in imajo slab socialni položaj, viša. To dvomim.Če se povpraševanje veča, se dviguje cena. Mislim, da nizke cene stanovanj ne vabijo v Zasavje socialnih primere, ampak vabijo povsem normalne ljudi, ki s svojo aktivnostjo pripomorejo k temu, da se cene povečajo in zboljša standard. Na forumu je bilo omenjeno kako pomembna je informacijska tehnologija 7Vv\vr M FUŠTERC H---------------------- na področju proizvodnje in storitev. Ko je bilo omenjeno koliko storitvenih programov pokrivajo tuji računalniški programi in ne domači, sem čutila, da se o tem raje ne pogovarjajo. Ko se je govorilo o informacijski podpori tehnološkim procesom, je bilo veliko sogovornikov. Ko je bilo omenjeno, da prihaja informacijska podpora za storitve iz tujine. Pri predstavitvi podjetja Devvesoft je bilo jasno, da ljudje v Sloveniji obvladajo svoj posel in imajo znanje.Hotel sem ponazoriti to, da velikokrat se dajo dobro stvari dobiti zelo blizu, tudi na področju informacijske tehnologije. V glavah marsikoga je prisotna miselnost, da če je tuje, je to boljše. Vendar na področju informacijske tehnologije ni tako, saj je vse skupaj en globalni svet. Vse skupaj je ena globalnost, tako domači kot tujci lahko normalno konkurirajo in ne vem zakaj ne bi mogli Slovenci tudi doma konkurirati. In kaj bi povedali ob koncu pogovora? Na koncu bi rekel, da gremo skupaj nekaj popit, da nazdravim z Zasavčani. Kar se pa tiče vizije Zasavja, ko gledam Ultro, Semikron, ... so ta podjetja čisto v redu. Vem, berem o Peku, razmišljam o teh ljudeh, mislim pa da se obdobje »čiščenja« končuje. Hvala, za prijeten pogovor! Irena Vozelj KAJ MENI O ZASAVKEM FORUMU DOMINIK S. ČERNJAK Do končanem srečanju na Zasavskem forumu smo postavili nekaj vprašanj jL tudi Dominiku S. Černjaku. Kaj Vas je napeljalo, da ste se udeležili Zasavskega foruma? Predstavniki naše stranke v Zasavju so prejeli vabilo in želeli so, da si skupaj ogledamo in slišimo, če bodo kakšne nove ideje in rešitve za te kraje. Ali mislite da so bile prikazane rešitve? Debata je bila zanimiva. Pokazalo se je, da ima to območje sposobne ljudi, ampak na piano so prišli enaki problemi, kot se kažejo povsod po Sloveniji. To je pravzaprav vprašanje kdaj bosta politika in gospodarstvo našla skupni jezik in kdaj bosta en in drugi dala priložnost mladim. f X ' SPREJET PREDLOG I. REBALANSA PRORAČUNA ZA LETO 2003 Trbovlje, 13. 10. 2003. Občinski svetniki so po dolgotrajni razpravi na 9. Redni seji občinskega sveta sprejeli predlog I. rebalansa občinskega proračuna. Rebalans proračuna naj ne bi negativno vplival na razvojno naravnanost občine Trbovlje.Zaradi odsotnosti župana Bogdana Baroviča je sejo občinskega sveta vodil podžupan Metod Kurent. imaš. Res je, da mladi nimajo pravzaprav pravih priložnosti in jih niso imeli v Zasavju. To potrjuje tudi dnevna migracija v Ljubljano, saj nimajo doma dovolj izbire delovnih mest. Ali vi vidite kakšno boljšo perspektivo za mlade, da bi se zaposlili doma? Po l.maju naj bi bilo zaradi vstopa v Evropsko unijo vse lepše. Sam trdim, da te S^podarstva. zvezde ne bodo svetlo svetile. Napaka v ' Vsakdo naj prinesli in pripeljali panoge, kjer se dosega velika dodatna vrednost. S tega vidika bi lahko računali katero območje bi bilo območje, ki bi mu dali prioriteto in naredili za zanimivejšega. Potem lahko računamo, da bodo mladi iz tistih krajev dobili priložnost zaposlitve. Če ne bomo dali priložnosti in gledali na Slovenijo kot tako, bodo mladi od povsod odhajali iz Slovenije. To je ena od rešitev. Ni pa možno, da bi npr. Trbovlje rešili zgolj z neko zakonodajo. Torej menite, da bomo morali Slovenci razmišljati v okviru države in ne posameznih krajev, se prilagoditi potrebam, da bomo kjerkoli našli novo vrednost, ki bo pomagala k razvoju razmišljanju je, da govorimo koliko bomo dobili denarja iz različnih subvencij, kar je napačno. Slovenija bo v evropskem prostoru pomenila dejansko majhno, ampak luštno pikico. Gospodarstveniki in politiki bi morali drugače razmišljati. Kako narediti Slovenijo zanimivo tistim, ki bi k nam naj razmišlja za svoj kraj. Slovenija kot taka bo morala najprej postavljati pogoje za celoto, znotraj tega pa se govoriti kam najprej, kam potem. Iz tega vidika pravim, da smo prišli do neke zgodbe, ko nam marsikdo sadi rožice, ampak za te rožice se bo treba zelo potruditi, da ne bomo dobili samo trnje. _____________________________ Irena Vozelj ZA BOLJŠO KAKOVOST ŽIVLJENJA X 7 sredo 8. oktobra sta se Dominik S. V Černjak, predsednik Stranke mladih Slovenije (SMS), in Jože Vozelj, glavni tajnik stranke, v Trbovljah srečala s predstavniki SMS v zasavskih občinah Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. V Zasavje sta prišla na povabilo Rada Vozlja, svetnika SMS v Zagorju, in Aleša Štrovsa, svetnika SMS v Trbovljah. Na srečanju so izpostavili problem bega možganov iz Zasavja. V SMS vidijo rešitev predvsem v načinu, kako obdržati oziroma privabiti kadre. Menijo, da je treba mladim predstaviti prednosti zaposlitve na periferiji, kot sta npr. prijetno delovno okolje v bližini Ljubljane in zanimivo delo. Strokovnjake pa bi lahko privabili tudi z dejstvom, da je uspeh na poklicnem področju lažje doseči izven Ljubljane, ter jim na ta način sploh dali priložnost. V SMS poudarjajo, da je nujno izkoristiti ideje, talent in navdušenje mladih. Dnevne migracije zaradi službe prinašajo tudi slabšo kakovost življenja. Zaposleni namreč izgubijo veliko časa s prevozom na delo in z dela, k čemur prispeva svoj delež še prometna obremenjenost. To doživlja od 3000 do 4000 Zasavčanov, ki se dnevno vozijo na delo izven Zasavja. Predstavniki SMS so tudi poudarili, da bodo mladi lahko ostali v tem delu Slovenije samo, če jim bo ustrezna stanovanjska politika omogočila, da pridejo do lastnega stanovanja. V SMS še ugotavljajo, daje treba v Zasavju večjo pozornost nameniti ekološko sprejemljivi industriji. S tem bi prekinili trend preteklega onesnaževanja ter uničevanja naravnega in bivalnega okolja zaradi rudarjenja in zgodnje industrijske revolucije. Za preprečitev nadaljnjega povzročanja tovrstne škode bi bilo treba zavzeto preučiti, kako razvijati dejavnosti v Zasavju na ljudem in okolju prijazen način. Boštjan Grošelj ustaviti, da se ne posušijo najprej korenine, nato pa še prehitro rastoče šibe. V zadnjem delu so za skupno mizo sedli uspešni zasavski podjetniki in direktorji nekaterih dobro stoječih delniških družb, župana iz Hrastnika in Zagorja, podžupan iz Trbovelj, s katerimi seje pogovarjal Peter Franki, odgovorni urednik Financ. Rdeča nit pogovora pravzaprav ni bila napovedana gospodarska preobrazba Zasavja, saj je na splošno znano, da imajo Zagorska, Trboveljska in Hrastniška občina vsaka svojo vizijo in je le nekaj skupnih ciljev. Zasavje imajo bolj za interesno sfero, zaradi zasavskega zakona o zapiranju rudnikov, kot da bi predstavljalo regijo kot ekonomsko kategorijo, kar naj bi regija bila, kot je povedal Tomo Garantini, direktor RCR. Edini so si bili, da je zbiranje odpadkov eden redkih skupnih regijskih projektov. Zavedajo se, da so pomembni intelektualni potenciali, da so Zasavčani trmasti in vztrajni kar jim pomaga tudi pri njihovem delu na delovnih mestih. Njihovo sodelovanje in trgovanje na tujih trgih zahteva prilagajanje posameznim navadam in zahtevam kupcev kjerkoli na svetu. Nedvomno ima Ministrstvo za gospodarstvo premalo vpliva na razvoj gospodarstva, naša veleposlaništva imajo strateški pomen kako vzpostaviti poslovanje z novi partnerji po tujih državah. Ker dobiva regija sredstva iz zasavskega zakona, je večkrat zato prikrajšana pri pridobivanju sredstev iz drugih naslovov. Občine imajo sicer načrtovane obrtne cone, ki pa kot take ne pomenijo garancije, da bodo omogočile odpiranje novih delovnih mest brez dobrih novih programov. Menim, da bi Zasavski forum lahko dal še nekaj več odgovorov na vprašanje gospodarske preobrazbe. Vendar bo zanjo preteklo še nekaj vode, da bodo pripravljeni novi programi in vsa »infrastruktura« za realizacijo. Uspešna podjetja, ki znajo dobro delati, bodo to počela še naprej, doma in na tujem. Nekaj pogumnih bo poizkusilo prodreti na trg in s svojo ponudbo uspeti. Nekateri bodo čakali še naprej, da kaj dobijo. Dobijo z neba, ali pa bodo negodovali na račun drugih, ki so krivi njihove slabe situacije? Kdaj se bodo vsi zavedali tistega starega pregovora, da »brez dela ni jela«? Meje se počasi brišejo, tudi mi vsi se bomo morali temu prilagoditi in še večkrat pokazati, da nekaj znamo in lahko puščamo vidne sledi na mnogih področjih, tudi tistih, ki so povezana z znanjem in spretnostmi, da znamo svoja znanja povezati s skupnim delom. Irena Vozelj PETER FRANKE, ODGOVORNI UREDNIK FINANC O ZASAVSKEM FORUMU D eter Franki, odgovorni urednik Financ je povezoval in vodil Zasavski forum. ji Postavil je kar nekaj provokativnih vprašanj, ki so sogovornike pripeljala v neugoden položaj, predvsem takrat, ko je bilo potrebno opredeljevati regijo Zasavje, njeno središče ipd. Po zaključki foruma smo mu postavili nekaj vprašanj. Danes ste bili moderator Zasavskega foruma. Druženje naj bi pokazalo kam vodijo poti zasavsko gospodarstvo. Kaj menite na kratko o tem srečanju? Na tem srečanju je bilo kar živahno. Z njim sem zadovoljen, pravzaprav se mi zdi, sem slutil, da se bo zgodilo, da obstajajo te tri razlike. Veliko se govori o Zasavju in njegovih problemih.. Res so problemi lahko veliki in jih ljudje čutijo na svoji koži. Po drugi strani ima Zasavje nekaj zelo lepih podjetij, tradicionalnih in nekaj razmeroma novih.. Podjetja s problemi, stara podjetja, ki nimajo velikih problemov in nova, ki od začetke uvedbe novega sistema brstijo, gredo navzgor. Skratka to je zelo lepa kombinacija. Kar pa še želim povedati, je to, da se ne bodo problemi rešili sami od sebe, ampak je treba ljudem zaupati. Problemi se ne bodo rešili sami od sebe, saj preveva v naših treh dolinah mnenje, da se ne splača nič. In ker se ne splača nič, veliko ljudi živi od socialnih podpor ali nadomestil iz Zavoda za zaposlovanje. Res je izobrazbena struktura nezaposlenih nižja kot npr. v Ljubljani, zato menim, da bi bilo treba bolj poudariti izobraževanje. Kaj Vi menite o tem? Gotovo je izobraževanje ena od tistih možnih rešitev. Vendar ne moreš od človeka zahtevati, da se izobražuje, ker je brezposelen in da postane podjetnik. Mora imeti znanje in ideje. Marsikdo ni podjetnik po duši, ampak si želi le normalno živeti. Življenje podjetnika velikokrat ni normalno. Je življenje odrekanja, odrekanja zase, pa tudi za druge. Na nogah si po 14 ur dnevno in delaš. To je podjetnik. Večina pa si želi varno in normalno živeti. Podjetniki morajo tudi to ljudem omogočiti. Na forumu je bilo omenjeno, da so nepremičnine v Zasavju nižje ovrednotene kot drugod po državi To pomeni, da so ljudje, ki so živeli na robu eksistenčnega minimuma prodali svoje nepremičnine v večjih krajih in na račun tega denarja kupovali nepremičnine v naših krajih. Ostali pa so tudi brez službe. Tako se število ljudi, ki so brezposelni in imajo slab socialni položaj, viša. To dvomim.Če se povpraševanje veča, se dviguje cena. Mislim, da nizke cene stanovanj ne vabijo v Zasavje socialnih primere, ampak vabijo povsem normalne ljudi, ki s svojo aktivnostjo pripomorejo k temu, da se cene povečajo in zboljša standard. Na forumu je bilo omenjeno kako pomembna je informacijska tehnologija na področju proizvodnje in storitev. Ko je bilo omenjeno koliko storitvenih programov pokrivajo tuji računalniški programi in ne domači, sem čutila, da se o tem raje ne pogovarjajo. Ko se je govorilo o informacijski podpori tehnološkim procesom, je bilo veliko sogovornikov. Ko je bilo omenjeno, da prihaja informacijska podpora za storitve iz tujine. Pri predstavitvi podjetja Dewesoft je bilo jasno, da ljudje v Sloveniji obvladajo svoj posel in imajo znanje.Hotel sem ponazoriti to, da velikokrat se dajo dobro stvari dobiti zelo blizu, tudi na področju informacijske tehnologije. V glavah marsikoga je prisotna miselnost, da če je tuje, je to boljše. Vendar na področju informacijske tehnologije ni tako, saj je vse skupaj en globalni svet. Vse skupaj je ena globalnost, tako domači kot tujci lahko normalno konkurirajo in ne vem zakaj ne bi mogli Slovenci tudi doma konkurirati. In kaj bi povedali ob koncu pogovora? Na koncu bi rekel, da gremo skupaj nekaj popit, da nazdravim z Zasavčani. Kar se pa tiče vizije Zasavja, ko gledam Ultro, Semikron, ... so ta podjetja čisto v redu. Vem, berem o Peku, razmišljam o teh ljudeh, mislim pa da se obdobje »čiščenja« končuje. Hvala, za prijeten pogovor! Irena Vozelj KAJ MENI O ZASAVKEM FORUMU DOMINIK S. ČERNJAK W)o končanem srečanju na Zasavskem forumu smo postavili nekaj vprašanj _E tudi Dominiku S. Černjaku. Kaj Vas je napeljalo, da ste se udeležili Zasavskega foruma? Predstavniki naše stranke v Zasavju so prejeli vabilo in želeli so, da si skupaj ogledamo in slišimo, če bodo kakšne nove ideje in rešitve za te kraje. Ali mislite da so bile prikazane rešitve? Debata je bila zanimiva. Pokazalo se je, da ima to območje sposobne ljudi, ampak na piano so prišli enaki problemi, kot se kažejo povsod po Sloveniji. To je pravzaprav vprašanje kdaj bosta politika in gospodarstvo našla skupni jezik in kdaj bosta en in drugi dala priložnost mladim. SPREJET PREDLOG I. REBALANSA PRORAČUNA ZA LETO 2003 Trbovlje, 13. 10. 2003. Občinski svetniki so po dolgotrajni razpravi na 9. Redni seji občinskega sveta sprejeli predlog I. rebalansa občinskega proračuna. Rebalans proračuna naj ne bi negativno vplival na razvojno naravnanost občine Trbovlje.Zaradi odsotnosti župana Bogdana Baroviča je sejo občinskega sveta vodil podžupan Metod Kurent. MAŠ. Res je, da mladi nimajo pravzaprav pravih priložnosti in jih niso imeli v Zasavju. To potrjuje tudi dnevna migracija v Ljubljano, saj nimajo doma dovolj izbire delovnih mest Ali vi vidite kakšno boljšo perspektivo za mlade, da bi se zaposlili doma? Po 1 .maju naj bi bilo zaradi vstopa v Evropsko unijo vse lepše. Sam trdim, da te S^podarstva. zvezde ne bodo svetlo svetile. Napaka v ' Vsakdo na prinesli in pripeljali panoge, kjer se dosega velika dodatna vrednost. S tega vidika bi lahko računali katero območje bi bilo območje, ki bi mu dali prioriteto in naredili za zanimivejšega. Potem lahko računamo, da bodo mladi iz tistih krajev dobili priložnost zaposlitve. Če ne bomo dali priložnosti in gledali na Slovenijo kot tako, bodo mladi od povsod odhajali iz Slovenije. To je ena od rešitev. Ni pa možno, da bi npr. Trbovlje rešili zgolj z neko zakonodajo. Torej menite, da bomo morali Slovenci razmišljati v okviru države in ne posameznih krajev, se prilagoditi potrebam, da bomo kjerkoli našli novo vrednost, ki bo pomagala k razvoju razmišljanju je, da govorimo koliko bomo dobili denarja iz različnih subvencij, kar je napačno. Slovenija bo v evropskem prostoru pomenila dejansko majhno, ampak luštno pikico. Gospodarstveniki in politiki bi morali drugače razmišljati. Kako narediti Slovenijo zanimivo tistim, ki bi k nam Vsakdo naj razmišlja za svoj kraj. Slovenija kot taka bo morala najprej postavljati pogoje za celoto, znotraj tega pa se govoriti kam najprej, kam potem. Iz tega vidika pravim, da smo prišli do neke zgodbe, ko nam marsikdo sadi rožice, ampak za te rožice se bo treba zelo potruditi, da ne bomo dobili samo trnje. _____________________________ Irena Vozelj ZA BOLJŠO KAKOVOST ŽIVLJENJA V, 7ASdsvr sredo 8. oktobra sta se Dominik S. Čemjak, predsednik Stranke mladih Slovenije (SMS), in Jože Vozelj, glavni tajnik stranke, v Trbovljah srečala s predstavniki SMS v zasavskih občinah Trbovlje, Zagorje in Hrastnik. V Zasavje sta prišla na povabilo Rada Vozlja, svetnika SMS v Zagorju, in Aleša Štravsa, svetnika SMS v Trbovljah. Na srečanju so izpostavili problem bega možganov iz Zasavja. V SMS vidijo rešitev predvsem v načinu, kako obdržati oziroma privabiti kadre. Menijo, da je treba mladim predstaviti prednosti zaposlitve na periferiji, kot sta npr. prijetno delovno okolje v bližini Ljubljane in zanimivo delo. Strokovnjake pa bi lahko privabili tudi z dejstvom, daje uspeh na poklicnem področju lažje doseči izven Ljubljane, ter jim na ta način sploh dali priložnost. V SMS poudarjajo, da je nujno izkoristiti ideje, talent in navdušenje mladih. Dnevne migracije zaradi službe prinašajo tudi slabšo kakovost življenja. Zaposleni namreč izgubijo veliko časa s prevozom na delo in z dela, k čemur prispeva svoj delež še prometna obremenjenost. To doživlja od 3000 do 4000 Zasavčanov, ki se dnevno vozijo na delo izven Zasavja. Predstavniki SMS so tudi poudarili, da bodo mladi lahko ostali v tem delu Slovenije samo, če jim bo ustrezna stanovanjska politika omogočila, da pridejo do lastnega stanovanja. V SMS še ugotavljajo, daje treba v Zasavju večjo pozornost nameniti ekološko sprejemljivi industriji. S tem bi prekinili trend preteklega onesnaževanja ter uničevanja naravnega in bivalnega okolja zaradi rudarjenja in zgodnje industrijske revolucije. Za preprečitev nadaljnjega povzročanja tovrstne škode bi bilo treba zavzeto preučiti, kako razvijati dejavnosti v Zasavju na ljudem in okolju prijazen način. Boštjan Grošelj KISOVEC SPREMINJA SVOJO PODOBO : BIVŠI RUDNIŠKI TERENI POSTALI VINORODNI RAJ ! Ali se še spomnite bivše rudniške deponije v Kisovcu, k.o. Loke in zapuščeno stanje vseh obrobnih površin? Tam je bil, še nekaj let nazaj, paradiž samo za kače in poljske glodalce. Ti tereni so bili do nedavnega v lasti rudnika Zagoije ob Savi, kasneje Sklada RS za kmetijska zemljišča in sedaj Občine Zagorje. Občina je leta 1999 sprejela "Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za območje sanacije nadzemnega dela pridobivalnega prostora rjavega premoga po zapiranju jame LOKE obrata KISOVEC Rudnika Zagorje", ki opredeli te površine kot območje namenjeno kmetijstvu in športu ter rekreaciji v naravnem okolju. Prvi, ki so začutili priložnost, ki jih ponujajo te tereni so bili, Klub Jadralnih padalcev Kavka, takrat pod vodstvom predsednika Ludvika Groboljška, in Prostovoljno Gasilsko društvo Loke. Uredili so si pristajališče za jadralne padalce in poligon za gasilske vaje. Od leta 2001, seje vključil v razvoj tega območja tudi Konjeniški klub Vajkard Valvasor-Zagorska dolina. Člani kluba so začutil, da bi lahko jahalni šport enako pripomogel k razvoju tega območja. Od letošnje pomladi ima Konjeniški klub v gradnji na rodu pristajališča jadralnih padalcev, jahalni poligon, ki bo prva uradna jahalna maneža v Zagorski dolini. Priložnost, ki jo ponujajo te tereni, je izkoristil tudi Avgust Krajnc. Kot otrok je živel na