UDK 808.63-54 Ada Vidooič-Muha Filozofska fakulteta, Ljubljana ZLOŽENKE Z DOLOČUJOČO SESTAVINO SAM- Na podlagi slovnično- in predmetnopomenske razčlenitve skladenjske podstave obravnavanih zloženk je mogoče utemeljiti globinski členkovni pomen določujoče sestavine sam-, njeno prilastkovnost in povedkovoprilastkovnost, pa tudi samostalni- škost, pridevniškost in prislovnost. — Na eno- ali dvonaglasnost vpliva obrazilna mor- fematika. The analysis of the grammatical and lexical meaning of the syntactic base under- lying the compounds with sam- as their determining constituent makes it possible to demonstrate that the deep-structure meaning of the constituent sam- is that of a particle, or an attribute, or a predicate word (functioning as an object/subject complement), as well as that of a noun, an adjective, or an adverb. — The morphe- mics of af f ixes determines the number of stresses (one-stress vs. two-stress compounds). 1 Zloženke z določujočo sestavino sam-1 zaslužijo posebno pozornost, ker vsebujejo lastnosti, ki jih po eni strani povezujejo z drugimi podrednimi zlo- ženkami, po drugi pa jih vsaj deloma od njih ločujejo. Tako se na pretvorno- (besedo)tvorni ravni v ničemer ne razlikujejo od vseh drugih podrednih zlo- ženk; zgradba njihove skladenjske podstave (SPo)2 je xi/x., (xj je jedro SPo, X2 njegov razvijajoči — prilastkovni člen) z dvojno prepisno možnostjo: če je xi Zaim, je vedno X2 -> Sp (prilastkov odvisnik), če pa je Xi -> -Zaim, je x2 -> -Sp (nezaimek, nestavčni prilastek). Zajeta sta torej oba strukturna tipa podrednih zloženk, in sicer obrazilno dvomorfemski, npr. knjig-o-vez-e IUsti, fci] veze\-o\ knjig{-e), [] -0, { } - > -0-, knjig-, -vez-, enako sam-o- 1 Gradivo je predvsem iz S l o v a r j a slovenskega knjižnega jezika (dalje SSKJ) 4, Ljubljana 1985. 1 J. T o p o r i š i č npr. v svoji Slovenski slovnici (dalje SS 1976), Maribor 1976, 114—174, imenuje prvi korak besedotvornega algoritma govorno podstavo; pojmuje jo kot del govora in ne (jezikovnega) sistema. Avtorici te razprave je skladenjska pod- stava (SPo) kot pretvorbena varianta tvorjenke enota t. i. besedotvorne skladnje (se- stavina jezikovnega sistema), ki na pretvorbeni skladenjski ravni izraža razločevalne lastnosti in s tem število besedotvornih vrst (v glavnem slovnične lastnosti SPo) in besedotvornih pomenov (propozicijske lastnosti SPo) — prim, o tem A. V i d o v i č - M u h a, Tipološke lastnosti besedotvorne skladnje, XX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture (dalje SSJLK), Ljubljana 1984, 305—319, ter Primeri tvorbenih vzorcev glagola, XXI. SSJLK, Ljubljana 1985, 47—61. Formaliziranost pretvor(be)no- besedotvor(be)nega postopka je v obeh člankih dokazovana s tem, da se vsako nemo- difikacijsko priponsko obrazilo (izpeljanka) ali pripona (tvorjenka iz predložne zveze, zloženka z dvomorfemskim obrazilom) pretvarja v takšno jedro SPo (x t) , ki ga izra- žajo besede z vrha pomenske piramide, se pravi zaimki, kar je v mnogih primerih lepo vidno tudi iz govorne podstave v SS 1976 (gl. primere z zaimki na str. 120, 121), pri glagolskih tvorjenkah pa t. i. glagolski primitivi, npr. biti, imeti, delati/narediti, postati/postajati. Pretvorbeni opis tvorjenke, SPo, izhaja torej iz pomena besedo- tvornih (morfemskili) sestavin tvorjenke, ki mora biti zaradi obrazilne pomenske abstrakcije tudi sam abstrakten, ne pa iz »pomenske vsebine bodoče izpeljanke«, » / . . . / zloženke«, » / . . . / tvorjenke«, kot je v SS 1976, 119, 120, 121, z definici jo 1. algo- ritemskega koraka posredno označena govorna podstava. Gre torej za dejstvo, da besedotvorni pomen tvorjenke ni nujno v celoti prekriven tudi z njenim slovarskim pomenom, vsekakor pa je z njim vedno vsaj v nadpomenskem razmerju. -hod-ec \tisti, ki\ hodi\-o\ sam{-o}, [] -> -ec, { } -o-, sam-, -hod-,3 ter eno- morfemski avt-o-garaža garaža {za} avt{-o}, { } -o-, aot-, -garaža, enako sam-o-cenzura <~ cenzura sam{-ega (sebe)}, { } —-o-, sam-, -cenzura. Vsaj deloma posebne pa so te zloženke glede na vsebovanost, a (morfemsko) ne- izraženost skladenjskopodstavnega predmeta, ki je vedno povratnoosebni za- imek. Prek formalnega pridevniškega prilastka se v SPo lahko uveljavlja tudi členkovni pomen, skladenjskopodstavno razmerje pa je lahko tudi s po- vedkovnim prilastkom. — Število naglasov pri obravnavanih zloženkah je mogoče predvideti: tako kot pri vseh podrednih zloženkah je odvisno od morfemske zgradbe tvorjenke, zlasti od vrste pripone oz. priponskega obra- zila.4 1.1 V nadaljnjem bodo najprej predstavljene obrazilno dvomorfemske, nato pa enomorfemske zloženke. 