SLOVENEC Političen list za slovenski narod. o Po poiti prejeman velja: Za eele leto predplafea 15 fld« » pol leta 8 fld., m £etrt leta 4 fld., ta jedea meiec 1 (Id 40 kr. V administraciji prejeman velja: Ea celo leto 12 fld., ta pol leta 6 fld., ta ietrt leta 3 fld., ta jeden meeec 1 fld. V LJubljani ne dom posiljen velja 1 fld. 20 kr. ve« na leto. Potamne Itevilke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n • e r a t e) »sprejema uprutnlAtvo in ekipedlelja t „Katol. Tiskarni" Kopitarjeve ulice Bt. 3. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne »»prejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izheje vasic den, itvtemSi nedelje in prainike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telefdn - iter. 74. ^tev. 247. V Ljubljani, v petek 27. oktobra 1899. Letnik XXVII Shod »Gospodarske zveze" v Ljubljani. Pesek v oči so si včeraj nametali različni dr. Slanci in dr. Romihi. Privlekli so v Ljubljano vse, kar je z najrazličnejšimi sredstvi še mogoče dobiti po onih krajih naše dežele, kjer še ni zadružne organizacije. Prevrat v kmetijski družbi so smatrali za politično dejanje. S tega stališča so doslej branili vso, kjer so se bali odločne kontrole. Pisarjenje »Narodovo« o kmetijski družbi je bilo do pičice slično poskusom, ohraniti okrajno bolniško blagajno ljubljansko vzornemu gospodarstvu njegove klike. Včeraj so zmagali. Na naši strani ni bilo slabe vesti, zato je za prizadevanjem naših nasprotnikov daleč zaostalo delo naših somišljenikov. Tista »zavednost«, katero so »Narodovci« slavili z dejanjskimi napadi na naše somišljenike, nima pota preko njihovih upnikov in preko ljudij, ki se z ogromnimi žrtvami raznih tajnih fondov puste transportirati v Ljubljano. Tak »poraz« nas ne more spraviti iz ravnotežja. Prav nič slabega nam ni prinesel. Ta poraz nam je rodil novo dejanje. S tega stališča ga moremo le pozdravljati. Po občnem zboru kmetijske družbe napolnila se je včeraj popoludne ob 5. uri dvorana Katoliškega doma. Vršil se je shod »Gospodarske zveze« po nastopnem dnevnem redu: 1. Organizacija kmetBkega stanu. 2. Domača zavarovalnica. Shod je otvoril gospod dr. Iv. Šusteršič z nagovorom, v katerem je povdarjal, da se je kmetijska družba izneverila interesom kmetov in postala nasprotnica kmetskega stanu. Kmetska stranka v kmetijski družbi nikdar ne bode zmagala, ker ji tega nekmetski elementi v družbi nikdar ne bodo pustili. Kadar bodemo mi v večini, bodo shod razbili. Danes bi jim lahko povrnili 13. julij. Tega nismo storili. Vedli smo se mirno, da bi spoznali do konca, kako daleč bode Sla brezobzirnost naših nasprotnikov. Gospod govornik je konstatoval, da na občnem zboru ni glasovala večina kmet. družbe. Tri tisož udov je ostalo doma, Ti so z nami jednega mišljenja, (ločim so nasprotniki s težkim denarjem zadnjega »svojega« moža spravili v Ljubljano. (Burni klici: Tako je!) Kdo je zmagal? (Klici: Šlruce!) Zmagali so liberalni učitelji, trgovci, gostilničarji, veleposestniki, Nemci in nemškutarji. Ta družba ima več denarja, nego mi- Ob dejstvu, da naše volilce ni prignalo v Ljubljano nič druzega, nego njihovo prepričanje, prezirajmo, kar se je zgodilo danes. Eneržije potrebujemo, glejmo jasno v bodočnost, stopajmo k dejanju. Združimo se vsi za gospodarsko delo. Vedeli smo, da bodemo danes padli v takozvani — kmetijski družbi, zato se je pripravil shod »Gospodarske zveze«. Odgovor naš bodi: Ustanovitev osrednje zadruge, ustanovitev osrednj ega zadružnega skladišča. V tej sredi bode naša kmetijska družba, ki bode imela to prednost, da bodo v njej le taki ljudje, ki imajo le kmetijske interese in ne dru- gih. Legitimne pravice smo hoteli varovati v kranjski kmetijski družbi. Tisti, ki nam očitajo, da smo hoteli zanesti politiko v družbo, podobni so tatu, ki je uro ukral in je potem bežal po ulici kričaje: »Nekdo je uro ukral!« Oni sami politikujejo z družbo in mi vemo dobro, da je kmet. družba agentura liberalne stranke. Proti temu smo se postavili! Govornik poroča na to o organizaciji osrednje zadruge. Pri tej osrednji zadrugi bi bili redni in izvenredni člani. Redni člani bi bile v prvi vrsti posojilnice. Redni člani bi vplačali glavne deleže, izvenredni člani pa opravilni delež, ki bi moral biti nizek, n. pr. 1 krono, ker je osrednja zadruga namenjena kmetu, ki ne more veliko plačati. Opravilni delež izstopivSi dobi nazaj. Pri vstopu plača izvenredni član pristopnino 1 krono, ki ostane zadrugi. Prvo leto je torej izvenredni član udnine prost. Pričenši z drugim letom prične vplačati udnino, ki bi znašala 1 gld. na leto. Da se ustvari potrebni prometni kapital in se pokrijejo stroški, morala bi imeti pri osrednji zadrugi vsaka posojilnica jeden glaven delež 500 gld., ki ostane imetje posojilnice, samo obrestovanju se odreče. Na ta način bi v kratkem imeli skupaj okolu 50.000 gld. kapitala. Tisto beračijo, katero ima kmetijska družba, spravimo