Poitnina plačana v gotoviai.
Posamezna številka 1.25 Din.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poitni predal 22. RoVopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne »prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana Vil, Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina ra državo SHS znata mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din, Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1,— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo.
Štev. 81.	Sreda 2. oktobra 1929.	Leto IV.
Nova vlada v Avstriji.
Kancler dunajski policijski predsednik dr. Schober.
V četrtek je nastopila nova vlada v Avstriji. Dr. Streeruwitz je bil premalo energičen, zato je nastopila izprememiba. Ob petih popoldne je sklical predsednik dr. Giirtler glavni odbor in mu sporočil, da je vlada de-niisij-onarala in da naj se stavijo predlogi za izvolitev novega kanclerja. Dr. Seipel je predlagal dr. Scho-berja, ‘ki je bil z večino glasov izvoljen, Na seji je bilo nazvočih 153 poslancev, od katerih jih je glasovalo 84 za novo vlado, 69 (socijalni demokrati) pa proti njej. Značilno pri vo-litvi vlade je dejstvo, da se je volitev izvršila brez debate in da je po glasovanju nastal molk in se je izvolitev vzela na znanje brez odobravanja aK ugovarjanja.
iDr. Schober je krščanski socija-lec, ki se politično ni eksponiral. V vladi so v večini osebe, od katerih ni pričakovati političnega hujkaštva, Inarveč prej več demokracije in resnosti,kakor od političnih eksponentov bivših 'koaliranih strank v prejšnjih vladah. Krščanski isocijalci imajo v novi vladi dva ministra in Land-bund enega. To k&že, da sta z novo Vlado kršičanskosocijalna stranka in »Heimwehr« izgubila na vplivu ter da se Avstrija polagoma Vrača v de-tnokratičnejšo in realnejšo bodočnost. »Arbeiter-Zeitung« pravi popolnoma prav, da je morala prejšnja vlada odstopiti ‘zaradi Cepanja meščanskih strank, ki so se med seboj sporekle zaradi vprašanja ali nasil-stva ali parlamentarizem. Nova vlada je zrcalo te slabosti.
■V! proigramatičnem nagovoru je dr. Schober izjavil, da se je treba odzvati širokemu gibanju med narodom po izpremembi ustave. Prav v demokratični državi se takega gibanja ne sme prezreti, če tudi zastopniki takega gibanja ne sodelujejo v vladi. Nadalje je rekel, da je pripravljen stopiti s heimwehro vskim gibanjem v primeren kontakt in zavrniti gibanje v pravo smer ter izpolniti njih opravičene 'zahteve po legalnem potu. Glede državne ustave pravi novi kancler, da je potrebna okrepitev državne oblasti, dati predsedniku republike več oblasti, zlasti da sme imenovati vlado in jo odsloviti, kakor tudi pravico razpusta parlamenta, vrhovno zapovedništvo nad vojsko ter pravico v nujnih primerih izdajati izpremembe zakonov, razglašati ob nemirih izjemno stanje ter ukrepati v nevarnih situacijah v svr-ho preprečenja žrtev. Izpremeniti se mora tudi razmerje Dunaja do države ter dati poklicnim stanovom potrebni vpliv v zakonodaji. To se bo zlasti doseglo z volilno reformo. Dr. Schober namerava pozneje pritegniti v vlado tudi zastopnike »Heim-vrehra«.