1.1.1 Med podredne zloženke z dvomorfemskim obrazilom so že po defi- niciji uvrščene tiste, katerih obrazilo je sestavljeno iz pripone in medpone: O -»• P + M; v SPo je pripona vedno Xi, seveda z ustreznim veznikom in ev. glagolsko končnico (k), npr. [tisti, ki + к] —*• P, medpona pa je podstavno slovničnopomenska,5 saj je pretvorljiva v končniško (predložnokončniško) izraženo razmerje med predmetnopomenskima besedama v хг (gl. primere zgoraj knjig-o-vez-ec, sam-o-hod-ec). Pripona je glede na priponsko obrazilo izrazno ali razvrstitveno samostojna, npr, belo-, samoglav-o (pridevniškega priponskega obrazila -0 nimamo), samogolt-o : *golt-o (v glagolniškem pome- 3 Zloženke z določujočo sestavino sam- in dvomorfemskim obrazilom ima npr. že F. M i k l o š i č , Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen, Stammbild- ungslehre, iz leta 1875 (cit. po ponatisu, Heidelberg 1926), kjer navaja med t. i. od- visnostnimi zloženkami primere za staroslovanščino (pri Miklošiču asi.) samoljubbsb, samošbstiv%, sarnohotbno (386), za novo slovenščino (pri Miklošiču nsl.) pa samogol- ten "capidusj samogollen časti 'ambitiosus' meg.« (387). Med t. i. svojinskimi (pose- sivniini) zloženkami navaja kot nsl. jednorog poleg samorog 'unicornis' in iz tega samorogač (396). — A. B a j e c , Besedotvorje slovenskega jezika II, Zloženke, Ljub- ljana 1952, 120, navaja med glagolskimi zloženkami veliko primerov s sam-, ne naj- demo pa primerov s (samo) medponskim obrazilom (sam-o-cenzura), ki jih ima med drugimi natresenih vsaj nekaj že P l e t e r š n i k v svojem Slovensko-nemškem slovarju II, Ljubljana, 1895, 452-458, npr. sam-o-izpoved, -plačnik, -tisk, -oblast idr., v glavnem vse iz C i g a l e t o v e Znanstvene terminologije (1880), deloma še iz J a - n e ž i č e v e g a Slovensko-nemškega slovarja (1867) ; prim. A. V i d o v i č -M u h a , Zgodovina obravnavanja zloženk v slovenskem knjižnem jeziku, XIX. SSJLK, Ljub- ljana, 1983. 129—151; J. T o p o r i š i č v SS 1976, 146, ima izglagolske in izsamostal- niške morfemsko dvoobrazilne primere samohod, samoseoec, samokolnica, obrazilno enomorfemska pa je samovolja. 4 Pojmi pripona : priponsko obrazilo, medpona : medponsko obrazilo ter pred- pona : predponsko obrazilo so ločeni na podlagi obrazilne (besedotvorne) nepolno- oz. polnopomenskosti. Tako so dvomorfemska obrazila sestavljena iz predpon ali medpon in pripon (del zlaganja, tvor jen je iz predložne zveze), enomorfemska pa so predponska (sestavljanje), medponska (del zlaganja) in priponska (izpeljava, tudi modifikacijska). Zaradi različnega izraza in različne razvrstitve, npr. pripon glede na priponska obrazila ali predpon glede na predponska obrazila, je takšno ločevanje potrebno. Oporo predstavljeni delitvi daje tudi SS 1976, 118, z ugotovitvijo, da so »AVhrazila / . . . / enodelna ali večdelna«. s V bistvu enako skladenjskopodstavno zgradbo ima tudi dvomorfemsko obrazilo tvorjenk iz predložne zveze: predpona je iz slovničnega pomena, le da je ta vedno iz predloga in ustrezne končnice v x2, pripona pa je podstavno enaka zloženski: vedno je pretvorba vsaj Xj in ustreznega veznika, npr brez-dom-ec •*- [tisti, ki je\ {brez} dom{-a}, [] ->- -ec, { } -» brez-, -dom-. nu), lahko pa je tudi prekrivna s priponskim obrazilom, npr. samogib-0 : gib-0. Sicer pa so pripone glasovne, in sicer soglasniške, ali pa je pripona neglasovna, končniška. Omeniti je treba še, da besedotvorna podstava (del besedotvorne podstave) iz glagola, kateri se pripona dodaja, ne ohranja svoje glagolske pri- pone; z drugimi besedami za enkrat lahko rečemo, da glagolska pripona v be- sedotvornem procesu nima pretvorbene vrednosti, npr. sam-o-govor-a <- |čo, da] govori\-0} sam{-0}, [] -*• -0-, { } -> -0-, sam-, -govor-. Poleg zloženk z (zloženskimi) priponami pa so v skupino dvomorfemsko- obrazilnih iz obravnavanih uvrščene še tiste samostalniške, ki imajo sicer (izpeljavno) priponsko obrazilo, vendar pa je sam pridevniški prilastek za- imensko izraženega vršilca dejanja, stavčnega osebka, npr. sam-o-hran-ilka ч— \tista, fci] hrani\-0\ .sam{-a}, [] -> -ilka, { } -> -0-, sam-, -hran-: Ona sama hrani Ona hrani, drugi ne -> Samo/le ona hrani (prim. 1.1.1.1.2). Pri razvrščanju zloženk med eno- ali dvomorfemskoobrazilne je bila torej odločilna tudi njihova skladenjskopodstavna zgradba, ali bolje, njihova mož- nost skladenjskopodstavne uresničitve. — Glede na besednovrstnost jedrne predmetnopomenske besede iz хг, se pravi iz prilastkovnega dela SPo, ločimo zloženke, ki so nastale ali iz glagolskega ali iz samostalniškega jedra. 1.1.1.1 Zloženke z besedotvornopodstavnim jedrom iz glagola je mogoče ločiti na več skupin glede na slovnično- in predmetnopomenske lastnosti do- ločujoče sestavine sam-,6 skratka predvsem glede na njeno pomensko pod- stavo.7 6 V SSKJ 4, 569—570, je mogoče o redakciji besede sam kritično spregovoriti s stališča praktično vseh slovarsko pomembnih vidikov. Enakoglasno, tj. dvogeselno predstavitev, ki sedaj, kot kaže, temelji le na stilistični prozodični varianti, sam -a -o tudi -6, vezani na sam,1 bi lahko okrepili z besednovrstno določitvijo, seveda če bi ustrezno izčistili tudi primere; sedaj sta namreč obe gesli uvrščeni med zaimke (brez natančnejše določitve), čeprav gre pri sam,1 kot bomo videli (gl. npr. op. 10), lahko tudi za polnopomenski, žal neizkazani pridevnik ali povedkovnik stanja s so- pomenko 'osamljen'; v členkovno geslo bi bilo treba združiti vse členkovne pomene, sedaj raztresene tudi v gradivu gesla sam,1 zlasti od 4. pomena dalje, in jih ustrezno pomensko povezati s pomenom zadržka (s. že), npr. sam (že) njegov nastop je bil izreden (sedaj 