Izhajajo vsako jutro.
Veljajo do ^ konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10'—. Mesečno K 3'50.
Posamezna številka ‘20 v.
Oglasi po dogovoru.
Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“. Dunajska cesta št. 7.
Telefona št. 180.
Uredništvo je strankam na lazpo-lago od 6—7. ure zvečer.
Št. 34.
V Ljubljani, sobota dne 10. avgusta 1918.
Leto I.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 9. avgusta. (K. ti.) Uradno.
Na italijanski fronti je dobil artiljerijski boj na ozemlju Sedem občin posebno moč.
V Albaniji se je bojno delovanje poleglo.
Šef gen. štaba.
. X-
* *
Italijansko vojno poročilo.
Dunaj, 9. avgusta. Iz vojnega tiskovnega stana javljajo: Italijansko vojno poročilo dne 7. in 8. avgusta:
Severno Col del Rosso je pognala naša smela patrulja sovražno stražo v beg, je ujela nekoliko sovražnikov in zaplenila eno strojno puško. V noči 7. avgusta je zopet poskusil sovražnik po kratki pripravi z artilerijo napasti našo postojanko na Cornonu. Ker pa je naša artilerija hitro uposegla in je infanterija krepko sunila, se je napad izjalovil. V dolini Lagarina, v Valarsi in v kotlini Asiaga so zadevale naše baterije sovražne kolone in središča sovražne delavnosti.
Nemško vojno poročilo.
Ofenziva Angležev med Ancro in Avro. — Nemci sestrelili 30 sovražnikovih letal.
Večerno poročilo.
Berolln, 9. avgusta. (K. u.) Uradno.
Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta.
Med Ysero in Avro ponoči živahno topniško delovanje. Jugozahodno Yperna in južno Aisne so sledili zelo močnemu ognju sovražni delni napadi, ki so bili zavrnjeni.
Ob Ancri in Avri je napadal sovražnik včeraj z močnimi silami. Vsled goste megle je vdrl s svojimi oklopnimi vozovi v naše infanterijske in artiljerijske črte. Severno Some smo vrgli sovražnika v protinapadu nazaj iz naših postojank. Med Sommo in Avro so ustavili naši protinapadi sovražni naskok vzhodno črte Morcourt—Harbon-nieres — Caix — Fresnoy — Contoire. Izgubili smo ujetnikov in topov. Med ujetniki, ki smo jih dobili, smo ugotovili Angleže in vojake avstralskih in kanadskih pomožnih zborov.
Nad bojiščem smo sestrelili 30 sovražnih letal. Poročnik Loewenhardt si je pribor:! svojo
49.,	50. in 51., dalje poročniki: Udet 45-, 46. in
47.,	baron von Richthofen 33., 34. in 35., in Kooll
31.,	ter 32 , nadporočnik Billek svojo 29 , poročnik Koemecke 23., 24. in 25-, poročnik Auffahrt svojo 20. zmago v zraku.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Na posameznih odsekih Vesle je oživelo artiljerijsko delovanje. Uspešni delni boji na obeh straneh Braisne in v Champagni severovzhodno Souaina.
v. Ludendorff.
* •
Krajevni podatek.
Kraji Morcourt—Harbonnieres—Caix—Fresnoy Contoire leže ob konkavnem loku. ki se začenja ob Sommi nekako 25 km zračne črte vzhodno Amiensa in se konča ravno tako daleč jugovzhodno Amiensa ob Avri. Povprečno bo znašalo tu pridobljeno ozemlje sovražnika 10 km. Harbonnieres je trg, prejšnji kraji pa so vasi.
*
* *
Porušena mesta In vasi v ozemlju, ki so ga Nemci opustili.
„Lokalanzeigcr“ poroča iz Lugana: Barzini popisuje v Xorriere della Sera“ opustošenja v ozemlju, izpraznjenem po Nemcih. V Fere en Tardiennois je vse porušeno, mesta so le še razvaline, po gozdnih potih leže drevesa in veje kot po silnem viharju. V smeri umikajočih se Nemcev se vali na obzorju dim iz gorečih krajev. Tupa-tam se med požarom zasvetijo beli zidovi poslopij in te varajo o življenju .. . Ogenj je uničil gozdove in žetev na poljanah se duši v plamenih. Nič ne uide ognju, le plameni se valijo naprej. . .
Berolln, 9. avgusta. V zapornem vodovju okrog Azorov in zapadno Gibraltara smo zopet potopili pet večjih parnikov in eno jadrnico, vsega 25.000 ton. Z eno potopljenih oklopnic se je Potopilo za pol milijona marek kovanega angleškega zlata.
Enotna ofenziva antante!
. Kodanj, 8. avg. „Morningpost“ piše, da podo alijiranci podvzeli novo ofenzivo, koje pred-'gra je sedanja Fochova ofenziva na zahodu. Antanta žal še dolgo ne bo razpolagala s premočjo človeškega in vojnega materijala, ki je Potrebna za odločilni udarec. Šele ko bodo Ame-r>Čani dospeli v izredno velikim številu, bo mo-Soče misliti na odločilno enotno ofenzivo. „Jour-
nal • s Debats“ pravi, da francosko ljudstvo prič. ije, da vlada pridobi Franciji časten mir: Bojna sreča se bo še dahe menjavala in prilike ne sme vnovič zamuditi.
Nova angleško-francoska ofenziva na zapadu.
London, 8. avgusta. Bonar Law je v zbornici povedal, da se je začela zjutraj nova ofenziva na 20 km dolgi črti od Morlancourta do Montdidiera. Ob treh popoldne so armade zasedle tiste točke, katere so hotele po načrtu-doseči.
Vzeli so 100 topov in ujeli 7000 mož. Napredovali smo za 4—5 milj, na eni točki celo za 7 milj. Strategični pomen zasedenega ozemlja je očividen.