mi skupaj v 24 urah! Osrednja zadruga bode izvrševala vse naloge »Gospodarske zveze«, »Zveze kranjskih posojilnic« in — »Kmetijske družbe«. To bi bila krasna centralna organizacija, ki bi izdajala tudi svoje glasilo. Sedanji »Kmetovalec« se ozira le na tehnično stran kmetijstva, naSe glasilo svetovalo bi tudi, kako se bolje spravijo v denar domači pridelki, naša organizacija bi ne bila, kot ona »Kmetijske družbe«, agentura prekupce v. Ko se bode dvigal sredi Ljubljane kmetski dom, hvaležni bodemo še le ljudem, ki so nas 13. julija za našo večino ogoljufali. Govornik načrta na to točke pravil, ki bi se nanašale sosebno na kmetijstvo, za ostale panoge se načrtajo v najkrajšem času. Del načrta priobčimo jutri, ker nam danes nedostaje prostora. Vsestransko odobravanje je spremljalo posamezne točke načrta. Vsi navzočni so bili prepričani, da bodo izredne ugodnosti nove zadruge čez noč privabile ji toliko članov, kolikor si jih je kmet. družba z našo pomočjo pridobila tekom let. Sledil je razgovor, ako naj se takoj odloči od kmetijske družbe in o predlagani organizaciji. Udeležili so se razgovora gg. Pešec, Sta-novnik, Hladnik, Ziller, Lavrenčič, Remškar, Demšar, Šk erjanec. Določilo se je, da bodi nova osrednja zadruga prehod k splošnemu zadružnemu življenju. Nova osrednja zadruga, ki bode ustanovljena že prihodnji mesec, se bode priporočala sama od sebe in kmetu ne bode težko voliti, kateri strani naj se pridruži. Posebno se je odobraval nasvet g. Demšarja, naj sprejme nova osrednja zadruga v pretres tudi trgovino z lesom, ki bi urejena dajala kmetom velik dobiček in bi se tudi lesoreja povzdignila. G. dr. Šusterši č se je z izraženim načrtom taktike glede izstopa iz kmet. družbe povse strinjal z mnenjem zborovalcev. Agitovati je treba, da bode naSa družba boljša, da bode v njej več življenja. 5000 udov kmetijske družbe v deželi, ki ima skoro 400.000 kmetskega prebivalstva, ne pomenja mnogo. Tekom jednega leta spravimo lahko k osrednji zadrugi veliko več članov. In na to število 8e bode vlada morala ozirati, ker bode po številu in po dejanjih osrednja zadruga prava zastopnica kmetskega stanu. Soglasno se je vsprejel načrt, naj se osnuje osrednja zadruga. O domači zavarovalnici otvoril je debato dr. Šusteršič, kazoč na veliko dobičke in na nereelno postopanje, katerega razvijajo nekatere zavarovalnice. Zastopal je mnenje, naj se najprej proti ognju zavarujejo vzajemno vsa cerkvena poslopja. Iz te organizacije nastala bi splošna domača zavarovalnica. Dragih agentov naj domača zavarovalnica pogreša. Agente plačujejo zavarovanci. Zavarovalnica naj posluje toli kulantno, da bodemo priporočila agentov lahko pogrešali. Č. g. Hladnik je kazal, da je zavarovalna svota na Kranjskem 300.000 gld., domača zavarovalnica bi vsekakor dobila precej tega zavarovanja. Njen pojav bi utegnil prisiliti druge zavarovalnice, da znižajo premije. Č. g. Koblar je opozarjal, da se nameravano domačo zavarovalnico ne more primerjati z banko »Slovenijo« žalostnega spomina, ker je »Slovenija« zelo brezmiselno postopala celo z agenti po Gališkem. Priporoča, naj se najprej zavarujejo cerkvena poslopja, ker tako bi prišli najprej do fonda. G. Stanovnik je priporočal, naj bi se zavarovalnica ustanovila takoj na širši podlagi in ne najprej samo za cerkvena poslopja. G. Gostinčarje dejal, naj bi delo agentov opravljale zadruge. Priklopi naj se zavarovalnici tudi oddelek za zavarovanje delavcev po mesečnih obrokih in oddelek za preskrbljenjo dot. G. I. Kalan je želel, da se osnuje zavarovalnica tudi ob jednem proti nezgodam pri živini. G. Babnik je zahteval, naj se skoro ustanovi domača zavarovalnica. Po nekaterih pojasnilih g. Kromarja povdarjal je g. Koblar, da je ljudstvo odušev-ljeno za ustanovitev domače zavarovalnice. Ugovori bi se našli le pri onih, ki so dejali, da ni še treba deželne zavarovalnico in ki so v zvezi z banko »Slavijo«. Osnuj se pripravljalni odbor. Na predlog dr. Š u s t e r š i č e v so bili izvoljeni v pripravljalni odbor gg. Koblar, Šiška, dr. Brejc, dr. Schweitzer, Kalan, Iv. Stanovnik, Vencajz, Povše, Belec, Texter, dr. Krek, Sušnik, Gostinčar. Dr. Šusteršič je zaključil zborovanje z zahvalo vsem onim možem, ki so od blizu in daleč prišli v Ljubljano, da bi dali izraza svojim pravicam. Ob zaključku je ves zbor priredil dr. Šusteršiču iskreno ovacijo, kot malo zadostilo za zahrbtni napad Žida Penižka. Državni zbor. Dunaj, 26. okt. Quae mutatio rerum! Kolika izprememba v kratkih mesecih ! Kakor divji janičarji so levičarji besneli minoli dve leti v poslanski zbornici, »z ognjem in mečem« vprizarjali po raznih mestih vandalske izgrede in netili strasti mej ljudstvom s pretvezo, da je v nevarnosti obstanek nemškega naroda v Avstriji. A prepričani smo, da mnogi hujskači niti čitali niso jezikovnih naredeb, katere so priprostemu ljudstvu in bojažoljni mladini slikali kot natezalnice in pasje biče. In