4. za drugo //), s poudarnim pomenom (s. prav), npr. j...j predsednik sam (prav predsednik) pa se je znašel v zelo neprijetnem položaju (sedaj 4. za dru- go //), z izvzemalnim pomenom (primeri s frazeološko zvezo sam svoj (s. samo/le svoj) iz 6. pomena, nekatere zveze iz 5. pomena, npr. samemu ali sam (samo/le) sebi naj pripiše idr. Vprašljiva je ustreznost vsaj nekaterih slovničnopomenskih dopolnil raz- lagam, t. i. kvalifikatorskih pojasnil, npr. dopolnilo 5. pomena >v zvezi s se poudar- ja / . . . / « : iz primerov bi se sicer dalo sklepati, da je s se mišljen povratnoosebni za- imek, čeprav se v naslonski obliki v poudarnem pomenu ne more pojavljati (tip sam sebi naj pripiše). Kot bomo videli kasneje (gl. op. 10, 12 idr.), zlasti za prvi in drugi pomen sam,1 so primeri pomensko neurejeni, prav tako razporeditev poševnic (kot pomensko ločevalnih znamenj). Zlasti neustrezna je izrazna podoba razlag, npr. glede uvrščevalne besede, saj ta določa besednovrstnost gesla: z besedami kot >izraža. . . , poudarja . . . « , ki se vrstijo pri vseh pomenih sam1 in sam2 razen pri 6., ki je predstavljen sopomensko, je ta podatek zabrisan, čeprav gre tudi npr. za prave (polnopomenske) pridevniške besede. Pri razlagah se vsaj implicitno pojavl ja tudi dvojedrnost (dve uvrščevalni besedi), npr. že prvi pomen 'izraža, da je kdo brez stikov, povezave a U ni skupaj z drugimi'-, priredni protivni veznik ali omogoča dvojni pomen 'ki je brez stikov . . . ' in 'ki ni skupaj z drugimi'. Skratka besedo sam bi bilo treba redigirati ponovno in jo predstaviti na eni strani kot polnopomensko pridev- niško in samostalniško besedo, ugotoviti razmerje do prislova, na drugi pa kot (globinsko) členkovno z različnimi pomeni in zato tudi različnimi členkovnimi so- pomenskimi povezavami. 1.1.1.1.1 Zloženska sestavina sam- je nastala iz samostalniške besede sam, ki je v SPo v vlogi povedkovega prilastka, npr. sam-o-hod-ec <- \iisti, ki] hodi\-01 sam{-0}, [] -* -ec, { } -> -o-, sam-, -hod- (razvrstitev sestavin dvodelne besedotvorne podstave izhaja iz pravila, da je določujoča sestavina vedno 7 Za neločevanje po jmov skladenjska podstava (pretvorbena varianta tvorjenke), pomenska podstava (tudi globinski pomen skladenjskopodstavnih členov) in morda še slovarski pomen (pomenskosestavinska razčlenitev besed s korenom) gre pri V. G j u r i n u , nazadnje v razpravi Priponsko obrazilo -aš v slovenščini, SR 1985, 194 do 222, saj vse te pojme poimenuje z govorna podstava (GP), ki jo razume tudi kot nesistemsko (govorno) sestavino jezika, npr.: »GP teh zloženk [tip dolgoprogaš] pa bi utegnila biti (globinsko) žargonska oz. neformalna j...j s premim predmetom: 'kdor teče dolge proge , kakor kažejo primeri kot kopjaš 'kdor meče kopje' / . . . / « , 206. — S takimi bol j ali manj slovarskimi opisi se umikamo iz pretvorbene predvidljivosti besedotvornih, zlasti obrazilnih sestavin in smo spet npr. pri Miklošičevih in Brez- nikovih zanimivih, vendar pretvorbeno nepredvidljivih pomenskih opisih tvorjenk (za Miklošiča prim, delo iz op. 3, za Breznika iz op. 15). S tvorbeno-besedotvornega vidika se mi zdijo nesprejemljive povezave npr. med frakcionaš in »pretvorbenim« opisom 'kdor dela frakcije', če imamo sploh še opravka s skladenjskim pretvorbenim besedotvorjem; da bi zedinjaš lahko nastal tudi iz 'član (neodvisne delaosko-kmečke skupine) Zed in j en j e , »(če dopuščamo krnjenje -enj-)«, 207 (v op.), da je zelenašu »govorno podstavo (GP) najbolje iskati v smeri Skokove / . . .J razlage na zelen(b) prodat JKosmet/ ili ponuditu, 207, je seveda mimo tega, kar se v slovenskem besedo- tvorju začenja s Toporišičevo razpravo Besedotvorna teorija, SR 1976, 163—179, in njegovo slovnico 1976, da o kasnejših prizadevanjih po dograjevanju pretvorbeno- tvorbene predvidljivosti ne govorim. Ker se Gjurinova kritična stališča v zvezi z mojo disertacijo Zloženke v sloven- skem knjižnem jeziku (Ljubljana 1983, 499 str.) ob obrazilu -aš povezujejo z razume- vanjem besedotvorne teorije, sem dolžna nanje odgovoriti. Če ne izhajam iz pragmatičnega stališča, se mi ne zdi tako popolnoma samoumev- na trditev, da >rokometaš ne spada med zloženke« (Gjurin, 206). Zgradba tvorjenke rok-o-met-0 [to, da) meče[-e\ žog{-o), [] -o, { } -> -o-, rok-, -met- je glede na SPo lahko enaka tvorjenki rok-o-met-aš •*- [tisti, fci[ meče[-e] žog{-oj, |[ -> -aš, { } -> ->• -o-, rok-, -met-: v obeh primerih imamo opravka s pripono, le da je njena izrazna podoba enkrat končniška, neglasovna -0, drugič pa izrazno samostojna (glasovna) -as. Ta formalni (oblikovni) vidik je bil tudi podlaga za uvrstitev tvorjenke v besedilnem delu disertacije (161) med zloženke s samo zložensko pripono (izpeljanke *metaš ni- mamo). Ker pa je obrazilo 0 hkrati tudi končnica in samo kot končnica v besedo- tvornem poteku sestavina podstave obrazila nove tvorjenke, je tvorjenke tipa (roko)- -met-o-aš (-0 je seveda izgubil končniško vlogo) mogoče uvrstiti tudi med drugo- stopenjske, kot sem to storila v gradivnem delu disertacije (215). Gjurinovo kritično stališče do predstavljenih podskupin besedotvornega pomena 'tisti, ki je povezan s kom, s čim' (disert. 