Debato o vladni izjavi je otvoril socijalni demokrat Danneberg, ki je povdaril, da je za izpremembo ustave potrebna dvetretjinska večina* ter da to ni smešna formalnost. Volja k nasilju igra pri »Heimwehru« veliko vlogo in celo nje teoretičar dr. Seipel je jasno povedal, da se bo izvajalo nasilstvo, če bi kaka stranka ob-6truirala. Ustava in ustavna reforma imata le tedaj zmisel, če je jamstvo zanju. Če pa v deželi kaka težka industrija vojaške tolpe organizira in oboroži, pa ustava nima zmisla in je obsebi razumljivo, dta se delavstvo skuša braniti samo. Glede »Heim-wehra «se dr. Schober ni jasno izrekel, kakor bi bilo treba, če gre v resnici za vlado, ki hoče v Avstriji uvesti demokratični red. Ni priporočilo za vlado, da jo je predlagal dr. Seipel ter da je bilo, kakor poroča časopisje dficijelno, vodstvo »Heim-wehra« pozvano, da pošlje enega sodelavca v vlado. Socijalni demokrati hočejo šele videti, kaj bo delala Schoberjeva vlada, ugotavlja pa obenem, da bo storila svojo dolžnost napram republiki in delavstvu.
Če pravi dr. Schober, da se je treba ozirati na liudsiko gibanje, potem mora vedeti, da se je treba ozirati tudi na delavsko ljudsko mnenje. Nič ni lažjega v sedanjem polo-žauju, kakor da se izcimi iz nove vlade razredna vlada proti enemu razredu v državi. Izjava, da hoče kancler 'in njegova vlada; biti za vse ljudstvo, je lepa beseda. Ali to je mogoče samo, če si pridobi zaupanje nasprotnikov. Program: ustavne reforme, okrnitev pravic dunajske občine, uvedba kurialnega volilnega sistema, to so pa točke, ki ne pomenijo varovanja demokratičnih pravic, ampak njih ukinitev, omejitev, ki jih delavstvo ne more in ne sme sprejeti, ne le, ker gre za naravne pravice, ampak tudi zato, ker ni nobene potrebe. Obstrukcije in izrednih dogodkov ni. Nikakor pa tudi ne gre, da bi nova vlada omejevala dosedanje pravice dunajske občine. Dunaj je največja zvezna dežela republike in ta naj bi imela manj avtonomnih pravic, kakor druge mnogo manjše zvezne dežele.
Iz programa novega kanclerja odseva nekaj diplomacije, s katero pričenja svojo ponovno karijero kot predsednik vlade. V kanclerjevem govoru nove napredne geste ni najti, zato je Danneberg povsem opravičeno rekel, da bo socijalna demokracija šele počakala, kaj bo kancler storil in ga pa njegovih dejanjih sodila. Če govore, da bo nova vlada močne roke, pomeni to danes, da bo vlada vodila reakcijonarno politiko.
Slovenska katoliška akciga in fašizem.
S političnimi razmerami v Avstriji se bavi vse časopisje. Važen momenit za razmotrivanje položaja je bil, ko je nastala izprememba v avstrijski vladi in je postal kancler dr. Schober. Tudi ljubljanska dnevnika »Jutro« in »Slovenec« sta vsak po svoje ocenila avstrijski politični po-Itožaj. »Jutro« uvideva, da je nacionalistično gibanje reakcijonarno ter da stremi fašistični pokret najbrže po nekaki katoliški aliansi v srednji Evropi, ki bi ji pripadalle Italija, Avstrija, Madžarska in eventualno Poljska, (Ta politika nacionalističnih fa-
šistov je vsekakor v zvezi z jugom, ker Italija dobavlja v Avstrijo in Madžarsko orožje,)
>»Slovenec« je pa v tem vprašanju poudaril povsem drugačno stališče. Veseli se heimwehrovskega gibanja v Avstriji zlasti tudi zaraditega, ker ga podpirata kmetiška zveza in krščanski socijalci. Za »Slovenca« je to vesel! pojav, ker se s tem ustvarja v srednji Evropi skupina fašističnih »katoliških« držav, ki naj ustvari močno oporo za reakcijo, dasi se ji ves svet upira. V fašizmu misli klerikalizem zopet dobiti ono oporo, ki
ga bo podpirala v njega stremljenju po hierarhiji in v boju proti svoboščinam.