vendar je marsikateremu gonjaču ušlo priznanje z jezika, da se gre za druga načela in višje namene, nego za jezikovni naredbi, kateri vsaka vlada lahko vrže v koš. Treba je le poznati izdelke, katere proizvaja vsenemška kovačnica v Monakovem ter v nebrojnih izvodih širi po Avstriji. In sedaj, ko se je vlada udala nemški obstrukciji, oblekli so prejšnji volkovi ovčje kožuhe v trdni nadi, da pridejo na konja. Levičarska glasila so te dni že soglasno pela nagrobnice »bivši večini«, votlo so odmevala kladiva, s katerimi so večino zabijali v krsto. Toda dogodki so dokazali, da so levičarji delali račun brez krčmarja, in izid debate o vladni izjavi jih utegne prepričati, da sam v jamo pade, kdor jo drugim koplje. Povsem naravno je bilo, da so češki poslanci v torek izražali svojo nevoljo nad tajnim ukazom pravosodnega ministra, dasi morda oblika ni bila prava. Toda levičarska glasila so prerano izražala svojo škodoželjnost. Včeraj je sicer katoliška ljudska stranka v resoluciji izrazila obžalovanje vsled teh dogodkov, toda v eksekutiv. odboru desnice je bila stvar poravnana. Ker mirnejši češki poslanci sami ne odobrujejo tako agresivnega postopanja nekaterih bolj živahnih svojih tovarišev, je eksekutivni odbor soglasno sklenil, da mora formalni nastop posameznih klubov nasproti vladi preje odobriti eksekutivni odbor. S tem je sicer desnica omejila prosto gibanje posameznih klubov, toda ob jednem utrdila disciplino in bistveno zbolj-šala solidarnost desnice. Tudi to nas ne straši, da poslanca Lupul in dr. Kathrein včeraj nista naravnost napovedala boja sedanji vladi. Katoliška ljudska stranka je po svojih voditeljih vedno naglašala, da je njena naloga posredovati mej desnico in levico in da more to nalogo najvpešneje vršiti v zvezi z desnico. Katoliška ljudska stranka ne bode delala ovir novi vladi, ako resno misli ustvariti normalne razmere v parlamentu. To in nič več ni dr. Kathrein izjavil. Ravno to pa žele tudi ostale stranke na desnici. Drugo vprašanje je, ali bode sedanja vlada dosegla svoj namen. V,tez Javvorski, grof Palfl'y in dr. Stransky so naravnost izjavili, da ne, dr. Kathrein hoče videti dejanja nove vlade. No, vlada je že pokazala, kaj hoče, a ravno s tem si je zaprla tir. Ako parlament izvoli delegacijo, ne bode se to zgodilo zaradi vlade, temveč iz druzih ozirov. In to utegne biti edini vspeh sedanje vlade, ki pa nikakor ne poravna škode, ka tero je provzročila s kapitulacijo pred obstrukcijo in poulično revolucijo. To je zgovorno naglašal tudi dr. Kramar, ki je danes prvi govoril v tej debati. Govoril je zmerno, rekel bi, diplomatično. Vsa ost njegovih očitanj je bila obrnjena proti vladi, ki se je proglasila nevtralno navzlic temu, da je nastopila proti oni večini, ki se je malone tri leta žrtvovala za državne koristi, za avstrijsko misel. Sedanja vlada, pravi govornik, je pretrgala zopet one notranje vezi, ki so vezale češki narod z državo in mu dajale upanje do boljše bodočnosti. S tem pa, da je preklicala jezikovni naredbi, je podala upanje na ravnopravnost v Avstriji. Jako se varajo oni, ki menijo, da je levičarska vlada v Avstriji za daljši čas mogoča. Ako katoliška ljudska stranka vsled nemško nacijonalne agitacije tudi zgubi nekaj mandatov, pridobili jih bodo le oni življi, ki škile preko meje v Prusijo. In s takimi življi pač ne more vladati avstrijska vlada. Sicer pa je obstrukcija jako nalezljiva bolezen, kakor kažejo dogodki na Ogerskem, v Italiji in Belgiji. Ako sme manjšina uganjati obstrukcijo in se ponašati s plačilom, zakaj bi konečno tudi večina tega ne smela ? To pa je ravno dokaz, da je vlada mnogo škodila parlamentarizmu, ker je dne 17. t. m. sankcijonirala obstrukcijo. Vlada se tudi jako moti, da ima nagodbo že v žepu. Pride še dan obračuna. Češki narod je užaljen, je v trenotku premagan, toda iznova prične boj za svoja prava in v obče za narodno ravnopravnost, ker ta mora enkrat zmagati v Avstriji. (Živahno odobravanje.) Poslanec Biankini je v imenu svojih tovarišev izrazil svoje sočutje do naroda deškega ter nezaupanje sedanji vladi, ki stoji na starem stališči nemškega centralizma, ter opisaval zanemarjenost Dalmacije. Mej tem govorom je posl. Wolf bril svoje neslane burke. Nato je govoril nad eno uro poslanec dr. Ž a 6 e k, ki je v dovršenem govoru med živahnim odobravanjem bičal avstrijski centralizem in biro-kratizem, ki pozna v Avstriji edino le nemški narod. Avstrija bode vspevala le tedaj, ako se uresničijo besede: Justitia fundamentum regnorum! Po tem govoru predlaga grof Stiirgkh konec debate. Ker se desnica ni nadejala tacega predloga, bilo se je bati, da ostane v manjšini. Toda predlog je desnica odklonila s 168 glasovi proti 115, kar je levico precej poparilo. Z levico so glasovali vsi Italijani, a z desnico soc. demokratje kot pristaši proste besede. Govorili so do 3. ure še poslanci Daszynski, dr. Bulat, opat Treuinfels in