London, 8. avgusta. Reuterjev urad doznava, da se angleško-francosko napredovanje še vrši. Največja globina, ki jo je napredovanje doseglo, znaša 18 km. Naši kavalerijski oklopni vozovi in tanki so napredovali pred črtami. Križišče železnic Sholnes smo skoro dosegli. Do sedaj smo ujeli 10.000 mož.
Zadnji napori Francozov.
Ženeva, 9. avgusta. „Petit Journal“ javlja, da se je Clemenceau izrazil, da so sedanji napori Francije poslednji v tej vojni. Vpoklicanje letnika 1920 se mu zdi zadnji potrebni vojaški ukrep.
8000 švicarskih prostovoljcev v francoski armadi.
„Petit Parisien“ poroča, da je od dosedanjih švicarskih prostovoljcev v francoski armadi padlo že več kot 3000.
Nova revolucija v Rusiji.
Sovjetska Rusija propada.
Dunaj, 9. avgusta. Kakor javljajo „Izvestja“, je bilo v Rusiji spočetka kakih 800 sovjetov. Od teh je danes mnogo nehalo delovati, ali pa so popolnoma izgubili svojo moč in oblast. — Od druge strani javljajo, da je izbruhnila v Rusiji nova revolucija. Vse se je vzdignilo proti boljševikom. V tverski in kazanski guberniji so vrgli boljševtško vlado. V Rjezanu in v Nowgorod!! so boljševike pomorili.
Trocki grozi sovjetskim zastopnikom.
Uradno se poroča, da so Angleži zasedli Arhangelsk. Radi tega objavlja vojni komisar Trocki neko povelje, v katerem pravi, da nekateri zastopniki krajevnih sovjetov nimajo energije in hrabrosti ter takoj pri prvi nevarnosti ubeže, da le rešijo svoje življenje. Taki subjekti da nimajo z revolucijo ničesar skupnega in so izda- • jalci, katere je treba kaznovati s smrtjo. Nadalje ukazuje, da se morajo vsi oni člani sovjeta v Arhangelsku, ki so po zanesljivih poročilih dezer- i terji, prijeti in izročiti revolucijonarnemu sodišču.
Sovjetska vlada prosi pomoči.
Dunaj, 9. avgusta. Sovjetska vlada je izdala oklic na proletarijat vseh evropskih držav, kjer se pritožuje nad entento, da se ni udeležila mirovnih pogajanj v Brestu. Dolži proletarijat, da bo posta! „rabelj svobode“, če ne prepreči enten-tinega nastopa proti boljševiški vladi.
ČehosSovaki napredujejo.
Dunaj, 9. avgusta. Čehoslovaki so začeli prodirati v transbajkalsko ozemlje. Dobili so oja-čenja iz Kitajske in Japonske, zlasti topništvo.
Washington, 9. avgusta. Ameriški češkoslo vaški pomožni odbori, ki šo se interesirali doslej, le za češkoslovaško legijo na zapadni fronti, so sklenili podpirati Čehoslovake tudi v Aziji. Posebno iščejo bolniške strežnice, ki znajo češki ali slovaški, za Vladivostok.
Ženeva, 9. avgusta. „ V zapadni Sibiriji so široki krogi prebivalstva Čehoslovakom sovražni. Čehoslovaki so že povzročili mnoge grozot.
Pariz, 8. avgusta. Glasom poročila „Ag. Havas“ je došla iz Vladivostoka vest, da so se Čehoslovaki morali pritisku močnejših čet umakniti na usurijsko črto.
*
Masaryk ugovarja.
Kakor smo že kratko poročali, je prof. Masaryk poslal ruskemu ministru Čičerinu brzojavko, v kteri ugovarja pordčilotn, da bi se bili Čehoslovaki priklopili protirevolucijonarnemu gibanju. Kot predsednik Češkoslovaškega narodnega sveta je vsem čehoslovaškim polkom ukazal, da se ne smejo mešati v ruske zadeve. Tudi antantinim državnikom je svetoval, naj ohranijo dobre od-nošaje z rusko vlado. Zdi se, da je kak krajevni sovjet dal pod vplivom avstrijskih in nemških spletk napasti češke čete, ki so se potem morale branitj. Ne bo se upiral razoroženju češkoslovaških čet, če se jim dovoli prost odhod na Francosko.
Rusija v vojni z antanto.
Curih. 8. avg. Bolševiški listi že nekaj dni sem nenavadno ostro pišejo proti. Angliji, ktero smatrajo za sovražnika ruske revolucijer „Pravda“ pravi/ da je Rusija pravzaprav v vojni z antanto; ' i
razmere da so se v zadnjem času tako razvile, da je revolucijonarna Rusija resnično v vojni z alijiranci.
Prestoiica Velike Rusije.
Kodanj, 8. avg. Sedanje središče proti revolucije je Samara, ki jo bo baje od antante upostavljena protivlada proglasila za glavno mesto Velike Rusije.
*
Odnošajl Nemčije In Rusije.
Berolln, 8. avg. Pozornost vzbuja, da je bil nemški poslanik v Moskvi Helfferich pozvan v Berolin, da poroča; to se smatja za znak važnih odločitev. Položaj sovjetske vlade postaja negotov in meščanski krogi so vladi povsem sovražni. Delavstvo je vsled pomanjkanja kruha razjarjeno. Seveda ne more nobena stranka v Rusiji računati na to, da ji bo sledila cela država. Velikega pomena je, kakšno stališče bo napram dogodkom zavzela Nemčija. Skoro gotovo je, da se bo temeljno stališče izpremenilo, kajti ni dvoma, da imata Ljenin in Cičerin dobro voljo, s pomočjo Nemčije zopet zgraditi Rusijo.
Berolin, 9. avgusta. Radi dogodkov v Rusiji ni Nemčija storila nikakih političnih ali vojaških ukrepov. Nemčija je sklenila ostati strogo neutralna. Ni še odločeno, da-li se vrne Helfferich še v Rusijo.
