IZ DEJAVNOSTI NARODNEGA SVETA ZA KOROŠKO PRED PLEBISCITOM V LETIH 1919—1920 TONE ZORN Posebna vloga v okviru slovenskega gibanja na območju južne Koroške v letih 1919 do 1920 gre Narodnemu svetu za Koiroško in nje- govim krajevnim odsekom, ustanovljenim po ponovni zasedbi tega območjo v znani majsko- junijski ofenzivi leta 1919. Navzven se je ta novi Narodni svet s svojimi odseki navezo- val na tiste iz časa neposrednega razpadanja stare monarhije, vendar pa je v sipremenjenih razmerah dobil novo vsebino. — Zasluga za obnovo te slovenske organizacije pripada ge- neralu Rudolfu Maistru, na čigar pobudo se je zbrala dne 26. junija 1919 šestnajsterica ugled- nih Slovencev z območja Velikovca ter okolice in obnovila Narodni svet. Pozneje so se vanj vključili še drugi vplivni Slovenci z območja velikovškega in boroveljskega okrajnega gla- varstva.' Organizacija je dokaj hitro rasla. Do konca leta 1919 je imel Narodni svet 47 krajevnih odsekov. Po neipopolnih pad.atkih so bili od tega časa na območju velikovškega okrajnega glavarstva ustanovljeni odseki za Tinje, Grab- štajn (ta občina je bila pridružena temu okrajnemu glavarstvu), Pokrče, Vovbre, Gre- binj, Rudo, severni del občine Važenbenk, juž- ni del občine Važenberk, Dravognad, Labot, Dobrlo ves, Žiitaro ves, Galicijo, Rikarjo ves. Železno Kaplo, Globasnico, Pliberk, Veliko- vec, Bistrico pri Pliberku, Libeliče, Djekše, Št. Peter na Vašinjah, Smihel pri Pliberku in Krčanje. V območju boroveljskega oknajnega glavarstva so v glavnem delovali narodni sveti za Borovlje, Logo ves—Skofiče, Zrelec— Radiše, Žihpolje, Bilčovs, Št. Jakob—Rožek, Hodiše—Otok,-Svetno ves—Št. Janž, Podsinjo ves—Rute, Smarjeto v Rožu, Glinje, Vetrinj, Sveče—Bistrico, Podljubelj—Sele, Loče ob Baškem jezeru, Dravo, Ledince (odsek krajev- nega odbora št. Jakob) in St. Jaikob v Rožu.^ Do plebiscita je bilo ustanovljenih še nekaj novih krajevnih odsekov Na,rodnega sveta, pa tudi njihovo delo je bilo bolj razgibano. V tem času je naraslo njihovo število na petde- set. Tik pred plebiscitom so hili krajevni od- seki Narodnega sveta v naslednjih krajih: v Veliikovcu, Tinjah, Grabštajnu, Polkrčah, Vov- brah, Grabinju, Dolini p. Zgoimje Trušnje, Zeliinjah, Labotu, DobrU vesi, Kasazah, Zitari vesii, Galiciji, Rikarji vesi. Železni Kapli, Glo- basnici, Pliberku, Bistrici pri Pliberku, Libe- Hčah, Djekšah, Šmihelu, Krčanjah, Malem Št. Vidu, Sfeocjanu, Mohličah, Zvabeku, Slove- njem Plajberku, Zrelcu, Podijubelju, Pcdgor- jah, Skofičah, Borovljah, Legi vesi, Radišah, Zihpolju, Bilčovsu, Svetni vesi, Glin j ah, Ve- trinj u, Svečah, Podijubelju, Ločah, Selah, Dravi, Otoku in Rožeku ter skupni odsek za občini St. Jakob in Hodiše.' Po svoji vlogi so bili ti krajevni odseki nad- strankarski organi (tisti iz leta 1918 so imeli tudi oblastne funkcije) in naj bi si na kultur- nem in goeipodarskem področju prizadevali za dvig slovenstva in uresničenje programa Ze- dinjene Slovenije. V tem se je območje plebis- citne cone A tudii ločilo od osrednje Slovenije, kjer je bilo čutiti živahno politično življenje in katerega odmevi v takratnem slovenskem časopisju so Slovencem na Koroškem več ško- dili kot koristili, kajti Nemci so s pridom upo- rabljali polemike v osrednjem sliovenskem tlsiku ZQ svojo proti jugoslovansko propagando. Ob obnovi Narodnega sveta za Koroško je predsedstvo deželne vlade za Slovenijo s po- sebnim dcpLsom obvestilo podrejene organe šele v začetku avgusta 1919 in jih opozorilo na vloigo omenjenega sveta pri bližaj^očem se plebiscitu: »V cd naših trup zasedenem delu