Iro. Danes začetkom seje je zbornica volila štiri odseke. V železniški odsek sta izmed slovenskih poslancev izvoljena grof Coronini in Robič, v legi-timacijski dr. Gregorčič, v peticijski Einspieler, Pogačnik in Žitnik, v imunitetni Vencajz. Politični pregled. V Ljubljani, 27. oktobra. Državni zbor je danes dognal razpravo o vladni izjavi, ki je sicer avstrijskim davkoplačevalcem kaj malo koristila, vendar je bila pa v toliko pomenljiva, da so vsi desniški govorniki na-glašali solidarnost desnice in izrazili sedanji vladi nezaupanje. V jednakih okolnostih bi v drugih državah, kakor n. pr. na Francoskem, vlada takoj podala demisijo, pri nas so pa, kakor se kaže, razmere drugačne in se toraj odstopa sedanje vlade še tako brzo ni nadjati. Poslanska zbornica bo imela redno sejo še jutri in pa v ponedeljek, potem se pa zasedanje prekine radi praznika do 6. novembra. V današnji seji je po dispozicijah eksekutivnega odbora desnice na vrsti prvo branje predloga levičarjev glede spremembe državnih osnovnih zakonov in razveljavljenja § 14., v soboto pridejo na dnevni red predloge glede državnih podpor za ponesrečence po uimah. V ponedeljek se morda že prične razprava o levičarskih ministerskih zatožnicah, ki bo bile že na dnevnem redu predvčerajšnje seje. Solidarnost večine. Povodom razprave o vladni izjavi so razni desniški govorniki pokazali, da jim je mnogo na tem, da desnica še nadalje ostane trdna in se neomajno oklepa svojega programa. To so mej drugimi tudi odločno naglašali zastopniki mladočeškega kluba. Malo 'drugače je pa vkljub soglasnega sklepa izvršilnega odbora nastopil v predzadnji seji posl. dr. Kathrein, ki je mej drugim jedini izjavil, da bo njegova stranka podpirala vlado. Mož je sicer načelnik katoliške ljudske stranke, vendar je vrlo dvomljivo, da bi ta stranka odobravala njegove besede, mejtem ko so vse druge desniške stranke povdarjale nasprotno stališče. Ta dr. Kathreinov govor pa je dal povod raznim mladočeškim listom, da grozno udrihajo po dr. Kathreinu in spravljajo z njim v zvezo celo njegovo stranko, katero poživljajo, naj ne ostane nadalje v desnici, ako noče opustiti te taktike. Seveda tiče tu zadaj elementi, ki komaj čakajo, da se razbije sedanja desnica in osnuje nova čisto liberalna večina. Mej temi elementi ima ne majhen delež tudi židovski poročevalec Penižek ki v tej zadevi vestno posreduje mej »N. Fr. PreBse«, »Slov. Narodom« in »Narodnimi Listy". Kvotna deputacija in delegacija. Povodom zadnjega bivanja grofa Claryja v Budimpešti se je določilo z ogersko vlado, da se prično posvetovanja kvotnih deputacij 4. novembra, obe-stranski delegati se pa Bnidejo na Dunaju 16. novembra in naslednjega dne se prične redno zasedanje. člane v kvotno deputacijo si je avstrijski parlament že izbral dosedanje, volitev v delegacijo pa pride na vrsto v jedni prihodnjih sej. Novi avstro-ogerski poslanik pri Vatikanu. Dosedanji zastopnik naše monarhije pri Vatikanu je bil predvčeranjim pri papežu vsprejet v avdijenci. Listi pišejo, da je ta avdijenoa grofa Revertere v neposredni zvezi z njegovim odhodom iz Rima, ker se namerava grof Revertera popolno odtegniti diplomatiškemu življenju. Na njegovo mesto pride baje grof Welsersheimb, ki je sedaj prvi sekcijski načelnik v zunanjem ministerstvu in ki je znan kot avstro-ogerski delegat pri mirovni konferenci v Haagu. Rusija za Bure. Vedno živahnejo agitacijo vprizarjajo ruski časopisi proti Angliji in za Bure. Ti listi se ne zadovoljujejo samo s pozivi na prebivalstvo velikega carstva za gmotno pomoč zatiranim Burom, marveč poživljajo naravnost domačo in druge evropske vlade, naj store konec drznemu nastopanju angleških kramarjev. Posebno velike nade pa stavijo ruski krogi na dogovor mej grofom Muravjem, ki biva v Parizu, in francoskim zunanjim ministrom v zadevi skupnega nastopa proti Angliji. Tudi od Nemčije pričakujejo, da bo potem opustila svojo neutralnost ter varovala svoje interese v zunanjih kolonijah. Po računu teh listov preti Angležem največja nevarnost v Kini, potem pa tudi drugod. »Novosti« pa resno svetujejo vsem velesilam, naj nastopijo proti vsemogočnosti Anglije in naj glede Afrike zahtevajo status quo z leta 1881 in 1884. »Rossija« kliče velesilam, naj kmalu popravijo napake, ki so pripomogle Angležem do nečuvenih protipravnih podjetij. — V teh mislih je, kakor se zdi, Rusija do sedaj še precej osamljena, vendar pa bržkone ni več daleč čas, ko se sprijaznijo z njimi tudi druge velesile na evropski celini. Angleži in Transval. Angleška oholost in frivolnost že presega vse meje. Vojna v Transvalu se je komaj dobro pričela, izid je še zelo daleč in grozno dvomljiv, in vendar že Angleži premišljajo o načrtu, kako si bodo delili južnoafriško bogastvo in kako bodo kaznovali nepo-korne Bure. Angleški list »Spectator« pa je že toliko naprej, da objavlja izgotovljen tak duhovit načrt, ki obstoji v glavnem iz nastopnih