^ Stockholm, 9. avgusta. Pri posvetovanju boljševikov z Nemci je izjavil Bronski, da hoče Rusija glede železnic, rudokopov in lesov nuditi Nemčiji vse ugodnosti, mora pa zahtevati, da Nemčija ruskega delavstva ne bi izrabljala.
*
Italijani na Iztočni fronti.
Curih, 9. avgusta. Časniki javljajo z italijanske meje, da zagotavlja „Corriere della Sera“, da se še ni nič; sktepalo o udeležbi italijanskih čet pri podjetjih antante na Koli. Pač pa bo zastopana Italija v Sibiriji vsaj po enem oddelku pomorščakov, ki se sedaj nahajajo v poslaništvu v Pekingu.
Atentat na Helffericha.
Berolln, 9. avgusta. Tukajšnji listi javljajo, da je bil na Helffericha pred odpotovanjem iz Moskve poizkusen atentat. Vest ni utemeljena, vendar je pa položaj zelo resen.
„Kreuzzeitung* piše, da je zelo verjetno, da se zruši vlada boljševikov pod pritiskom političnih protivnikov in antante. Vendar pa je možno, da se zgodi tudi nasprotno. Nimamo povoda, da bi se Vmešavali v boj, ker se želimo razumeti z vsako vlado, ki hoče mir.
' Japonska intervencija.
Köln, 9. avgusta. V bržkone inspiriranem članku piše „Kölnische Zeitung“, da japonsko-ameriški nastop v Vzhodni Aziji za enkrat ni nevaren. Japonci imajo vse drugačne interese: V prvi vrsti, jim gre za to, da si gospodarsko podvržejo Kitajsko. Kar bodo dobili denarja na Kitajskem, bodo potrebovali za zgradbo velikega bro-dovja, ki bo zmožno odločilno poseči v bodoči boj za gospodstvo nad Tihim Oceanom.
Balfour o miru.
London, 8. avgusta. Reüter javlja: Tekom zaključne debate je zahtevala pacifistična skupina, da se je treba zavzeti za dosego miru z večjo odločnostjo. Bivši član liberalnega kabineta, Robertson, je poudarjal, da se nemška vlada nikdar ne bo izrekla za razoroženje, če se je ne prisili do tega z orožjem.
Baifour pravi, da je največje zapreke miru treba iskati v tem, da nemški militarizem ni posledica častihlepnosti kakšnih vojaških oseb, ampak da zastopajo vsi nemški pisatelji, znanstveniki, teoretiki in praktiki nauk, da mora politika vsakega velikega naroda biti osredotočena v želji zavladati svetu. — O Belgiji nočemo reči ničesar druzega, kakor samo pripombo, da se še noben nemški državnik, in če je bilo razpoloženje za mir še tako ugodno, ni izrekel jasno in določno: Mi smo vzeli Belgijo brez vzroka, mi jo hočemo dati nazaj, kakor hitro bo to mogoče, in sicer z vsem, kar smo ji vzeli. Tako niso nikdar govorili. To bi bila edina politika, ki bi mogla zado-voliti pacifiste. Proti Rumunski so se Nemci poslužili iste metode. Rumunov niso le prisilili, da jim plačujejo odškodnino, ampak Nemci so si prisvojili tudi nadzorstvo nad industrijo in so se tako polastili vojaškega in gospodarskega gospodstva.
Tudi mi imamo nekaj zasedenega ozemlja: Del Palestine in Mezopotamije in nemške kolonije. Kdor hoče razumeti razloček med nemško in angleško metodo, naj primerja stanje od nas in od Nemcev zasedenih dežel. Kamor smo prišli mi, smo prinesli varnost; v Mezopotamiji še nikdar ni toliko žita zrastlo in v Palestini še nikdar ni bilo tako dobro, kakor je^ sedaj. Stanje nemških kolonij smo izdatno izboljšali. Naj študiram govore nemških politikov kolikor hočem, jaz ne najdem nobene točke, ki bi omogočila diskusijo o miru. Prepad, ki loči alijirance in centralne države, se ne da premostiti.
Proti pacifistom izjavi, da ne bo mogoče vrniti Nemcem afriških kolonij, kakor sedaj stvari stoje.
Laški letalci nad Dunajem.
Dunaj, 9. avgusta. Danes dopoldne med 9. in 10. uro je priletela od juga skupina laških letalcev, kakih 7 ali 8, nad Dunaj. Krožili so v silni visočini nad južnimi predmestji. Metali so listke veleizdajalske vsebine. Prebivalstvo je ostalo popolnoma mirno. Za obrambo se je ukrenilo vse potrebno.
Dunaj, 9. avgusta. Laški letalci so se vračali iznad Dunaja v smeri proti Dunajskem Novem Mestu. Nad Steinfeldom je eno laško letalo padlo na tla in popolnoma zgorelo.
Dunaj, 9. avgusta. Policijske odredbe so se omejile samo na to, da pobero laške letake. Letake so plačevali ljudje po 20 kron in več. Policijsko ravnateljstvo je izdalo na str žnice potrebna navodila.
Dunaj, 9. avgusta. Laški letalci so metali 3 vrste letakov: bele, kjer pozivajo dunajsko prebi valstvo, naj dela za mir, potem rdeče-bele-zelene (laške barve) veleizdajalske vsebine in pa letake v laškem jeziku.
Dunaj, 9. avgusta. Daljava, katero so letalci preleteli, znaša približno 500 km. Leteli so bržkone preko Jadranskega morja, da se izognejo fronti.
Dunaj, 9 avgusta. Kor. urad javlja
Kar smo že dolgo smatrali za možno in pričakovali, se je zgodilo: sovražni letalci so krožili nad Dunajem.
Oblasti so izdale že pred enim letom navodilo, kako naj se drži prebivalstvo o priliki letalskih obiskov. Takrat sicer niso imeli vsi teh navodil za resna, danes je pa to drugače.