316—317) pa kaže dvoje : da avtor ustreznega dela disertacije verjetno ni natančno prebral in da postavlja v vzročno-posledično razmerje jezikovna dejstva, ki takega razmerja ne tvorijo. Tako je avtor spregledal delitveno merilo, ki v disertaciji ločuje podskupini, predstavljeno z uvodnim stavkom: »Obrazilni del GP povezan z se različno realizira, odvisno od pomena dela podstave, ki se mu dodaja priponsko obrazilo; ta je lahko nastal iz poimenovanja (podč. avtorica): a) / . . . / « (316). V tem primeru torej ni šlo za predstavitev strukturno različnih prepisnih možnosti SPo (v disertaciji po Toporišiču GP), ki jih razlaga Gjurin. (Mimogrede: Je peto- kolonaš res samo 'kdor je v peti koloni'? (Gjurin, 206.) Ka j pa, vsaj teoretično, iz pete kolone, za peto kolono in morda še kaj ) ; različna globinska zgradba SPo namreč ne more vplivati na izrazno in razvrstitveno možnost (neizpeljavne) pripone v raz- merju do (izpeljavnega) priponskega obrazila, kar me je v konkretnem primeru za- nimalo. Na svoje razmišljanje v op. 73 o merilih, »po katerih so bila izbrana priponska obrazila« (453) v SS 1976. 136, 137, pri podskupinah c) in a), sem vsaj deloma odgo- vorila v besedilu, 316; tako je v disertaciji ugotovljeno, če se omejim samo na vpra- šanje, ki se tiče Gjurinovega članka, da je obrazilo -aš pri obravnavanih primerih leva, določana desna,8 torej sam-, -hod-). Če zanemarimo ujemanje, pa bi nas obglagolski položaj samostalniške besede sam lahko pripeljal prek prislov- nega določila do prislova: (On) hodi sam. Kako hodi? Sam (hodi). Vendar zanikana sopomenska možnost besede sam 'brez drugih' odpira pot v stavčno zanikanje (On) ne hodi z drugimi, kar pa posredno utemeljuje samostalni- škost besede sam z globinskim prirednim pomenom orodnika (On) in drugi ne hodijo, torej (On) hodi sam / *(On) hodi s sabo -> *(On in on) hodi(ta skupaj). Vršilec dejanja nima hkratne soudeležbe, nima nikogar, ki bi hkrati opravljal enako dejanje, razen seveda sebe samega. On brez drugih: On z drugimi, torej On s sabo; tako še sam-o-hod-en/-ka, sam-o-stan-0 <- [tam, kjer\ stanuje[-e\ sam{-0}, [] -0, { } -> -0-, sam-, -stan-, 'stanuje brez dru- gih -> Ne stanuje z drugimi On in drugi ne stanujejo; sam-o-trž-en [tak, Ar 1J trguje[0j sum{-0} ; 'Trguje brez drugih —> Ne trguje z drugimi (skupaj) -> On in drugi ne trgujejo'. Glagol v SPo je neprehoden. Od obravnavanega je treba ločiti pomen besede sam, ki je navidezno blizu, ni pa skladenjskopodstavni. Beseda sam je namreč povedkovnik, torej v skladenjski vlogi povedkovnega določila, lahko tudi s sopomenko v poved- kovniku stanja 'osamljen', npr. Ostala je sama 'osamljena'9 : Rada je sama 'brez drugih'. In še primer za pridevniško vlogo — prilastek ob samostalniku: Sama ženska ne more v ta lokal 'brez drugih' : Sama ženska je lahko nesrečna (vendar verjetno iz Ženska je sama nesrečna, torej iz povedkovnika).10 iz besedotvornega pomena 'tisti, ki je povezan s kom, s čim' neizpeljavna pripona, ko se razvršča na del besedotvorne podstave, nastale iz enote »za prostorsko razsežnost«, 316, npr. (dvo-)*metr-aš : (peto-)kolonaš; primeri za drugi tip še iz SS 1976, 136—137, čet-aš, sekt-aš, bunker-aš, front-aš, orjun-aš. 8 Tako se tudi znotraj besede (zloženke) potrjuje T o p o r i š i č e v o razvrstitveno pravilo, s katerim je definiral pridevniško besedo kot primarno določujočo (prilast- kovno) sestavino jezika — pridevniški prilastek je namreč vedno levo od samostal- niškega jedra, prim. SS 1976, 252; o razvrstitvi sestavin besedotvorne podstave zlo- ženk prim. A. V i d o v i č - M u l i a , Zloženke s pomenom lastnosti delov organizma, SR 1983, 359—374. 9 Pomen 'neporočena' je frazeološki, tudi SSKJ 4, 569, ga navaja v t. i. frazeo- loškem gnezdu. 10 Primere za obravnavani pomen najdemo raztresene v slovarskih zvezah za raz- lagami s številkama 1 in 2; tudi stanjski pomen, sopomenka 'osamljen', ni ločen od nestanjskega. Začetnemu primeru 1. pomena vsi so odšli, spet sem sam, ki ima lahko sopomenko 'osamljen', sledi primer želel je biti sam z njo, ki ne izkazuje te sopomen- ske povezave; zveza čisto, e k s p r. strašno sam, navedena za isto razlago brez po- menskega ločevalega znamenja, pa je seveda sopomenska z osamljen; 1'razeološka zveza pohiti, otroka sem pustila samega 'brez varstva', je prav tako navedena v okviru 1. pomena brez pomenske ločitve. Zakaj pa je zveza na obisk je prišel sam za poševno črto (pomenska ločitev), tudi ni jasno itd. Pomensko zmešnjavo izkazujejo pri- meri za razlago 2. pomena »izraža, da kdo dela, je brez pomoči, sodelovanja dru- gih« — (prav »ki je brez pomoči , sodelovanja drugih«); že prvi primer pri tem priza^ devanju je bil sam dopušča tudi sopomenskost samo/le on je bil pri tem prizadeva- nju -*• samo/le on si je prizadeval; drugi primer izraža pomen sposobnosti — otrok že sam hodi; s sledečim primerom naredi, ugani, znajdi se sam in z nekaterimi, raz- tresenimi za poševnicami, kot pravico ima, da se odloči sam, ali biti, igrati sam proti trem, sili beseda sam po vlogi med prislove (kako) s protipomenko 'z drugimi (sku- paj) ' . Za predstavitev celovite skladenjske vloge pridevnika sam manjkajo primeri tega pridevnika v (obsamostalniškem) prilastku, npr. že omenjeni Sama ženska ne more v ta lokal ali (drugotni) stanjski pomen Sama ženska je nesrečna. 