kmetiji na Štajerskem. V Zasavje seje preseli leta 1993 in po zapiranju jame LOKE, je leta 2000, zagrabil priložnost. Na zgornjem delo območja je vzel v najem parcelo v velikosti 1300m2 in s tem uresničil svoje sanje iz otroških let. Vedno si je želel imeti lastni vinograd. Ker so te tereni zelo kamniti in neplodni, je najprej mogel odvoziti 380 samokolnic kamenja in dovoziti 100 samokolnic konjskega gnoja. Letos pomladim, je posadil 300 trt "modrega pinot-ja" in 600 trt "chardonney-a". Celotni postopek saditve, je potekal pod Avgust Kranjc v svojem raju "strokovnim vodstvom". Avgust Krajnc ima uradnega mentorja, v osebi Franca Jankoviča, kije že vrsto let Predsednik vinogradniškega društva Rogaška Slatina in lastnik vinograda, ki šteje 4500 trt. Da bodo sadovi skupnega dela najboljši, je Jankovič, meseca aprila, tudi svetoval pri "količenju". Krajnc pa hodi na redna izobraževanja po celi Sloveniji in razmišlja tudi o tujini. Temeljno načelo je, da se trta razvija počasi in se jo ne sme prehitro obremenjevati. Kot vemo vsi, vse dobre stvari potrebujejo čas. "Prvo trgatev" in nekaj litrov vina lahko pričakujemo že naslednje leto! Prava trgatev bo lahko samo čez 4 ali 5 let! Kot pravi Krajnc : "Tudi če bo trajalo več let, ni pomembno". Vložen trud bo poplačan in rezultat dosežen. On je že uresničil svoje sanje, ker sije iz neplodnih, kamnitih terenih Rudnika Zagoije naredil vinorodni raj ! SINDIKALNE LETNE IGRE NA KOROŠKEM »Imeli smo se fajn« , osvojili dva pokala, prihodnje leto bodo igre v Hrastniku. S temi besedami so naši tekmovalci označili igre sindikata KNG, ki so bile zadnjo septembrsko soboto na Ravnah na Koroškem. Na igrah je sodelovalo 24 ekip in več kot 600 tekmovalcev. Zbrane ekipe sta pozdravila predsednik ZSSS Dušan Semolič in ravenski župan Maksimilijan Večko. Gostitelji so poskrbeli za dobro organizacijo iger, za prijetno razpoloženje in tudi spremljevalcem ekip so pripravili pohod na Ivarčko jezero in Prežihovo rojstno hišo. Moške tekmovalne ekipe so se pomerile v nogometu, košarki, pikadu, odbojki, vlečenju vrvi in kegljanju, ženske pa v odbojki, pikadu in kegljanju. Tudi Sinetova ekipa tekmovalcev seje dobro odrezala. Ženske so osvojile med 12 ekipami prvo mesto v pikadu na tretje mesto so se uvrstili fantje pri vlečenju vrvi. Predstavniku KNG so se domenili, da bodo prihodnje leto letne igre v Hrastniku. Vojka Povše Krasnik 7ANAvr FUŠTERC ŠE O “PRIMERU BAROVIČ” KOMISIJA UGOTOVILA DEJSTVA, BAROVIČ SE NE STRINJA ot je znano, je Policijska uprava J^Ljubljana zaradi dogodkov, ki so se pripetili 27.septembra 2003 v Hrastniku in v katerih je bil vpleten tudi poslanec in trboveljski župan Bogdan Barovič, ustanovila posebno komisijo zaradi razjasnitve in ugotavljanja okoliščin uporabe prisilnih sredstev in podaje mnenja o zakonitosti in strokovnosti ter razjasnitve celotnega postopka policistov PO Hrastnik. O nekaterih dejstvih smo že poročali in so vam verjetno že znana, zato bomo tokrat objavili le stališče komisije v zvezi z ugotovitvami glede uporabe prisilnih sredstev. KAJ JE UGOTOVILA KOMISIJA? “Komisija v zvezi postopka! policistov PO Hrastnik ocenjuje, da so bila prisilna sredstva, fizična sila z uporabo transportnih prijemov in | sredstev za vklepanje in vezanje, 5 uporabljena zakonito, strokovno in v , skladu s Pravilnikom o policijskih pooblastilih. Postopek v zvezi r pridržanja je po mnenju komisije zakonit. Policisti so med postopkom ; uporabili prisilna sredstva, fizično silo iL___ (transportni prijem z davljenjem ter prijeme za roke) in sredstva za vklepanje in vezanje lisice. Prisilna sredstva so bila uporabljena na podlagi 51. člena Zakona o policiji ter v skladu z določili 113., 116. in 118. člena Pravilnika o policijskih pooblastilih. Komisija je pri preverjanju opravila razgovore z vpletenimi osebami (kršiteljema in policisti) ter pričami postopka policistov na kraju dogodka. Pri preverjanju je ugotovila naslednje; ker so kršitelji, B.B. (Bogdan Barovič) in J.B (Jurc Barovič) ter M.G. (Mitjo Grabnarjem) nadaljevali s kršenjem javnega reda in miru, kršitev pa so še stopnjevali kljub ukazu vodje intervencije naj se umirijo, je policist kršitelje opozoril, da bodo zoper njih uporabili prisilna sredstva, v kolikor s kršitvijo ne prenehajo. Kršitelja J.B in M.G. sta se močno objela in glasno protestirala, da ju policisti ne bodo odpeljali. Oba kršitelja je objel tudi B.B. Komisija ocenjuje, da je vodja intervencije ravnal zakonito in strokovno, saj je le na ta način poskušal zagotoviti red in mir na kraju kršitve. Glede na nasprotujoče izjave kršiteljev in policistov, da niso bili opozorjeni na posledice neupoštevanja zakonitega ukaza policista, komisija ocenjuje, daje dejansko seznanil kršitelje o ukrepanju, saj so se kršitelji prav zaradi tega prijeli skupaj in glasno protestirali, da bi jih policisti odpeljali. Policista sta pristopila do kršitelja M.G. in ga z uporabo prisilnih sredstev skušala obvladati. Temu seje M.G. aktivno uprl in sicer je z rokami mahal naokoli, pri čemer je s komolcem v obraz udaril policista in ga telesno poškodoval. Policist je uporabil strokovni prijem - davljenje od zadaj, pri čemer je M.G. podiral na tla. Pri podiranju sta policista skupaj z M.G. padla na tla, obenem pa delno tudi na B.B, ki je v tem trenutku še vedno okoli pasu držal M.G.. Med aktivnim upiranjem je M.G. z nogo brcnil policista in ga lažje telesno poškodoval. Komisija ocenjuje, da sta policista uporabila prisilna sredstva zakonito in strokovno. Glede na to, da je med uporabo prisilnih sredstev padel na tla tudi B. B, se komisija ne more opredeliti glede vzroka njegovega padca. Izjave kršiteljev in prič o vzroku in načinu padca B.B so si namreč nasprotne, saj policisti zagotavljajo, da zoper B.B. prisilnih sredstev niso uporabljali. Policist je uporabil strokovni prijem -davljenje od zadaj - zoper J. B. in ga podrl na tla. Komisija ocenjuje, da je bilo prisilno sredstvo uporabljeno zakonito in strokovno. J.B. je v razgovoru s člani komisije povedal, da mu je med vklepanjem policist stopil na vrat. Komisija navedb ni mogla potrditi, saj policist njegove izjave zanika, priče pa tega niso potrdile. Policisti so J.B. in M.G. nadeli na roki sredstva za vklepanje in vezanje -lisice. Med vklepanjem se je M.G. policistoma aktivno upiral, tako da sta mu policista uspela nadeti lisice spredaj. Pri vklepanju J.B. ni nudil odpora. Po vklepanju so oba kršitelja odpeljali v intervencijsko vozilo. Komisija ocenjuje, da je bil postopek vklepanja zakonit in strokoven. Navedb B.B., da mu je en policist zvijal desno roko na hrbtu in ga tiščal ob tla, komisija ne more potrditi, saj so si izjave B.B in policistov nasprotujoče. Dejanskih okoliščin glede navedenega ni bilo mogoče ugotoviti niti na podlagi razgovorov s pričami. B.B. je policistom pokazal izkaznico državnega zbora in se skliceval na poslansko imuniteto. Zahteval je, da policisti takoj izpustijo obe pridržani osebi, na kraj pa pripeljejo osebo, kije pretepla njegovega sina D.B. Policisti njegovih zahtev niso upoštevali. Komisija ocenjuje, da so policisti ravnali zakonito. Sklicevanje B.B., na poslansko imuniteto je bilo brezpredmetno, saj zoper B.B niso izvajali policijskih pooblastil,” je v zvezi z ugotovitvami komisije poročal tiskovni predstavnik Policijske uprave Ljubljana Peter Kralj. BOGDAN BAROVIČ BI ŠEL V AFRIKO “Moram reči, daje komisija svoje delo opravila korektno, saj priznavajo, kdo je bil pravi kršitelj, neumnost pa je, da bomo morali pred sodnika za prekrške mi. Seveda je v tem poročilu tudi veliko neresnic. Policist me je pozval, naj ležim na cesti, jaz pa izjavljam, da ga ni ukaza policista, ki bi mi preprečil, da bi branil svojega sina. Sami so priznali, da so me držali na tleh, da so nas davili, obenem pa pravijo, da je takšno ravnanje policistov korektno. Hvala lepa za takšno pravno državo. Ker smo vpili so nekoga začeli daviti in ga uklenili. Če je to opravičljiv razlog za takšno ravnanje, potem sem papež. Zanima me tudi, kako smo lahko grozili policistom, če smo bili objeti med sabo? Vse, kar lahko rečem je to, da Če je to pravna država, potem grem raje živeti v Afriko,” je ugotovitve komisije komentiral Bogdan Barovič. pcter Motnikar slika: Jure Nagode KŠEFTI KSEFTI informacije 03/56-64-250 44/1411 Izlake RAČUNOVODSKE STORITVE Matija S 12.588,00 8.812,00 175/65x13 CONTINENTAL TS 760 M+S •* 13.870,00 9,709,00 J 175/65x13 DUNLOP WINTERSPORT M2 M + S 16.990,00 1 1.893,00 185/65x14 BARUM PO LARIS OR60 M+S 14.550,00 10 185,00 185/70x14 HANKOOK W401 M+S 12.420,00 8.694,00 205/50x15 VOKOHAMA F3I0 M + S | 24.930,00 17.451,00 205/60x15 HANKOOK W400 M+S 19.370,00 1 3.559,00 |15/55x16-5 |gBHBMH400M+S 26.310.00 18 417,00 225/50x16 SEM.PERIT DIRECTION M + S 26.200,00. 18.340,00 1225/75x16 MASTERCRAFT M+S 38,700,00 27.090,00 235/60x16 HANKOOK W400 M+S 36.870,00 25.809,00 -20% Sava -15% ostali Pridite in se prepričajte! Akcija do 31.10.2003 oziroma do razprodaje zalog VK TNA KS TV(D UO&AK Orehovica - Izlake, Gabrsko ob pokopališču - Trbovlje GSM: 041/525-656 Velika izbira lončnih krizantem, ciklam, trajnic, grmovnic in iglavcev! Odprto vsak dan: Trbovlje - od 9.00 do 17.00 ure Izlake - od 8.00 do 18.00 ure 7ASAvr + »HRANA NAJ BO ZDRAVILO IN ZDRAVILO NAJ BO HRANA« HPo je preroška misel starogrškega zdravnika Hipokrata, a žal v današnjem JI času vse prevečkrat pozabljena in premalo upoštevana. Zdravje je magična beseda, biti zdrav, je želja vsakogar. A vrednosti zdravja se žal zavemo takrat, ko ga trenutno ali trajno zgubimo sami ali naši bližnji. Biti zdrav je naša pravica, a hkrati tudi naša odgovornost. To pa pomeni, da lahko in moramo sami vplivati, da ga ne zgubimo! Ni pomembno kako definiramo zdravje, za navadnega smrtnika je pomembno, kako se počutimo in kako delujemo, ko smo zdravi. Odločitev, da z vami v nekaj člankih podelim informacije, dejstva in priporočila strokovnjakov s področja zdrave prehrane, ima namen, da vzamete dragi bralci zase tisto, kar želite.... Civilizacija in današnji način življenja je spremenil naše prehranjevalne navade v tako imenovani » zahodnjaški« način prehranjevanja. Izbira hrane je premalo raznolika, uporabljamo v večini predelano hrano, prehranjujemo se hitro in nesporno uživamo premalo sadja in zelenjave. Posledica tega je, da ne zaužijemo dovolj potrebnih hranil. Na drugi strani pa nam dejavniki kot so stres, hiter tempo življenja, onesnaženost okolja povečujejo potrebe po hranilih. To je paradoks in zanka, v katero smo ujeti. Posledice so znane; Bolezni srca in ožilja, visok krvni pritisk, diabetes, rak.., kijih lahko imenujemo civilizacijske in so povezane s prehrano in načinom prehranjevanja. A z malo dobre volje, spremembo navad, lahko to spremenimo. Zdrava prehrana je uravnotežena prehrana. To pomeni, da mora vsebovati vse tiste bistvene hranljive snovi, kijih naše telo potrebuje. Hranila se po svoji funkciji delijo na tri skupine: makrohranila: beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe mikrohranila: vitamini, minerali fitohranila: snovi rastlinskega izvora Včasih smo jih po šolsko delili med gradiva, goriva in zaščito. Po izvoru jih delimo na rastlinska in živalska ter umetno izdelana. Kakšno naj bo razmerje in kakšnega izvora? Glede na način življenja in potrebe strokovnjaki priporočajo, da je naša prehrana sestavljena v večini ( do 60%) iz različnih vrst sadja in zelenjave, saj je potreba po vitaminih in mineralih ter encimih prav zaradi škodljivih dejavnikov bistveno povečana. Po podatkih uglednega ameriškega instituta za zdravje je poraba sadja in zelenjave po svetu dokaj različna. V Grčiji npr. je letna poraba sadja na prebivalca okrog 170 kg , kar pomeni, daje dnevna poraba okrog 1/2 kg. Drugačna slika je v Sloveniji: 60 kg letno oz. 16 dag, kar je 3 krat manj. Tudi pri porabi zelenjave smo v primerjavi z Grčijo zelo skromni; V Grčiji jo poje ena oseba 270 kg oz. 75 dag dnevno v Sloveniji pa letno komaj 120 kg oz. 33 dag. O pomenu posameznih vitaminov in mineralov ter fitohranil in vplivu na naše zdravje podrobneje v naslednjih člankih. Morda je v zvezi z izvorom hranil ter načinom priprave zanimivo vprašanje kakšna hrana je človeku najustreznejša. Primerjava človekovega prebavnega trakta z drugimi živalskimi vrstami kaže, da so človeku podobne opice edine živali, ki imajo enak prebavni trakt. Živali, ki se prehranjujejo samo z živalsko hrano npr. roparice imajo drugačen prebavni trakt, kislost sline in želodčnih sokov kot tiste, ki se hranijo pretežno s travo. Črevo mesojedih živali je v razmerju s telesno težo petkrat krajše kot pri človeku. Imajo kislo slino, človek alkalno, notranje stene črevesja gladko, človek nagubano, jezik hrapav, človek gladkega... Gorila npr. se hrani z nežnimi listi. Zanimiveje tudi, da uživajo kar jim nudi narava; brez termične obdelave (kuhanja...) ter brez dodatkov soli, sladkorja in drugih umetnih snovi. Optimalna hrana bi bila po tej analogiji sadje, orehi, semena, gomolji, koreni in listnata zelenjava... Če pobliže pogledamo, te vrste hrane ne bi bilo potrebno termično obdelovati. Ameriški raziskovalec dr. Garten navaja, da se hrana najbolj razvrednoti s kuhanjem. Zelje npr. ohrani le štirideseti del svoje prvotne hranljive vrednosti. Ne samo encimi, ki se uničijo, tudi mnogi vitamini utrpijo škodo ali pa se skupaj z mineralnimi snovmi izparijo. Tudi beljakovine izgubijo približno dve tretjini svoje vrednosti in škrob ter sadni sladkor spremenita kemično sestavo. Tega se morda premalo zavedamo in v dobri veri, da smo v okusno pripravljeni (skuhani) jedi zaužili npr. vitamine in minerale, skratka potrebne hranljive snovi, temu ni tako. Naše telo ostane » lačno«. Ugotovljeno je, da povprečno tri do štirikrat več hrane pojemo pripravljene -skuhane in le majhen delček surove. Zaradi pomanjkanja potrebnih snovi, je naše telo manj odporno, kar nedvomno povečuje možnost obolenj. Zmotno je tudi mnenje ljudi, da s pretežno surovo hrano nismo dovolj močni in sposobni opravljati fizična dela ali izvajati športne aktivnosti. Danes ni več izjema, da tudi vrhunski športniki, maratonci uživajo hrano rastlinskega izvora in nekateri samo presno hrano. Prav zaradi teh dejstev je koristno, da o hrani razmišljamo kot o naši potrebi, spremljevalki in pomembni prijateljici ali sovražniku našega zdravja. Ni naključje, da je o hrani napisanih toliko knjig in publikacij, vodenih toliko znanstvenih raziskav.... Vsi iščemo čarobno formulo za ohranitev zdravja in morda se del nje skriva prav v naši prehrani. Toliko za uvod; v nadaljevanju boste lahko prebrali o pomenu posameznih vitaminov, mineralov, antioksidantih; našli boste sugestije o rešitvah. Samo informacija nam nič ne koristi, če jo ne moremo koristno uporabiti; • * •••••••••••*• e e • Danica & Karel Kurent • • e-mail:dkurent@volja.net • iGSM: 041 414 460, 041 414 48ll • # • e tasavc FUNŠTERC VESELJE OB LIČKANJU KORUZE O tevilni poznamo mogo-Očno gmoto Magolnik, ki sodi v občini Radeče in Litija. Tu prebivajo marljivi in delavni ljudje. V Magolniku nad Sopoto se je v prijetnem septembrskem dnevu odvijal nepozaben dogodek. Lidija in Justa Odlazek ali po domače Cigaijevi, sta priredili veselo razpoloženje ob obujanju starega običaja: ličkanje koruze. Vse to je podkrepila, s svojo razigrano udeležbo, še sekcija ljudskih godcev in pevcev, Kulturnega društva »Venčeslav Taufer« Dole pri Litiji, pod vodstvom Staneta Kmetiča. Ličkanje koruze se je odvijalo pod, od sonca ogretim kozolcem. V sproščenem vzdušju so se vrstile številne šale, po celi vasi seje razlegala ljudska pesem. Ves čas je bilo vzdušje obarvano z željo po čim izvirnejšem obujanju prijetnega običaja ličkanja. Seveda pa je po dobrih Ličkanje Stane Kmetič - levo in domača Lidija, Cigarjeva - desno dveh urah ličkanja in iskanja veselja v kopici, sledil še nepozaben likof. Gostiteljici sta pripravili polno-obloženo mizo domačih dobrot. Skoraj nismo imeli časa za izredno bogato malico, saj so nas že krepko srbeli prsti za ples. Meh svoje harmonike je, kot vedno, odlično raztegnila domača hči Lidija, ki je samouk na frajtonarci. Temu pa je dopridal svoje še Stane Kmetič s klavirsko harmoniko in naša grla so se razširila. Med nami je zavladalo veselje ob plesu in pesmi. Da pa smo si oddahnili smo prisluhnili številnim hudomušnim zgodbam iz mladih dni naših dedov. Ob takem dogodku človek pozabi na čas, ki nas prehiteva. Lepo je poiskati sprostitev in razvedrilo v sredi dobrih in preprostih ljudi, ki pa jih na podeželju še ne primanjkuje. Ob takšnih dogodkih pa skupaj poskrbimo, da te vrednote tudi ohranjamo. Besedilo in sliki: Tatjana Potrpin ZDRAV DUH ZDRAV DUH ZDRAV DUH ZDRAV DUH LIKOVNIKI IZ OPLOTNICE V TRBOVELJSKI GALERIJI X J sredo, 8. oktobra, je bila v Galeriji V Delavskega doma Trbovlje otvoritev razstave likovnih del članov likovne sekcije Kulturno umetniškega društva Oplotnica. Oplotniški slikarji so že od leta 1991 ustvarjali in razstavljali v Oplotnici ob različnih priložnostih, kot so državni prazniki, občinska in krajevna praznovanja. Razstavljali so v šoli, ker drugega primernega prostora tam ni bilo. Pobudnik in organizator prvih organiziranih razstav je bilo Društvo upokojencev iz Oplotnice, oziroma njegova tajnica Majda Padežnik. Na pobudo KUD Oplotnica so ustanovili likovno sekcijo, kije pričela z delom 4. aprila 1998. Prvo skupinsko razstavo s pripravili 22. maja 1998. Razveselili so se pozitivnega odziva obiskovalcev in še bolj zagnano slikali in risali. Pod vodstvom mentorice Jelke Višnar organizirajo svoje likovne kolonije in se redno predstavljajo s skupinskimi in samostojnimi razstavami v občini in izven nje. Od leta 2000 so vključeni tudi v Zvezo likovnih društev Slovenije. Njihov prvi predsednik je bila Brigita Strnad, ki so ji študijske obveznosti preprečile nadaljnje sodelovanje. Od takrat jih vodi Branka Plajh. Največ razstav so imeli v graščini - v Galeriji grad, s katero niso najbolj zadovoljni in željno pričakujejo boljše razstavne prostore. Vsi člani so amaterji, kijih druži veselje do risanja in slikanja, hkrati pa se želijo tudi likovno izobraževati. Motive za svoja dela iščejo v naravi. V času od 8. do 22. oktobra 2003 se deset članov likovne sekcije KUD Oplotnica predstavlja s svojimi deli trboveljskim ljubiteljem likovne umetnosti. Razstavo si je moč ogledati vsak dan med 17.30 in 20.30 uro. MaH DUH ZDRAV DUH VSE SLIKE PRODANE Dobrodelna prodajna razstava slik, ki je bila organizirana v začetku oktobra v prostorih otroške bolnišnice v Trbovljah in katere namen je bil, da s tako zbranimi sredstvi prenovijo igralnico in jo opremijo