Letalska tehnika je danes silno razvita. Lete lahko tako visoko, da jih obrambni topiči komaj dosežejo. Če že veliki Zeppelini napadejo an-! gleška mesta, je to toliko ložje za mala letala,
! ker jih v višini komaj vidimo. Tako so tudi naš 1 današnji obisk spoznali šele takrat ko je bil že nad Dunajem. V tako višino more priti ie letalo brez bomb.
Dunaj, 9. avgusta. K. u. objavlja vsebino enega letaka:
„Spoznajte Italijane! Če bi hoteli, bi lahko zmetali na Vas neštevilo bomb, toda mi Vam prinašamo le pozdrave laške trobojnice.
Mi Italijani se ne vojskujemo z meščani, z ženami, starci in otroci. Mi se vojskujemo le z Vašo vlado, ki je sovražnica svobode, z Vašo vlado, ki Vam ne more dati ne kruha ne miru.
Dunajčanje! Pravijo, da ste inteligentni ljudje, toda odkar ste oblekli prusko suknjo, ste postali pruski suroveži. Ali hočete nadaljevati vojsko? Z odločilno zmago je tako kakor z ukrajinskim kruhom: Pričakujete je, a umirate, predno pride! Premislite, meščani, kaj Vas čaka. Živela svoboda, živela Italija, živela antanta 1
Druga dva letaka, izmed katerih ima eden d’ Annunzijev podpis, imata še bombastičnejšo vsebino, ki popolnoma odgovarja laškemu čuvstvovanju. Novega ne povedo nič. Prebivalstvo monarhije je imelo dovolj časa, da spozna fraze laškega časopisja. Lahi, ki so že spočetka vojske metali bombe na otroke, žene in starčke v Trstu *in Ljubljani, hočejo tem piizanašati!
Vsi narodi monarhije poznajo Lahe, ki sedaj navaljujejo nad nje z moralno ofenzivo. A doživeli bodo razočaranje. Še manj se bodo posrečili poskusi sovražne propagande, da nas oddvojijo od naših zaveznikov.
Italijani se posmehujejo brest - litovskemu miru. Kaj pa naj rečemo k miru, kakor nam ga obeta Italija z lepimi besedami ?
Ki nam hočejo vzeti Trst in nas odriniti od Adrije? Dunajčanje in vsi meščani, katere bodo obiskali, bodo prenesli bombe in ravno tako junaško, kakor prebivalstvo v mestih našega zaveznika, ki trpi pred letalci že leto in dan.
Izdajalci nas vprašujejo, če hočemo vojsko še nadaljevati. Odgovorili smo že zdavnaj: Mi se samo branimo, in orožje bomo odložili šele takrat, ko nam bodo priznali pravo do obstoja.
*
Občinstvo opozarjamo, da imajo naša letala na dolenji str ni kril črne križe, laška letala pa imajo na dolenji strani rdeče-belo-zelena pramena.
Dunaj, 9. avgusta. Osobjc na Steinfeldu zgorelega letala je ušlo. Upajo, da jih s pomočjo prebivalstva zasačijo.
Bolgarija in Turčija.
Odnošajl zaveznikov.
Dunaj, 9. avg. Bolgarska brzojavna agentura poroča: Pariški „Matin“ priobčuje neko poročilo „Corriere d’ Italija“, po katerem so odno-šaji med Turčijo in Bolgarijo tako napeti, da je prišlo do spopadov ob Marici med turškimi in bolgarskimi četami. Brzojavka nadalje poroča, da med Bolgari vedno bolj raste nezadovoljnost z osebami, ki so odgovorne za vojno. — To poročilo je ena številnih izmišljotni, ktere sovražni
listi od časa do časa razširjalo. Odnošaji med Turčijo in Bolgarijo so taki, kakršni morajo biti dveh zveznih držav. Kar se pa tiče notranje nezadovoljnosti v Bolgariji, se mora pribiti, da je Bolgarija ena onih držav, ki najbolje ve, zakaj se vojskuje.
Problem mira.
Voditelj nizozemskih socijalistov se je nedavno pri nekem interviewu, ki je bil objavljen v „Gazette de Lausanne“, bavil z mirovnim vprašanjem. Rekel je:
„Moje mnenje je, da je blizu irenotek, ko bo Evropa pripravljena skleniti mir sporazuma. Nemški narod je vojna zelo utrudila in on sledi svoji vladi le ker treba tako. Če pa sedajna ofenziva res odpove in se bo nemški narod dal uve-riti, da je vsaka ofenziva — iz katerekoli strani — obsojena na usodepoln neuspeh, bo pač pripravljen za sporazumen mir, ki si ga nemški socijalisti že žele. Potrebno je pa seveda, da'pokažejo države aliirancev, da so k temu pripravljene in zato morajo izdati potne liste. Sicer pa je francoski socijalist Longuet izborno izrazil mnenje francoskih socijalistov z resolucijo, ki jo je sprejela večina francoskega narodnega sveta.
Kaki bi bili pogoji takega sporazumnega mira? Nemci gotovo vrnejo Belgiji njeno neodvisnost, a le s pogojem, da se naloži državi popolna in absolutna nevtralnost. Seveda je potem res, da se ne more govoriti o popolni neodvisnosti, čim je dežela obvezana za popolno nevtralnost.
Glede mira v Brestu Litovskem so pripravljeni Nemci za revizijo. Le dejstvo, da je antanta bila prepustila Ruse čisto samim sebi, je omogo- j čilo Vsenemcem mir v Brestu Litovskem, ki popolnoma ubija socijalistovska načela. Če bi bili alijiranci privolili v nemško vabilo in bi se udeležili pogajanj, bi se bila zadeva drugače končala, in v rusko korist. In Alzacija Lorena?