1.1.1.1.2 Na videz (površinsko) gre za enak pomen besede sam v SPo, npr. sam-o-goDor-0 <- [to, da] govori]-o] sam{-0}, [] ~> -o, { } -> -o-, sam-, -govor-; sam-o-golt-0 [tisti, ki] golta[-0] sam{-o}, [] -> -o, { } -> -o-, sam-, -golt-. Kot kaže pretvorbeni postopek, pa so njene formalne lastnosti pridevniške, saj se kot prilastek razvršča ob osebnem zaimku on, torej on sam: [On) govori sam<- On sam govori On govori, drugi ne govorijo -> Samo/le on govori. Dejansko je torej pridevniška beseda sam sopomenka z izvzemalnim členkom samo/le, kar dokazuje pretvorba v samostojno stavčno enoto.11 Sam se kot pridevniška beseda v prilastku mora razvrstiti ob zaimensko izraženega vršilca dejanja (on) ; če bi vršilcc dejanja ne bil izražen, bi se členkovni pomen lahko nanašal na dejanje samo, kar pa seveda ne ustreza dejanskemu pomenu tvorjenke: Samo govori Ф Samo on govori. Tako še: sam-o-hot-en [fat, ki] hoče[-o] sam{-o}, 'Samo/le on hoče <- On hoče, drugi nočejo'; sam-o-vlad-je ч - |*o, da] vlada[-0] sam{-0}, 'Samo/le on vlada 4- On vlada, drugi ne vladajo'. V obravnavanem strukturno-pomenskem sklopu SPo pa se pojavljajo tudi zloženke z (nezloženskim) priponskim obrazilom, npr. sam-o-hran-ilec/-i-lka (*-ec/*-ka) (prim. 1.1.1); sam-o-vlad-a/-ar/-anje, sam-o-založ-ba [to, da] za1oži]-o] sam{-0}: On sam založi 'Samo/le on založi on založi, drugi ne založijo' ipd. Uvrstitev takšnih primerov med obrazilno dvomorfemske zlo- ženke je mogoče utemeljiti s prilastkovno vlogo in členkovnim pomenom besede sam. Obravnavana raba in pomen pridevniške besede sam ni samo skladenjsko- podstavna, saj so običajne tudi zveze kot npr. Predsednik govori ves čas sam <— Predsednik ves čas govori, drugi ne govorijo -> Samo predsednik ves čas govori.12 1.1.1.1.3 Naslednji primeri imajo v SPo tožilniški povratnoosebni zaimek sebe, ki ga razvija pridevnik sam, npr. sam-o-ljub-je -> [to, da] ljubi[-o] sam{-ega (sebe)). Za razliko od prejšnje skupine, ko je sam razvijal vršilca dejanja (stavčni tvorni osebek), pa pomen tovrstnih zloženk veže pridevnik sam v SPo le na tožilniški povratnoosebni zaimek sebe. Y tipu Ljubi samega sebe pridevnik sam izvzema cilj dejanja, stavčni predmet: Ljubi samega sebe Ljubi sebe, drugih ne ljubi -> Ljubi samo/le sebe. Globinski pomen izvzemalnega členka samo/le modificira samo cilj dejanja. Tako še sam-o- -drž-ec/-je/-en [tisti, ki/to, da/tak, fci] drži[-o] sam{-ega (sebe)), 'Drži samo le sebe'; sam-o-paš-o, sam-o-sil-je/-stvo/-ost/-en, sam-o-velič-je, sam-o- -vez-en <- [tak, fci] veže[-o] satn{-ega (sebe)), 'On sam veže sebe'.13 11 O stavčnem globinskem pomenu členkov prim. SS 1976, 384. 12 Tudi za ta pomen najdemo v SSKJ primere v okviru drugega pomena, npr. pri tem prizadevanju je bil sam (več v op. 10). 13 Primeri z zvezo tipa sam(-ega) sebe ali sam(-emu) sebi, ko je sam po funkciji izvzemalni ali poudarili členek, so v SSKJ zbrani v 5. pomenu. Razlagalna (v SSKJ kvalifikatorska) pojasnila so pomanjkljiva ali neustrezna, prav tako razlaga. Oboje razčlenjujemo po zaporedju v SSKJ: a) razlaga poudarja odnos do osebka je vsaj pomanjkljiva, saj gre predvsem za izvzemalni in ne samo poudarni pomen 'samo sebe / samo on'; b) v zvezi s se gl. op. 6; c) predložnost in nepredložnost zveze je neodločujoča; pomensko vplivna je le ime- novalniška ali neiinenovalniška oblika pridevniške besede sam: imenovalniška se veže na stavčni osebek on sam in zato je 1.1.1.1.4 Beseda sam je v SPo prislovno določilo; glagol je prehodni in zahteva še tožilniški ali (redkeje) dajalniški predmet v obliki povratnooseb- nega zaimka sebe/sebi, npr. sam-o-gib-0 ч - [to, da[ giba[-e\ {(sebe)} sam{-0}, [] —> -0, { } -o-, sam-, -gib-: (On) giba sebe sam '... brez pomoči ч- Ne da bi mu (drugi) pomagali / Tako, da mu (drugi) ne pomagajo'; ta zveza pa nam omogoča prek prislovnodoločilne vloge tudi prislovno razlago besede sam, seveda če odmislimo njeno oblikovno lastnost, tj. ujemanje. Tako še: sam-o- lep-ni (tudi z izpeljavnima priponama -ilni/-ljiv) ч— [ta, fcij lepi[-0 (sebe)] sam{-0}, sam-o-mor-0 ч— [to, da] mori[-0 (sebe)] sam{-0}, sam-o-seD-ec/en/-ka, sam-o-prid-0, sam-o-uk-o, sam-o-zo-an idr. Dajalniški povratnoosebni zaimek sebi imamo v zloženkah kot sam-o-plač- -en ч- [tak, ki] plača[-0 sebi] sam{-0}, [] - » -en, { } -> -o-, sam-, -plač-; po- dobno tudi sam-o-všeč-en. Taki so tudi primeri z nezaimenskim predmetom, npr. Bolnik premika noge sam ч— Bolnik premika noge brez pomoči (dru- gih) 4— ne da bi mu (drugi) pomagali / (tako) da mu (drugi) ne pomagajo. Sam izraža sposobnost vršilca dejanja, da dejanje opravlja brez pomoči drugih (kako). Pomen izpostavljanja sposobnosti za opravljanje dejanja je lahko vezan tudi na neprehodne glagole, npr. Otrok že hodi sam, misli sam; sam 'brez pomoči (drugih) ч - ne da bi mu (drugi) pomagali'. — Opustitev »prislovne besede« sam povzroča pomensko dvoumnost, npr. Bolnik se že premika : Bolnik se že premika sam ali Otrok hodi : Otrok že hodi sam. Brez besede sam je povedi mogoče razumeti tudi samo kot sposobnost (pre- mikanje, hoja) ne glede na samostojnost. 