točk: Vlada Transvala in Oranje države mora biti pod angleškim nadzorstvom; nove države v Južni Afriki se smejo v svojem okrožju sicer prosto gibati in vlada naj povsod večina, vezati pa jih mora trdna vez z Angleži. Manjšinam, kakor je nizozemska v Transvalu, se priznavajo določne pravice. — V teh točkah je povedano, da se hočejo Angleži pred svetom pokazati kot ljudi, ki bo v prvi vrsti vneti za miren in srečen razvoj južnoafriških dežel in rodov, v resnici pa ničesar druzega ne žele, nego da dobe v svojo last vsa afriška bogastva in da so jim ondotni narodi le sužnji. S temi načrti se bodo pa Angleži bržkone grozno blamirali, kajti pomnijo naj, da niso sami na svetu in da bodo o usodi Južne Afrike prej ali slej odločevale tudi druge velesile. Dnevne novice. V Ljubljani, 27. oktobra. (Sprava — uničena.) Na zadnjem shodu zaupnih mož liberalne stranke je Fr. Peče iz Starega trga predlagal, »naj se spravna pogodba razveljavi in uniči« . . . Burno pritrjevanje. Predlog je bil soglasno vsprejet. To smo povzeli po »Narodu«, podrobnejših podatkov nimamo. Govori se pa, da se baje dr. Ivan Tavčar popelje še nocoj na Dunaj, da se b solzami v očeh vrže zopet javno preljubemu Schwegelnu v mehko naročje. Schaffer in slovenski župan Ivan Hribar bodeta za priči. (Protest proti škofu.) Dr. Ivan Tavčar je dejal, kakor poroča »Narod«, da je shod zaupnih mož liberalne stranke »pred vsem poklican, izreči se o škofovem davku. „Škof dela," dejal je, „ kakor dahoče zadnji žuljavi krajcar iztisniti iz našega ljudstva." Dr. Tavčar je končno predlagal, „naj shod protestuje proti škofovemu počenjanju, ki je nevredno škofa in nevredno cerkvenega dostojanstvenika." Viharno ploskanje in pritrjevanje. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Tisti krajcarji, kijih po tem protestu ljudstvo ne bode dalo za škofove zavode, se bodo darovali Korlu Slancu za konja in „futer", kar ga je porabil v dnevih agitacije za kmetijsko družbo, pa za tiste velike troške, ki jih je imela kmetijska družba s prevažanjem plačanih volilcev. (Rej v kmetijski dražbi.) »Narod« proklamuje izid včerajšnjih volitev v kmetijski družbi kot sijajno zmago svoje stranke. To je naravnost smešno. Zmagal ni v kmetijski družbi nihče drugi, nego dosedanji osrednji odbor in dosedanji šlendrijan. V kmetijski družbi ostane toraj za sedaj še vse pri starem. To, kar v kmetijski družbi obstoji že toliko let, je še enkrat — rešeno. In radi tega velikansko veselje v liberalnih krogih? To je več kot sumljivo — za vodstvo družbe. Mi smo vedno trdili, da je to vodstvo pristransko. Vodstvo samo je pa vedno zatrjevalo, daje popolnoma nepristransko. Zdaj pa naenkrat velikansko veselje »Narodove« klike nad »zmago«! Kako je to razumevati ? To veselje pa tudi dokazuje, kot kako nevarno čutijo gospodujoči elementi kmetijske družbe svojo pozicijo. Dobro vedo, da njihovo gospodstvo v družbi v razmerah ni opravičeno. Zato so se oddahnili, ko se jim je z velikanskimi žrtvami posrečilo obdržati svoje krivično gospodstvo. Mi pa mirno gledamo v prihodnost. Gospodje, ki mislijo, da so včeraj dosegli veliko zmago, bodejo kmalu spoznali, da so se temeljito — zmotili. (Slovensko gledališče.) S predstavo Smetanove divne opere »Prodana nevesta« je slavil g. kapeinik B e n i š e k v sredo zvečer pravi triumf. Z ognjem, s katerim je vodil predstavo, elektrizoval je pevce in navdušil je občinstvo. Že z vzornim izvedenjem uverture je vzbudil občo pozornost vzpričo finega in odločnega občutenja glasbenih krasot. Pozornost to je vzdržavala vsa predstava in stopnjevala se je ta pozornost do glasnega odobravanja pri odprti sceni ter po zaključku posameznih aktov. Zasluga za nekaljeni uspeh te predstave gre pa tudi vsem izvr-šujočim, tako solistom kakor tudi posameznim Članom zbora in orkestra in ne smemo pozabiti niti ne režije, ki je povsem zadovoljevala, čuti je bilo v vseh delih predstave, da je vse vneto za delo, kaj čuda toraj, da se je izražala ta animi-ranost tudi v občinstvu. Gospica N o o m i si je utrdila kot Marinka pridobljeni že ugled kot pri-kupljiva pevka, v g. Desariju je pa našla partnerja, kateri je simpatičen tako v glasovnem kakor tudi igralskem oziru. Kecal g. Pestkowskega je bil znamenit, Vašak g. Pavseka je pa kot poslednjega špecijaliteta itak že obče priznan. Ostale uloge so bile prav zadovoljivo zastopane po gospeh Inemanova, Polakova, gospici Bitenčevi in gg. Nolli in Štamcar. Sekstet v 3. dejanju je prišel vzpričo pazne izvršitve do polnega vspeha in se je moral burno aklamiran ponoviti. Prizor s komedianti je bil virtuozno prirejen, zasluga gre za tog. Inemanu. Gledališče je bilo do zadnjega sedeža razprodano. — Včeraj bo pred razprodanim gledališčem ponavljali Stritarjevo igro »Logarjevi« in opero »Cavallerija ru sticana«. (Mariborske svečanosti.) O lepih svečanostih, ki bo se v Mariboru vršile v četrtek, dne 26. oktobra t. 1., se nam