Posebno značilna je ta »politika« za razmere v naši državi, ki šteje več veroizpoved'anj. Če bi želja slovenske katoliške akcije, ki odseva iz navedenega članka, uspela, potem bi imeli v državi dovolj opravka s klerikalnimi spletkami iv svrho političnega vpliva, ker bi klerikalizem imel moralno oporo v sosednjih državah. V verskem oziru bi potem še desetletja ne prišli do verske strpnosti, ki je za miren in zdrav razvoj v državi potrebna.
Značilno je tudi, da v Avstriji s »Heimtwehrom«, njegovim delovanjem in grožnjami dejansko niti meščanske stranke niso zadovoljne. Pri sestavi nove vlade je državni kancler dr. Schober pustil pučiste na cedilu; ljubljanski klerikalni »Slovenec« pa' jim je zapel hvalo in slavo, organizirano delavstvo pa psuje, ker zahteva ohranitev svojih državljanskih pravic.
Bolj očitno nihče ne bi mogel izpovedati svojega mišljenja in — namena. — To je načelo hierarhije!
Macdonald odpotoval v Ameriko.
Pred odhodom v Ameriko je množica prirejala Macdonaldu prisrčne ovacije. Angleški ministrski predsednik hoče vplivati v Zedinjenih državah v prvi vrsti v zmislu omejitve pomorskega obroroževanja.
Macdonald je povdaril v izjavi za časopisje, da njegov razgovor v Vašingtonu glede angleško-ameri-kanske razorožitve ne pričakuje odločilnega uspeha. Namen njegovega potovanja, da uspejo vršeča se pogajanja v toliko, da se to vprašanje postavi na široko mednarodno bazo.
Če doseže s svojim potovanjem to, se bo vršila pričetkom bodočega leta razcrožitvena. konferenca petih velesil (Anglija, Zedinjene države, Francija, Italija in Japonska). Čim se to .zgodi, bo to pomembna priprava za pomorsko razorožitveno konfe-
renco Društva norodov. Pripravljalna komisija bo namreč potem lahko nadaljevala svoja pripravljalna dela na podlagi danih smernic in Društvo narodov utegne sklicati splošno raz-orcžitiveno konferenco za vse dežele.
Veseli ga, da bo zopet videl predsednika Hoovra, zakaj Anglija in Amerika imata toliko skupnih zadev, da se veliki načrt ne bi mogel posrečiti, če ne bi se obe razumeli in se med seboj zaupali. Oba. naroda imata važno vlogo ne le v vprašanju razorožitve nego tudi v mnogih demokratičnih in moralnih vprašanjih, s katerimi je v zvezi zgodovina njih dežel. Končno je Macdonald rekel:	Odpeljem	se v nadi, da nekaj
izvršim, 'kar napravi Atlant manj širok!
Sporazum msd Anglijo in Rusijo.
Diplomatski odnošaj — potem dogovor.
Koncem julija prekinjena pogajanja med sovjetskim pariškim poslanikom Dovgaleskim in Hendersonom so te dni dovedla do sporazuma med Anglijo in Rusijo. Najprej se imenujejo diplomatična zastopstva in potem se sklene pogodba med obema državama. Na obnovitev političnih odnošajev z Rusijo je mislila že konservativna vlada in je zato poslala v Rusijo delegatijo industrijcev, ki pa ni prinesla ugodnih poročil. Sedanja vlada hoče to vprašanje nujno rešiti.
Gospodarski liberalni krogi ta korak pozdravljajo, ker se s tem doslej zaprta vrata med Evropo in vzhodom odprejo. Z Rusijo pridobi v prvi vrsti Anglija trg za svoje produkte in vir za marsikatere surovine. Angle-
ško-ruskemu dogovoru mora notorično slediti zbližanje vseh evropskih držav z Rusijo, kar bo pomenilo gospodarsko emancipacijo Evrope od daljnih kolonijalnih in drugih dežel.
Sporazum pa utegne ugodno vplivati tudi na rusko-kitajski spor, ker je Anglija tam jako interesirana.