1.1.1.1.5 Y SPo je zelo pogosta beseda sam, ki zahteva pomensko dopolnitev s predložnim zaimkom od/iz sebe; gre torej za frazeološko zvezo sam od/iz sebe 'spontano', ki ima v prislovnem določilu vlogo frazeološkega prislova. Pomensko gre za dejstvo, da je vzrok za dejanje v samem vršilcu dejanja, npr. sam-o-dej-en ч— [to, da] deje[-o] sam{-0 (iz/od sebe)), za svoje dejanje nima pobude od zunaj, nima pomoči od zunaj, sam pobudi in vzdržuje deja- nje. Primerov je precej: sam-o-drč-o ч - [tisti, ki/to, da] drči[-e[ sam{-0 (od/iz sebe)}, sam-o-frč-0, sam-o-glas-o/-en, sam-o-nik-el, sam-o-rast-en, sam-o-rod- ek/en/-ka, sam-o-strel-0, sarn-o-stoj-en, sam-o-teč-en, sam-o-tok-0, sam-o-var-o, sam-o-ožig-0, sam-o-živ-0 idr. — Tudi sicer, ne samo v SPo, je obravnavani tip vezan na prislovno določilo, npr. Naprava deluje sama od/iz sebe ipd.14 1.1.1.1.6 Pregled skladenjskopodstavnih slovnično- in predmctnopomenskih lastnosti določujočega člena sam-: 1. Samostalniška beseda sa?n je v poved- kovem prilastku SPo, tip sam-o-hod-ec (gl. 1.1.1.1.1); 2. pridevniška beseda č) navadno ujemajoč se D sklonu ohlapno in tudi prvi primer samemu ali sam sebi naj pripiše bi bilo treba prikazati ločeno: prvič gre za globinsko zvezo on sam naj pripiše sebi (samo/le on...) drugič za (on) naj pripiše samemu sebi (... samo/le sebi). In če se vrnemo k slovarski razlagi poudarja odnos do osebka, se to razmerje do osebka izpostavlja v prvem primeru neposredno (on sam), v drugem pa morda le prek povratnoosebnega zaimka (samega sebe). 14 Y SSKJ so tovrstni primeri navedeni pod prislovno razlago » i z raža . . . « v 3. po- menu, npr. lasje se mu sami kodrajo, kot pomenski odtenek za dvema poševnieama pa primeri s predložnim povratnoosebnim zaimkom (od) sebe, npr. stara peč se je podrla sama od sebe; tu se ponovno pojavi ohlapno razlagalno pojasnilo »v zvezi s se« (gl. op. 6), tudi razlaga »poudarja tako dogajanje« bi lahko bila konkretnejša, saj gre za pomen 'brej zunanje pobude/vzdrževan ja'. sam v SPo z globinskim pomenom izvzemalnega členka samo/le modificira: a) vršilca dejanja, stavčni osebek, tip sam-o-govor-o (gl. 1.1.1.1.2); b) cilj de- janja, stavčni predmet, tip sam-o-ljub-je (gl. 1.1.1.1.3); 3. prislovna beseda sam je v SPo a) prislovno določilo, tip sam-o-gib-0 (gl. 1.1.1.1.4); b) jedro prislovne besedne zveze v prislovnem določilu, tip sam-o-dej-en. 1.1.1.2 Zloženke z besedotvornopodstavnim jedrom iz samostalnika so last- nostnosestavinske — samostalnik iz SPo poimenuje sestavine organizma,15 pri- devnik sam pomeni 'brez drugih', npr. sam-o-glav-o <- [tak, ki im a] sam(-o} glav{-o}, 'Je brez druge glave, nima še druge glave'; pomen je metaforičen 'ki ne upošteva drugega, »druge glave«'. (Trditev podpira tudi razlaga v SSKJ — s t a r . svojeglav, trmast.) Tako še npr. sam-o-rok-o, sam-o-nog-e, sam-o- -rog-0 idr. V tem okviru lahko obravnavamo tudi zloženke kot sam-o-srajč-en, sam- -o-kol-en, čeprav njihovi podstavni samostalniki presegajo omenjeni pomenski krog; tudi te zloženke so strukturno enake obravnavanim, npr. sam-o-srajč- -en I tak, ki ima] sam{-o) srajc{-o}, 'Drugega nima'; sam-o-kol-en |/afc, ki ima] sam(-o} kol{-o}, 'Drugega nima'. Kaže, da se pridevnik sam ob ome- njenih samostalnikih pojavlja lahko le v SPo zloženk. — Omeniti je treba še razmeroma pogosto zloženko samosvoj, nastalo iz frazeologizirane SPo: sam-o-svoj-0 •<— [tak, ki je] samj-e) ,SDOJ{-0}, 'samo/le svoj (<-od sebe)'.18 1.1.2 Tako kot za vse zloženke z enomorfemskim, tj. samo medponskim obrazilom velja tudi za take s podstavno prvino sam, da določani del zloženke, če je tvorjen, ni nastal hkrati z zloženko, ampak prej. Zloženke z enomorfemskim obrazilom so največkrat samostalniške, lahko pa tudi pridevniške ali glagolske, ki jih je sicer med zloženkami le nekaj. V jedru obravnavane SPo je torej vedno samostalnik, pridevnik, oba sta naj- večkrat tvorjena iz glagola, ali glagol. Y SPo je beseda sam vedno v vlogi pridevniškega prilastka povratnoosebnega zaimka. — Nadaljnja predstavitev je po sklonskih vezavah. Največ je primerov za t o ž i 1 n iš k o vezavo. Jedro SPo je v glavnem samostalniško, lahko pa tudi glagolsko, npr. sam-o-analiza analiza sam{-ega sebe), { } -o-, sam-, -analiza. Pomensko in globinskostrukturno vzporedni tip imamo v primerih z zložensko pripono, ki zaradi dvomorfemskega obrazila zahteva stavčno skladenjskopodstavno pretvorbo, natančneje: pretvorbo s stavčnim prilastkom, npr. sam-o-ljub-je [to, da] ljubi[-o] sam{-ega (sebe)}. Kot smo videli, je pri stavčnoprilastkovni zgradbi SPo mogoče pridevniško besedo sam razumeti tudi kot prilastek vršilca dejanja npr. samogooor — on 15 Prim. A. V i d o v i č - M u h a , Zloženke s pomenom lastnosti delov organizma, SR 1983, 359—374, kjer je podana skladenjskopodstavna tipologija teh zloženk. Kot posebna pomenska skupina so obravnavane že pri F. M i k l o š i č u (prim, delo iz op. 2), ki jih imenuje posesivne zloženke (394—401), pri A. B r e z n i k u , Zloženke v slo- venščini, Razprave Akademije znanosti in umetnosti II, Ljubljana, 1944, 61, z ime- nom svojstvene zloženke; pri A. B a j c u v delu iz op. 3. 