poroča sledeče. Da bi se trajno ohranil spomin na biserno sv. mašo papeža Leona XIII. in na njegovo dvajsetletnico krmanja la-dije sv. Petra, kakor tudi na petdesetletnico našega cesarja, sta se postavila v stolni cerkvi Mariborski na čast presv. Srcema Jezusa in Marije dva prekrasna altarja v sprednjem delu obeh stranskih ladij. Altar Marijinega brezmad. Srca so premilost. knez in škof dr. Mihael Napotnik posvetili že lani na osmico brezmad. spočetja D. M., za posvečenje altarja, odločenega v proslavo presv. Srca Jezusovega se je po predlogu preč. stolnega kapitola odbral dan 26. oktobra t. 1. V ta namen se je stolna cerkev praznično oblekla in so se vsi čč. gospodje dekani k tej svečanosti povabili. Razven zlatomašnika in častnega kanonika mnogočast g. Martina Strajnšaka, nadžupnika hočkega in dekana na Dravskem polji, so vsi ostali gg. dekani točno došli k tej prelepi svečanosti. V sredo ob 4. popoldne so se slovesno opravile bilje pred ostanki sv. mučenikov, ki so se v slovesni procesiji prenesle iz škofijske palače v stolno cerkev. V četrtek se je posvečevanje jubilejnega altarja začelo že ob 8. uri zjutraj in je bilo kmalu po 10. uri dovršeno. Temu sv. opravilu je sledil daljši nagovor premil. knezoškofa Mihaela, ki so dolžno hvalo dajali presv. Srcu za vse dobro, kar ee je zgodilo po vsej škofiji v teku zadnjih 10 let, razvili so pa tudi načrt, za kaj da hočejo go- reče prositi presv. Srce Jezusovo, da bi se zgodilo, predno mine prihodnjih 10 let. Pri tem iz-bornem govoru, ki bode, kakor upamo, kmalu izišel tiskan, porosilo se je marsikatero oko obilnim poslušalcem. Po pridigi je sledila sv. maša, katero so premil. knez in škof ob navzočnosti vsaj 10 mašnikov in blizo toliko bogoslovcev, potem pa prvih zastopnikov raznih uradov in šolskih zavodov služili na novo posvečenem altarji. Končno so zapeli knezoškof zahvalno pesem: Te Deum. Med tem pa, ko so prem. knez in škof opravljali zahvalne molitve po sv. maši, je pel glasoviti pevski zbor stolne cerkve v zvezi z gg. bogoslovci čudovito lepo pesem o posvečenju Srcu Jezusovemu (Herz Jesu-Bundeslied). S to jo bila prelepa cerkvena svečanost pri kraji. (Konec prih.) (Umrl) je 26. t. m. zvečer v Idriji gosp. Jožef Serjun, mnogoleten občinski odbornik, svoj čas tudi mestni župan. N. v m. p.! (Iz Moravč,) 26. oktobra. Včeraj je bil zopet vesel dan za našo faro. Novi dekan, preč. gospod Janez Bizjan, je prišel med nas. Sprejem je bil nad vse časten in prisrčen. Dobro uro daleč so mu šli naproti vrli moravski možje, na čelu jim gospod župan, ki je pozdravil novega gospoda dekana v imenu moravške občine. Med pokanjem topičev in pritrkavanjem zvonov se je na to celo Bpremstvo pomikalo proti Moravčam. Tu ga je pričakovala in pozdravila šolska mladina pod vodstvom gospoda nadučitelja in gdč. učiteljice. Na prostoru pred cerkvijo je bila zbrana Marijina družba v obilnem številu, domača duhovščina in mnogo ljudstva. Pod slavolokom pred cerkvijo ga v imenu Marijine družbe v vznesenih besedah pozdravi gdč. Angela Tomčeva, na to vsprejme ključ od cerkve in od domu. Gospod dekan se je vsem prav prisrčno zahvalil. Zvečer je bila razsvetljava na čast novemu gospodu. Moravčani so s svojim vsprejemom v dejanju pokazali, da je res, kar je povedala gdč. Tomčeva, namreč, da moravško ljudstvo »en biser v sebi drag ima: duhovne, svojih duš pastirje, spoštuje, ljubi od srca.« — Novemu gospodu dekanu pa kličemo iz dna srca: Bog ga živi in ohrani mnogo, mnogo let med nami, da tako vspešno deluje mej nami, kakor njegov prednik! (Graška policija) je te dni aretovala petnajst, drugi trde sedemindvajset meščanov, krčmarjev in kavarnarjev, iz IV. in V. okraja, katerim so prišli na sled, da so uprav zistematično skubli kmete in druge priproste ljudi. Na desnem bregu Mure se vrše namreč semnji, kjer prodajajo kmetje svoje pridelke. Na teh semnjih so si oni pošteni obrtniki zbirali svoje žrtve in jih zvabljali v svoje lokale, kjer so jih zavajali v igranje ter jih tako odirali. Dva najbolj zrela tička te vrste sta jo pobrisala čez mejo, druge je policija spravila v graške kletke. (Ogenj.) Iz Krašnje. Dno 24. t. m. ob 2. uri popoldne je jelo goreti poslopje Franceta Barlič p. d. pri Opaldarju. K sreči ni bilo vetra, da bi se bil mogel ogenj dalje širiti, vendar so bila bližnja poslopja v veliki nevarnosti, in na treh strehah se je že vnemalo, pa bilo je vendar hitro pogašeno. Ogenj je vpepelil imenovanemu gospodarju hišo in vse gospodarsko poslopje, vso krmo in vse pridelke, zgorela je tudi jedna svinja. Skoda je velika, zavarovan pa je bil le za malo svoto. Zažgali so malomarni sosedovi otroci. Na pomoč je prišlo gasilno društvo iz Lukovice z dvema brizgalnicama in mnogo pripomoglo, da se ogenj ni razširil. (Bolezen nadškofa Rajčeviča) se je, kakor poročajo listi, znatno shujšala. Ohromel je na levi strani in pričakujejo v kratkem katastrofe. (Nad 200 brzojavk) je