Predvsem bo Anglija zahtevala od Rusije nevtralnost v notranji politiki Anglije. Če Rusija pritrdi tej zahtevi, potem ne bo več nevarnosti, da se ponovno pretrgajo med državama zaradi politične špijtmaže di-plomaltične razmere. Zakaj ravno s tem ornamentom, lažnjivi sicer je konservativna stranka leta 1924 povzročila padec delavske vlade.
Za plodno delovanje slovenskih »Javnih borz dela“ potrebna je materijalna pomoč samoupravnih oblasti. '
Finančna sredstva, zbrana za še vse veliko včji razmah, kot dose-Borze dela po organih Okrožnega u- j daj, ker povpraševanje za našimi de-rada za zavarovanje delavcev in pro- j lavci je veliko in ne bo ga mogoče računsko uporabljena strogo po do- j omejiti, pač pa se bo vprašanje izložbah ministra socijalne politike j seljevanja potom Borze dela reguli-
daleko na zadoščajo, da bi se z njimi moglo plodno rešiti ves kompleks teških realnih, socijalno-političnih problemov izvirajočih iz brez ali nezadostno zaposlenih stotin proletariata. Praksa sama kaže, da borza dela brez znatne finančne pomoči slovenskih samouprav, nima zadostnih
! predpogojev za svoj popoln razvoj in	—- ..—.—............ r „ , . ,
!	delovanje, katero je pa potrebno v	!	to do	sedaj ni bil slučaj povsod in
I	interesu najširših plasti bednega, a	j	znano	je,	da je usoda nekaterih naših
! pomoči potrebnega proletariata. j iziseljencev v tujino do sedaj dosti j Naj povdarimo izmed številnih kruta. Samo ob sebi je razumljivo, slučajev le dVa: Izseljevanje na za-	da bo	ta	organizacija v bodoče oslo-
padni kontinent Evrope bo zavzelo	njena	na	vso slovensko izseljeniško
ralo na način, katerega sem že priobčil v »Delavski Politiki« z dne 7. septembra t. 1. št. 73 pod naslovom »Zaposlitev naše emigracije v kontinentalnih državah v bodoče« in »Delavcu« št. 19 od 10. septembra 1929, ker je to edini izhod, da bo naše delavstvo v tujini res zaposleno z vsaj eksistečnimi mezdami in pogoji, kar
inteligenco, ne morda pod kakšimi vplivi, kot verski itd., temveč iz čisto socijalraih čustev in stremljenja za tem, da se našemu delavstvu res odpomore vsaj nekoliko iz težke kriize. Edino tak aparat v rokah s potrebnimi materijalnimi sredstvi bo lahko reguliral izseljeniško vprašanje v tisto smer, ki bo za delavstvo in naše narodno gospodarstvo res pravo. Ako se seveda resno ne pristopi k rešitvi tega težkega problema je nadalje v tem pravcu vsako pisarenje in jadikovanje o naših izseljencih po časopisih zastonj, ker papir prenese vse, a s tem ni nobenemu prav nič pomagano.
Za Štajersko je velike važnosti sezonska zaposlitev prekmurskega poljedelskega delavstva. Ako bi vso prekmursko delavstvo moglo v Nemčijo, bi bila njihova eksistenca v bo-dobe rešena, ker dejstva sama govore, da si tam zasluži to delavstvo toliko, da čez zimo, ko se vrne v
pozni jeseni domov, lahko preživlja sebe in svoje. Denar, katerega to delavstvo jeseni prinese domov, je čist in nov dotok za narodno gospodarstvo. Že letos bo ta nov dotok denar-; ja znašal par milijonov dinarjev. Doma bi to delavstvo zaslužilo dnevno le 10—12 Din ob zaposlitvi do 5 mesecev, kar ne zadostuje za vsakega posameznika in nasproti za potrošnjo. Ako bi borze mogle zaposliti v Nemčiji 5000—7000 takih sezonskih poljedelskih delavcev, bil bi to so-cijalen in denaren uspeh prve vrste. Seveda je pri tem treba vedeti, da to sezonsko poljedelsko delavstvo ni bolniško zavarovano in da ne plačuje za Borzo dela nikakih prispevkov, potemtakem je dolžnost slovenskih samouprav in občin, da zajamčijo Borzi dela finančna sredstva za rešitev teh in podobnih socijalnih vprašanj. Važnost sodelovanja samouprav z Borzo dela je torej evidentna.