16 Primeri, ki sodijo v obravnavani pomen, so v SSKJ pod 6. pomenom, ki ima pridevniško razlago 'neodvisen, samostojen'. Vendar tudi tam navedeni primeri niso enotni, saj pomeni npr. prva zveza sem sam svoj in ravnam, kakor hočem res 'neodvisen, samostojen', že takoj naslednji primer z zaposlitvijo je postala sama svoja pa da 'se je osamosvojila ' ; pomensko dvoumen pa je tudi tretji primer: poročila se je in postala sama svoja gospodinja, ki dovol juje razlago 'začela je gospodinjiti sama sebi' ali ' . . . in se osamosvojila kot gospodinja' . sam govori. Na skladenjskopodstavni ravni nam seveda samo medponsko- obrazilna zloženka take vloge besede sam ne omogoča; šele pomenska podstava (PP), ki je v tem primeru pretvorba izglagolske tvorjenke iz SPo, nam potrdi pomensko prekrivnost tvorjenk: sam-o-cenzura ч - cenzura sam {-ega sebe}, { } -o-, sam-, -cenzura; PP ч - to, da cenzurira sam sebe / samega sebe, Cenzurira sam sebe ч— On sam cenzurira sebe. Tako še: sam-o-disciplina, -iz- ničenje, -izobrazba, -uničenje, -mučilec, -mučitelj, -obsodba, -očiščenje, -okuž- ba, -presoja, -razvoj, -reševalec, -sežig, -skrunstvo, -tolažba, -utrjevanje, -za- strupljenje, -zatajitev idr.; sam-o-izobraževati ч - izobraževati sam{-ega sebe), { } - > -o-, sam-, -izobraževati; tako še: samoobvladati, -ocenjevali, -očiščevati, -oprašiti, -osvoboditi, -potrjevati, -uresničiti idr. — Y SPo je pogosta tudi d a j a l n i š k a vezava: sam-o-odgovornost ч- odgovornost sam{-emu sebi), { } —>-o-, sam-, -odgovornost-, tako še: sam-o-odpovedovanje, -posmeh, -postrež- ba, -prispevek, -požrtvovanje; sam-o-dopadljiv, -všečen, -zadosten; sam-o- -odtujiti idr. — Primer r o d i 1 n i š k e vezave: sam-o-zavedanje ч - zavedanje sam{-ega sebe}, { } -o-, sam-, -zavedanje. — O r o d n i š k a vezava: sam-o- -dogajanje ч - dogajanje (s} sam{-im sabo}. — P r e d l o ž n o t o ž i l n i š k a v e z a v a : sam-o-zaupanje ч— zaupanje {»} sam{-ega sebe}, sam-o-zaverova- nost, sam-o-zaljubljen. — M e s t n i š k a vezava: sam-o-odločitev ч- odločitev {o} sam{-em sebi}, { } -> -o-, sam-, -odločitev. 1.2 Pri obravnavanih zloženkah je zelo živo vprašanje števila naglasov, kar nam potrjuje, kot bomo videli, tudi SSKJ s svojimi včasih nedoslednimi rešitvami. Po pravilu, veljavnem za vse podredne zloženke, je vedno naglašena do- ločana, načeloma desna sestavina zloženske besedotvorne podstave, v našem primeru sestavina desno od sam-. Sicer pa izhajamo iz spoznanja, da je šte- vilo naglasov v zloženki odvisno od njene morfemske zgradbe in pa od vrste zloženskega besedotvornega procesa.17 Enonaglasne, z naglasom na desnem delu besedotvorne podstave, so te zloženke tedaj, ko so obrazilno dvomor- femske, O —> M + P, pripona pa je zloženska ali bolje neizpeljavna. Nekaj pri- merov: samodejen, samodfč, samoffč, samo gib, samohodec, samolépen, samo- gôlt, samogôvor, samohôten, samorašč, samosévec, samostan, samostojen, sa- motok, samovid, samoživ, samovar, samotfžen ipd.; samoglàv, samorog, samo- nôg, samorôk, samosvoj, samokôlen, samosrdjčen idr. Gre torej za zloženke, ki so že stare, saj jih zasledimo npr. pri Metelku, Miklošiču, Brezniku, vse do najnovejšega časa. Vse tiste zloženke pa, ki imajo samo medponsko obrazilo, O M, so dvo- naglasne, z naglasom tudi na določujoči sestavini sam-. Nekaj primerov: sa- moanaliza, sàmocenzûra, samodisciplina, sâmogradnja, samoizničenje, samo- založba, samooskrba, samoosvoboditi, sâmoovâditi, samorazkrojiti, sâmoodpô- ved, sâmoposmèli, samozadovoljiti idr. Gre torej za novejše zloženke, pri Miklošiču (1874) npr. jih še ne zasledimo, prav tako ne pri Brezniku.18 17 O številu naglasov in naglasnem mestu prim, razpravo A. V i d o v i č - M u h a iz op. 15, kjer je predstavljena tudi teorija J. T o p o r i š i č a o številu naglasov pri zloženkah iz njegove razprave O eno- in večnaglasnosti nekaterih besednih kategorij. Glasovna in naglasna podoba slovenskega knjižnega jezika. Maribor 1978, 211—222 (v op. 28, str. 369—370). Po tej teoriji imajo zloženke z glagolom v (govorni) podstavi en naglas, zloženke iz dveh samostalniških besed pa dva (z nekimi posebnostmi). 18 Prim, dela iz op. 3. 15. Zanima nas, kako se predstavljena izhodišča glede števila naglasov uje- majo z rešitvami v SSKJ. Pomanjkljiva je že naglasna rešitev pri geslu samo ..., saj se glasi: samo ... ali samo... 