doslo skupščini stranke prava v Brodu, ki so bile vsprejete z največjim oduševljenjem. (Zelo ginljiv prizor) se je nudil udeležnikom nemško-nacijonalnega shoda v Stummu v ziljski dolini. Shod se je namreč zaključil s slovesnim venčanjem slavne glave še slavnejega K. H. Wolfa. Slovesni obred je izvršil deviški dr. Rainer. (Na ljubljanskem kolodvoru) bo včeraj poto-valci gledali mučen prizor. Sin je svojega očeta pripeljal iz bolnice na kolodvor, da ga spravi domov. V železniškem vozu pa je nakrat stari mož omedlel. Vse je vpilo, da je v vozu umrl. Prenesli so ga v čakalnico, kjer pa jo skoro zopet prišel k zavesti. Sin ga je odpeljal nazaj v bolnico, katere skoro gotovo nič več ne zapusti. (Pregoreč častilec čaja.) Hlapca pri Krisperju so zaprli, ker je svojemu gospodarju ukral večjo množino ruma, sladkorja in čaja. Ljubimka mu je kuhala čaj. Ta pregoreča ljubezen do čaja ga je spravila v zapor. Ukral je baje tudi jedno uro. # (Papežev dar katoliškim delavcem.) Katoliškemu delavskemu domu v Berolinu je podaril sv. oče svoj najlepši portret, kar jih je dosedaj izdelanih. Sliko je izgotovil glasoviti italijanski slikar Ugolini in se ceni na 10.000 mark. (Društveno gibanje na Ogerskem.) Dne 9. novembra se vrši v Budimpešti sestanek vseh oger-skih krščanskih društev. (Grozna nesreča na železnici.) Na belgrajski železnici mej postajama Ripanj in Ralja se je pripetila 24. t. m. velika nesreča, ki je zahtevala troje žrtev. Iz Niša proti Belgradu vozeči kurirni vlak je ravno pridrdral iz predora pri Ralji, ko se je pomikal preko proge voz, na katerem bo se peljali jeden moški, dve ženski in jeden otrok in v katerega je bilo vpreženih par volov. Stroje vodja je skušal ustaviti vlak in voznik je naga-njal vola, da bi ušel nesreči, a bilo je vse zastonj. Stroj je zadel ob voz in razdrobil vse. Na drobne kosce je vlak raztrgal tri os ' e, oba vola in voz, prav neznatno ranjen pa je ležal kraj proge — otrok, katerega so vsprejeli v vlak in odpeljali proti Belemgradu. Društva. iPevsko društvo »Ljubljana«) priredi v nedeljo dne 29. t. m. ob 8. uri zabavni večer pri »Virantu«, kamor se cenjeni podporni člani ter prijatelji društva in petja uljudno vabijo. Telefonska in brzojavna poročila. Dnnaj, 27. oktobra. (Državni zbor.) Danes se je nadaljevala razprava o vladni izjavi. Govoril je proti posl. P a c a k ; za njim je posl. Wachnianin omenjal, da v vladni izjavi pogreša točko, da se bo jezikovno vprašanje reševalo za celo državo. Vlada naj da narodom pravice jednakoprav-nosti ter naj omeji nemško poželjivost, potem nastane mir v Avstriji; govornik je proti temu, da bi se jezikovno vpiašanje le deloma rešilo, ter vstraja pri programu desnice vzlasti zato, ker mora biti to program vseh poštenih avstrijskih državljanov. — Poslanec Kathrein je predlagal konec razpravi, ki je bil vsprejet. Govoril je potem glavni govornik poslanec Začek. — Nato je sledilo prvo branje nujnostnih predlogov za odpravo § 14. Razprava se je kmalu prekinila in predsednik Fuchs je predlagal, naj je zbornična seja jutri ter da naj se postavi na dnevni red volitev v delegacije. Posl. Schonerer predlaga prihodnjo sejo za torek, ta predlog je bil mej glasnim kričanjem Schonererjancev odklonjen. — Posl. V e r k a u f predlaga, da se volitve v delegacijo toliko časa ne zvrše, dokler ni odpravljen § 14. Tudi ta predlog je bil odklonjen in je bil vsprejet predlog predsednikov. Dunaj, 27. oktobra. Kvotna deputa-putacija je izbrala za predsedtii , grofa Schonborna, podpredsednika Javo r-s k e g a, poročevalca B e e r a. Dunaj, 27. oktobra. Poslanski zbornici je došel dopis okrajnega sodišča celjskega v imunitetni zadevi poslanca Berksa. Dunaj, 27. oktobra. Nemška ljudska stranka je sklenila, udeleževati se razprav v odsekih in prevzeti referate. Dunaj, 27. oktobra. Železniški odsek je volil posl. Kaftan-a svojim predsednikom. Odsek za pomoč po uimah poškodovanim je sklenil kar mogoče pospešiti svoje delo ter v prihodnji seji staviti potrebne nasvete. Dunaj, 27. oktobra. „0stdeutsche Rundschau" poroča, da je vlada ponudila mesto cesarskega namestnika v Trstu baronu Dipauli-ju, ta pa je odklonil ter dejal, da bi šel le v Inomost. Sodi se, da vlada želi Dipauli-ja odstraniti iz parlamenta. Trst, 27. oktobra. Volitve v mestni oziroma deželni zbor se vrše začetkom meseoa marca. Rim, 27. oktobra. Mej Italijo in Avstrijo so se pričela pogajanja zaradi obnovitve vinske klavzule. Avstrija zahteva ugodnejše pogoje. Vojska v Južni Afriki. Angležem se v zadnjem času vedno slabeje godi. Umakniti so se morali s svojo armado prav do Lady8mitha ali morda že dalje ter prepustiti Burom 200 huzarjev in deset častnikov pehotnega polka, katere so jim zajele pri begu burske čete. Do večje bitke pri Ladysmithu še ni prišlo, pač pa je bilo že več prask, v katerih se Angleži niso posebno odlikovali. Z bojišča na zahodnji meji poročajo najnovejše