s sodobnimi igrali in didaktičnimi pripomočki, je v celoti uspela. Vse slike, skupaj jih je bilo štiriintrideset, ker so bile naknadno podaijene še štiri, ki jih je vse leto zbiral Relik Trbovlje, so bile prodane. Zbranih je bilo več sredstev, kot so pričakovali in sicer okrog 900.000,00 SIT. Predstojnica Pediatričnega oddelka Splošne bolnišnice Trbovlje Magda Lušič se v imenu Otroške bolnišnice vsem, ki so v tej akciji sodelovali, iskreno zahvaljuje. Prav tako tudi predsednik Društva revirskih likovnikov RELIK Trbovlje Branko Železnik. MaH 4 ZDRAV DUH VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO A vtor pesmi Med knape sem šel /xčisto sam, seje rodil 3.aprila 1932 v Trbovljah. Glede na to, kako plodovit pisec pesmi je, je še vedno začuda mnogim Slovencem, ne pa tudi Zasavčanom, nepoznan. Predvsem ga poznajo tisti, ki jim je rudarska tematika pri srcu, ki jim je pri srcu preprost a trd zasavski dialekt. Mnogo pesmi je napisanih prav v tem dialektu. Leta 1997 je v samozaložbi izdal svojo prvo knjigo. Leta 2001 je izdal knjigo Soneti venci in drugi venci. Vse knjige, ki so izšle, teh pa ni malo: Dišeče brinje, Moj dom je tu. Cvetijo v gmajni, Kua se u Trboulih gudi, Posetje..., natisne in veže sam. Zelo pogosto so njegove pesmi napisane v sonetni obliki. Še prva kitica njegove že prej omenjene pesmi: Med knape šel sem čisto sam, sem bil za to sposoben, še zdaj ne vleče me drugam, sem atu pač podoben. Odgovore pošljite na uredništvo. Uganko sestavil Igor Gošte ARHEOLOŠKA RAZSTAVA V ZASAVSKEM MUZEJU TRBOVLJE X 7 začetku oktobra so v zgornjih V prostorih Zasavskega muzeja Trbovlje odprli arheološko razstavo z naslovom Arhimir. Svoje arheološke eksponate je postavil na ogled Arheološki muzej iz Zagreba. Arhimir je lik, ki je zamišljen kot maskota ali zaščitni znak pedagoškega oddelka Arheološkega muzeja v Zagrebu. Ime je izpeljano iz začetnih črk ARHeologija, zadnje tri črke pa izvirajo iz imen hrvaških knezov in kraljev BraniMIR, TrpiMIR, ZvoniMIR. Odprtju razstave je prisostvovalo precej ljudi, predvsem mladih - osnovnošolcev. Za uvod je otroški pevski zbor pod vodstvom pevovodkinje iz OŠ Trbovlje - oddelka Alojza Hohkrauta, zapel več pesmi dogodku primernih. Nato je direktor Zasavskega muzeja Trbovlje Miran Kalšek na kratko seznanil navzoče z namenom te razstave, o vrednotah arheologije za čas pa je govoril direktor Arheološkega muzeja v Zagrebu, po odprtju razstave je avtorica razstave Mila Škarič, muzejska pedagoginja, popeljala navzoče po razstavi in pojasnjevala na poučen pa tudi zabaven način delo arheologov -žličkarjev, seznanila s hieroglifi - staro egipčansko pisavo ter z izbranimi eksponati - replikami predstavila pet oddelkov zagrebškega muzeja -. egiptovskega, prazgodovinskega, antičnega, srednjeveškega in numizmatičnega. Razstava je dopolnjena še z originalnimi eksponati -najdbami iz Zasavja, kijih hranita Narodni Avtor: i moje ime:. ■ ■ : 1 * 1 ■ 1 1 naslov: ; .... . t 1 1 1 1 1 % gg gg. g, gg gg. gg g. - ■ J KULTURNI KOLEDAR 12.10.1889 seje rodila popotnica, pisateljica Alma Karlin. 15.10.1865 seje rodil pesnik Simon Gregorčič. 16.10.1818 se je rodil pesnik in nabožni pisatelj Luka Jeran. ______________Pripravil Igor Gošte muzej Slovenije in Pokrajinski muzej Celje. Organizatorja sta za to priložnost izdala posebno zloženko. S strani Zasavskega muzeja Trbovlje je imela pripravo razstave na skrbi Nevenka Hacin, višja kustosinja. Razstavljene eksponate si je možno ogledati do 15.novembra tega leta, možno pa je sodelovati tudi pri učnih urah in ustvarjalnih uricah. T.L. NOVE GLASBENE EDICIJE |)red kratkim je L Hartman d.o.o., Glasbena založba-instrumenti v Mariboru izdala vrsto novih glasbenih novitet -skladb za najrazličnejše inštrumente. Zanimiveje to, daje med temi novitetami naj številčneje zastopan skladatelj Marjan Korošec, upokojeni direktor Glasbene šole Trbovlje, sicer pa pred tem dolgoletni član simfoničnega orkestra RTV v Ljubljani kot trobentar-solist. Že prej se je občasno ukvarjal s komponiranjem raznih del za razne priložnosti, po upokojitvi pa seje tega dela 7AS4VC lotil nekoliko širše. Založba mu je natisnila skupno 23 del in med temi deli so skladbe za kvartet kljunastih flavt in kitaro, trobento, krilovko in klavir, bariton in klavir, tenor in klavir, trobento in klavir, mladinski ali otroški zbor in klavir, mladinski ali otroški zbor in orkester, mladinski zbor in godalni orkester, godalni orkester, kvartet trobent ali tri trobente in pozavno. Skladatelj M.Korošec je bil na temelju predloženih izvirnih del sprejet v Društvo slovenskih skladateljev. Še vedno snuje - komponira nova dela. Pesmi, ki presenečajo s svojo skrivnostno neposrednostjo, so zdaj na voljo tudi vam. Pesniško zbirko “Svetloba, ki ožarja” avtorja Boštjana Grošlja dobite v vseh knjigarnah. Za dodatne informacije pokličite GSM številko 031 373 826. V Zasavju bo zbirka predstavljena: 20. novembra 2003 ob 19. uri v prostorih knjižnice Mileta Klopčiča v Zagorju Ovnik z RAZSTOČO KNJIGO 1%/1’inistrstvo za notranje zadeve je I.tJ.v letošnjem letu pozvalo občine k sodelovanju v projektu Rastoča knjiga. Gre za projekt, ki ni le pomnik pomembnih ljudi in dosežkov, temveč tudi sporočilo mladim rodovom, naj ohranjajo vrednote slovenstva, sporočilo, da je v znanju moč, ki podira vse ovire. Gre za projekt, ki želi zbuditi zavedanje ljudi, domačih in tujih, da teritorialna in številčna majhnost za naš narod ni ovira. Želja MNZ je bila po svojih močeh prispevati k predstavitvi bogate zakladnice človekovega razvoja in kulture. V izložbah MNZ ob Slovenski cesti v Ljubljani so občinam ponudili možnost predstavitve dosedanjih kulturnih, znanstvenih in umetnostnih dosežkov, ki dajejo pečat občinam. Občina Trbovlje je pristopila k sodelovanju pri projektu Rastoča knjiga. V dneh od 15.10.2003 do 15.11.2003 je tako na ogled vitrina na Slovenski cesti v Ljubljani, kjer se predstavlja Občina Trbovlje. Sestavljena je nekako iz treh sklopov, ki pa so med seboj tesno povezani. Prvi sklop je namenjen bližajoči se 200-letnici rudarstva, drugi del prestavitvi Perkmandeljca kot nekakšnega zaščitnega znaka Trbovelj in tretji del Delavski godbi Trbovlje in njeni 100-letnici. V vitrini smo tako želeli prikazati od kod izviramo, iz kakšnega kulturnega prostora prihajamo, da je vse na nek način povezano z rudarstvom in delavstvom. Predstavili smo nekaj knjig, od Orožnove Zgodovine Trbovelj, Hrastnika in Dola, Naše Trbovlje avtorice Irene Ivančič Lebar in druge, prestavili smo »naše« svetovne prvake godbenike, Perkmandeljca (navihanega jamskega škrata) avtorja Jožeta Ovnika, izložbo pa je popestril še driter (tricikel knapovskih otrok) avtorja Leopolda Odlazka. Vse to je del naše kulture, del naše dediščine, ki jo bomo zapustili bodočim rodovom. Ob koncu dodajamo še, da so pri uspešni postavitvi vitrine Občini Trbovlje sodelovali tudi Zasavski muzej Trbovlje, Delavski dom Trbovlje in Jože Ovnik, ki so nam z veseljem priskočili na pomoč. ZDRAV DUH ---------h ZGODILA SE JE SIDDHARTA V petek, 10. oktobra, seje na svoji predstavitveni turneji nove plošče RH -. V Zagorju ustavila Siddharta.V skoraj polni zagorski dvorani so se dve uri posvečali občinstvu in zaigrali skladbe iz novega albuma,ter vse stare uspešnice. Na svoj račun so prišli tudi oboževalci, saj so po koncertu podelili tudi nekaj avtogramov. Besedilo: Igor Zibelnik, foto: Ivan Župič ROMARSKI SHOD PRI CERKVI MARIJINEGA BREZMADEŽNEGA SRCA NA LOKAH X J soboto, 11 .oktobra, seje v župniji V Kisovec odvijal tradicionalni romarski shod, ki seje pričel ob 17. uri z molitvijo rožnega venca, uro zatem pa je sveto mašo daroval nekdanji Beograjski nadškof Franc Perko. Kisovška cerkev je romarska cerkev, znamenita po kipu fatimske Matere božje. Kip je prišel v Kisovec iz krajev Marijinih prikazovanj v Fatimi na Portugalskem, kjer seje leta 1917 Marija vsakega 13. v mesecu od maja do oktobra prikazovala trem pastirčkom, Luciji, Jacinti in Frančku. Edina še živeča fatimska vidkinja sestra Lucija je stara 96 let. V spomin na Marijina prikazovanja v Fatimi se od leta 1962, ko je kip fatimske Marije priromal v Kisovec, tu vsak mesec odvijajo romarski shodi, ki se jih poleg domačih faranov udeležujejo tudi romarji, povabljeni iz različnih slovenskih župnij. Kot nam je povedal Sašo Anžur, je v mesecu oktobru romarski shod še posebno slovesen, saj so povabljeni romarji iz vse Slovenije. Romanja se udeleži tudi do tisoč vernikov. Ker je za tolikšno število ljudi cerkev premajhna, se shod odvija zunaj na prostem pred cerkvijo, kjer se v ta namen postavi lepo okrašen oder z oltarjem . Po maši je bila zadnjih nekaj let že tradicionalna procesija z nošenjem kipa fatimske Marije, med katero imajo romarji prižgane sveče in bakle, kar predstavlja v večerni uri, ko je zunaj že tema, posebej zanimiv in lep pogled. Procesija se vije od cerkve in okrog dela obrtne cone v Kisovcu ter nazaj do cerkve. Značilno je tudi, da se vsakoletnega oktobrskega romarskega shoda udeleži veliko romarjev v narodnih nošah. Ob koncu romarskega shoda so kot po navadi domači farani pripravili pogostitev za vse romarje, ki so prišli v Kisovec od blizu in daleč s pecivom in toplim čajem, tako da so romarji še kar nekaj časa po končani slovesnosti preživeli v prijetnem druženju. Pripravil Igor Gošte 25 LET POBRATENJA ^ 7 soboto, ZS.oktobra bo kisovški Dom kulture znova oživel. V čast 25-obIetnice pobratenja Rudarskega pevskega zbora V Loški glas in zamejskega moškega pevskega zbora Fran Venturini iz Domja pri Trstu, se bo v tem domu pelo. Koncert obeh omenjenih ter še dveh povabljenih zborov (Mešani pevski zbor Ladko Korošec iz Zagorja in Ženski pevski zbor Karantanija iz Prevalj) se bo pričel ob 19.uri. Zakaj in kako je prišlo do pobratenja zborov iz Lok in Domja, nam je ob prisotnosti Janeza Kobilška, ki skrbi za zborovski arhiv, povedal dolgoletni predsednik Loškega glasu Karli Vozelj. Karli, ste dolgoletni predsednik Loškega glasu. Kako to, da tako dolgo vztrajate na mestu, kjer vsi pričakujejo določene rezultate, kjer ste na nek način gonilna sila...? Predsednik zbora sem že (pogovor je nastal v pevski sobi Loškega glasu, tudi nekdanji OŠ, op.p.) in vadimo nove ter utrjujemo stare pesmi. nihče prav ne poteguje za to funkcijo. Ko ste pred 22. leti postali drugje po Sloveniji. Skupaj smo namreč obiskali skorajda vse predele naše domovine. Ko govorimo o zboru Fran Venturini, govorimo o zboru, kjer pojejo slovenski zamejci, mar ne? Seveda. Gre za zbor, kjer so v večini Slovenci. Nekaj pa je tudi Italijanov, ki pa so se, to moram z veseljem omeniti, lepo naučili prepevati slovenske pesmi. Je Loški glas pobraten še s kakšnim drugim zborom? Ne, le z omenjenim zborom. Ste bili v zamejstvu vedno lepo sprejeti? Na vsa ta leta druženja nas vežejo lepi spomini. Vedno smo bili pri njih zelo lepo sprejeti. Vedno nas je sprejel tudi kakšen otroški zborček in druge sekcije, ki deluje v okviru društva Fran Venturini in katerega del je tudi pevski zbor. Kdaj je pevski zbor Fran Venturini nazadnje gostoval v Kisovcu? Pri nas so bili ob 20-obletnici pobratenja, pa na prireditvi Spomin še živi, ob pet-letnici smrti Ladka Korošca, leta 2000. Ob 75-obletnici delovanja pa so k nam poslali delegacijo, ki nam je čestitala ob visokem jubileju. Prej in kasneje pa smo seveda nastopali drugje po Sloveniji. Po toliko letih predsednikovanja, toliko letih petja v zboru, je več kot očitno, da skoraj 22 let. Ves ta čas neprekinjeno. Takrat so starejši člani zbora rekli, daje čas, da pride v vodstvu do pomladitve. Glavni pobudnik tega je bil Ladko Korošec. Ko so me prepričali, da bi bil dober predsednik, naslednik Toneta Šuma, sem si rekel, dobro en štiri letni mandat bom že zdržal, če mi vodenje zbora ne bo šlo od rok, bomo s skupnimi močmi poiskali drugega predsednika. No, ko sem funkcijo sprejel, je bilo potrebno "zavihati rokave". Prva skrb in naloga, ki me je čakala, je bila, kako priti do denarja. Ne za opravljanje funkcije, ki jo vsa leta opravljam volontersko, ampak za delovanje zbora, ki se je takrat ubadal s pomanjkanjem sredstev. Že kmalu nam je uspelo obnoviti sodelovanje z Rudnikom. Prišlo je do dogovora, po katerem so rudarji od svojih plač prispevali dogovorjen odstotek plače (mislim da takratnih 100 dinarjev) za delovanje Loškega glasu. S tem denarjem smo lahko normalno zadihali. Znova smo si lahko privoščili tudi kakšen piknik... ...ki pa ste si jih člani zbora zagotovo zaslužili... Seveda smo sijih, glede na to, koliko ur vsako leto presedimo v pevski sobi Pred petimi leti v Kisovcu (arhiv zbora) 7AS4vr Omenili ste Ladka Korošca. Nanj vsi ohranjamo lepe spomine. Sicer ni bil pevec v zboru, z nami je na nekaterih koncertih sodeloval kot solist. Bil pa je v času, ko sem prevzel predsedniško mesto, podpredsednik zbora. Spomnim se, ko je minil moj prvi predsedniški mandat, kaj je rekel, da ne smemo menjati konja, dokler ta vleče. In ste "voz" vlekli naprej, vse do danes? Na nek način da. Kajti v naslednjih letih so se potem mandati kar nizali, drug za drugim. Ste kdaj v teh letih razmišljali, da je bilo predsednikovanja dovolj? Prav letos se s to mislijo intenzivno ukvarjam. V kratkem bomo imeli namreč občni zbor, kjer se bomo vse pomenili. Je pa tako, da se predsednik zbora, ste že bili tudi član zbora (pevec)? Bilo pa je že tudi vzpostavljeno sodelovanje z Venturinijem... Član zbora sem bil že 18 let pred tem, ko sem postal predsednik. Prvo srečanje z omenjenim zborom pa je bilo sicer že dve-tri leta pred pobratenjem. Do njega, ki velja tudi še toliko let kasneje, je prišlo s podpisom pogodbe v Zagorju ("Dogovor o prijateljstvu in sodelovanju sklenjen med moškim zborom Fran Venturini iz Domlja pri Trstu in moškim zborom Loški glas in Lok pri Zagorju ob Savi z namenom, da bi zagotovili trajno in čvrsto sodelovanje med zboroma, da bi utrjevali vezi med pripadniki slovenskega naroda na obeh straneh meja ter širili bratstvo in sodelovanje med ostalimi narodi,"je zapisano v pogodbi, op.p.). Vsa ta leta smo potem sodelovali, skupaj nastopali, enkrat pri njih v Domju, spet drugo leto pri nas oziroma vam petje veliko pomenu Pa verjetno tudi druženje? Lahko bi napisal debelo knjigo o vseh dogodkih, pripetljajih, doživetjih, ki so se mi v tem času zgodili. Kaj me vleče, da sem zboru tako dolgo zvest? Predvsem ljubezen do petja in druženja. Nenazadnje mi veliko pomeni tudi to, dar vem, da sem se vsa ta leta "boril" s svojim glasom, da sem ga ohranjal primernega za zbor. Vesel sem tudi, da sem tudi sam nekaj prispeval, da smo ohranili petje v tej dolini in seveda ta del kulture. Veliko je bilo v teh letih tudi smeha. Imamo namreč kar nekaj članov zbora (26 jih redno vadi, op.p.,), ki znajo pripovedovati šale (Oto, Joško...). Poleg vas, sta zboru zvesta tudi vaš brat Oto in Ivan. To verjetno ni pogost slučaj v slovenskih zborih? No, tudi pri nas so že bili nekateri bratje člani zbora, je pa res, da niso tako dolgo zdržali, kot mi. Ste v teh letih kdaj razmišljali, da bi k zboru priključili tudi pevke? Trenutno je edina ženska v zboru zborovodkinja Alenka Flere-Pavlič. Mešan zbor je na Lokah že bil. Nekaj let po drugi svetovni vojni. Ne vem pa, kaj je bil vzrok, da so dekleta, žene kmalu po tem prenehala s petjem (No Karli o tem sicer ima svoje mnenje, a nam ga ni želel izdati, op.p.). Zaenkrat pa ne razmišljamo, da bi postali mešani pevski zbor. Želimo pa si in pozivamo vse mlade, kijih petje veseli, da se nam pridružijo. Prav veseli bomo novih moči, mlajših glasov. Kako pa bo potekal sobotni koncert ob 25. obletnici? Predstavila se bosta oba jubilanta, v goste pa smo povabili še Mešani pevski zbor Ladko Korošec iz Zagorja in Ženski pevski zbor Karantanija iz Prevalj. Z gosti smo želeli nekoliko popestriti naš in Venturinijev srebrni jubilej. Zapeli bomo vsak po pet pesmi in še dve skupni (Venturini in Loški glas, op.p.). Se kakšna anekdota za konec prijetnega pogovora? Ko sem sprejel predsednikovanje, sem razmišljal, kako bi v zbor privabil mlade pevce in na misel mi je prišlo, da bi lahko vsako leto organizirali nogometno tekmo. In smo jo, tekmo med tenoristi in basisti namreč (mimogrede, Karli je basist, op.p.). Povem vam, na naših tekmah se je zbralo skorajda več gledalcev kot takrat, ko je imel tekmo Nogometni klub Svoboda. In kdo je večkrat zmagal? Zagotovo večkrat basisti. Smo le močnejši in vsi nekdanji nogometaši. No, po eni od nogometnih tekem me je naslednji dan poklical Ladko Korošec iz Ljubljane (midva sva bila vsa leta stalno na telefonski vezi) in me vprašal, če mislim iz Loškega glasu narediti nogometno moštvo (smeh). Seveda to ni bil moj namen, kar je vedel tudi Ladko, ki se je vedno rad šalil in ki je imel ponavadi na tekmi začetni udarec. In kdaj ste odigrali zadnjo tekmo? Lansko leto. Seveda že nekaj let igramo nogomet ali odbojko na asfaltnih igriščih, za veliko travnato igrišče smo že malo prestari in bi se prehitro zadihali. No, vlekli smo tudi vrv, ki pa seje, ko smo najbolj vlekli vsak v svojo stran pretrgala. Na srečo ni prišlo do hujših poškodb. Ker je to ujelo tudi oko kamere, smo bili kasneje celo zvezde video smešnic neke komercialne TV postaje._________Igor Goste UTRINKI TEBI, DRAGA JOVANKA, Z LJUBEZNIJO IN NEIZMERNIM SPOŠTOVANJEM Moji su drugovi ko biseri rasuti po celom svetu... Tako poje tudi pri nas popularni Bajaga. In prav ima. Dragoceni biseri so velikokrat daleč od nas in mi sanjamo, kako bomo nekoč in nekje spet skupaj z njimi. Dragocenost, o kateri velikokrat pišem, je redka kot pravi biser. Nesebičnost in požrtvovalnost sta danes že nekaj, kar se mora dolgo iskati in ko to končno le najdemo, je treba dobro razmisliti, kako bi obdržali ta zaklad. Ko izgubimo prijatelja, z njim umre tudi delček nas. Njegova zvezda se oddaljuje, ne bomo pa ji dovolili, da bi ugasnila. Svetila bo tako dolgo, dokler se ga bomo spominjali. Obljubim, da zvezde, ki se je pravkar utrnila, ne bom nikoli pozabila. Obstajala bo, dokler bom živela. Daleč je odšla, obiskala bo meni neznana obzorja, jaz pa bom čakala na njo. Prišla bo, skrita v prijaznih besedah slučajnega sogovornika, kajti takšne so edine prihajale iz njenih ust. Našla jo bom v dobroti dobrotnikov, v srčni toplini mimoidočih, v okusu južnih sadežev in v barvah primorskega rožmarina, granatnih jabolk, zrelih fig, v vonju sira in okusu pršuta, ki gaje samo ona znala tako lepo pripraviti in z njim postreči. Črno vino z okusom rozin, kruh, pečen pod pepelom in široko razprte roke, ki komaj čakajo, da me objamejo...Tam, kjer je kamnitega morja več kot rodovitne zemlje. Tam, kjer se planinski veter objema