'proi del zloženkgre namreč za dejstvo, da eno- ali dvonaglasnost ni poljubno zamenljiva; kot smo videli, jo je mogoče vezati na strukturni tip tvorjenke. Tudi razvrstitev v okviru omenjenega gesla ne izkazuje nobenega merila glede števila naglasov.19 Čeprav se v mnogih primerih pri konkretnih geselskih rešitvah število naglasov v SSKJ ujema s postavljenimi izhodišči, je vendar več tudi nera- zumljivih rešitev. Tako imamo v SSK] primere z enim naglasom, ko bi po naših merilih pričakovali dva: samolàsten (čeprav iz SPo lasten samemu sebi), enako samolàstnost, samooblâsten, samouničeviiti, samouničujoč (ob ustrez- nem samouničiti se, sdmouničenje idr.). Primeri v SSKJ z dvema naglasoma ob pričakovanem enem: sàmonôsen (<~ tak, ki nosi sam), samoumeven, tudi samoumevnost, samoumljiv, sàmovôzen, samodržavje, samodržaven, sâmo- skrûmba (čeprav samoskrunstvo). Popolnoma nedosleden v smislu zastavljenih naglasnih izhodišč pa je Slo- venski pravopis iz leta 1962, ki ima za vse strukturne in pomenske tipe zlo- ženk en sam naglas, in sicer na zadnjem delu besedotvorne podstave: enona- glasen je tip samoizobrazba ali samodisciplina, samoodpôved, samopoveličanje kot tudi samodržec, samohodec, samonôg, samoljuben, samogôoor ipd. 10 Tudi pomensko je geslo predstavljeno pomanjklj ivo, saj manjka več tipov, npr. vsaj, ko je sam po vlogi pridevniška beseda, po pomenu pa členek, npr. samogovor, samoljubje, ali tip, ko je sam po vlogi in pomenu samostalniška beseda, npr. samo- hodec *- tisti, ki hodi sam. SUMMARY On the generative and transformational levels of word formation, the compounds having sam- as their determining constituent do not di f fer from any other hypotactic compounds; the structure of their underlying syntactic base is x t / x 2 (x t being the nucleus of the syntactic base, x 2 being its expanding element), with two possible transcriptions: if X[ -> Zaim ( = pronoun), then always x 2 - > Sp ( = subordinate attributive clause); if X! - * —Zaim (nonpronoun), then x 2 - * —Sp (nonclausal attri- bute). Thus, both structural types of hypotactic compounds are involved: the a f f ixa l ly bimorphemic compounds, e. g. sam-o-hod-ec (cf. knjig-o-vez-в), and the af f ixal ly monomorphemic compounds, e. g. sam-o-cenzura {cf. avt-o-garaža). These compounds are at least partially specific in that their syntactic base po- tentially contains an object (a personal reflexive pronoun) which, in the compound, is morphemically unexpressed. Via what is formally an adjectival attribute, the meaning of sam- as a particle is introduced into the syntactic base. Another possible syntactic-base relationship is demonstrated b y sam -a -o functioning as a subject/ object complement. The syntactic-base nucleus of the a f f ixa l ly bimorphemic hypo- tactic compounds my be either a verb or a noun. The compounds whose word-forming base has a verbal nucleus are characterized b y syntactic bases in which the component sam- exhibits the following properties as regards its grammatical and lexical meaning: (1) The substantive sam is the subject/object complement of the syntactic base, e. g. sam-o-hod-ec ч - tisti, ki hodi sam, 'brez drugih' ( = the one who walks alone, 'without others', antonym 'together with others'). (2) The adjective word sam in the syntactic base has the underlying semantic content of a restrictive particle (a down-toner) samo/le 'only, merely' ; it modifies (a) the agent, the subject of the sentence, e. g. sam-o-gooor-0 'soliloquy' ч - to, da govori sam ( = the fact that he speaks alone): (On) govori sam ч - On sam govori ч - On govori, drugi ne govorijo -> Samo/le on govori (— (He) speaks alone ч - Не alone speaks ч - Не speaks, others do not speak - > Only he speaks) ; (b) the goal of the verbal action, the object of the sentence, e. g. sam-o-ljub-je 'self-love' ч to, da ljubi samega (sebe) ( = the fact that he loves his own self (him- self)) : Ljubi samega sebe ч- Ljubi sebe, drugih ne ljubi -* Ljubi samo/le sebe (= (Не) loves himself ч - (Не) loves himself, (he) does not love others - * (He) loves only him- self). (3) The adverb word sam in the syntactic base functions as (a) an adverbial modifier, e. g. sam-o-gib-в 'automaton' ч - To, da giba (sebe) sam, 'brez pomoči ч - Ne da bi mu pomagali' ( = the fact that (it) moves (itself) by itself, 'without help ч - without someone/something helping it') ; (b) the headword of an adverbial phrase modifying the verb, e. g. sam-o-dej-en 'automatic' ч - to, da deje sam (od/iz sebe), 'spontano' ( = the fact that (it) acts by itself, 'spontaneously'). The compounds whose word-forming base has a substantival nucleus belong among part-quality compounds (bahuvrihi compounds) — the noun in the syntactic base denotes a part of the body, e. g. sam-o-glav-e 'self-willed, headstrong'. Most a f f ixa l ly monomorphemic compounds (i. e. those having just an interfix, a linking morpheme) have in their syntactic base a verb governing a noun in the accusative case, e. g. sam-o-analiza; but the genitival, locative, instrumental, or pre- positional-accusative rection is also possible. Many af f ixal ly monomorphemic com- pounds are verbs, e. g. sam-o-obtožiti. The number of stresses in the above compounds is predictable. As in all hypotactic compounds it depends on the morphemic structure of the compound word, particu- larly on the type of the suf f ix (more precisely, of the suff ixal formant). The a f f ixa l ly bimorphemic (i. e. interfix-suffix) compounds with a nonderivational suf f ix (samo- hodec, samomör; samonög) have the expected single stress on the second constituent (on the right-hand part of the word-forming base). The compounds with just the interfix formant (the linking morpheme) have two stresses, e. g. sàmoanaliza, sâmo- ovâditi.