brzojavke, da so se vrgli Buri z vso silo na Mafeking. Bombardovati so pričeli včeraj zjutraj in je baje skoro vse mesto v plamenu. Dunaj, 27. oktobra. Ruski vplivni listi pišejo zelo sovražno proti Angleški. Rim, 27 oktobra. Listi poročajo, da se Menelik zopet pripravlja za boj baje po dogovoru s Transvalci. London, 27. oktobra. General White brzojavlja iz Ladysmitha, da je oddelek pod poveljstvom Julesovim po težavnem in napornem potovanju dospel včeraj zjutraj v Ladysmith. Vojaki se prav dobro (!) počutijo. Kapstadt, 27. oktobra. General White je na cesti mej Ladysmithom in Glencoe pregnal burske čete in se potem vrnil v Ladysmith (!) Kimberley, 27. oktobra. Mestu preti velika nevarnost. Mesto oblegajo že dalje časa Buri, katerim je general Cronje dopo-slal sedaj še velik del svojih čet iz Mafekinga. Kapstadt, 27. oktobra. General Jou-bert poroča, da je burski general Cronje 24. t. m. napadel Angleže pri Elandslaagde. Boj je trajal sedem ur. V burskih vojnih vrstah je padlo 6 mož, 9 je bilo ranjenih. Burom se je posrečilo, vso angleško armado pognati do Ladysmitha. — Poročila iz angleških vi- rov pravijo, da je trajal boj 12 ur in da je padlo lOOBurov, 200 se jih pa pogreša. London, 27. oktobra. Vladi je došlo uradno poročilo, da so Buri ujeli 200 mož 8. huzarskega polka z devetimi častniki, ki so po bitki pri Glencoe zasledovali burske čete. Pretorija, 27. oktobra. Bombardovanje na Mafeking so pričeli Buri včeraj zjutraj. Več hiš je v plamenu. London, 27. oktobra. Iz Pretorije se poroča, da je prišel prvi vlak z angleškimi vojaki-jetniki.__ Umrli so: 26. oktobra. Frančiška Vidmar, posestnika hči, 9", meseca, Karolinška zemlja 4, kronični črevesni katar. V bolnišnici: 24. oktobra. Lorenc Vernik, gostač, 43 let. plučnica. 25. oktobra. Ivan Dobrovelc, delavec, 27 let, jetika. — Ivana Cesar, delavca žena, 56 let, srčua hiba. Cena žitu na dunajski borzi dn<5 26. oktobra 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za jesen . . . gl. 8 41 do gl. 8 43 » » pomlad . . » 8 65 » » 8*67 Rž za jesen.....» 6*86 » » 6 88 » » pomlad . . . . » 7-18 » » 7 20 Turšica za oktober . . » 5-70 » » 5 72 » » november . . » 6 68 » » 5'70 » » maj-junij. . » 5-41 » » 542 Oves za jesen .... » 5 24 » » 5 26 » » pomlad ...» 5 59 » » 5-60 Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306-2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm. Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celzija Vetrovi Nebo Hi M 26| 9. zvečer | /39 3~j . Poštno - hranilnične položnloe so na razpolago. --i^S Dunajska borz a . mu- Dn6 27. oktobra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/„...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/„....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drl. velj. 20 mark............ 20 Frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr cekini.......... 99 gld. 55 kr. 99 » 30 » 117 » 75 . 99 » 40 » 116 » 25 » 95 » 15 » 903 » - » 370 > 75 » 120 > 75 . 59 > - * 11 » 79 » 9 » 67'/,» 44 » 70 . 5 » 70 > Dne 26. oktobra. 4"/„ državne srečke 1. 186-1, 250 gld. . . 170 gld. - kr. 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 154 » — » Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195 » 50 » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 98 » — » Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......137 » 75 » Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... 127 » 60 » Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 107 » 50 » Posojilo goriškega mesta.......— » — » 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....—• » — » Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 96 » — » Prijoritetne obveznice državne železnice . . — » — » » » južne železnice 3°/0 . 164 » — » » » južne železnice 6°/n . 117 » — » »_» doleniskib železnic 4°/,, 99 > 50 > Kreditne srečke, 100 gld......197 gld — kr 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 155 » - • Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 » 60. Rudolfove srečke, 10 gld.......26 . — Salmove srečke, 40 gld........83 . 50 St. Genois srečke, 40 gld.......83 » — Waldsteinove srečke, 20 gld......64 » — Ljubljanske srečke.........23 » 75 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 150 » -- Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3090 » — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 431 » — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 69 » — Splošna avstrijska stavbinska družba . . 101 » — Montanska družba avstr. plan..........264 » — Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 190 » — Papirnih rubljev 100 ..............127 » 37 jftf Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba „ti i: it ( i a« I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. JUT Pojasnila v vseh gospodarskih in flnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovaoja pri popolni varnosti SJT naloženih (fInvnlc. 1Xk