Kar se tiče Alzäcije-Lorene je pač jasno, da nemški narod nikoli ne pritrdi v vrnitev dežel Franciji. Največ kar bi mogli pripustiti socijalisti je glasovanje ljudstva, ki bi se moralo organizirati tri leta po podpjsanju mirovnih pogojev pod nemško kontrolo. Če smatrajo Francozi in alijiranci povračilo Alzacije-Lorene za najbolj bistven smoter vojne, bo vojna trajala še deset let, če bo to materijelno mogoče. Nemčija bi se mogla Alzaciji-Loreni odreči samo, če bi jo vojaško uničili. Edina država, ki more vojno še podaljšati, je Amerika. A kdo bi mislil, da se bodo Francozi še bili, samo zato, ker Amerikance to vesett!
Po domovini.
„Jugoslovan“, ki ga je bila policija ustavila in bi moral iziti dne 10. avgusta, je deželna vlada na priporočilo policije zopet vnovič prepovedala.
Sovražni letalci so se bili včeraj krog 11. ure dopoldne pojavih nad ljubljanskim teritorijem, a so kmalu izginili.
,\/ Slovenci in antanta. Tržaški „Lavoratore“ glasilo italijanskih socijalnih demokratov in naj-ugledneji italijanski list na Avstrijskem sploh, piše naslednjo zanimivost: „Jugoslovanski narodi, ali, ako hočete, južni Slovani preživljajo v sedanji splošni krizi še posebno krizo, ki je zanje lahko usodna. Slovencem preti od ene strani panger-manizem, od druge pa italijanski imperializem v / slučaju, da zmaga ententa. Teritorialne zahteve ( Italije so preračunjene na nič manj kot 9970 km3 ozemlja (brez Dalmacije), z nad en milijon prebivalstva, med katerimi je 800 000 Jugoslovanov, in med temi 500000 Slovencev. Za narod, ki šteje 1,500000 ljudi, je to pač malo preveč!“ Da, tudi mi vedno trdimo, da se obnese prijateljstvo z antanto, če bi zmagala, slabo za nas.
Veleizdajalec ob Plavi — Nemec. Brnske „Lidove Noviny“ poročajo: Poročnik Stini je rodom in po prepričanju Nemec. Rojen je bil I. 1884. v Winterbergu in je tudi tjakaj pristojen. Njegov oče je bil polkovnik. On sam je bil poročnik pri pešpolku št. 56 in je 26. maja ob Piavi dezertiral. — „Ponedelnik“ k temu pripominja, da poročnik Stini češko sploh ne razume. On je obiskoval nekje v Galiciji ljudsko šolo, nakar so ga poslali proti njegovi volji v kadetnico. Učil se je marljivo francoščine in angleščine in ni bil, če tudi aktivni poročnik, s svojim poklicem posebno zadovoljen. Če hočejo nemški praški listi še nadaljnjih podrobnosti, smo pripravljeni, jim z njimi postreči. To notico prinaša praška „Union“.
V „Hrv. Drž-“ piše Tribunus: „Frazo „ni premaganih, ni zmagovalcev“ so odbili Američani s prezirajočim nasmehom. Oni pravijo: mi moramo zmagati I Kdor bi dejanjsko predlagal, da se začno • razgovori s sovražnikom, bil bi ustreljen, ker des-organizira bojne vrste. Naš narod se bori danes za svojo eksistenco. Vsakdo, ki v tej borbi predlaga definitivni kompromis z našimi narodnimi nasprotniki, je slabič, ki desorganizuje narodne vrste ... V borbi mora biti samo eno načelo: mi moramo zmagatiI“ — Značilno za jugoslovansko politiko!
Čudeži se ne gode. „Hrv. Država“ piše: Dr. Korošec je izjavio u parlamentu: „Jugoslaveni će podupirati onu vladu, koja donosi mir, kruh i potpunu slobodu“. Skeptici se pitaju: koja vlada u Austriji može da napravi takova čudesa?! Mir, kruh i slobodu — previše traži naš odlični dr, Korošec. Miru i slobodi još bi se mogli nadati ali kruhu nikako. Jedino, ako na ministarsku stolicu zasjedne netko, tko će moći ponovno sa dva hljeba i pet riba nahraniti — petdesat milijuna ljudi.
Glasovanje za Cernina. „Deutscher Montag* je razposlal iz Maribora lističe, ki jih mora podpisati oni, ki je za politiko grofa Černina. Sedaj javlja list, da se je izreklo v 184. krajih 21.117 oseb, med temi tudi — Primorje. „D. M.“ pravi, da je to glasovanje napravilo na merodajnih mestih izredno močen vtis, o katerem bo mogel v eni prihodnjih številk že več povedati. — Kaj neki?
Padel je dne 20. junija t. 1. na italijanski fronti Jožef Rosina, praporščak gorskega strelskega polka štev. 2.
Vojna odlikovanja. Z redom železne krone tretjega razreda z vojno dekoracijo in meči je odlikovan stotnik 17- pešpolka Samo Vošnjak. S srebrno hrabrostno svetinjo prvega razreda za oficirje je odlikovan stotnik 17. pešpolka Alfred Lavrič pl. Zaplas. Rezervni nadporočnik Martin Krivec letalske stotnije št. 35. je odlikovan z vojaškim zaslužnim križem tretjega razreda z vojno dekoracijo in meči. — Odlikovan je bil bivši orožnik sedaj pri poljskem orožništvu v Albaniji naredmk Jakob Kozjek z zaslužnim železnim križem š krono na traku hrabrostne svetinje. — Najvišje pohvalno priznanje z meči je dobil poročnik 5- strel, polka Franc Ferjančič. — Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil črnovojniški oskrb. oficijal dr. jur. Josip Sajovic ter praporščak 27. črnovojn. okraj. pov. Anton Rebol in oskrbniški akcesist Ivan Robič.