z morskim. Tam, kjer so griči prekriti z zdravilnim žajbljem in korak oklevajoč, da nas izpod vročega kamna poleg zdravil ne preseneti še kaj drugega. Tam, kjer so zvezde tako blizu. Tam, kjer je življenje težko, pretežko. Kjer burja kraljuje pozimi, poleti pa suša in sonce odneseta, kar so pridne roke pridelale. Zato se tam rojevajo toliki žlahtni biseri, ki jih takšno življenje še bolj požlahtni. Bisera, ki sem ga jaz našla, ni več. Zdaj je zvezda. Prijatelji pa so kot zvezde. Ne vidiš jih vedno, vendar so tu. Svetijo tudi, ko so v večnosti. St. Radunovič EDI PUFLER RIBARIL V ITALIJI v e smo v naslovu prebrali, daje Edi Pufler ribaril v Italiji, to ne pomeni, da to počne vsak vikend. V manjšem turističnem naselju blizu Pireneje preživel namreč prvi teden v oktobru, kjer seje udeležil petega svetovnega prvenstva invalidov v lovu rib s plovcem. In kako se je prebil v slovensko reprezentanco? “Ribolovu sem predan že štirideset let,” je povedal 63-letni Edi Pufler z Dola. “Za to športno panogo me je navdušil oče in v hrastniško ribiško družino sem se včlanil takoj ob prihodu iz vojske. Zdaj sem že dvanajst let član radeških ribičev, kamor hodim lovit štirikrat ali petkrat na teden...” RD Radeče s predsednikom Ferdinandom Barachinijem je zelo aktivno, saj pripravijo letno do dvajset tekem. Skoraj polovica jih je na državnem nivoju, druge so manjše mednarodne tekme, regijske in družinske. Na pobudo vedno obvezno paraplegika, trije pa imajo lažjo obliko invalidnosti. Od teh je eden rezerva. Ekipo so sestavljali še Ivan Žalig s Pragerskega, Vladko Čurči iz Metlike, Fran Štefanič iz Črnomlja, Silvo Koželnik iz Šoštanja in Edvard Edi Pufler (tretji z leve) še kostni črvi raznih barv pa kalifornijski črvi in še druge vrste vab. Obvezen je ribiški stol, ki se giblje od 65.000,00 SIT naprej. Tekmovalci imajo še ribiški sak, nekakšno mrežo, kamor shranjujejo ribe do tehtanja. Po tehtanju jih vržejo Edija Puflerja smo vprašali, kakšne vrste invalid je. “V steklarni sem delal kot steklopihalec, kar skoraj vsakomur pusti posledice... Imel sem težave s hrbtenico, tako da so mi leta 1984 priznali invalidnost III.kategorije. Na terenu podpredsednika Petra Titovška pa so se Radečani odločili organizirati še nekaj več. In to je šesto svetovno prvenstvo invalidov v lovu rib s plovcem. “Naše priprave so se začele na nacionalni ravni, ko smo se dogovarjali z Zvezo za šport invalidov Slovenije in Ribiško zvezo Slovenije,"je dejal Peter Titovšek, ki je tudi podpredsednik RZS. Dogovorili pa so se tudi za konkretne naloge na nivoju družine. Ena izmed nalog je bila tudi udeležba na letošnjem svetovnem tekmovanju invalidov. Da se seznanijo z načinom tekmovanja, ki je specifično za invalide. Sicer pa imajo v Radečah eno najlepših tekmovalnih tras v Evropi. “To pomeni, da so tekmovalni pogoji za vse enaki,” je pojasnil Edi. Kvalifikacije so potekale na regijskem in državnem nivoju. Tako se je formirala ekipa petih člano^dva sta Pufler z Dola. Spremljal jih je selektor Dušan Vočanjšek iz Brežic, Egidij Knez iz Radeč kot vodja reprezentance in Peter Titovšek iz Radeč kot opazovalec. Zanimalo nas je, kako je bilo v Monsummanu pri Firencah, kaj pravzaprav tekmovalec pri ribolovu potrebuje in koliko te reči približno stanejo. “Dnevi v začetku oktobra so bili zelo lepi in topli," se spominja Edi, “trenirali pa smo vsako dopoldne od 8.30 do 13.30 in še po kosilu od 15. do 18.ure v osem kilometrov oddaljenem umetnem jezeru.” K priboru ribiča spadajo palice - tudi do osem komadov jih imajo s seboj - glede na vrsto rib. Cena ene palice se suče od 15.000 do 300.000 SIT. Ribiška hrana je umetna -potrebno jo je vzeti do 6 kg -za kilogram pa odštejejo 1.100.00 SIT. K vabi spadajo nazaj v vodo. Ko si tekmovalec pripravi stol in izbere ustrezno palico, izmeri s posebno utežjo globino vode, kjer lovi. Informacija o globini je pomembna, ker lovijo s plovcem. Ribiško hrano oblikujejo v majhne kroglice, kijih mečejo na lovno mesto z roko ali s fračo. Ribiško vabo pa namestijo na trnek in pričnejo z lovom. Uspeh tekmovalca se meri po težini ulovljenih rib v določenem času, ki se merijo v gramih. “Na treningih smo bili zelo uspešni," je dejal Edi Pufler, “v soboto in nedeljo pa je bilo vetrovno, zato se nismo dobro odrezali...” Od devetih držav so pristali na osmem, predzadnjem mestu. Zadnji so bili Nemci. Vse druge države so tudi že nekajkrat sodelovale na svetovnih prvenstvih. Uspeh pa je odvisen tudi od sreče. Če že takoj uloviš veliko ribo, si v prednosti. Sedem let sem še delal na na lažjih delovnih mestih, 1991. leta pa sem šel v invalidski pokoj...” Seveda to zanj ni pomenilo mirovanje. Vse življenje je bil vsestranski športnik. Najdlje seje ukvarjal z nogometom (22 let) in strelstvom (40 let). Poleg ribištva pa trenira še balinanje pri dolskem društvu upokojencev. Dolani pa ga poznajo tudi kot odličnega pevca solista. Od 1968. leta je pel pri dolskem zboru, potem pri steklarjih, zdaj pa že več kot 20 let pri MPZ Svobode Hrastnik. Tudi njegova otroka - sin Ečo in hči Alis - se že od otroških let naprej ukvarjata s športom, žena Kristina pa prisega le na sprehode. Možu Ediju pa je pri njegovem športnem udejstvovanju v oporo, kar je zelo pomembno. “V veliko pomoč so bili tudi sponzorji, saj so stroški presegali moje možnosti,” je ribiška zveza, DU Dol, Društvo invalidov Hrastnik, Steklarna Hrastnik in Športna zveza Hrastnik. Ediju Puflerju in celotni ribiški družini iz Radeč pa zaželimo pri organizaciji šestega svetovnega prvenstva invalidov v lovu rib s plovcem, ---------------------h ki bo 14. avgusta 2004, veliko uspeha. Fanči Moljk Fotografije: Peter Titovšek SPOMINSKO OBELEŽJE PADLIM MOBILIZIRANCEM dejal Edi Pufler, “zato bi se vsem še enkrat iskreno zahvalil...” Naj jih navedemo: Ultra d.o.o. Zagorje, Občina Hrastnik, RD Radeče, Zasavska 12.DRŽAVNO PRVENSTVO RIBIČEV TAruštvo upokojencev Radeče je po L-Zsklepu in programu Komisije za šport in rekreacijo pri Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) organiziralo 12.državno prvenstvo ribičev v športni disciplini “Ulov rib s plovcem” za leto 2003. Državnega prvenstva seje udeležilo 23 ekip, ki so štele po 4 člane. Tekmovali so na trasi reke Save v Radečah, od prijavljenih 25 ekip se tekmovanja nista udeležili le ekipi DU Prevalje in DU Sevnica. Prvenstvo se je začelo z zborom tekmovalcev pred ribiškim domom na Hotemežu ob 7.uri. Ulov ribje potekal od 10. do 13.ure, nakar je sledilo kosilo, druženje in podelitev pokalov, medalj in priznanj. Rezultati ekip: l.DU Radeče 18,500 kg (Mervič, Zimšek, Kotlander, Barachini), 2.DU Maribor Tabor 17,160 kg. Rezultati po sektorjih: sektor A -1. Vladimir Mervič (DU Radeče) 6,180 kg, sektor B -1 .Ferdo Barachini (DU Radeče) 3,520 kg, sektor C -1 .Alojz Kostanjevec (DU Zagorje) 6,560 kg, sektor D - l.Ivan Čeh (DU Maribor Tabor) 6,940 kg. Tekmovanje je bilo pod vodstvom športne referentke Majde Gospodarič odlično organizirano. Janez Blas EKSKURZIJA KMEČKIH ŽENA IN DEKLET T)rvo soboto v oktobru so se kmečka L dekleta in žene iz Hrastnika in Dola odpravile na izlet v Savinjsko in Kamniško dolino. Najprej so si ogledale ovčerejsko kmetijo, kjer imajo okrog 50 ovac. Sledila je degustacija njihovih domačih izdelkov -skute, mleka in poltrdih sirov. V Tuhinjski dolini so obiskale kmetijo, kjer imajo dopolnilno dejavnost gojenje rib. Po ogledu Kamnika so se ustavile tudi v termah Snovik, si v Komendi ogledale kmetijski sejem in zaključile dan na turistični kmetiji z odlično večerjo domače hrane. Fanči Moljk 'V Ti še dolgo tega odkar smo poročali, IN daje bil v Trbovljah ustanovljen Območni odbor zgodovinskega spomina Zasavskih mobilizirancev v nemško vojsko 1941-1945 Zasavje, Trbovlje. Tvorijo ga Trboveljčani Gregor Jerman, dipl.zgodovinar, Marjan Šanc, sin mobiliziranca in Andrej Zorko, zasebni zbiralec in izredni študent zgodovine ter član društva Kamerad. Odbor si je zadal več nalog in med drugimi tudi postavitev spominskega obeležja padlim, umrlim v ujetništvu in trpljenju prisilno mobiliziranih Trboveljčanov v nemško vojsko 1941-1945. S tem bi se poklonili spominu vsem žrtvam vojnega nasilja. Da so bili mobiliziranci žrtve vojnega nasilja je to potrdila tudi Republika Slovenija, ko je 9.2.1994 sprejela zgodovinski sklep za vse žrtve vojnega nasilja. Odbor ima med drugim tudi nalogo, da na svojem območju ter na območju Zasavja javnost seznanja v raznih oblikah, kdo in zakaj je prisilno mobiliziral tisoče slovenskih fantov in mož v razne enote nemške vojske razmeščene v številnih državah in na najrazličnejših frontah med drugo svetovno vojno tako v Rusiji, Norveški, Poljski, Romuniji, Madžarski, Franciji, Italiji, severni Afriki in še kje. Mnogi teh mobiliziranih fantov in mož se niso več vrnili domov po končani vojni. Spomin nanje se je še ohranil predvsem pri svojcih, prijateljih in znancih, vendar novejši rod občanov in državljanov vse doslej ni imel prave predstave o tem krivičnem zapostavljanju prisilnih mobilizirancev v preteklosti. Da to ne bi šlo povsem v pozabo, seje ta odbor odločil za postavitev spominskega obeležja. O tej nameri je odbor seznanil župana Občine Trbovlje, občinske svetnike pa tudi predsednike občinskih odborov političnih strank. Če bo do postavitve tega obeležja res prišlo, se bo domača občina na dostojen način oddolžila vsem padlim občanom iz vrst mobilizirancev, ki doslej še niso našli svojega mesta med žrtvami druge svetovne vojne. Odbor pa je pokrenil tudi vse ostale aktivnosti, da bi do realizacije predloga dejansko tudi prišlo, morda že na pomlad prihodnjega leta. predvsem gre tudi za zbiranje potrebnih sredstev za izdelavo in postavitev obeležja. T.L. PIKNIK NA KOVKU TV ^ed pikniki, ki se v teh jesenskih dneh kar vrstijo, sodi tudi sobotno srečanje IVLčlanov turističnega društva Hrastnik. Zbrali so se ob kmetiji Doberškovih, ki je znana po lepih cvetličnih nasadih, etnoloških zbirkah kmečkega orodja in urejenosti vsakega kotička ob poslopjih. Po bogatem narezku jih je pozdravila Belinda Ladiha, Fanči Moljk je spregovorila o razsežnosti in značilnostih Kovka, Jolanda Gobec pa je pripravila zanimivo predavanje o arheoloških najdbah v okolici in tudi širše v Zasavju. (F.M.) ZBIRANJE SREDSTEV ZA ULTRAZVOČNI APARAT /'■'Vbmočno združenje Rdečega križa Slovenije je v sodelovanju z Zdravstvenim \_Vdomom Litija pripravilo predstavitev projekta “Prispevajmo za preventivo -zbiranje sredstev za ultrazvočni aparat za Zdravstveni dom Litija”, ki poteka do 30.novembra 2003. Sredstva zbira OZ Rdečega križa Litija, TR številka 03110-1001003138 pri SKB Litija, s pripisom “za nakup UZ aparata”. Območno združenje Rdečega križa Litija je sprejelo pobudo in podpisalo pismo o nameri, da organizira in vodi zbiranje finančnih sredstev za nakup ultrazvočnega aparata, ki bo omogočil izvajanje številnih zdravniških pregledov, ki jih do sedaj ni bilo mogoče, obenem pa bodo tudi izboljšane kvalitete nekaterih pregledov in preiskav, kijih sedanji, več kot 12 let stari aparat ne omogoča. Cena aparata je okoli 15 milijonov tolarjev. Zbrana sredstva bodo izročena ZD Litija lO.decembra 2003, aparat pa bo kupljen do 31 .decembra 2003. (D.L.) TEDEN OTROKA NA OSNOVNI ŠOLI IVANA KAVČIČA IZLAKE X J osnovni šoli Ivana V Kavčiča Izlake smo v tem šolskem letu začeli z devetletno osnovno šolo. Na začetku je bilo veliko vprašanj in dvomov kako začeti, koliko učbenikov je potrebno, kako urediti prostore,... a zaradi uspešnega timskega dela in dobrim sodelovanjem z ravnateljico ni bilo večjih težav. Led smo prebili in z delom smo zelo zadovoljne. Kljub temu, da je bil mesec september uvajalen, smo ga preživeli zelo občine Zagorje ob Savi, Policijskim oddelkom ter družbo ETI d.d. organiziral risanje na cestne površine v okviru akcije SPV Teden otroka in teden prometne varnosti. Pred tem so učenci razredne stopnje, ki obiskujejo podaljšano bivanje, skupaj z učiteljem izdelali prometne znake, ki opozarjajo na varno pot v šolo. Te znake smo skupaj s člani AMD Izlake in policistom postavili ob cesti na poti do tovarne. Učenci so z aktivno. Udeležili smo se Pikinega festivala v Velenju, izvedli športni dan - pohod na Kalanov hrib in še bi lahko naštevale. Oktober pa je mesec, ki nam marsikaj ponuja, saj je v tem mesecu teden otroka in tudi na naši šoli smo prvošolcem pripravile različne dejavnosti. »Ne moremo narediti velikih stvari - le drobne stvari z veliko ljubezni.« Ta stavek nam je bil še posebno pomemben v tem tednu, saj smo otrokom pripravile zanimive, poučne in zabavne ure v šoli. Uspelo nam je realizirati vse načrtovane dejavnosti, kljub slabim napovedim vremena. In kaj smo počeli? V ponedeljek smo ustvarili razredno pravljico po predlogi ljudske pravljice Janček ježek in učenci so bili pri izmišljanju zgodbe zelo ustvarjalni. V enem oddelku smo napisali pravljico o deklici Katarini, ki se je spremenila v ptičico, v drugem pa o Lučki, ki se je spremenila v mucko. V torek so bili prvošolci sprejeti v skupnost učencev in župan občine Matjaž Švagan jim je v Zagorju omogočil srečanje z Mačkom Murijem v izvedbi družinskega gledališča Kolenc. V sredo smo se po ogledu filma o Kekcu sprehajali pod Slovnikom, nabirali kostanj in ostale plodove v gozdu. Zelo smo uživali naslednji dan. Že kmalu dopoldne smo se preselili na otroško igrišče, kjer smo imeli KOSTANJEV PIKNIK. Za pomoč smo prosili hišnika, ki nam j e pripravil vse potrebno za peko kostanja. Medtem, ko so se učenci igrali na igralih in v peskovniku, sva pripravili vse potrebno za prodajo kostanja in sadja za gumbe. Da, za gumbe. Učenci so imeli »denar« - stare gumbe, ki so jih prinesli od doma in z njimi kupovali. Dan je potekal zelo sproščeno in obenem zelo poučno, učenci pa so uživali. Kar težko seje bilo vrniti v šolske prostore, ko je bil čas za to. Prav poseben dan pa je bil petek. S prvim razredom osemletke in učenci prvega razreda podružnične šole Mlinše smo risali dobro uro s kredami in voščenkami na parkirišču tovarne ETI d.d.. Sliši se zelo nenavadno in zanimivo in tako je tudi bilo. In zakaj smo risali? Avto moto društvo Izlake je v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu navdušenjem vlekli črte, kroge in na parkirišču so nastajali različni motivi iz prometne vzgoje. Risali so avtomobile, tovornjake, pešce, avtobuse, prometne znake,.... in ob tem zelo uživali. Ob koncu so nas povabili še v tovarno, kjer so nas v prenovljeni jedilnici pogostili. Za sodelovanje bi se radi zahvalili predsedniku AMD Bogu Steklasi in ostalim njihovim članom, tajniku Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Zagotje ob Savi Borisu Grošlju, predstavniku Policijskega oddelka Sašu Šmidu in predstavnikoma družbe ETI d.d., Janiju Braunetu in Mirku Drnovšku. Preživeli smo prijeten, sproščen in zanimiv teden, ki se ga bomo še dolgo spominjali. Učiteljici Nataša Juvan in Marija Kovačič /O ) banka zasavje __^ Banka Zasavje d.d.. Trbovlje, banina skupina Nove Ljubljanske banke SE KORAK BLIŽE SVOJIM STRANKAM V Banki Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke se bodo v poslovni mreži, doslej namenjeni predvsem prebivalstvu in plačilnemu prometu, od 15. oktobra 2003 dalje pridružili komercialisti, ki se bodo stranki individualno posvetili in nudili storitve na področju naložb gospodarskim družbam, samostojnim podjetnikom in drugim zasebnikom ter društvom (krediti, garancije, poslovni Eurocard, odkupi terjatev, akreditivi). Vse male gospodarske družbe, samostojni podjetniki in drugi zasebniki ter društva s sedežem v Hrastniku in v bližini Hrastnika bodo opravljali naložbene posle pri komercialistu - Borutu Dorniku na naslovu: Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina NLB, poslovalnica Ojstro,Trg Franca Kozarja 14 a, 1430 Hrastnik, telefon: 03 56 42 407; e-pošta: Borut.Dornik@banka-zasavie.si Vse male gospodarske družbe, samostojni podjetniki in drugi zasebniki ter društva s sedežem v Zagorju in v bližini Zagorja bodo opravljali naložbene posle pri komercialistu - Benu Benku na naslovu: Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina NLB, poslovalnica Medija, Cesta zmage 16 a, 1410 Zagorje,telefon: 03 56 55 676; e-pošta: Beno.Benko@banka-zasavie.si Za vse ostale komitente pa skrbi ekipa komercialistov na sedežu banke v Trbovljah. Tomaž Poznič - za velike gospodarske družbe ne glede na njihov sedež, Ines Knez - za srednje gospodarske družbe ne glede na njihov sedež, za male gospodarske družbe, za samostojne podjetnike in druge zasebnike s sedežem izven Zasavja, Magda Deželak - za male gospodarske družbe, za samostojne podjetnike in druge zasebnike s sedežem v Trbovljah ter proračunske uporabnike ilede na sedež Majda Bastardi - za male gospodarske družbe, za samostojne podjetnike in druge zasebnike ter društva s sedežem v Trbovljah. Naš naslov je: Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina NLB, oddelek naložb, Trg revolucije 25 c, 1420 Trbovlje, telefon centrala: 03 56 26 233,e-pošta: ime.priimek@banka-zasavje.si Vabimo vas, da nas pokličete oz. obiščete, da vam podrobneje predstavimo našo ponudbo in skupaj poiščemo najboljše rešitve. direktorica oddelka naložb: Maja Jordan telefon tajništvo: 03 56 29 694, e-pošta: Maja.Jordan@banka-zasavje.si 28.TEDEN UPOKOJENCEV TRBOVLJE - l-'\ruštvo upokojencev Trbovlje je J-Vletos, tokrat že 28-ič, organiziralo teden upokojencev. Trajal je od 29.septembra do 4.oktobra, v tem času pa so se zvrstile številne prireditve. Prvi dan, torej 29.9. so v Likovni galeriji Trbovlje odprli tradicionalno razstavo ročnih del in likovnih stvaritev. Razstavo je v imenu Društva odprl Janez Zavolovšek z nagovorom in ob krajšem nastopu Ženskega pevskega zbora DUT, pevovodje Nande Guček. Razstavljena ročna dela ter slike si je bilo moč ogledati do 4.oktobra. V torek, 30.9. so potekala športna tekmovanja, v dvorani DUT pa je bila organizirana PESTER PROGRAM okrogla miza na temo Vstop med upokojence. V sredo, 1.oktobra so zaključili športna tekmovanja in podelili priznanja najboljšim v dvorani DUT. V četrtek, 2.10. so v Domu Franca Salamona za oskrbovance tega doma pripravili koncert Ženskega pevskega zbora DUT. V petek, 3.oktobra pa je Delavska godba Trbovlje pod vodstvom dirigenta prof.Alojza Zupana-Vuja pripravila brezplačen koncert za upokojence. Izvedli so dela popularnega značaja, primerna za ušesa starejših ljudi. Večer je povezoval Jože Bernot in hkrati opisal med posameznimi točkami dejavnost Društva upokojencev Trbovlje, po koncertu j e v avli potekalo večurno družabno srečanje ob zvokih ansambla Ping-pong. Zadnji dan, v soboto 4,oktobra ob 17.uri je potekala v dvorani