Tokan Jaroslav.
Obrov:
Zopet vaten gospodarski dan.
Dočim so se vsi povojni občni zbori Konzumnega društva za Slovenijo vršili šele februarja ali celo aprila, se bo vršil letošnji že 8. decembra. Članska zborovanja pa toliko preje in sicer od srede oktobra, pa do druge tretjine novembra. Občni zbor se bo vršil, kakor rečeno, 8. decembra ob 9. uri dop. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani.
Nas veseli, da redno delovanje uprave Kodesa tako lepo napreduje in da se zadruga lepo konsolidira. Tembolj nas pa veseli dejstvo, da se je na tak sijajen način posrečil dokaz, da je sodelovanje vodstva s širokimi plastmi članstva tudi pri najtežjih problemih mogoče, če se vodstvo potrudi sproti, na lahek in razumljiv način obveščati članstvo o namerah in ukrepih.
Včasih je veljalo načelo, da so zlasti gospodarske zadeve tako »kun-štne«, da naj o njih ukrepajo le nekaki strokovnjaki, članstvo naj pa ima besedo le pri tem, katera moka mu gre bolj v slast in če suhe češplje vendarle niso bile preveč črvive. Danes, ko je kriza srečno prestana in je izključena vsaka nevarnost, ostane vodstvo pri sedanjem načinu poslovanja, lahko rečemo, da bi zadruga krize sploh ne bi bila prestala, če bi ne poklicala k sodelovanju vse delavoljne.
Ko smo lansko leto in zlasti predlanskim odkrito govorili in pisali, kaj vse nam dela težave, so mnogi svarili, naj ne kažemo kart nasprotnikom. Kar smo govorili in pisali, smo sicer skrbno premislili, toda uverjeni smo danes bolj ko kedaj preje, da smo le na ta način mogli opozoriti številne prijatelje našega pokreta, kje potrebujemo njihove pomoči.
Zakaj to pišem?
Zato, ker čutim potrebo o marsikaterem problemu, ki jih ima v bližnji bodočnosti rešiti naša zadruga, kolikor mogoče svobodno in odkrito izpregovoriti. In sicer zopet iz istega razloga, kakor ob času krize, ko smo na ta način pritegnili toliko sodelavcev, da je bila kriza rešena prej, kakor si je to obetal največji optimist.
Še en namen imam s to javno razpravo. Želel bi, da bi članska zborovanja, ki se bodo vršila pred občnim zborom zagrabila problem: iz stališča celote in ne obračala izključne pozornosti le lokalnim problemom, ki so sicer tudi važni, toda niti zdaleka toliko, kakor oni, ki jih rešuje celota.
S tem uvodom upam, da sem upravičil to razpravo, s katero bom j pričel in nadaljeval v prihodnjih šte-! vilkah »Delavske Politike«.
Heimwehrska parada.
V nedeljo so priredili »Heiim-wehri« na Dunaju oziroma pred Dunajem štiri zborovanja, ki so potekla mirno. Edino v Modlingu so namera-valli komunisti razbiti shod, toda ni prišlo do tega.
Socijalni demokrati so že v soboto priredili velik shod v Modllingu, na katerem sta govorila zlasti dr. Deutsch in dr. Renner. Dr. Deutsch je izjavil, da so socijalisti odločeni braniti sedanje stanje v Avstriji proti
vsakršnemu poizkusu nasilne izpre-membe. Dr, Renner pa je očital dr. Seiiplu krivdo sedanje 'krize v političnem in gospodarskem oziru. Sei-pel je razbil najprej svojo stranko in potem desorganiziral ves politični in gospodarski svet, Socijalisti so sklenili, da puste pučistom njih parade, ne dajo pa si jemati pridobljenih političnih in socijalnih pravic.