Odlikovani cerkveni knezi. Cesar je podelil zadrskemu nadškofu dr, Vincencu Pulišić in se-kovskemu knezoškofu dr. Leop. Schuster red železne krone 1. razr. in poreško-puljskemu škofu dr. Trifonu Pederzolli red železne krone 2. razr.
Profesor Zarnik v Zagrebu. Iz Zagreba poročajo, da je cesar imenoval dosedanjega profesorja na turški univerzi v Carigradu našega slovenskega rojaka dr. Borisa Zarnika javnim rednim profesorjem za biologijo in embriologijo na medicinski fakulteti zagrebškega vseučilišča.
Imenovanje na srednjih šolah. Minister za bogočastje in nauk je imenoval provizorične učitelje na prvi državni gimnaziji v Ljubljani Franca Gnjezdo, Rudolfa Grošlja, Franca Kobala, Ivana Dolenca, Andreja Prebila in Alojzija Sodnika, provizoričnega učitelja na državni realki v Idriji dr. Franca madeža in provizorična učitelja na gimnaziji v Novem mestu dr. Milana Šerko in Franca Dolžana ter suplenta dr. Josipa Rožnika pravim učiteljem v 9. činovnem razredu.
Novi lastnik blejskega gradu in jezera, rojak Ivan Kenda, je prispel iz Sofije s soprogo in sinom v našo domovino in biva sedaj na Bledu, da uredi priprave za izvršitev svojih namer v povzdigo Bleda.
^ Ogenj v ljubljanski okolici. Na Poljanah pri Št. Vidu nad Ljubljano je pogorel dne 8. t. m. kozolec-dvojnik Lovrenca Florjančič z žitom in mrvo, ki je bil okoli 10 metrov oddaljen od s slamo kritega gospodarskega poslopja. Kakor je-gospodinja povedala, je povzročila požar vojaška svetlobna raketa, s katero je manipuliral neki vojak. Škode je okoli 14.000 K, zavarovan je bil pa le za 6.460 K pri Assieurazioni Generali v Trstu. —- Gasilno društvo iz Št. Vida je takoj prihitelo z dvema brizgalnama na pomoč, da je s pomočjo vojakov rešilo, kar je bilo še mogoče, in omejilo ogenj, ki je pretil celi vasi in naokoli deset drugim kozolcem naloženim z žitom. Sreča v nesreči je bila, da ni bilo hudega vetra in da je prihitela gasilska in vojaška pomoč nemudoma na kraj nesreče.
Položaj na denarnem trgu se je po dolgem času obrnil v prid avstrijski valuti. Že cel teden je postajal tuji denar vedno dražji, tako da je dosegel višino, ki je nismo še nikdar videli. Včeraj in deloma predvčerajšnjim pa se jc situacija izpremenila. Za 100 romunskih levov se je plačalo namesto 111 samo 110 K ter za 100 bolgarskih namesto 127 kron samo 126 kron. — Kakor znano, nimajo ruski rublji enotne vrednosti, ampak carski rublji notirajo 177 in rublji izza dobe Kerjenskega 154 K.
Rekvizicijskih komisij ne napadati! Po zimi je obč. predst. Ačko v Oselu pri Sl. Bistrici na Štajerskem napadel davčnega uradnika Kah-lerja, ki je bil prišel k njemu kot rekvizicijski komisar s par vojaki. Poizkušal ga je ustreliti, a se mu ni posrečilo. Ačko je bil na to s hlapetun, ki mu je pomagal pri zločinu, obsojen in sedaj je deželno in prizivno sodišče v Gradcu zvišalo kazen Ačku na 15 mesecev, hlapcu pa na 6 mesecev težke ječe.
Osepnice so se pojavile v pol. okraju Lipnica na Štajarskem.
Udarec nestalnim kadilcem. Ker mora tobačna režija varčevati s tobakom, se bo v splošnem, kakor nam poročajo z Dunaja, še oddajaja polna količina. V prihodnje pa se bo moralo število nestalnih odjemalcev znižati, da se bo moglo ustreči stalnim gostom.
36.000 K vojnega posojila je od početka do sedaj podpisal pri okrajni posojilnici v Škofji loki kmetovalec Anton Kržišnik z Bukovega vrha pri Poljanah.
Draginjska doklada mariborskim krojačem. V seji mariborskih krojačev so bile dovoljene krojaškim pomočnikom draginjske doklade, tako da dobe pomočniki v delavnicah 190 odstotno povišanje temeljne mezde z 1. 1914., v domačih delavnicah pa 210 odstotkov. Delavni čas v delavnicah se skrajša.
Tihotapci v službi splošne preskrbe z živili. Pod tem naslovom piše „Grazer Tgblt“: Na kolodvoru Fürstenfeld so pregledovalni organi zaplenili tihotapcem od 26. julija do 6- avgusta sledeče množine blaga: 229 kg moke, 2243 jajc, 15 kg masla, 60 kg fižola, 64 kg sadja, 132 kg svinjine in 49 kg prekajenega mesa. Zaplenjena živila so bila prodana po najnižji ceni manj premožnemu prebivalstvu, moko so oddali mestni občini, . ostanek pa okrajnemu gospodarskemu „uradu. — To je zelo umestno!
Spričevala nravnosti ne izdajajo v Budimpešti dražilcem. Te kavalirje, ki poganjajo cene živilom, imajo zabilježene v posebnem izvodu. Do sedaj so jih našteli v mestu že 15.000.
Preveč bankovcev je na kmetih. Finančna ufirava je izdala zadnje čase razne odredbe, ki stremijo za tem, da se zmanjša kroženje bankovcev, oziroma da se začno v prometu se nahajajoči bankovci zopet stekati v civilne poslovalnice. Akcija izvira odtod, ker se je zlasti v kmetijskih krogih nakopičilo izredno mnogo bankovcev. Opozarjalo pa se je že opsovano prizadete kroge, naj odvišnje množine papirnega denarja nalože v hranilnicah.