DUT javna predstavitev knjige Vinka Pfeiferja z naslovom Mrzlica v srcu. Organizacijo je imel na skrbi literarni odbor DUT. Razgovor z avtorjem j e vodila Marja Kužnik s sodelovanjem recitatorjev Jožeta Bemota, Marije Juraja in Marinke Bučar, folklorne skupine KD Center ter violinista Matica Pfeifer in pianistke Urške Meglič Sadiki. Teden je bi pester, prireditve pa zelo dobro obiskane. T.L. PROSLAVILI SO 62.0BLETNIC0 ŠOLANJA X J soboto, 11 .oktobra so V v gostišču Račič pripravili srečanje maturantov oziroma absolventov IV.razre-da predvojne Meščanske šole v Trbovljah. S šolanjem so končali predčasno v aprilu 1941 zaradi začetka vojne na naših tleh. Srečanje je pripravil in razne bolezni, se srečanja vsi niso mogli udeležiti, na srečanju so se spomnili s kratkim molkom vseh padlih in umrlih, hvaležno pa so se spomnili tudi tistih še živečih, ki zaradi bolezni niso mogli na srečanje. Dosti je bilo spominjanja na šolska leta. Srečanje maturantov IV. razreda Meščanske šole Trbovlje v gostišču Račič - Kurnik, iz leta 1941 (foto - Stane VVeiss, ml.) pripravljalni odbor, udeležilo pa se ga je 10 sošolk in sošolcev. V letu 1941 je razred štel 32 učencev oziroma dijakov. Nekaj jih je od teh izgubilo življenje med vojno, nekaj j ih j e umrlo po vojni, tako daje živih sedaj še 19. Glede na to, da na vse pritiskajo leta manjkalo ni raznih anekdot, šal pa tudi raznih pripovedi. Hvaležno so se spominjali svojih učiteljev, posebno razredničarke Marije Osterc, ki je bila ne le izredna učiteljica, pač pa tudi izredna vzgojiteljica - prava mati razreda. Ta razred je bil znan 7A<4V/C po svojih dobrih uspehih v šoli in izven šole, znanj pa je bil tudi po raznih dejavnostih, ki jih v šoli niso poučevali, lahko bi rekli po neumnostih. Srečanja so se udeležili Vlasta Hauptman por.Ameršek, Vida Vrtačnik, por.Dolinšek, Milica Polovič por.Hostnik, Milka Dolinšek por.Kavzar, Slavi Kangler por.Oblak, Hilda Šergan por.Tržan, Dr.Mihaela Drnovšek, Mira Jazbinšek, Rajko Perme in Tine Lenarčič. Bilo je res veselo, sproščeno in upajoče, da se bodo še kdaj srečali. T.L. ZLATA POROKA X J soboto, V 6 . s e p -tcmbra 2003 sta praznovala zlato poroko Viktor in Štefanija Hercog iz Dola pri Hrastniku, Cesta VDV brigade 37. Polna dobre volje in veselja do življenja sta pred petdesetimi leti začeto skupno življenjsko pot slovesno potrdila pred matičarjem. Čestitkam hčere Majde in zeta Antona, prijateljev, L sorodnikov, seje pridružil tudi podžupan občine Hrastnik Marjan Dolanc, ki je jubilantoma zaželel še veliko lepih, zdravih in srečnih let ter da bi jesen življenja mirno preživela v krogu svojih najbližjih. Besedlo: Andreja Kovač Pišemo o: NOVOSTI NA AVTOMOBILSKIH TRGIH Piše: Peter Motnikar Fotografira: PRAV MAZDA 2 TUDI Z DIZELSKIM MOTORJEM, PREDSTAVITEV MAZDE 3 Pri Avtohiši Kržišnik smo imeli priložnost preizkusiti mazdo 2 z dizelskim motorjem. Mazdo 2 smo sicer že predstavili na naših straneh, tako da je tokrat ne bomo posebej predstavljali. Lahko pa zapišemo, daje “malček” s common rail diesel motorjem nadvse ekonomičen, saj seje na naši testni preizkušnji izkazal z le nekaj nad štirimi litri porabe na 100 kilometrov. Sicer pa ima dizelski motor, ki je na voljo, oznako CD 68 (to pomeni, da premore 68 KM). Takšna različica se giblje od 2.557.000 SIT naprej. Sicer pa pri Avtohiši Kržišnik Zagorje pripravljajo dneve odprtih vrat, ki bodo od 24. do 25.oktobra in kjer boste lahko tudi preizkusili mazdo 2 z dizelskim motorjem, glavna “zvezda” dnevov odprtih vrat pa bo nova mazda 3. NA TRG PRIHAJA PRENOVLJENA OPEL CORSA Opel Corsa iz generacije v generacijo bolj navdušuje. Poleg povsem nove ponudbe izbora modelov (Essentia, Enjoy, Cosmo in GSI), so se pri Oplu odločili za takoimenovani “facelifting”. To pomeni, da so na novo oblikovani odbijači z vgrajeno dodatno zaščito, ki dajejo dinamičen in atraktiven zunanji izgled. Novost so tudi tridimenzionalni elipsoidni sprednji žarometi z večjim učinkom. Več vam ne bomo izdali, kajti več o novi corsi si boste lahko prebrali v naslednji številki Zasavca, saj jo bomo za vas testirali s pomočjo Avtotehne Vis & Mahkovic. TESTIRANJE ZIMSKIH PNEVMATIK /’■"'< umarski koncern CONTINE-VJ NTAL nas je povabil na testiranje najnovejših zimskih pnevmatik. Z veseljem smo se odzvali povabilu generalnega uvoznika tega koncema za Slovenijo in se hladnega ter turobnega oktobrskega dopoldneva odpravili na pot. V družbi nekaterih najboljših slovenskih avtomobilističnih novinarjev (avtomagazin, pop-tv) smo se podali na testni poligon. Ta je bil v 600 kilometrov oddaljenem Češkem mestu Hradec Karlove, ki se lahko pohvali z eno najmočnejših hokejskih ekip v državi in slovenskim reprezentantom Kontrecem. Na umetno zaledenelih površinah smo spoznavali prednosti najnovejših dosežkov sodobne gumarske industrije. Grupacija Continental pod svojim okriljem združuje svetovno znane blagovne znamke, kot so Continental, uniroyal, semperit, eurotec in bamm. Prav slednja, ki se je grupaciji pridružila leta 1993, predstavlja največjo tovarno v celotnem koncernu, ki zaposluje več deset tisoč ljudi. Zanimiveje, da se prav v češki tovarni izdelujejo t.i. hi-tech pnevmatike višjega cenovnega razreda in dimenzij. Vrnimo se na testni poligon, kjer smo spoznavali razliko med letno pnevmatiko, celoletno, klasično zimsko (M+S) in najnovejšo zimsko pnevmatiko polaris 2. poledenela , mokra in suha. Naše meritve so temeljile na testiranjih pospeševanja, zaviranja in bočnih, lateralnih sil (sil, ki nastajajo v ovinkih). Prijazni gostitelji so nam omogočili tudi različne avtomobile, ki so bili »obuti« v zgoraj omenjene pnevmatike. Preizkušali smo Peugeot 206, Škodo Octavio 1,8 turbo, Škodo Fabio 1,2 MPI in prestižno Škodo Superb tdi. Tako so naša testiranja zajela domala vse razrede vozil (nižji, srednji in višji ). Vendar razlik med gumami na različnih vozilih ni bilo. Na prestižni Škodi superb je zaradi elektronskega pripomočka ESP, ki vozilo v kritični situaciji stabilizira, celoletna in letna pnevmatika sicer malo dlje kljubovala fiziki, a vendar smo po nekaj sekundah končali v »jarku«. Po pričakovanjih, je najboljše rezultate pokazala nova POLARIS 2. Tako lahko po dveh dneh raznolikih testiranjih strnemo ugotovitve v en sam stavek : » Že po nekaj metrih različnih »obuval« testiranih vozil, nam je postali jasno -v hladnih zimskih razmerah prime in drži izključno zimska pnevmatika!« B.T. Testirali smo na različnih podlagah: ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT ŠPORT MALI NOGOMET MEDOBČINSKE LIGE MALEGA NOGOMETA 1. LIGA, 6.krog; ETI Elektroelement- AMKO Izolacije 5:1, Juventus- Škoti Tingl tangi 6:2, Mexico-Bar Slavi 6:2, Mlinše- Supermont 6:2, Pizzerija Kukuca- Pekama Leniči II. 6:1, Čolnišče Integral- Pekama Leniči I. 6:1, 7.krog; Juventus- Mexico 2:1, Trgotrans Pizzerija Kukuca- Škoti 5:0, ETI Elektroelement- Mlinše 2:2, Čolnišče-Bar Slavi 3:3, Supermont- Leniči I. 4:3, Potepuhi- Leniči II 4:2. V vodstvu je Juventus z 18 točkami. 2. LIGA, 6.krog; Pizzerija Ašič-Sepro 1:1, Trgovina Čop- NLP 1:0, Mili bar- Antimon Bar 91 1:2, Malo po malo-TET 1:4, Top sport-Digs Buldožer 4:3, Prapreče- Taxi Antonio 5:0, 7.krog; Antimon Bar 91-Top šport 2:2, Trgovina Čop- ŠD Prapreče 2:2, Mili bar- NLP 2:3, Malo po malo- Digs Buldožer 1:4, Sepro-TE Trbovlje 1:2, Taxi Antonio- Pizzerija Ašič 2:12. V vodstvu je Top šport s 17 točkami. 3. LIGA, S.krog; Young Boys- GD Hrastnik 4:2, Tima- Šentlambert Gamsi 0:5, Ni da ni Ravenska vas-Soboslikarstvo Lavrač 4:3, XXL- ŠD Sava- 2:2, ŠD Polšnik- ŠD Čolnišče II. 3:2, 6.krog; ŠD Sava- NI da ni Ravenska vas 1:2, Šentlambert Gamsi- Kov.Gobovc 5:3, ŠD Polšnik- Tima 2:1, Sob.Lavrač-ŠD Mlinše II 2:3. Lestvica:!.Šentlambert in Ni da ni Ravenska vas po 15 točk,... Strelec: A.Begič-11 4. LIGA, S.krog; ŠD Prapreče II-Terezija 3:5, ŠD Podkum- Turisti 5:1, Knapi- Amater 3:12, Medija- Torpedo Moskva 4:2, Čemšenik- ŠD Kotredež Gasilček 4:3, ŠD Polšnik II-Zasavc 1:2, Trgovina Čop Konjšica- Luka bar 2:1, TSG Lunar- ŠD Izlake 4:4, 6.krog; ŠD Prapreče II- Luka bar 4:0, Torpedo-Amater 2:3, ŠD Polšnik- ŠD Čemšenik 3:7, Zasavc- Trg.Konjšica 1:2, ŠD Kotredež Gasilček- TSG Lunar 2:0, Knapi- Izlake 3:0 (b.b.) Lestvica: 1.ŠD Podkum 16,2.Amater 15,... Strelec: J.Macerl-9. VETERANSKA LIGA, IS.krog; Čolnišče- Edupps štulm 0:5, Izlake-TSG Lunar 3:1, Miz.Zupanc- Rigl 4:2, Mlinše- Zlatarna Lea 2:1, Sepro-Šentlambert 2:2, 16.krog; Zlatarna Lea-Izlake 6:8, Edupps štulm - Mlinše 1:0, Čolnišče- Sepro 1:0, Rigl- Udarnik 2:1, Šentlambert- Mizarstvo Zupanc 6:2 Lestvica: 1 .Edupps štulm 45,2.Sepro 38, 3.Šentlambert 32... Strelec: 29-Smrkolj Igor Gošte 7AS4vr ŠPORT © -----I_w 1 KOŠARKA I IZ KOŠARKAŠKEGA KLUBA LITIJA Člani, kijih trenira Džemo Ibiši, so tudi v povratni tekmi pokala Špar visoko s 102: 63 premagali ekipo Pivovarne Lipnik (Šmarje pri Jelšah) in se tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Priložnost za igranje so dobili tudi nekateri igralci, ki sicer igrajo manj. Predvsem so bili litijski branilci prehitri za domačine. Največ košev za Litijo so dali: Goran Pušič-29, Dragan Pušič-28, Japič-21 in Cirar-11. S prvenstvom pa nadaljujejo ostale selekcije: Mladinci, Z.SKL-Center, 2.krog; Ježica-Litija 62:73 (strelci za Litijo:Cirar 16, Zupan in Čučič 13...) Kadeti, l.SKL-Vzhod, 2.krog; Litija-Hopsi 74: 93 (strelci za Litijo: Cirar 32, Zupan 12, Čepon 9...), 3 .krog; Ježica-Litija 58:52 (strelci za Litijo: Zupan 15, M.Cirar 12, Čučič 11,..) Pionirji, Lastovka-Litija 104: 61 in Domžale-Litija 84: 51. NOGOMET l.MNZ-LJUBLJANA Prvenstvo v 1 .medobčinski ligi Ljubljana postaja vse bolj zanimivo. V 6. krogu so Kisovčani doma gostili Litijo, trboveljski Rudar pa je tekmo odigral v Viru, kjer je izgubil z rezultatom 2:0. Pred okoli 100 gledalci so Kisovčani na razmočenem igrišču z 1:0 premagali Litijo, za katero sta igrala tudi Komočar in Ubavič. Edini zadetek za Svobodo je dal že v prvem polčasu iz 11-metrovke branilec Blaž Gracar. Čeprav je bilo na tekmi še nekaj priložnosti za zadetek, je ostal do konca tekme rezultat nespremenjen. Z razpletom tekme so bili zagotovo bolj zadovoljni domači navijači, ki jih je bilo na tekmi le nekaj več od gostujočih. V 7. krogu so Lilijani na domačem igrišču zabeležili svojo četrto zmago. Tokrat proti ekipi Vir. V prvem polčasu sicer ni kazalo na zmago domačih, saj so igrali zelo slabo, zato pa so toliko boljše igrali v nadaljevanju. V tem delu igre so dosegli kar tri zadetke. V polno so zadeli: Videmšek, Vinkovič in Grbič. Še naprej pa slabe rezultate dosegajo člani trboveljskega Rudarja, ki so na domačem igrišču pokleknili proti ekipi Dolomiti z rezultatom 2:1. Prav tako so izgubili Kisovčani. V Črnučah jih je domača ekipa premagala z rezultatom 1:0. Po tem krogu imajo Lilijani 12 točk, Svoboda 6 in Rudar 4. Igor Gošte IZ TABORA NK HRASTNIK Najprej kratko opravičilo. Zapisali smo, da vse mlajše selekcije tekmujejo v 2.MNZ Celje, kar pa ne drži. Dve ekipi, mlajši dečki in cicibani, sta članici l.MNZ Celje, starejši dečki pa 2.MNZ Celje. Slednji so po zmagi v 7.krogu proti Oplotnici s 6:1 po prvem delu prvenstva na prvem mestu s 16 točkami. Cicibani so v tekmi z Dravinjo igrali 1:0, 0:5, 1:1, 0:2, mlajši dečki so po 6.krogih na 5.mestu s 36 točkami. Še naprej pa prijateljske tekme igrajo člani. Drugo tekmo so odigrali s kisovško Svobodo. Po vodstvu 3:1 za domače, so Kisovčani do konca tekme izenačili na 3:3. Za Hrastnik so gole dali: Z.Blatnik, M.Bagara in Z.Kojič, za svobodo pa je bil dvakrat uspešen G.Starc in A.Janežič. Tretjo tekmo so igrali s ŠD Podkum, tudi tokrat na domačem igrišču. Podkumčane so premagali s 3:2. Igor Gošte IZ TABORA NK LITIJA Mladinci, 6.krog; Brinje- Litija 4:0,7.krog; Litija- Komenda 7:0 Kadeti, 6.krog; Svoboda- Litija 0:4 (Tom Prettner 2 x, Nejc Medved in Daniel Panič), 7.krog; Litija- Ihan 6:1 St.dečki, 6.krog; Bela Krajina- Litija 1:1 (Ivan Jovič), 7.krog; Litija- Olimpija 0:1 Ml.dečki, 6.krog; Dolomiti- Litija 3x zmaga, 1 x poraz, 7.krog; Litija- Zagorje 2:0, 2:0, 3:0, 7:1 Cicibani, 6.krog; Elan- Litija 6:1, 7.krog; Litija- Alfa 4:2 IZ TABORA NK ZAGORJE Mladinci, 2.SML, 8.krog; Zarica-Zagoije 5:0,9.krog; Zagorje- Tabor Sežana 0:0 Kadeti, 2.SKL, 8.krog; Zarica-Zagorje 2:0,9.krog; Zagorje- Tabor Sežana 4:0 St.dečki 2.MNZ, 6.krog; Dob-Zagorje 5:5, 7.krog; Zagorje- Livar 0:0, Ml.dečki, 2.MNZ, č.krog; Zagorje-Šmartno 0:1, 1:2, 1:0, 0:6, krog; Litija-Zagorje 2:0, 2:0, 3:0, 7:1 Cicibani, MNZ-D, 6.krog; Zagorje -Dol 3:5,7.krog; Svoboda Ljubljana-Zagorje 1:8 IZ TABORA NK SVOBODA KISOVEC Kadeti, 7.krog; Svoboda -Litija 0:4 Ml.dečki, 7.krog; 3 x poraz, lx neodločen izid. Igor Gošte ROKOMET IZ TABORA RD ŠMARTNO 99 Člani, 2.DRL, l.krog; Šmartno-Cerklje 33:27 (strelci za Šmartno: Jernej Peterlin 10, Gregorič 6, Jani Peterlin 5, Vidmar 4, Zupan 4, Simončič 3, Pihler 1. Cerklje sicer veljajo za favorite lige, vendar so tokrat naleteli na razpoložene varovance Matjaža Šikovca. Domači so po prvem polčasu vodili za 3 zadetke. V drugem delu igre, v 50 minuti so se gostje približali na en sam zadetek, na srečo so se domači v končnici zbrali in do konca počasi povečevali razliko do končnih 33:27. Pri domačih sta se po besedah Aleša Hauptmana še najbolj izkazala Jernej Peterlin z 10.zadetki in vratar Primož Cenkarz IS.obrambami. 2.krog; RK Arcont Radgona - RD Šmartno 99 23 :29 (11 : 15) Strelci za Šmartno 99: Jernej Peterlin 14, Jani Peterlin 5, Gregorič 4, Vidmar 3, Primož Zupan 2 in Uroš Poglajen 1 zadetek. Še z drugo zmago so se Šmarčani prebili na 1. mesto v ligi. Tekma je bila težka, saj pri ekipi Radgone igra kar nekaj izkušenih igralcev. Začelo seje dobro z vodstvo RD Šmartna 99 3:1, nakar so domačini rezultat obrnili v svojo korist 4:3 in vodili do rezultata 9:8. Primož Cenkar, ki je spet odlično branil je v 20. minuti obranil strel iz 7m, kar so Šmarčani izkoristili in od dobri realizaciji naredili delni izid 7:2. Drugi polčas se je nadaljeval z dobro igro Šmartna, ki ni dovolil Radgoni, da se približa na manj kot 3 gole razlike. Zadnjič 7As/wr so domačini zapretili 10 minut do konca tekme, vendar so bili v tem obdobju Mlajši dečki (arhiv kluba) razpoloženi Šmarčani in so tekmo skoraj bi lahko rekli rutinirano pripeljali do konca. V naslednjih tekmah se bo pokazalo, ali je mlada Šmarska ekipa dovolj zrela, da lahko zasede zgornji del lestvice, v pomoč bo seveda tudi vaša podpora iz tribun v športni dvorani Litija. Kadeti, 5.krog; Dobova-Šmartno 28: 13 St.dečki, 3.krog; Šmartno 99- Ribnica 20: 28 Ml.dečki A,1.krog; Šmartno 99- Rudar 12: 15 Ml.dečki B, l.krog; Šmartno - Rudar 27: 12 IZ TABORA RK ZAGORJE LB DRŽAVNA ROKOMETNA LIGA - II SKUPINA, 5.KROG RK ZAGORJE - ŠD POLJE (Ljubljana) 27 : 27 (13: 1) Strelke za Zagorje: Poglajen A. 2, Skočir 2, Jelševar 3, Zajec 13 (9), Klukej 2, Poglajen I. 5 . V derbiju 2. skupine 1 ,B lige so si igralke Zagorja in Polja pravično razdelile točke .V enakovredni tekmi so v sedemnajsti minuti povedle gostje s tremi zadetki prednosti. Po minuti odmora so domače na čelu z izvrstno Trener članic Olaf Grbec je bil na tekmi nemiren 7AS4Vf vratarko Janjo Peško uspele rezultat preobrniti in polčas dobiti za tri zadetke. V nadaljevanju se je na parketu odvijala prava borba za vsako žogo in vsak del igrišča. Rezultat je bil v drugem delu kar 14-krat izenačen. Pet sekund pred koncem tekme je točko domačim ubranila vratarka Peško. Domačim pa je za zmago zmanjkalo časa. S to točko so Zagorjanke obdržale prvo mesto po prvem delu tekmovanja po skupinah. Nadaljevanje sledi že v nedeljo 19.10.ob 18.00 uri, ko Zagorjanke gostijo ekipo RK Planino iz Kranja. Mlajše deklice A, l.krog; Zagorje-Celeia 10: 28 Strelke za Zagorje: Golob 6, Fon 2, Perger in Klopčič 1 Proti lanskoletnim državnim prvakinjam so bile Zagorjanke premalo razpoložene, da bi lahko dosegle nižji poraz. Mlajše deklice B, l.krog; Zagorje-Celeia 9:13 Strelka za Zagorje: Perger 9. Za domače je vse gole dosegla Zala Perger, dobro pa seje odrezala tudi vratarka Špela Lipovšek, kije ubranila 15 strelov. St.deklice, 1 .krog; Zagorje- Škocjan 20 : 4 Strelke za Zagorje: Jeglič 9, Češek in Mimič 3, Golob 1 Škocjanke mladim Zagorjankam niso bile dorasle nasprotnice. Kadetinje, 3.krog; Zagorje- Sevnica 27:20 Strelke za Zagorje: Bola 6, Roksandič 5, Peterlin 4, Jeglič 3, Hribar in Repovž 2, Češek 1. Po dveh zaporednih porazih so Zagorjanke tokrat prepričljivo zmagale. Vratarka Husičič je imela v 1.polčasu kar 13 obramb. Igor Gošte SMUČARSKI SKOKI Za kisovške skakalce in skakalke se na naših straneh vedno najde prostor, čeravno se nekateri blizu kluba hudujejo, ko kdaj kakšen rezultat ni objavljen. V Zasavcu je iz leta v leto športu namenjenih več strani (za nekatere celo preveč). Po pregledu objavljenih člankov v zadnjih letih je člankov o smučarskih skokih največ. Daje tako, ima zagotovo veliko zaslug Borut Markošek, ki nam redno pošilja poročila tekem, ki se jih sami ne moremo udeležiti. Nenazadnje pa tudi Zasavc, ki jih redno objavlja. ZMAGA KATJE POŽUN V Ponikvah je potekalo tekmovanje za pokal Cockta za dečke do 10 in 11 let in deklice do 11 let. Tekmovanje seje odvijalo na 18-metrskih skakalnicah. Poglejmo, kako so se uvrstili člani SK Zagorje-Ytong, SZS Kisovec. Rezultati dečkov do 10 let; 2.Manja Pograjc, po 17 m, 16.Anja Javoršek in 35.