Koroške se je osnoval slovenski Narodni svet z nalogo, da priipravi plebiscit, ki se ima vrši- ti v približno 4 mesecih (plebiscit je bil de- jansko šele v naslednjem letu — cp. T. Z.). Na čelu mu stoji gosp>od general Maister. — Nujno predlagam, da se izda političnim obla- stem in župnim uradom nalog, da se kolikor mogoče ozirajo na predloge, želje in prošnje tega Narodnega sveta in njegovih krajevnih odborov in tako vsi faktorji vzajemno delu- jejo za nam ugodni izid ljudskega glasova- nja«.'' V skladu s tem priporočilom so konec leta 1919 določile svoje predstavnike v Na- rodni svet za Koroško tudi slovenske politič- ne stranke. Izjema .so bili slovenski socialni demokrati, ki jih k sodelovanju očitno niso povabili.-"' Vseslovenska ljudska stranka je imenovala za svoja pooblaščenca v Narodni svet dr. Janka Brejca in Eranca Grafenauerja, jugoslovanska demokratska stranka pa Karla Mahkoto, nadučitelja v Borovljah, ter Albina Primica, naddavkiarja v Velikovcu.' Zanimivo je, da je Ljubljana šele v tem ča- su določila slovensiki stvari na Kcroškem prve večje denarne podpore, medtem ko so Nemci v tem času že potrošili velike vsote, namenje- ne proitisdovenisfci dejavnicstiF — Ob vsem tem je Narodni svet za Koroško opozarjal pred- sedstvo deželne vlade za Slovenijo, da bodo pri plebiscitnih odločitvah nastopali za Slo- vence tudi negativni faktorji. Navedel je nemško agitacijo, vcepljene predsodke proti Srbom, naraščajočo draginjo, neredno aprovi- zacijo, izločitev Celovca iz območja jugoslo- vanske uprave, pomanjkanje prometnih sred- stev, zastoj v prodaji domačih izdelkov, po- 44 mainjkiainje industrijsikili izdelkiov, neizpolnje- ne obljube glede povračila vojne škode, posa- mezne nekorektne postopke oblasti in podobno, — pač dejstva, ki so jih znali na- spnabniki izkoriisititi, v Ljubljani pa zanje niso imeli posluha. V glavnem so ostaH brez 'Odme- va tudi predlogi Nanoidnegia sveta za izboljša- nje razmer v plebiscitni ooni A. Tako je za ugodno izpeljavo plebiscita Narodni sveit predlagal nadaljnje izhajianje sliovenskega pe- riodičnega in propagandnega tiska, prehod v propagandno ofenzivo, prenos delovanja v plebiscitno ocno B, oživiitev slovemskega kul- turnega življenja, razširitev in poglobitev organizacije, nasitopanje proti draginji in ve- rižništvu, skrb zia pravično delitev dobrin in podobno. Za agitacijo je Narodni svet pred- lagal predvsem ipiritegnitev Korošcev-^domači- nov. Zanimivo je, da je Narodni svet opazil potrebo po delovianju slovenskih pohtičnih strank na Koroškem. Posebno je podortoval potrebo po delu Vseslovenske ljudske stran- ke in Jugoslovanske demokratske stranke; predlagal je tudi ustanovitev Samostojne kmetske stranke. Po mnenju Narodnega sveta bi imela možnost še Narodno-socialna stranka v velikovškem političnem okraju severno od Drave. Narodni svet naj bi bil še nadalje nadstrankarski organ, skrbel naj bi tudi za poravnave morebitnih sporov med političnimi strankami in opozarjal naj bi tudi na nujnost upoštevanja koroških lokalnih razmer.^ V polemiki z nemškimi obtožbami, da Na- rodni svet za Koroško združuje v svojih rokah tako politično kot upravno oblast v plebiscit- ni coni A, je Narodni svet poudarjal, da ima skupaj s krajevnimi odseki predvsem gocipo^ darske naloge, to je, da se ukvarj:a z naku- pom in prodajo pridelkov s tega obmiočja ter s prctnetnimi viprašanji, da pa daje pomoč prebivalstvu tudi z raznimi nasveti in s po- ukom. V polemiki z Nemci je Narodni svet dalje podčrtoval, da nima v primerjavi z nem- ško stranjo dovolj denarnih isredstev.