Poprava stolnice sv. Justa v Trstu hitro napreduje. Prenovljena dela si je ogledal te dni tudi tržaški namestnik baron Fries-Skene, ki se je zelo zanimal za umetnostno zgodovinsko tako važno delo in je ponovno zelo laskavo izrazil o napredo/anju popravljavnih del.
Trst in vojna posojila. Trst, ki je danes brez trgovskega življenja, ki • ima zelo skrčeno število prebivalstva — kajti bogataši so zbežali v druga mesta v notranjost — je zbral in sicer mesto samo, za vseh osem vojnih posojil 650 milijonov kron, in sicer: za prvo 36, drugo 22, tretje 64, četrto 73, peto 91, šesto 115, sedmo 120 in za osmo vojno posojilo 132 milijonov kron. Tu se je zgodilo dozdevno nekaj nemogočega. Trst šteje zdaj le 150.000^prebivalcev, lani jih je imel celo samo 120.000. Če razdelimo znesek na število prebivalstva, pride na osebo čez 4340 K. Katero mesto se more s tem ponašati?
Izredno podporo dobiva delavstvo v vojnih industrijskih podjetjih v Trstu in Miljah. Ministrstvo za socijalno preskrbo je dovolilo temu delavstvu izredno podporo za dva tedna zaporedoma in sicer: 1. odrastlemu delavstvu s povprečnim tedenskim zaslužkom nad 100 K po K M'— vsak teden; 2. odrastlemu delavstvu s povprečnim tedenskim zaslužkom do 100 K po K 16'^-; 3. poleg tega za vsakega člana rodbine (ženo in otroke pod 14 leti), za katere skrbi delavec, vsak teden po K 6'—; 4. ženskam in mladostnim delavcem, za vsak teden po K 10'—.
Ponarejena prošnja za vojaško oprostitev. Uprava pliburške rudokopne unije v Meži na Koroškem je prejela prošnjo, v kateri prosi slikarski mojster Jožef Pardatscher v Celovcu za 3 do 4 mesečni dopust črnov. delavcu Andreju Golob, ker je Pardatscher sprejel delo za vojaštvo in zato nujno potrebuje Goloba. Prošnja s pripombo „Potrjuje: župan Lutschounig“ in z občinskim pečatom, je bila ponarejena. Golob je sam ponaredil prošnjo sporazumno s svojo ljubico.
Roparski napad. S Trate nam pišejo: Anton Majcen s Trate je te dni dobil kratek dopust, da obišče svoje starše. Ko je proti 1. uri ponoči prišel domov, je zapazil na dvorišču dva tujca, ki sta na vprašanje, kaj iščeta, zbežala. Majcen je tekel za njima. Naenkrat se je eden neznancev obrnil in ustrelil Majcena pod levo koleno. Oba roparja sta nato skočila na Majcena, ga vrgla na tla, mu zvezala roke in noge in ga, potem ko sta mu vzela denarnico z 18 K, žepni nož in nekaj tobaka, pustila ležati na tleh. Našla ga je drugo jutro skor^ nezavestnega njegova mati, ki je hotela iti v Škofjo Loko.
Pomanjkanje mila in „transportne težko-če.“ Vojna zveza oljne in maščobne industrije sporoča, da često ne more pravočasno dobavljati radi prometnih težkoč mvarnam potrebnih surovin za izdelavo pralnih sredstev. Kjer pa so surovine že na mestu, se ne morejo podelavati radi nedo-stajanja premoga. Celo izdelki mila in milnega praška, se kljub prizadevanja ne morejo odposlati radi prometnih težkoč. Izgovor s „prometnimi težkočami“, je že naravnost smešen, ker bi se dale odpraviti.
Zvišana krušna ceha.
V malo dneh bomo plačevali znatno dražje svoj vsakdanji kruh, kakor doslej. Tako se nam vsaj obeta.
Vlada pravi, da bi morala vsled zvišanja žitne cene doplačati nad eno milijardo kron iz svojega, če bi hotela oddajati moko in kruh po prejšnjih cenah. To jc edin argument, ki vsaj nekaj velja.
Velja pa le na videz. Recimo, da plača vlada res eno milijardo kron. To milijardo bi morala vlada dobiti nazaj od davkoplačevalcev, kakor mora, (ali bi vsaj morala) tudi vse druge izdatke pokrivati iz davkov. Davkoplačevalcev je danes dovolj, in sicer dovolj bogatih, gospodarsko prav trdnih davkoplačevalcev. Zakaj država ne pritegne teh, zakaj jih ne obremeni, kakor to zaslužijo in kakor to vojnodobičkarski žepi prav lahko preneso?
Namesto edino pravega pota izdatnega obdavčenja premožnih in zlasti vojnodobičkarskih slojev je vlada stopila na pot, katere se danes vsa moderna finančna politika izogiblje; zvišana krušna cena je namreč silno podobna davku, naloženemu na vsako glavo (Kopfsteuer), in to je davek, ki stoji v kričečem nasprotju z modernimi socialnimi načeli, ki zahtevajo, da naj država ne ščiti samo bogatinov, ampak v prvi vrsti slabotne, gospodarsko itak že dovolj obremenjene sloje.
Kakšne bodo posledice zvišanja krušnih cen? Prva posledica bo ta, da bodo rekli delavci: dobro, če je kruh dražji, zahtevamo tudi toliko več dnevne plače. Delodajalci bodo seveda stroške zopet prevalili na druge sloje in rezultat bo nova, še večja draginja od dosedanje, katero bodo trpeli v prvi vrsti na mesec plačani privatni in javni nastavljena'. Potem bo prišla državna podpora za nje, za katero pa zopet ne bodo iskali pokritja v davkih, ampak pri tiskarni avstro-ogrske banke. Kaj pa pomenja pomnoženo število bankovcev, vemo vsi. Vse to pa le zato, da se skrbno čuva veliki kapital!