Žiga Hrovat. Dečki do ll;4.KatjaPožun, 18,5 in 17,5 m, 6.Ernest Prišlič. Deklice do 11 let; 1.Katja Požun, 18,5 in 17,5 m, 2.Manja Pograjc, 6.Anja Javoršek. V Mislinji pa je na 90- metrski skakalnici potekalo državno prvenstvo za Luka Grobljar mladince do 18 let. Primož Roglič je bil s skokoma 82,5 in 73 m sedmi, Luka Grobljar 16, 47.Andraž Pograjc... Naslednji dan je potekala še tekma za pokal Cockte za mladince do 18 let. Primož je bil tokrat s skokoma 87 in 80,5 m tretji, 25.je bil Miran Zupančič, 29 pa Luka Grobljar. TUDI V LOGATCU IN TRŽIČU USPEŠNO Kisovški skakalci so dobro nastopili tudi v Logatcu in sicer na tekmi za pokal Cockte med dečki do 10 in 11 let. V kategoriji dečkov do 10 let je bila s petim mestom najboljša Manja Pograjc, kije skočila 22 in 20 metrov, 18.pa je bila Anja Javoršek. V konkurenci do 11 let je bila Katja Požun 4, Ernest Prišlič pa mesto za njo. Katja je skočila po 22 m, Ernest pa 21,5 in 21 metrov. V končni razvrstitvi pokala Cockta v kategoriji dečkov do 10 let je Manja Pograjc druga, v kategoriji dečkov do 11 let pa je Katja Požun 4., peti pa je Ernest ŠPORT @ 1 KOŠARKA I IZ KOŠARKAŠKEGA KLUBA LITIJA Člani, kijih trenira Džemo Ibiši, so tudi v povratni tekmi pokala Špar visoko s 102: 63 premagali ekipo Pivovarne Lipnik (Šmarje pri Jelšah) in se tako uvrstili v nadaljnje tekmovanje. Priložnost za igranje so dobili tudi nekateri igralci, ki sicer igrajo manj. Predvsem so bili litijski branilci prehitri za domačine. Največ košev za Litijo so dali: Goran Pušič-29, Dragan Pušič-28, Japič-21 in Cirar-11. S prvenstvom pa nadaljujejo ostale selekcije: Mladinci, 2.SKL-Center, 2.krog; Ježica-Litija 62:73 (strelci za Litijo:Cirar 16, Zupan in Čučič 13...) Kadeti, l.SKL-Vzhod, 2.krog; Litija-Hopsi 74: 93 (strelci za Litijo: Cirar 32, Zupan 12, Čepon 9...), 3.krog; Ježica-Litija 58:52 (strelci za Litijo: Zupan 15, M.Cirar 12, Čučič 11,..) Pionirji, Lastovka-Litija 104: 61 in Domžale-Litija 84: 51. NOGOMET l.MNZ-LJUBLJANA Prvenstvo v 1 .medobčinski ligi Ljubljana postaja vse bolj zanimivo. V 6. krogu so Kisovčani doma gostili Litijo, trboveljski Rudar pa je tekmo odigral v Viru, kjer je izgubil z rezultatom 2:0. Pred okoli 100 gledalci so Kisovčani na razmočenem igrišču z 1:0 premagali Litijo, za katero sta igrala tudi Komočar in Ubavič. Edini zadetek za Svobodo je dal že v prvem polčasu iz 11-metrovke branilec Blaž Gracar. Čeprav je bilo na tekmi še nekaj priložnosti za zadetek, je ostal do konca tekme rezultat nespremenjen. Z razpletom tekme so bili zagotovo bolj zadovoljni domači navijači, ki jih je bilo na tekmi le nekaj več od gostujočih. V 7. krogu so Lilijani na domačem igrišču zabeležili svojo četrto zmago. Tokrat proti ekipi Vir. V prvem polčasu sicer ni kazalo na zmago domačih, saj so igrali zelo slabo, zato pa so toliko boljše igrali v nadaljevanju. V tem delu igre so dosegli kar tri zadetke. V polno so zadeli: Videmšek, Vinkovič in Grbič. Še naprej pa slabe rezultate dosegajo člani trboveljskega Rudarja, ki so na domačem igrišču pokleknili proti ekipi Dolomiti z rezultatom 2:1. Prav tako so izgubili Kisovčani. V Črnučah jih je domača ekipa premagala z rezultatom 1:0. Po tem krogu imajo Lilijani 12 točk, Svoboda 6 in Rudar 4. Igor Gošte IZ TABORA NK HRASTNIK Najprej kratko opravičilo. Zapisali smo, da vse mlajše selekcije tekmujejo v 2.MNZ Celje, kar pa ne drži. Dve ekipi, mlajši dečki in cicibani, sta članici l.MNZ Celje, starejši dečki pa 2.MNZ Celje. Slednji so po zmagi v 7.krogu proti Oplotnici s 6:1 po prvem delu prvenstva na prvem mestu s 16 točkami. Cicibani so v tekmi z Dravinjo igrali 1:0,0:5, 1:1, 0:2, mlajši dečki so po 6.krogih na S.mestu s 36 točkami. Še naprej pa prijateljske tekme igrajo člani. Drugo tekmo so odigrali s kisovško Svobodo. Po vodstvu 3:1 za domače, so Kisovčani do konca tekme izenačili na 3:3. Za Hrastnik so gole dali: Z.Blatnik, M.Bagara in Z.Kojič, za svobodo pa je bil dvakrat uspešen G.Starc in A.Janežič. Tretjo tekmo so igrali s ŠD Podkum, tudi tokrat na domačem igrišču. Podkumčane so premagali s 3:2. Igor Gošte IZ TABORA NK LITIJA Mladinci, 6.krog; Brinje- Litija 4:0,7.krog; Litija- Komenda 7:0 Kadeti, 6.krog; Svoboda- Litija 0:4 (Tom Prettner 2 x, Nejc Medved in Daniel Panič), 7.krog; Litija- Ihan 6:1 St.dečki, 6.krog; Bela Krajina- Litija 1:1 (Ivan Jovič), 7.krog; Litija- Olimpija 0:1 Ml.dečki, 6.krog; Dolomiti- Litija 3x zmaga, 1 x poraz, 7.krog; Litija- Zagorje 2:0, 2:0, 3:0, 7:1 Cicibani, 6.krog; Elan- Litija 6:1, 7.krog; Litija- Alfa 4:2 IZ TABORA NK ZAGORJE Mladinci, 2.SML, 8.krog; Zarica-Zagorje 5:0,9.krog; Zagorje- Tabor Sežana 0:0 Kadeti, 2.SKL, 8.krog; Zarica-Zagorje 2:0,9.krog; Zagorje- Tabor Sežana 4:0 St.dečki 2.MNZ, 6.krog; Dob-Zagoije 5:5, 7.krog; Zagorje- Livar 0:0, Ml.dečki, 2.MNZ, 6.krog; Zagorje-Šmartno 0:1, 1:2, 1:0, 0:6, krog; Litija-Zagorje 2:0, 2:0, 3:0, 7:1 Cicibani, MNZ-D, 6.krog; Zagorje -Dol 3:5,7.krog; Svoboda Ljubljana-Zagoije 1:8 IZ TABORA NK SVOBODA KISOVEC Kadeti, 7.krog; Svoboda -Litija 0:4 Ml.dečki, 7.krog; 3 x poraz, lx neodločen izid. Igor Gošte ROKOMET IZ TABORA RD ŠMARTNO 99 Člani, 2.DRL, l.krog; Šmartno-Cerklje 33:27 (strelci za Šmartno: Jernej Peterlin 10, Gregorič 6, Jani Peterlin 5, Vidmar 4, Zupan 4, Simončič 3, Pihler 1. Cerklje sicer veljajo za favorite lige, vendar so tokrat naleteli na razpoložene varovance Matjaža Šikovca. Domači so po prvem polčasu vodili za 3 zadetke. V drugem delu igre, v 50 minuti so se gostje približali na en sam zadetek, na srečo so se domači v končnici zbrali in do konca počasi povečevali razliko do končnih 33:27. Pri domačih sta se po besedah Aleša Hauptmana še najbolj izkazala Jernej Peterlin z 10.zadetki in vratar Primož Cenkarz 18.obrambami. 2.krog; RK Arcont Radgona - RD Šmartno 99 23 :29 (11 : 15) Strelci za Šmartno 99: Jernej Peterlin 14, Jani Peterlin 5, Gregorič 4, Vidmar 3, Primož Zupan 2 in Uroš Poglajen 1 zadetek. Še z drugo zmago so se Šmarčani prebili na 1. mesto v ligi. Tekma je bila težka, saj pri ekipi Radgone igra kar nekaj izkušenih igralcev. Začelo seje dobro z vodstvo RD Šmartna 99 3:1, nakar so domačini rezultat obrnili v svojo korist 4:3 in vodili do rezultata 9:8. Primož Cenkar, ki je spet odlično branil je v 20. minuti obranil strel iz 7m, kar so Šmarčani izkoristili in od dobri realizaciji naredili delni izid 7:2. Drugi polčas se je nadaljeval z dobro igro Šmartna, ki ni dovolil Radgoni, da se približa na manj kot 3 gole razlike. Zadnjič 7ASAVC ŠPORT so domačini zapretili 10 minut do konca tekme, vendar so bili v tem obdobju Mlajši dečki (arhiv kluba) razpoloženi Šmarčani in so tekmo skoraj bi lahko rekli rutinirano pripeljali do konca. V naslednjih tekmah se bo pokazalo, ali je mlada Šmarska ekipa dovolj zrela, da lahko zasede zgornji del lestvice, v pomoč bo seveda tudi vaša podpora iz tribun v športni dvorani Litija. Kadeti, 5.krog; Dobova-Šmartno 28: 13 St.dečki, 3.krog; Šmartno 99- Ribnica 20: 28 Ml.dečki A,1.krog; Šmartno 99- Rudar 12: 15 Ml.dečki B, l.krog; Šmartno - Rudar 27: 12 IZ TABORA RK ZAGORJE LB DRŽAVNA ROKOMETNA LIGA - II SKUPINA, 5.KROG RK ZAGORJE - ŠD POLJE (Ljubljana) 27:27 (13: 1) Strelke za Zagorje: Poglajen A. 2, Skočir 2, Jelševar3,Zajec 13 (9), Klukej 2, Poglajen L 5 . V derbiju 2. skupine 1 .B lige so si igralke Zagorja in Polja pravično razdelile točke .V enakovredni tekmi so v sedemnajsti minuti povedle gostje s tremi zadetki prednosti. Po minuti odmora so domače na čelu z izvrstno Trener članic Olaf Grbec je bil na tekmi nemiren vratarko Janjo Peško uspele rezultat preobrniti in polčas dobiti za tri zadetke. V nadaljevanju se je na parketu odvijala prava borba za vsako žogo in vsak del igrišča. Rezultat je bil v drugem delu kar 14-krat izenačen. Pet sekund pred koncem tekme je točko domačim ubranila vratarka Peško. Domačim pa je za zmago zmanjkalo časa. S to točko so Zagorjanke obdržale prvo mesto po prvem delu tekmovanja po skupinah. Nadaljevanje sledi že v nedeljo 19.10.ob 18.00 uri, ko Zagorjanke gostijo ekipo RK Planino iz Kranja. Mlajše deklice A, l.krog; Zagorje-Celeia 10: 28 Strelke za Zagorje: Golob 6, Fon 2, Perger in Klopčič 1 Proti lanskoletnim državnim prvakinjam so bile Zagorjanke premalo razpoložene, da bi lahko dosegle nižji poraz. Mlajše deklice B, l.krog; Zagorje-Celeia 9:13 Strelka za Zagorje: Perger 9. Za domače je vse gole dosegla Zala Perger, dobro pa se je odrezala tudi vratarka Špela Lipovšek, kije ubranila 15 strelov. St.deklice, l.krog; Zagorje-Škocjan20 : 4 Strelke za Zagorje: Jeglič 9, Češek in Mimič 3, Golob 1 Škocjanke mladim Zagorjankam niso bile dorasle nasprotnice. Kadetinje, 3.krog; Zagorje- Sevnica 27:20 Strelke za Zagorje: Bola 6, Roksandič 5, Peterlin 4, Jeglič 3, Hribar in Repovž 2, Češek 1. Po dveh zaporednih porazih so Zagorjanke tokrat prepričljivo zmagale. Vratarka Husičič je imela v 1.polčasu kar 13 obramb. Igor Gošte SMUČARSKI SKOKI Za kisovške skakalce in skakalke se na naših straneh vedno najde prostor, čeravno se nekateri blizu kluba hudujejo, ko kdaj kakšen rezultat ni objavljen. V Zasavcu je iz leta v leto športu namenjenih več strani (za nekatere celo preveč). Po pregledu objavljenih člankov v zadnjih letih je člankov o smučarskih skokih največ. Daje tako, ima zagotovo veliko zaslug Borut Markošek, ki nam redno pošilja poročila tekem, ki se jih sami ne moremo udeležiti. Nenazadnje pa tudi Zasavc, ki jih redno objavlja. ZMAGA KATJE POŽUN V Ponikvah je potekalo tekmovanje za pokal Cockta za dečke do 10 in 11 let in deklice do 11 let. Tekmovanje seje odvijalo na 18-metrskih skakalnicah. Poglejmo, kako so se uvrstili člani SK Zagorje-Ytong, SZS Kisovec. Rezultati dečkov do 10 let; 2.Manja Pograjc, po 17 m, 16.Anja Javoršek in 35.Žiga Hrovat. Dečki do ll;4.KatjaPožun, 18,5 in 17,5 m, 6.Ernest Prišlič. Deklice do 11 let; 1.Katja Požun, 18,5 in 17,5 m, 2.Manja Pograjc, 6.Anja Javoršek. V Mislinji pa je na 90- metrski skakalnici potekalo državno prvenstvo za Luka Grobljar mladince do 18 let. Primož Roglič je bil s skokoma 82,5 in 73 m sedmi, Luka Grobljar 16, 47.Andraž Pograjc... Naslednji dan je potekala še tekma za pokal Cockte za mladince do 18 let. Primož je bil tokrat s skokoma 87 in 80,5 m tretji, 25.je bil Miran Zupančič, 29 pa Luka Grobljar. TUDI V LOGATCU IN TRŽIČU USPEŠNO Kisovški skakalci so dobro nastopili tudi v Logatcu in sicer na tekmi za pokal Cockte med dečki do 10 in 11 let. V kategoriji dečkov do 10 let je bila s petim mestom najboljša Manja Pograjc, kije skočila 22 in 20 metrov, 18.pa je bila Anja Javoršek. V konkurenci do 11 let je bila Katja Požun 4, Ernest Prišlič pa mesto za njo. Katja je skočila po 22 m, Ernest pa 21,5 in 21 metrov. V končni razvrstitvi pokala Cockta v kategoriji dečkov do 10 let je Manja Pograjc druga, v kategoriji dečkov do 11 let pa je Katja Požun 4., peti pa je Ernest Prišlič. Na 50-metrski skakalnici v Tržiču pa je potekala tekma za dečke do 14 oziroma 15 let. Med dečki do 14 let so Kisovčani dosegli naslednje uvrstitve: 2.Andraž Pograjc, po 50,5 m, 9.Dejan Judež, 16.Leon Grobljar in 24Janez Močnik-Guna. Med dečki do 15 let je bil Miran Zupančič 3. ŠPORTNO PLEZANJE Člani AO Trbovlje so v nedeljo, 12.10. organizirali tekmo za državno prvenstvo v športnem plezanju za mlajše in srednje kategorije. Glavni organizatorje bil Miha Golob. Na tekmo je bilo skupaj prijavljenih 159 tekmovalcev iz Slovenije ter Madžarske. Postavljalca smeri sta bila Albin Simonič ter Aleksander Stopinšek, tekmo pa sta sodila Uroš ter Simona Selak. Tekmovanje seje pričelo s kategorijama cicibank in cicibanov. Pri cicibankah smo zmagovalko dobili po opravljenem “superfinalu”, saj sta v kvalifikacijah delili prvo mesto Ana Veternik in Polona Dobrovoljc. Prva mesta po kategorijah so tako zasedli - cicibanke l.Ana Veternik (ŠPO Tržič), cicibani 1. Izidor Zupan (PK Laško), mlajše deklice l.Leja Kos (ŠPO Tržič), mlajši dečki 1.Jernej Kruder (ŠPO Celje), starejši dečki 1.Urban Gros (AO Kranj), starejše deklice 1 .Mateja Hohkravt (PK Laško), kadetinje l.Nina Markovič (ŠPO PD Ptuj), kadeti l.Miha Škof (AO Ljubljana Matica). Med samim plezanjem si je bilo moč ogledati tudi atraktiven nastop plesne skupine Komet in njihovega podmladka. Sponzorji na tekmovanju so bili: Žito Trbovlje, Pizzerija Časa Mia, Dimnik, Kukuca ter Oskar; trgovina Promontana Ljubljana. Ob tem gre zahvala za uspešno izvedbo tudi vsem navzočim, brez katerih bi bilo delo zelo otežkočeno. Besedilo: Nataša Imperl Foto: Borut Goljuf KARATE TRBOVELJČANI NA MEDNARODNIH BORIŠČIH V soboto 11. in nedeljo 12. oktobra je v Samoboru pri Zagrebu v okviru Karate zveze Hrvaške potekal 3. mednarodni turnir » CRO OPEN «. Na turnirju je nastopilo rekordnih preko 950 tekmovalcev iz 14 držav Evrope ter Egipta, od tega je osem držav nastopilo z nacionalnimi ekipami. V soboto je v okviru reprezentance, katero je vodil Miha KOVAČIČ, nastopil Žiga ŠANTEJ. Po poškodbi noge je nastopil zelo hendikepirano, saj je bil omejen samo na ročne tehnike. Pomanjkljivost je v veliki vnemi želel nadoknaditi z borbenostjo, vendar se mu računica žal ni izšla. Ob treh doseženih točkah je izvedel tudi nekaj močnejših udarcev, ki so bili kaznovani in temu je sledila tudi diskvalifikacija. Ob dobri športni formi upamo, da bo njegova poškodba sanirana TRBOVELJČANI BLESTELI NA 12. MEDNARODNEM POLICIJSKEM TEKMOVANJU NA ČEŠKEM Na povabilo Ministrstva za notranje zadeve so se od 14. do 16. oktobra trboveljski karateisti Jernej SIMERL, Miha KOVAČIČ in David KRAJNC udeležili 12. mednarodnega policijskega tekmovanja v Čeških Budejovicah na Češkem. Na tekmovanju so nastopili tekmovalci iz 14 držav Evrope v streljanju, plavanju, gorskem kolesarjenju, judu in karateju. V vseh disciplinah so bili prisotni zelo kvalitetni tekmovalci, ki so za svoje države osvajali medalje na najvišjih uradnih tekmovanjih, tako evropskih kot svetovnih. Slovenski plavalci so nastopili z najboljšimi na čelu, z Mankočem, Milenkovičem, Medveškom in Tahirovičem. Tudi v karateju so se zbrali nekateri še aktivni ali pa bivši reprezentantje svojih nacionalnih do te mere, da bo lahko nastopil na Mladinskem svetovnem prvenstvu v Franciji čez deset dni. V nedeljo so v Samoboru pod vodstvom Jerneja SIMERLA nastopili Timi UMEK, Žiga ROZINA, Nik ŽLAK in Rok LOPAN. V katah so kljub dobri izvedbi vsi izgubili že v 1. kolu. Nik in Rok sta nastopila v športnih borbah. Zadnje tekmovanje so dečki imeli v začetku junija, tako, da je več kot štirimesečna odsotnost pustila posledice. Nik je izgubil po sodniški odločitvi že v L kolu. Rok je na koncu izgubil v podaljšku borbe za bronasto medaljo in osvojil dobro peto mesto. Gled_e na to, da se bodo sedaj kar vrstila tekmovanja v tej starostni kategoriji ni nobene bojazni, da se mladi Trboveljčani ne bi dobro pripravili na, za njih najbolj pomembno tekmovanje 31. mednarodni karate turnir » Trbovlje 2003 », ki bo tudi letos izvedeno v športni dvorani Polaj v Trbovljah. Franjo GLAVICA, slika: MM ekip. Najprej so nastopili v katah. Prvo medaljo - srebrno za Slovenijo je osvojil Miha KOVAČIČ. To je bila velika vzpodbuda za vse slovenske tekmovalce v nadaljevanju tekmovanja. V športnih borbah so ton tekmovanju dajali slabše tehnično izoblikovani tekmovalci, ki so ob veliki želji in agresivnosti marsikateri dvoboj, tudi na račun manj izkušenih sodnikov, pripeljali na rob regularnosti. V posamezni konkurenci so slovenski tekmovalci osvojili kar štiri odličja, od tega Trboveljčani dve, Miha in David bronasti, @ ŠPORT vsak v svoji težnostni kategoriji. Sledil je še samo ekipni del, kjer seje vodja ekipe odločil, da bodo slovenske barve zastopali vsi trije Trboveljčani. Kljub temu, da sta bila Miha in Jernej najmlajša tekmovalca v ekipnem delu so bile njune bogate mednarodne izkušnje garant za borbo za sam vrh. Slovenskim tekmovalcem se v vsej enajstletni zgodovini v ekipnem delu še ni uspelo zavihteti na sam vrh zmagovalnega odra. V začetnih kolih sta na prvih dveh pozicijah nastopala David in Jernej. Vse borbe sta prepričljivo dobila, tako da Miha kot tretje postavljeni sploh ni vstopil v ring. V finalu so se pomerili s prvim favoritom tekmovanja, ekipo Slovaške. Slovenski tekmovalci so premešali vrstni red, tako, da je v ring prvi vstopil Miha. Njegov nasprotnik je bil s 125 kilogrami, proti Kovačičevim sedemdesetim, prav zastrašujoč. Miha je že takoj v začetku borbe postavil vse stvari v prave tirnice in rutinirano povedel. Tekom borbe je z najatraktivnejšim možnim udarcem na tekmovanju, ki je dvignil na noge celo dvorano, povedel s 4 : 0. Kljub temu, da je Slovaški tekmovalec poskušal na vse pretege znižati rezultat, mu tega ni uspelo, kajti Miha je izkoriščal njegovo vsako najmanjšo napako, daje rezultat samo še višal. V drugi borbi je v ring stopil David, ki je tudi prepričljivo dobival dvoboj. Sedem sekund pred koncem, ko pri rezultatu 2 : 0 za Davida ni bilo več vprašanje zmagovalca, se je slovaški tekmovalec v svoji nemoči poslužil zelo nešportne poteze. Z nekontroliranim močnim nožnim TRBOVELJČANOM TRI MEDALJE NA POKALNEM TEKMOVANJU V okviru Karate zveze Slovenije je v soboto 18. oktobra v Žalcu potekalo drugo letošnje pokalno tekmovanje za dečke in deklice. Skupno je nastopilo preko 280 tekmovalcev iz 29 slovenskih klubov. Za karate klub TIKA Trbovlje so nastopili Nina POŠEBAL, Nastja in Timi BEVC, Timi UMEK, Žiga ROZINA, Vasja PIGAC, Nik ŽLAK, Kristijan OSTOJIČ in Rok LOPAN. Vodil jih je trener Jernej SIMERL. Najprej so nastopili v katah. Kljub solidnim nastopom so vsi izpadli že v 1. in 2. kolu. Več športne sreče so imeli v ekipni izvedbi, kjer so mlajši dečki UMEK, ROZINA in PIGAC na koncu osvojili bronasto medaljo. Poleg teh treh je v kumiteju nastopil še Timi BEVC. Kumiteje oblika dogovorjene borbe, kjer se bazične tehnike čistijo, postajajo bolj dodelane in s tem tudi bolj kontrolirane. Po tradiciji so Trboveljčani v zadnjih letih uspešnejši v športnih borbah kot v katah. Tudi na tem tekmovanju seje tradicija potrdila. Žiga ROZINA in Timi BEVC sta izgubila šele v borbi za medaljo, katero pa je uspelo osvojiti UMEK Timiju, kije na koncu stal na zmagovalnem odru z bronasto medaljo okrog vratu. LOPAN, OSTOJIČ in ŽLAK so nastopili v športnih borbah. LOPAN se je žal že v prvem kolu pomeril s kasnejšim zmagovalcem, kjer je kljub minimalni razliki moral priznati premoč nasprotniku. Na pokalnih tekmovanjih se ne izvaja repesažev, zato Rok žal ni imel več možnosti boriti se za bronasto medaljo. OSTOJIČ je izgubil v borbi za bronasto medaljo. ŽLAK je ponovno pokazal svoj talent. V kategoriji starejših dečkov nastopa prvo leto in seje kljub svoji mladosti uvrstil v finale, kjer se je hrabro spoprijel s kasnejšim zmagovalcem. Osvojena srebrna medalja pa je lep uspeh za mladega Nika in dobra vzpodbuda za naprej, saj bo Nik nastopal v tej starostni kategoriji še dve leti. Analiza tekmovanja je trenerjem v klubu pokazala identično sliko kot po prvi pokalni tekmi, marca letos. Trboveljčanom še naprej uspeva loviti kvalitetni vrh v ŠPORT EKSPRES NOGOMET VISOK PORAZ ZAGORJA Drugoligaši neutrudno nadaljujejo s prvenstvom in tako so minula dva tedna odigrali dva kroga. Zagorjani so zaradi kazni v prejšnjem krogu igrali domačo tekmo v Šenčurju in sila povprečno Izolo premagali z zadetki Sivka in Jureta Vodeba (2) s 3:0. V nedeljo pa so Zagorjani odigrali derbi kroga v Črnomlju proti Beli Krajini in izgubili visoko s 4:0. Poraz je sicer visok, toda treba je omeniti, da so tudi Zagorjani igrali dobro, vendar niso izkoristili svojih priložnosti. Odločilno je bilo tudi to, da sta imela dva moža na igrišču slab dan in sicer zagorski vratar Handanovič in glavni sodnik Pavlič. Zagorjani so kljub porazu ostali na drugem mestu, vendar so se jim Belokrajnci udarcem je dobesedno nokautiral Davida. David je bil takoj prepeljan v bolnico, kjer je preživel noč na opazovanju, s tem pa je bil dan grenak priokus k velikemu zmagoslavju. Ob prihodu v Slovenijo je bil vodja slovenske policijske odprave Veber zelo zadovoljen z nastopom trboveljskih karateistov, saj so k beri šestih odličij prispevali kar štiri in s tem 100 procentno presegli dosedanji največji uspeh treh osvojenih medalj. Slovenija je tudi v skupnem seštevku osvojila zmagovalni pokal. Poleg karateistov so največ prispevali plavalci, ki so zmagali prav v vseh disciplinah kjer so nastopali. Franjo GLAVICA kumiteju in športnih borbah. V katah pa jih prehiteva kar nekaj klubov, kjer sistem dela bazira na osnovnih karate tehnikah. Trboveljčani bodo povabili enega izmed kvalitetnejših tujih trenerjev, da bo s svojimi izkušnjami priskočil na pomoč k ponovni priključitvi v sam slovenski vrh tudi v katah. V prihodnjem tednu bosta na svetovno mladinsko prvenstvo v Francijo odpotovala Žiga ŠANTEJ kot tekmovalec ter Miha KOVAČIČ kot trener kadetov. Kljub poškodbi, ki jo je Žiga staknil na zadnjem turnirju v Samoboru pri Zagrebu smo prepričani, da bo dostojno zastopal slovenske in trboveljske barve. Franjo GLAVICA približali le na točko zaostanka. ROKOMET RUDAR V DRUGI KROG POKALA EHF Rokometaši Rudarja iz Trbovelj so minuli konec tedna odigrali dve tekmi v pokalu EHF. Obe sta bili odigrani v Trbovljah. Tekmeca iz Belorusije so domačini odpravili z dvema zmagama, čeprav igra ni bila na želeni ravni. KOŠARKA ZAGORJANI “MELJEJO” V GOSTEH Slovenski “A-ligaši” so minuli konec tedna odigrali tekme četrtega kroga. Zagorjani so dve tekmi zapored igrali v gosteh in obe tekmi zmagali. V soboito so v Zrečah premagali Roglo z 95:73 in so se zaviihteli na sam vrh lestvice. Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://www.tref.si, E-mail: info@tref.si Računovodsko - finančna programska oprema za podjetja in obrt. Računovodsko in finančno svetovanje. 24 mesečna garancija za naše sisteme , svetovanje ob nakupu in tehnična pomoč. Možnost nadgraditve vašega sistema ali dogovor o vzdrževanju vaših računalnikov. Servis računalniške opreme - pri obsežnejših popravilih in posegih dobite nadomestni računalnik ali monitor. Sistem prilagodimo vašim potrebam. Cena računalniškega kompleta že od 124.000,00 sit * t>0V /Ti A6P8X |9f>*^4C?0 SVETOVALNO SREDIŠČE ZASAVJE SVETOVALNO SREDIŠČE ZASAVJE NA ZASAVSKI UUDSKI UNIVERZI Razmišljate o nadaljnjem izobraževanju? V Svetovalnem središču Zasavje Vam bomo pomagali pri odločitvah za izobraževanje in Vam posredovali informacije, ki jih boste pred vključitvijo v izobraževanje potrebovali. Svetovanje in informiranje poteka: ■ po telefonu 03 56 31 191, ■ osebno v prostorih Zasavske ljudske univerze v Trbovljah ali ■ na elektronskem naslovu isio.?a.savie@.guest.ames.si Obisk v Svetovalnem središču Zasavje je brezplačen. Vabljeni! z' v PROGRAM E TV ČETRTEK, 23.10. SPOTTEDNA 11.00 SKOK V ŠPORT (P) 11.30 JUBILEJNI KONCERT SKUPINE ZASAVCI (P) SPOT TEDNA 20.00 SEDEM (20) - INFORMATIVNA ODDAJA 20.20. GOST TEDNA 21.30 SEDEM INFORMATIVNA ODDAJA (P) PETEK, 24.. 10 SPOT DNEVA 11.00 SEDEM INFORMATIVNA ODDAJA (P) 11.20 GOST TEDNA (P) SOBOTA, 25.10. SPOT DNEVA 11.00 ZASAVSKI FORUM PODJETNIŠKE IDEJE 11.55 SKOK V ŠPORT (P) 12.25 JUBILEJNI KONCERT SKUPINE ZASAVCI (P) 13.25 SEDEM (P) 13. 50 GOST TEDNA (P) PONEDELJEK, 27.10. SPOT DNEVA 20.00 ZASAVSKI FORUM 3. DEL TOREK, 28.10. SPOT DNEVA 11.00 ZASAVSKI FORUM 3. DEL SREDA, 29.10. SPOT DNEVA 20.00 SKOK V ŠPORT (21) 20.30 JUBILEJNI KONCERT SKUPINE ZASAVCI 2. DEL y Ob pomoči zvestih frkerjev, aufbiksarjev, ravbarjev ter “taplavih” piše Peter Motnikar Zasavski frker PODLEGEL POŠKODBAM Hrastnik, 15.10. ob 14.uri so bili policisti obveščeni o nesreči na železniškem tiru. Policista sta na kraju ugotovila, daje pri podvozu v Tohah vlak, ki je vozil iz smeri Maribora proti Ljubljani, povozil K.J., ki je na kraju nesreče podlegel poškodbam. Sum kaznivega dejanja je bil izključen. K SREČI LE LAŽJE POŠKODOVAN Litija, 8.10. ob 14. uri seje na Bevkovi ulici v Litiji pri OŠ Gradec zgodila prometna nesreča. Mladoletni voznik kolesa z motorjem je vozil z neprilagojeno hitrostjo v smeri Kidričeve ceste. Ko je dohitel stoječo kolono vozil, ni mogel pravočasno ustaviti, zato je zavil levo, da bi kolono obvozil. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila v katerega je voznik kolesa z motorjem trčil ter se lahko telesno poškodoval. Sledi prijava sodniku za prekrške. MUDILO SE MU JE Litija, 6.10. ob 10. uri je na glavni cesti Ljubljana - Litija v Spodnjem Hotiču voznik osebnega avtomobila P.S. vozil z neprilagojeno hitrostjo v smeri Litije. V Spodnjem Hotiču je dohitel osebni avtomobil, ki ga je voznica V.N. ustavila, ker je zavijala levo in je čakala, da se sprosti nasprotni promet. Zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo je P.S. s prednjim delom avtomobila trčil v zadnji del osebnega avtomobila V.N.. njeno vozilo je po trčenju potisnil na nasprotno smemo vozišče. Tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila L.I, kije zato trčil v vozilo V.N., ki mu je zaprlo pot. V prometni nesreči se je V.N. lahko telesno poškodovala. IZSILIL PREDNOST MOTORISTU Litija, 13.10. ob 14.45 uri so bili policisti obveščeni, da seje na lokalni cesti v Ježcah zgodila prometna nesreča. Policisti so ugotovili, da je voznik tovornega avtomobila zapeljal iz dovozne ceste za kamnolom na prednostno lokalno cesto in izsilil prednost motoristu. V prometni nesreči se je motorist tako hudo telesno poškodoval, daje v KC Ljubljana umrl. To je že šesta smrtna žrtve na cestah občin Litija in Šmartno. DELOVNA NEZGODA V HRASTNIKU... Dne 15.10. ob 4.uri so policisti odšli na kraj delovne nesreče v RTH v Hrastniku. Gasilec Rudnika je opazil dim v trafo postaji in obvestil vodjo elektrikarjev O.B. Le-ta je na kraju ob vstopu v trafo postajo nameraval odklopiti ločilno stikalo, nakar je prišlo do preboja zaradi dotika stikala in visoke napetosti. O.B. je dobil hude opekline obraza, desne roke in desne noge in je bil odpeljan v KC Ljubljana. ... IN LITIJI Dne 8.10. ob 15.45 uri so bili policisti obveščeni, da seje tega dne ob 15.30 uri v podjetju Predilnica Litija zgodila delovne nesreča. Policisti so ugotovili, da je B.J. menjal zobni na efektnem sukalnem stroju. Po zamenjavi zobnika je stroj vklopil z namenom, če je zobnik dobro privit, kar je hotel z levo roko tudi preveriti. Pri tem mu je zobnik prijel palec leve roke. B.J. je bil odpeljan v UB KC Ljubljana. GRE ZA PREPOVEDANO DROGO? Dne 6.10. ob 15.30 uri so bili policisti s strani neznane občanke obveščeni, daje na parkirnem prostoru Zdravstvenega doma Litija neznanec, ki se čudno obnaša in verjetno uživa prepovedano drogo. Policisti so takoj odšli na kraj in izsledili dva moška, katerima so zasegli injekcijsko brizgalko s tekočino in manjšo plastično vrečko z belo snovjo v obliki praška teže približno 3 g ter vse skupaj poslali na analizo. V primeru, da bo ugotovljeno, da gre za prepovedano drogo, bodo policisti napisali prijavo sodniku za prekrške. Neznani občanki se policisti zahvaljujejo za obvestilo, ostalim občanom pa se za podobna obvestila priporočajo. POLICIJA OPOZARJA V dneh do 24.10.2003 bodo policisti v Zasavju izvajali preventivno varnostno akcijo »Stopimo iz teme«, ki bo sicer potekala na območju celotne Policijske uprave Ljubljana. Policisti bodo izvajali preventivne in represivne aktivnosti glede varnosti pešcev, predvsem pa še bolj dosledno kot sicer ugotavljali, kako pešci skrbijo za lastno varnost pri hoji po cesti v času zmanjšane vidljivosti. Policisti bodo istočasno ugotavljali tudi druge prekrške pešcev (nepravilna stran hoje, nepravilno prečkanje vozišča, uporaba površin za hojo pešcev ter nepravilnosti rolkarjev in tistih, ki se vozijo s skiroji) in prekrške voznikov, predvsem pa njihovo psihofizično stanje ter ukrepali zoper voznike, ki kršijo določila o prednostih pešcev na prehodih za pešce. Kradejo kot srake Dne 7.10. ob 19.15 uri so policisti pri Kamnolomu Boben v Hrastniku prijeli L.G. in M.J., katera sta bila zalotena pri tatvini avtodelov s parkiranega vozila. Zoper njiju bo podana kazenska ovadba na ODT. Dne 7.10. ob 20.45 uri so bili policisti obveščeni, daje neznani storilec tega dne med 19.30 in 20.45 uro vlomil v manjši zaklenjen prostor v starih prostorih Svea -Lesna industrija Litija na Ljubljanski cesti v Litiji ter ukradel kolo z motorjem znamke Tomos APN 6S reg. št. LJ L3-679 modre barve. Dne 8.10. ob 07.15 uri so bili policisti obveščeni, da je neznani storilec v Kmetovem pruhu v Litiji iz delovnih strojev ukradel večjo količino plinskega olja. Policisti so ugotovili, da je neznanec s primernim orodjem preko noči odtrgal ključavnico obešanko na zapornici in nato iz delovnih strojev iztočil približno 250 litrov plinskega olja (nafte). Dne 13.10. ob 15.55 uri so policisti zabeležili tatvino denarja. Pri K.F. se je oglasil neznan moški, kateri jo je prosil za Aufbiks 7.10. ob 20.45 uri so bili policisti zaprošeni za intervencijo v stanovanjski hiši v Litiji. Policisti so ugotovili, daje domov prišla žena in zbudila pijanega moža ter mu očitala, da ji ne pomaga pri vzgoji otrok in v gospodinjstvu. Mož seje zato močno razburil ter kričal na ženo in na svojo mamo, nato pa odšel spat. Sledi prijava sodniku za prekrške. 14.10. ob 00.50 uri sta policista na Bregu pri Litiji opravljala kontrolo prometa. Do njiju je pristopil pijani J.D., ki ju je začel žaliti in zmerjati ter ju pozival k pretepu. Ker kljub ukazom s kršitvami ni preneha, sta policista odredila pridržanje do streznitve v prostorih za pridržanje v Ljubljani in napisala prijavo sodniku za prekrške. 15.10. ob 22.22 so policisti intervenirali na Cesti l.maja, kjer je M.Š. kršil javni red in mir, pri čemer je hotel fizično obračunati z ženo in otroci. Na kraju se kljub navzočnosti in y » opozorilu policista ni želel pomiriti, zato je bilo zoper njega odrejeno pridržanje, podan pa bo tudi predlog SP-ju. denar. V trenutku nepozornosti ji je moški ukradel denarnico, v kateri je imela 24.000 SIT. Ob tem primeru policisti pozivajo ----------------------------h vse občane, da so v takšnih in podobnih primerih skrajno previdni. oč o Fotografiji vozil sta simbolični. Sr(e)čna kombinacija! SEAT Cordoba do 310.000* SIT ugodneje. SEAT Toledo do 500.000* SIT ugodneje. * Ponudba velja za omejeno količino vozil letnika 1003. Čestitamo! Kupili ste sr(e)čno kombinacijo in postali lastnik avtomobila, ki je vreden mnogo več, kot ste zanj plačali. Cordoba in Toledo sta srčnost in sreča - odličen dizajn, udobje, voznikova strast in izredno ugodna cena. za boljše Zasavje 7AS4svr + mali oglasi T Oglase za Zasavca, ki izide 6. novembra, sprejemamo dol petka, 31. oktobra 2003. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za pravne L osebe in samostojne podjetnike je oglas plačl jiv. A neraimidnuiE Ulica 1 junija 7, 1420 Trbovlje Tel.: 03/56 26 242, Fax: 03/ 56 32 242 GSM: 031/359 725 in 031/359 726 Prodaja, odkup stanovanj in poslovnih prostorov, vikendov in parcel. HIŠE - PARCELE KUPIM novejšo enodružinsko hišo, lokacija Izlake ali bližnja okolica, GSM: 031-83-63-78, tel.: 57-26-319 V TRBOVLJAH kupim garažo v bližini ribnika ali Šuštarjeve kolonije, tel.: 040/ 828-398 NAJAMEM prostor velikosti 30m2 za vinotoč v Zagorju ali na Izlakah, tel.: 040/836-754 RAZNO PRODAM zadnji odbijač za golf II., skoraj nov, cena 4.000,00 SIT, tel.: 031/465-999 PRODAM otroški stolček za hranjenje Brevi, cena 15.000 SIT, kot nov, prodam tudi zimski plašč št. 68 za 5.000 SIT in obutev od številke 19 naprej, tel.: 56-29-522 PRODAM peč na olje (vvamsler) 7 kw, ogrevanje do 60 m2 in računalnik 400 MhZ s tipkovnico, miško, monitoijem in printerjem epson za 25.000 SIT, tel.: 041/205-693 PRODAM rolete, poceni, tel.: 031/626-772 OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje vabi na razstavo likovnih samorastnikov - slikarke Mojce Kovač in likovna dela iz umetnostnega varjenja Janeza Krajnca. Razstava bo odprta vsak dan od 7. do 19.ure vse do 7.11.2003. KC Delavski dom Zagorje vabi na 1 .predstavo v okviru gledališkega abonmaja in izven. Predstava kako bi se znebili tujca? bo v četrtek, 23.oktobra ob 19.30 uri. TRC Levstikova pot vabi na 17.popotovanje po Levstikovi poti, ki bo S.novembra s startom med 6. in 9.uro na Levstikovi ulici v Litiji. Popotovanje bo v vsakem vremenu. V ta namen bodo za ves promet zaprti Trg svobode, Valvasorjev trg, Jerebova ulica in Levstikova ulica. Obvezne prijave sprejemamo na startu med 6. in 9.uro. ŠD Suzana vabi na turnirja v biljardu, ki bosta 31.10. ob IS.uri (devetka), in 7.11. ob IS.uri (mednarodna osmica). PRODAM zamrzovalno skrinjo 100 litrov, staro 3 leta, cena 30.000 SIT, tel.: 56 23 223 ' V MORAVSKIH TOPLICAH, 300 metrov od bazenov damo v najem minihotel (10 sob s kopalnico, 25 ležišč), z vso opremo za dalj časa, primemo za turizem, dom ostarelih, razna društva ali firme, tel.: 041/404-648 ali 02/5261-434 STORITVE V VARSTVO vzamem otroka, tel.: 040/639-924 NUDIM kvalitetne in poceni inštrukcije matematike za OŠ in SŠ, tel.: 041/458-435 INŠTRUIRAM matematiko za OŠ in SŠ, tel.: 031/619-822 ŽELITE POSTATI VIDNI? Nič lažjega. Ugodno vam raznosimo reklamne letake po vsem Zasavju. Pokličite 031/ 504-143 ali 040/729-978 DRUŠTVO Ozara Slovenija - nudimo pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Informacijska pisarna, Krekov trg 3, 3000 Celje, tel.: 492-57-50, e-mait: ce@ozara.org ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,3302 Griže. Tel: 03/ 57-15-735 Z \ ~. i — . ■ i..... ■— ~ ~ I NAROČILNICA ) za brezplačni mali oglas Tekst: \ Moj naslov (ni za objavo): ) OBVESTILA OBVESTILA OBVESTILA Zasavski muzej Trbovlje vabi na gostujočo razstavo ARHIMIR TE POPELJE SKOZI PRETEKLOST. Arhimir je maskota pedagoškega oddelka Arheološkega muzeja v Zagrebu. Razstava bo odprta do 15.11.2003. Društvo za mlade Ptica v Hrastniku organizira razne kreativne delavnice za mlade, nudi svetovanje in pomoč pri zasvojenosti,... Svetovanje je osebno ali po telefonu. Uradne ure: delavnik od H. -14., njihov naslov Novi dom, Hrastnik-hivši vrtec, elektronski -naslov: drnstvo.za.mlade.ptica@siol.net, tel. št.: 03/56 46 971. SLOVENIJA ŠOLA ALPINIZMA 2003/2004 Alpinistični odsek Litija razpisuje alpinistično šolo v letu 2003/2004. Vabljeni vsi, ki želite pridobiti praktično in teoretično znanje iz osnov alpinizma, gibanja v gorah poleti in pozimi, se spoznati z zimsko in letno alpinistično tehniko, nevarnostmi v gorah, pa seveda z vsemi ostalimi stvarmi ki so povezane z gibanjem v gorah. Alpinistična šola se prične 20.11.2003 ob 19 uri v prostorih planinskega društva Litija (Športna dvorana). Prijave sprejemamo vsak četrtek v mesecu novembru, od 20. do 21. ure v prostorih PD Litija. Več informacij dobite na : http://www.ao-litiia.com ao.litiia@.email.si tel: 041 764 791, Vito Bukovšek KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE MLADINSKI ODDELEK v# OB 17.URI ! SREDA. 5,11,2003 Pravljična ura za otroke, stare 3-5 let LETI LETI LETI VILI! S seboj prinesite copatke! ČETRTEK 6.11.2003 TONČKOV KOTIČEK-DOM SVOBODE Pravljična ura za otroke vseh starosti MALA INDIJANČICA PLEŠOČI LIST S seboj prinesite copatke! LEPO VABLJENI! KNJIŽNICA MILETA KLOPČIČA ZAGORJE OB SAVI VABI NA PREDSTAVITEV PESNIŠKE ZBIRKE “SVETLOBA, KI OŽARJA” MLADEGA PESNIKA BOŠTJANA GROŠLJA. PREDSTAVITEV BO V ČETRTEK 20. NOVEMBRA 2003 OB 19. URI V PROSTORIH KNJIŽNICE Mladinski center Trbovlje v sredo, 29. oktobra 2003, organizira celodnevni izlet v Adrenalinski park na Pohorje. Mladinski center Trbovlje v petek, 24. oktobra 2003, ob 20.00 vabi na tematski večer o življenju ljudi v Zahodni Sahari. V ČETRTEK, 23. OKTOBRA OB 17.30 URI V KNJIŽNICI ANTONA SOVRETA HRASTNIK. Vabljeni vsi, ki radi obiskujete pravljice, ustvarjalne delavnice in... 7AS4vr NAŠA BODOČNOST Nihče nima pravice da me uči, kako bom srečen. (Immanuel Kant) Vseh trinajst novorojenčkov, šest deklic in sedem dečkov, ki so v dneh od 4. do 16. oktobra 2003 zagledali luč sveta, so je že pričelo učiti te umetnos.ti. 04. 10. 2003 Natalija Hudoklin, Njiviška c. 14, Radeče - hči Zala Hudoklin 07. 10. 2003 Jožica Jelen Jurič, Škofja riža 7b, Dobovec - sin Patri k Jurič 09. 10. 2003 Jožica Mejač, Šavna peč 4, Hrastnik - sinova Jaka in Luka Darja Pospeh, Sedraž 10, Laško - hči Anja Nina Perko, C. 1 .maja 52, Hrastnik - hči Nina 11. 10. 2003 Urška Buzina, Šemnik 9b, Izlake - sin Luka Nataša Murn, Pod hribom 23, Dol pri Hrastniku - sin Luka Miklič Tatjana Kačič, Brdce 44a, Dol pri Hrastniku-hči Larisa 13. 10. 2003 Maja Slemenšek, Dolnje brezovo 33, Blanca - sin Blaž 14. 10. 2003 Šarlota Župevc, Pečje 26, Sevnica - hči Tajda 16. 10. 2003 Alenka Vozel, C. 15.aprila 3, Kisovec - sin Anej Slavica Ocvirk, Nas. heroja Maroka 14, Sevnica - hči Eva VSEM ISKRENO ČESTITAMO! trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 03/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9 -12 nedelja 10 -12 7AS4v/r -- --- KINO PROGRAM HRASTNIK 23.10. - 26.10. ob 17.00 in 19.00: LARA CROFT: TOMB RAIDER - ZIBELKA ŽIVLJENJA(akcija) 24.10. - 26.10. ob 19.00 in 19.15: TEMA (grozljivka) 28.10. - 30.10. ob 10.00, 17.00 in 19.00: BUTEC IN BUTEC 2 (komedija) 30.10. ob 10.00: MEDVEDEK PU IN PUJSKOVA VELIKA PUSTOLOVŠČINA (družinski risani film) 31.10. ob 19.15: HULK (ZF akcija) DOL 24.10. ob 17.uri: LARA CROFT: TOMB RAIDER - ZIBELKA ŽIVLJENJA (akcija) 29.10. ob lO.uri: MEDVEDEK PU IN PUJSKOVA VELIKA PUSTOLOVŠČINA (družinski risani film) 31.10. ob 17.uri: BUTEC IN BUTEC 2 (komedija) MtETISVOVjl (razmišljanja Repetitio est mater stiufionm Seveda, ponavljanje je mati učenja. Tako smo v vojski nenehno repetirali in se učili streljanja. Z raznovrstnim orožjem. Tisti, ki so bili za streljanje naravno talentirani, so se kar hitro navadili na dokaj močne sunke orožja v rame ob vsakem rafalu ali posamičnem strelu. Nekateri pa so vedno čutili malo straho spoštovanja ob poku izstrelka. Na koncu, ko smo zapuščali vojaški stan smo bili vsi vajeni reskega zvoka in smo postali vsaj povprečno dobri v zadevanju, če že ne Rajmondi Debevci. Pa ni repetiranje, takšno ali drugačno, samo za učenje strelskih veščin in učenje na sploh pomembno. Z repetiranjem ali ponavljanjem lahko veliko tudi na drugih področjih dosežemo. Posamezniki, ki so vztrajni pri nenehnem ponavljanju svojega problema slej ko prej dosežejo ugodno rešitev neke zadeve. Pa ne zaradi upravičenosti. Poslušalca, nadlegovano osebo, s ponavljanjem svoje prisotnosti in besedičenjem tako utrudijo in psihično uničijo, da zaradi osebnega počutja in želje po mirnem življenju enostavno ustreže željam »ubijalsko« dolgočasnega repetitorja. Zagotovo je ponavljanje lahko dolgočasno. Kdor ne verjame naj se enkrat na katero od sej občinskega sveta v Trbovljah odpravi. Na sleherni seji eni in isti svetniki eno in isto stvar gonijo. Kot, da nič dmgega ne znajo in se v življenju niso naučili. So mar učne snovi v šolah premalo ali pa morda prevečkrat ponavljali? Je pa tudi mogoče, da so se le v šolah iz učnega gradiva učili, življenje pa jim pametnih naukov ni ponudilo. Bodo mar tako dolgo nepomembne stvari ponavljali, da bodo preslišali repetiranje svojih občanov, ki bi vsak teden repete za svoje minimalne mesečne plače potrebovali, da bi lahko cel mesec človeka vredno življenje živeli? Bodo res morali tisti, ki so brez dela ostali, na ves glas repete kruha prositi, da se bodo pametne glave posameznikov na kup spravile in svoje strokovno znanje ustrezno, namesto za neproduktivne razprave, uporabili. »Bogu čas kradejo«, je neki dan nekdo pripomnil, ko je na TV sejo trboveljskega občinskega sveta spremljal. Podoben stavek samo, daje hudiča omenil, je povedal nekaj ur kasneje nekdo drug izmed občanov. Mene za boga, ne za hudiča ne skrbi. Oba sta za svojo brado in podobo v celoti znala pravočasno poskrbeti. Bolj mi gre v nos, koliko časa je še nam, ki tu živimo in vztrajamo, ostalo. Prostora imamo v Trbovljah dovolj. Kar poglejte si, koliko praznih tovarniških poslopij imamo na razpolago. In koliko ljudi je že odšlo iz našega mesta. Kljub temu, da se je v zadnjem času bolj malo stanovanjskih objektov zgradilo, so tudi prazna stanovanja na razpolago. Čas pa teče. In vse manj ga imamo. Zmanjkalo ga ne bo, kajti čas je večen. Prostor, ta pa v Trbovljah propada. Repetitio est mater studiorum. Ko sem še v osnovno šolo hodil je učiteljica sleherni dan spraševala: »Ste ponovili lekcijo, otroci? Ste se naučili?