^ Pregled dejavnosti koroškega Narodnega sveta in njegovih 'krajevnih odsekov v pred- plebiscitnem času kaže, da je bila njihova vloga zaradi pomanjkanja sredstev in podpo- re zato šibkejša od nemške propagande in njene dejavnosti. Vzrok za to moremo iskati v omejeni možnosti delovanja, v takratni nedognani upravi plebiscitne cone A, pred- vsem pa v osrednjih slovenskih oblasteh (predvsem v Ljubljani!), ki niso dajale do- voljne podpore. To je tudi eden izmed vzrokov, zakaj niiso že leta 1919 poskusili prenesti propagandne dejavnosti Narodnega sveta še v plebiscitno cono B, ki je bila v nemški upravi. G-otovo je imel pri tem besedo stnah, da bo dobila an- tantna vojaška misija v Celovcu zaradi takšne aktivnosti povod za neposredno vmešavanje v ddo jugoslovanske upravne cene A. Tako bi se vsaj dalo v nekem smislu tudi tolmačiti pismo dr. Gregorja Žerjava z dne 31. oktobra 1919, da »za sedaj ne kaže predlagati naše pritožbe glede pasu B medzavezniški komisiji v Celovcu, ker bi s tem obratno priznali pravo vmešavati se v našo upravo v pasu A. Vsak primer nasilstva nad Slovenci v pasu B se javlja v Pariz in drži v evidenci in se bo upo- rabil, ko bo prišlo vprašanje predpogojev ple- biscita na dnevni red. Postavitev našega za- upnika v Celovcu tudi še ni aktualno, ker je itak predviden zastopnik naše države pri ko- misiji v Celovcu.«'" Tako ni čudno, da je prišlo do prvih posku- sov ustanovitve posebnega telesa Narodnega sveta, ki je bil namenjen plebiscitni propa- gandi v coni B, šele v času neposredno pred plebiscitom, t.j. dne 27. septembra 1920- Te- daj je namreč ustanovil učitelj Vinko M6- derndorfer poseben propagandni odsek, na- menjen delu v coni B, v katerem so bili med drugimi zastopani slovenski narodni delavci iz bližine Škofjega dvora, St. Lipša, Gospe svete, Timenice in iz St. Ruperta pri Celov- cu. Za agitacij sko delo so predlagali vsoto med 15 in 20 tisoč takratnih avstrijskih kron. Podobno kot Nemci za plebiscitno cono A so sklenili tudi Slovenci za cono B izdati po- sebne ubožne karte za aprovizacijo. Za sedeže so predlagali Mali Št. Vid, Pokrče in Zre- lec." Se pred tem je bil podoben sestanek v bližini Vovber, a nemška stran je zaradi ne- pazljivosti zasledila med udeleženci tega ses- tanka tudi ljudi iz cone B in jih zajela. Jugo- slovanski predstavniki v plebiscitni komisiji so ugotovili, da je to dejstvo precej škodovalo slovenskim prizadevanjem v predplebiscit- nem času.'^ OPOMBE 1. Prim. novoletno okrožnico Narodnega sveta za Koroško 1919 krajevnim odborom. Arhiv Slo^- venije (AS), fond okrajnega glavarstva Borovlje, fasc. 1920, dok. št. 28. — 2. Gl. op. 1.; dopis Na- rodnega sveta iz pomladi 1920, AS, fond Narod- nega sveta za Koroško, fasc. 2. — 3. Arhiv In- štituta za narodnostna vprašanja (A INV), fond jugoslovanske sekcije plebiscitne komisije, fasc. 3. — 4. AS, fond poverjeništva za notranje za- deve deželne vlade, fasc. 10/1919, dok. št. 7331. — 5. AS, fond okrajnega glavarstva Borovlje, fasc. 1920, dok. št. 2483. — 6. Prav tam. — 7. Prim. načrt za nadaljne plebiscitno delo Narod- nega sveta; AS, fond Narodnega sveta za Koro- ško, fasc. 2. — 8. Prav tam. — 9. Odgovor Na- rodnega sveta na nemške pritožbe z dne 27.12. 1919, prav tam. — 10. Prav tam. — 11. Poročilo Vinka Moderndorferja z dne 27. 9. 1920, prav- tam. — 12. Zapisnik seje jugoslovanske sekcije plebiscitne komisije z dne 15. 7. 1920, A INV, fasc. 4. — Odkritju tega sestanka je bila vzrok nepazljivost takratnega jugoslovanskega civilne- ga predstavnika v Celovcu, dr. Druškoviča. 45