Drobiž.
Zadovoljnost z govorom Lloyd Georgea.
Amsterdam, 9. avgusta „Allgem. Handels blad“ javlja iz Londona, da je Lloyd Georgcov govor napravil v parlamentu in po vsej deželi brez dvoma zadovoljujoč utis.
Angleško - Irsko razmerje.
Berolin, 9. avgusta. „Corriere della Sera" poroča, da je poštni in brzojavni promet med Anglijo in Irsko od 4. avgusta iznova pod vojaško kontrolo.
Angleška zbornica odgodena.
London, 9. avgusta. Zbornica je odgodena do 15. oktobra.
Bivši justični minister Hochenburger umrl.
Gradec, 9. avgusta. Bivši justični minister Hochenburger je danes umrl v starosti 61 let. Truplo bodo pripeljali 12. t. m. v Zittavo v krematorij.
Clemenceaujevo sorodstvo.
Budimpešta, 9. avgusta. Časniki objavljajo osmrtnico po bivšem okrajnem sodniku Evgenu Nichneyu. Zanimivo pri tem je dejstvo, da sta sopodpisana kot žalovalca George in Pierre Clemenceau. Njih sorodstvo s pokojnikom obstoji v daljnem svaštvu.
Koze v Parizu.
Pariz, 9 avgusta. „Eclair“ pvroča, da je v Parizu zbolelo mnogo oseb za kozami. Obolele so tudi bolniške strežnice.
Širom sveta.
Cena avstrijskega denarja v Nemčiji. Češki listi poročajo: Po Šleziji hodijo agentje, največ židovski, ki nakupujejo papirne marke, komad za 1 K 90 v. in tudi za 2 K. V Nemčiji nočeio sprejemati našega denarja, ni ga mogoče oddati ne v restavracijah, ne v trgovinah, kjer pa ga vendar sprejmejo, store to z nevoljo in odštevajo po 58 pfenigov za eno krono.
Pomanjkljivo ljudsko šolstvo na Hrvaškem. Hrvatski ban je izdal naredbo glede snovanja novih pomožnih šol, ker se je izkazalo, da jc na Hrvatskem 93.934 brez pouka. Da se bo mogel vršiti reden pouk treba namestiti še 1174 učiteljev in odpreti 587 novih šol. Za te šole bi znašali gradbeni troški 60,000.000 a učiteljske plače 3 600 000 kron na leto.
Svarimo pred „poljskimi bomboni“! Preiskave so dognale, da uporabljajo poljski slaščičarji zadnji čas pogosto mesto citronove kisline strupeno oksalno kislino. Ker se kljub izvozni prepovedi iz Poljske še vedno lahko vtihotapijo ali prinese s seboj vojaštvo take sladkorčke, svarimo pred takozvanimi poljskimi bonbončki“.
Oplenjene pošiljatve vojnožitno prometnega zavoda za Ko;oško. Vojno žitno prometnemu zavodu za Koroško namenjene pošiljatve so bile na železnici oplenjenje, i. s.:	iz enega
voza ržene moke 3 vreče s 400 kg, iz vagona kaše 24 vreč s 3000 kg, iz 2 vagonov fine moke 19 vreč z 2000 kg iz voza ogrske moke za kuho 46 vreč s 4000 kg, iz vagona ječmena 5 vreč s 500 kg in iz voza ješprenove moke 14 vreč s 1000 kg. Radi ukradene množine moke bodo morali odtrgati pri nakazilih civilnemu prebivalstvu.
Cene za premog bodo povišane. Povišanje se bo računalo že od 1. avg. t. 1.
Strategija in filozofija. Modroslovna fakulteta vseučilišča v Jeni je imenovala začetkom petega vojaega leta dva odlična nemška vojskovodja generala topništva von Scholtza in generala konjenice maršala Limana von Sanders častnim doktorjem.
Sanatorij za požeruhe. V „Beri. Tagbl.“ zabavlja neki lačen občan, da je na zapadu be-rolinskega mesta sanatorij, ki ga polnijo sami vojni dobičkarji, zdravi kakor medvedi. Na dan plačujejo po 120 mark in so baje dobro oskrbljeni. Drugi ljudje pa stradajo in še skorjice kruha nimajo. Tudi pri nas — recimo — na Semmeringu so taki sanatoriji za požeruhe.
Juristovo skladišče tobaka. V stanovanju pravnika Dušana Šain v Pragi jc našla policija velike zaloge tobaka in jih zaplenila. Šain je imel v skladišču zaboj 50 kg cigaretnega tobaka, 15 bal po 50 škatel] cigaret, 10 kg drugih cigaret, 350 škatelj narejenih cigaret, 462 manjših zavojčkov z različnimi cigaretami in 95 kosov mila kakor 4 290 K denarja. Pri hišni preiskavi je ponudil policijskemu organu 1000 K, da bi molčal...
I Razširjajte „Novice“.
•••• «■■■■• «■■■■■■■■m«■■■■■■■»
C. kr. avstrijski zaklad za vdove in sirote,
zavarovalni oddelek,
pogodbena družba: c. kr. priv. življenska zavarovalnica
Avstrijski Feniks na Dunaju, sprejema še nadalje
zavarovanje na Vlil. vojno posojilo pod najusodnejšimi posoji.
Taku zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malinu delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. Premije se morejo plačati tudi z vojnimi posojili
osme ali prejšnjih izdaj.
Zahtevajte ustmena ali pismena pojasnila
pri deželnem zavarovalnem oddelku v Ljubljani, (Frančevo nabrežje 1, II.), pn
okrajnih zavarovalnih oddelkih v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem,
Litiji, Ljubljani, (Frančevo nabrežje 1, L), Logatcu, Postojni, Radovljici in Rudolfovem in pri njih pooblaščenih zastopnikih.
Sprejemajo se spretni in zanesljivi akviziterji.