« Vsi smo pridno prikimavali, res naučilo, se nas je, obravnavano snov, bolj malo. Drugi so kimali, ker bi drugače priznali, da nič ne znajo. Tudi vsem tistim, ki odločate o usodi ljudi ne bi škodovalo, da bi vsak dan nekajkrat ponovili zakaj sploh ste na položajih in kdo vasje tja postavil. Saj ne rečem, da imate znanja premalo, le, da ne bi pozabili, za koga in kaj ste na svojih pozicijah odločanja, spoštovani gospe in gospodje, pristali. AKCIJA ----------------1-- “NAJ FRIZERKA IN NAJ FRIZER” ZASAVJA PO IZBORU BRALCEV Na lestvici so upoštevani le frizerji/ke, ki imajo najmanj 15 glasov! TRENUTNI VRSTNI RED: 1. Mateja Borišek, Frizerski salon Narof Izlake 1060 2. Renata Lakner, Frizerski salon Kamel Hrastnik 530 3. Simona Flere, Salon Cveta Zagotje 406 4. Monika Volaj, Frizerstvo Sivko Trbovlje 266 5. Nika Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagorje 260 6. Mateja Hribar, Frizerski salon Mateja Izlake 249 7. Mojca Klinc, Frizerski salon Cveta Zagorje 209 8. Darja Knez, Frizerski salon Darja 185 9. Erika Vozelj, Frizerski salon Štefka Zapornik Zagorje 179 10. Saša Kirbiš, Frizerski salon Ana Hrastnik 177 11. Marta Sivko, Frizerski salon Sivko Trbovlje 133 12. Mira Žibret, Frizerski salon Mira Trbovlje 105 13. Ema Guna, Frizerski salon Rajka Zagotje 82 14. Luka Holešek, Salon ML Trbovlje 76 15. Sonja Lindič, Frizerstvo Koni Zagotje 59 16. Petra Juvan, Frizerski salon Rajka Zagotje 58 17. Sonja Zupan, Frizerstvo Zupan Zagotje 54 18. Fani Pohar, Frizerski salon Paž 50 19. Milena Lovše, Frizerski salon Milena Trbovlje 49 20. Nataša Leskovec, Frizerski salon Nataša Zagorje 48 21. Koni Uran, Frizerski salon Koni Zagotje 46 22. Alis Pufler, Salon Metka Hrasmik 43 22. Tina Krauskopf, Frizerski salon Krauskopf Zagotje 43 24. Klara Plahuta, Frizerski salon Kara Hrastnik 40 25. Nina Kajič, Frizerski salon Kamel Hrastnik 39 26. Janja Bantan, Frizerski salon Jana Hrastnik 30 27. Marjana Majhenič 27 27. Matjaž Krauskopf, Zagotje 27 28. Brigita Klarič, Studio Las Zagorje 26 30. Irena Jere, Studio Las. Zagorje 21 31. Saša Kem 15 Poleg teh ste in lahko še glasujete za naslednje frizerje oziroma frizerke: Marta Bartol, Ana Gomboc, Maja Šmejc, Mateja Laznik, Romana Tabor, Rajka Lebar, Marjana Majhenič, Marta Novak, Branka Lamovšek, Andreja Bremec, Jožica Fijačko, Nadi Perpar, Žara Ljubič, Sara Umaut in Lepoldina Lindič. r “S Kupon - Naj frizer Zasavja Ime in priimek frizerja/ke in frizerskega salona Ime in priimek glasovalca/ke Mcfisto NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA ŽUŽELKA TOPLIH KRAJEV. KATERE SAMEC CVRČI NAŠ NAJVIŠJI VRH SIROMAK. REVEŽ FAKTOR. ČINITEU. GIBALO NAŠA PEVKA ZABAVNE GLASBE LONDON- SKO NOGO- METNO MOŠTVO OMEJEN. NEUMEN ČLOVEK SLOVENSKI SLIKAR (STANE) AMERIŠKI JAZZOVSKI GLASBENIK (SAM) I ALKOHOL. PIJAČA KlOVINARKA NA POP TV (TAMARA) F BENGAL- KONOPUA ČASNIK PRIPRAVIL: RAZVED- RILO TUŠIRANJE JUŽNI DEL ZAHODNE SAHARE REKA V SEVEROVZHODNI ŠPANIJI SKUTER PRITR- DILNICA KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ MORSKA ŠKOLJKA SLOVENSKI PEVEC IN KITARIST (ZORAN) ^ODREJEN. ODVISEN ČLOVEK Cii AS BENA SKUPINA ŠPANSKI SLIKAR (FRAN- CISCO) EGIPČAN. BOG NEBESNE SVETLOBE ZIDAK IZ MALTE IN RASTLINSKIH VLAKEN TROPSKO SADNO DREVO KIJ. TOLKAČ IZPARINA EGIPTČV- SKA PASMA MAČK TELOVADNA PRVINA ŽELJA, SLA MANJŠA PLETENA KOŠARA NIKALNICA MODNI REATOR (GIORGIO) ZAČIMBNA RASTLINA 25. IN 11. ČRKA MANJŠA VAS RAZGLEDNI HRIB NAD KRANJEM ALDO MORO ARABSKA MESTNA ČETRT NEKDANJI ŠVED. SM. TEKAČ DAUŠE ČASOVNO OBDOBJE 1 DRŽAVA FIDELA CASTRA SL IGRALEC BRATINA GRŠKI BOG LJUBEZNI POLJSKI PLEMIČ DEŽELA ČAROVNICE KIRKE ESTRADA LEGLO NEKDANJI JAPONSKI TELOVADEC (TAKAŠI) RAZPLODN ORGAN ŠPANSKI VOJSKOVODJA IN DRŽAVNIK PODPOR- NIK UMET- NOSTI Vicoteka Gvozdena ptica Na sarajevskem letališču se zasliši iz zvočnika: “Uvažene putnice moli se, da ne ba-caju semenke, jer če gvozdena ptica sama da sleti!" Helena Novinar: “Gospa Helena, ali vam rastejo dlake po prsih?” Helena: “Seveda ne, kaj si pa dovolite?!" Novinar: “Potem pa imate dekolte preglobok!" Hrana Žrtev kanibalov je moledovala: “Doma imam štiri otroke, ki jih moram nasititi!” "Ja, in? Jaz tudi!" je rekel ljudožerec. Huda pošast Zaljubljenca sedita v parku in on jo vpraša: “Ljubica, a veš, kaj je to: ima 196 zob in skriva pošast." "Ne vem. Predam se!" "Zadrga na mojih hlačah!” Kolcanje AMERIŠKA PEVKA BAEZ :RANCOSKI FIZIK IN XSTRONOM DOMINIQUE| FRANCOIS)! ARMANI: italijanski kreator ZEVA: morska školjka "Kdaj se kanibalu kolca?" “Kadar poje skakalca na trampolinu!" RIBALTA: španski slikar AGENS: gibalo PABERKOVANJE Mineral zelene barve, imenovan žad (ki je pri starih Kitajcih veljal za najbolj dragocen kamen), so "krstili" španski konkvistadorji, ki so ga v Evropo prinesli s potovanj po Ameriki. Imenovali so ga "piedra de la ijada". Njegovo izvorno ime je povezano s prepričanjem, da kipec iz žada, položen na križ, odpravlja ledvične bolezni. Leta 1995 je francoska arheološka odprava v bližini egiptovskega mesta Sakara odkrila pi- ramido, pokopano pod 50 metrov debelo plastjo peska, in v njeni neposredni bližini stelo (stoječo ozko kamnito ploščo) z zapisom o kraljici, ki je bila dotlej zgodovinarjem neznana. Strokovnjaki predpostavljajo, da gre za hčer ali vnukinjo faraona Džo-serja iz 3. tisočletja pred našim štetjem. Nekaj dni kasneje je skupina ameriških arheologov na istem območju odkrila ogromno kraljevo grobnico, sestavljeno iz kar 67 sob, v kateri so bile najbrž shranjene mumije otrok velikega Ramzesa II. Žal je bila grobnica popolnoma prazna, ker so v preteklosti iz nje pokradli vse dragocene zaklade. Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 6.novembra 2003 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 20 julija 2c, 1410 Zagorje Zagorje ob Savi, s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.: 21/2003. Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista kot številka časopisa). Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla Zasavca. Zraven pripišite davčno številko. Praktične nagrade, ki vas čakajo, podarja Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 19/2003: l.Danica Štrajhar, Cesta 20.julija 12, Zagorje ob Savi Z.Vesna Kovač, Pod ostrim vrhom 38, Trbovlje S.Nives Potočnik, Sallaumines 9, Trbovlje AKCIJA §47] CVETLIČARNA CIKLAMA : Valvazorjev trg 17, 1270 Litija Tel.: 01/89 84 620 GSM: 041/631 509 CVETJE - LONČNICE CVETLIČNI ARANŽMAJI -DOSTAVA Delovni čas: . pon/pet: 7.00-19.00, sob 7.00-13.00, ned. 9.00-12.00^.* Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 ZDAJ JE PRAVI ČAS REZERVACIJ ZA ZAKLJUČENE SKUPINE NOVEMBRA POSEBNO ZNIŽANE CENE! IMAMO PROGRAME ZA "KROMPIRČKOVE" POČITNICE NOVOLETNA KRIŽARJENJA Z RAZKOŠNIMI LADJAMI PO KARIBIH IN SREDOZEMLJU ŽE NA VOLJO! !Super ugodno! PRI NAS VAM PRESKRBIMO DESTINACIJE TUDI V ZADNJEM HIPU VABLJIVE PONUDBE OBIRANJA MANDARIN IN OLIV KATALOGI ZIMA 2003 ŽE NA VOLJO! POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE: -EVROPSKE PRESTOLNICE (London, Pariz, Amsterdam,..) -VIKEND V NEW YORKU, LOS ANGELES - POTOVANJA PO JUŽNI AMERIKI, AVSTRALIJI, NOVA ZELANDIJA, MALEZIJA..................... PODJETJA, DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: NOVOLETNA PRAZNOVANJA SE PRIBLIŽUJEJO, VOZITE SE VARNO Z NAŠIMI ZANESLJIVIMI VOZNIKI! Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in notne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibuse od 6 do 32 potnikov! TANI NON STOP ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS, MI ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO! POTOVALNI BON 1NTEGRALOVI DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH! ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK- PETEK 06:00 16:00 SOBOTA 09:00 12:00 Agencija Trbovlje: PONEDELJEK - PETEK 07:30 12:30 in 16.00 18:00 SOBOTA 08:00 12:00 So potovanja in.so potovanja z Integralom. ZAKLJUČEK AKCIJE NAJ FOTKA MORSKA DEKLICA JE “TA NAR’ TABUL!” Štiričlanska mešana komisija je izmed 22 prejetih fotografij, izbrala Naj fotko. Največ navdušenja je prejela fotografija “Morska deklica” avtorja Primoža Pečarja iz Ljubljane, ki bo tako prejel prvo nagrado -fotoaparat Konica Z UP 60 E. Drugo mesto je pripadlo Mileni Horvat iz Kresnic za sliko “Samo vpišem se še” in prejme 10 filmov Konica 36/200 Centuria, tretje mesto in s tem izlet v Gardaland pa si je prislužila Tamara Hohkraut za fotografijo “Tud v grabnu je fajn”. Vsi sodelujoči pa prejmejo tudi majico Zasavca in zahvale za sodelovanje. Vsi bodo nagrade prejeli po pošti! Avtotehna WD in Mahkovic Spodnji Log 27, 1282 Sovo pri Litiji, Tel.: 01/8974 888 Fox: 01/8974 887 23. vinotok 2003 w v/ OKTOBRSKI SKRITI ZASAVC - 2.del Naša skrita Zasavka na levi nastopa kot Mehikanka in ker je bila posneta točno pred štirimi desetletji, si z njo ne boste kaj prida pomagali. Zato povejmo še nekaj prepoznavnih podatkov. Ima talent za kovanje verzov. Tako je lani napisala besedilo za pesem Kri ni voda, s katerim sta mladi pevki iz Zasavja na Orionu zasedli drugo mesto. Prevedla je tudi musical Shirlie Roden Lepa in zver za mladinski in otroški zbor pevovodkinje Ide Virt, s katerim gostujejo po Sloveniji. Sicer pa je tudi sama režirala 25 iger, vodila občinske in druge proslave ter pisala zanje scenarije. Obožuje tudi kolesarjenje, vendar se zasavskih cest izogiba, (fm) Avtobusni promet in turizem, Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Informacije in rezervacije: 03/56 55 108, 56 55 112, fax: 03/56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si “TAXI SLUŽBA NON-STOP” TEL.: 03/56 55 109, 03/56 55 110 _____________GSM: 041/616 348, 041/633 107_________ HOTEL TROJANE RESTAVRACIJA rtDIANA " Ste lačni? Bi uživali? Bi radi zaplesali? OKUSNO, PRIJAZNO, ZABAVNO! NEDELJSKA KOSILA -1.600,00 SIT! DNEVNA KOSIM - 1.500,00 SIT! VEČERJE-1.300,00 SIT! DNEVNI KROŽNIK - 1.200,00 SIT! MALICE - 800,00 SIT! Z veseljem vam bomo postregli tudi na prijetni hotelski terasi s čudovitim razgledom! Vabljeni ob petkih in svetkih od jutra do večera! AS3 f A TELEFON- RECEPCIJA: 01-7233-610! 7Alv\\/r 2/10 KUPON Oseba na sliki je: ... M#/'/ podatki: Ime in priimek:..................... Naslov:............................... ■Telefon........m............,,,,,,,, N. V Hladna predjed: HOTEL - HOBOTNICA V SOLATI TROJANE Glavna jed: - MEŠANO NA ŽARU Priloga: - KROMPIR PO KMEČKO, ZELENJAVNA PRILOGA Solata: - MEŠANA SOLATA Sladica: - PALAČINKE Z MARMELADO IN OREHI Pijača pri topli predjedi in glavni jedi: - CVIČEK OD FARE, Frelih, Šentrupert, 1. 2000, suho Pijača pri Sladici: - CHARDONAV, Hlebec, Kog, 1. 2000, polsladko s------------------------------------------------> SONČNICA NA VEČERJI "I^Ta Izlakah, »pri Ajdi«, smo bili J.N| zmenjeni in ko se je Integralov taksi ustavil na parkirišču, se skoraj ni bilo mogoče zmotiti, kdo ga čaka. Visoka, nasmejana mlada damica, s čudovitimi dolgimi lasmi in prijaznim pogledom, se je približala. NATALIJA OBREZA, z Lok pri Izlakah, je pristopila. Med vsemi, ki so v avgustovskem skritem gostu prepoznali zagorskega župana MATJAŽA ŠVAGANA, se je sreča nasmehnila njej. Že v drugo pa je vso stvar zakrivil nekdo tretji. Tokrat je bila to Natalijina mami, ki je brez hčerine vednosti izpolnila kupon na njeno ime in ga poslala na Zasavca. Natalija je za nagrado izvedela, ko je bilo že vse odločeno. Te večerje seje iskreno veselila in ko se prvi poskus ni posrečil, ker je bil Matjaž Švagan zadržan, ji je malce (ali pa precej) zatrepetalo srce, ker ga, pet minut po dogovorjenem času, še ni bilo. Na srečo živimo v moderni dobi, ki premore mobi čudo. S poštnimi golobi si ne bi mogli kaj prida pomagati tisti hladni, deževni večer. Županje čakal na Trojanah. Stavila bi, da se je Nataliji od Izlak do Trojan vožnja vlekla kot jara kača. V Restavracijo Diana sva vstopili ravno v trenutku, ko se je Matjaž Švagan oziral okrog sebe, kje bi našel svojo gostjo. Za predstavljanje smo si prisvojili kar sredino restavracije in sončnica, ki jo je za svojega gostitelja prinesla Natalija in Zasavčeve majčke so storile več, kot bi besede. Izkazalo se je, da se Natalija in Matjaž poznata, da so bili pred leti sosedje in ko sta pričela pogovor na temo »kje pa je«, »kaj pa dela« ta in oni, je pogovor že gladko tekel. Natalija je končala petletno šolo za cvetličarje v Celju in je zdaj zaposlena v Cvetličarni Sepro v Zagorju. Ima pa deklica, kot je v teh časih modno reči, vizijo za prihodnost in sicer želi svoj lokal z rožicami, ve tudi kje in še županovo obljubo, da ji bo pomagal po svojih močeh, je dobila. Med pogovorom je izpred nas in v nas »izginila« hobotnica v solati, ki jo je Natalija opazovala z velikim nezaupanjem in mislim, da se ji je odpovedala. Za eksotiko ji očitno (še) ni. Z zanimanjem pa je prisluhnila svojemu gostitelju, ki je pripovedoval, kaj je ustvarjal z gobami, ki mu jih je dal (pravi) ljubitelj gobarjenja. Tako je dobil »skriti Zasavc« še en skrivnostni ton, »skriti kuharski talent«. Jasno, kadar ni njegov dan razpet med Zagorjem in Ljubljano. Bolj malo časa ima za sebe, saj se kot poslanec in župan pogosto »sreča«. Radovednost sicer ni najlepša lastnost in še nevarna je lahko, saj sva obe obstali kot kip, ko je odločno odgovoril, da ne bo več kandidiral za župana. »Čisto zares ne!« Čutiti je bilo nekakšno tiho razočaranje, žalost, zaskrbljenost in nekaj grenkobe...Zakaj? Zaradi odnosov med ljudmi, med politiki, med nami vsemi? Bežen trenutek nečesa nedorečenega in vrnili smo se v sedanji čas in k noju z jurčki, biftku in pikantni omaki, kruhovim cmokom, štrukljem in zelenjavni prilogi ter mešani solati, kajti vse to seje, z omamnimi vonjavami vred, bohotilo na velikih krožnikih pred nami. »Borili« smo se z okusnimi jedmi, vsak po svoje, kakor smo vedeli in znali in seveda ves čas klepetali. Tako sva z gostjo Natalijo izvedeli, da zagorski župan prav rad nakupuje v Trbovljah in da ga ljudje že sprašujejo, kaj ima tam.. .Dotaknili smo se tudi cest, ki so v glavnem povsod razkopane,... in Natalija gaje pobarala, kdaj bo asfalt na cesti Izlake-Čemšenik. Da bo kmalu, ji je obljubil. Zatrdil je, da bo za novoletne praznike spet rajanje pod šotorom v Zagorju. Ampak, Matjaž Švagan ni samo obljubljal, kajti ni AKCIJA M -----------------------|_w_ prišel praznih .rok. Karte za koncert Siddharte v športni dvorani so bile več kot dobrodošle. Po tej »slaščici« je postregel vedno prijazni in pozorni uslužbenec v restavraciji Diana, Štefan, s sladico. To je bil okusen zavitek, za katerega se je v želodc(čk)ih ženskega dela družbe še našel prazen kotiček, medtem ko se mu je najin gostitelj odpovedal. Utemeljitev? »Nekje tam« da se »nekaj« nalaga. Hja, pozne večerje, ki so posledica dolgega delovnega dneva, običajno pustijo sledi na nepravih mestih. Za predlagani tek okrog Izlak se ni ravno navdušil, pa če bi mu sam predsednik države delal družbo... Ja, tudi nasmejali in pošalili smo se. Občudovanja vredna pa je resnost in zrel odnos do življenja, ki ga ima Natalija kljub svojim rosnim letom in poštena odkritost, ko je prostodušno pritrdila županu, kije ugotavljal, da bi bilo neresno, če bi tudi tokrat moral odpovedati zmenek. Natalija je bila preprosto navdušena in vesela in zdi se mi, da ponosna tudi, daje lahko večerjala s svojim županom in zares bi bila žalostna, če bi ne bilo tako. Celo potrudila se je in ozdravila prehlad, ki jo je mučil prejšnje dni. In ker je preganjala to nadlogo, je bila njena želja, da pije čaj, izpolnjena. Tako se tokrat o pokušanju vrhunskih vin ne morem razpisati, lahko pa pohvalim Fructal in njegov ananasov sok. Naj mi bo oproščeno, ker si županove pijače nisem dobro ogledala, vem le, da se je penila, pa ni bila penina, torej je bilo po vsej verjetnosti kakšno od piv »ta nove sorte«. Prijeten večerje hitro mineval in ko smo ugotovili, da gaje konec, nam je bilo vsem malce žal. Seveda smo se morali vsi, posebej župan, še odpočiti za naslednji delovni dan. Poslovili smo se z ugotovitvijo, da smo se imeli lepo in prijetno in da smo vsi uživali v sproščenem pogovoru in dobri večerji in se tako vsaj za uro ali dve izognili stresu, ki ga povzroča često do skrajnosti napet ritem današnjega časa, še posebej, če si Matjaž Švagan. Prisrčno smo se poslovili pred restavracijo Diana kot stari prijatelji, dež pa je še vedno padal in skoraj se mi je že zazdelo, da malo manjka, da se bo spremenil v bele muhe, ki jo tako rade zagodejo voznikom v trojanskem klancu. V prijetni vožnji z Integralovim taksijem seje izgubljal torkov večer in si za vedno našel prostor med najbolj toplimi spomini-prepričana sem, da za vse tri. MaH ifca, d.v.z., Vošnjakova ulica 2JjubJjaAa' m Vzajemna Jaz zate, ti zame, »S .kone,n°so; .nove W .ivedn0 glavi skačejo P° 8 .psa* dWrij0 •doPO^i z»vaI0V kovanja . tedne s ldeje, •^"^Lseboj kaj bv sam/a s e I s skl.»ttNvUVi — ■» .3 Jv : > 5c tsfmatK urejenega »Jravaf/crrcga zavanrmnjs - nrmfii cTmvrjjcr/: z/ra^irvte aferiffc r- keuem HHli i i ? i 'jjii m iBi j i