Tudi nedeljske parade Heimweh-rov so bile precej velike, Govorniki
so pozdravljali drja kanclerja JScho-bra in podkanclerja Vaugoina, češ, da smeta računati na podporo »Heim-wehra«.
Kljub navidez miroljubni paradi in udeležbi pri svečani maši, so nekateri govorniki »Heimwehrov« nastopali izzivalno. Dr. Steidle je rekel, da dr. Schober predstavlja vlado, »Heimvvehri« pa narod in razumeti se bo treba. »Heimvvehr« bo skušal doseči svoje zahteve legalnim potom, ako to ne bo mogoče, ne bo imel nobenih ozirov, da doseže, kar hoče.
Med shodom so svirale godbe, kakor se spodobi pri paradah.
Vprašanje je sedaj, na katero stran se bo postavila večina naroda, ali na stran tistih, ki zahtevajo odpravo nekaterih pravic državljanov, ali na stran tistih, ki pravijo, da se pridobljenih pravic ne sme kratiti, ker ni dejanske potrebe za to.
Predvsem bo morala nova vlada razorožiti obe fronti, potem se pa tudi postatviti na stališče najširših narodovih pravic.
Če vlada vse to stori in nima skritega namena nastopati strankarsko ' ali celo razredno, potem je pričako-| vati, da v Avstriji pride kmalu do | normalnih razmer.
Dnevne novice.
Volitve na Čehoslovaškem razpisane. Nove volitve v čehoslovaško zbornico poslancev in senata se bodo vršile 27. oktobra t. 1. Vlaganje kandidatnih list najkasneje do 16. oktobra t. 1. Volitve na Čehoslovaškem bodo jako interesantne, ker je med sedaj koaliranimi meščanskimi strankami nastala nekaka depresija, ki utegne jako vplivati na uspeh volitev.
Slovaški agrarci groze. Slovaški agrarci so imeli v Bratislavi shod. Seveda so to klerikalci. Govoril1 je dr. Hodža o volitvah v češki parlament ter izjavil, da slovaški agrarci ne bodo vodili agresivnih volitev, če jim bo slovaška ljudska stranka dala garancijo za državotvorno politiko in vstop v vlado. Sicer je pa agrarna stranka pripravljena vladati tudi s socijalisti. Šolski minister Štefanek je pa označil kot cilj volilne borbe agrarne stranke očiščenje strank državi nevarnih elementov. Če ljudska stranka tega noče, se bo brez nje zgodilo.
Voldemarasu se utepa. Nedavno smo poročali, da je moral litevski ministrski predsednik V oldemaras odstopiti, ker je nastajala v državi zaradi njegove grozovitosti čim večja nezadovoljnost. Lotil se je litevske-ga fašizma, vlada pa je proti fašizmu nastopila z vso strogostjo ter izjavila, da ne pušča ta prilike za fašistične puče.
Novi kancler dr. Hans Schober tudi kot kancler ne bo odložil pred-sedništva dunajske policije.
Vojni proračunski kredit Franciji za bodoče leto bo znašal 5475 milijonov frankov. Francija hiti, da je ne premagli razorožitvena konfnrenca.
Med nemškimi fašisti je nastal spor. Voditelj fašistov Huggenberg se je dogovarjal glede sprejema Youngovega načrta z dr. Streseman-nom za odklonitev načrta, s Francijo pa za sprejem. To je priznal sedaj znani kapetan Ehrhardt, vodilni član atentatorskega društva »Consul« in udeleženec Kappovega puča, češ, da mora šibki ubogati, da se je v resnici pogajal s Francozi, ker ve, da Francija kot največji upnik lahko zadavi Nemčijo. Ehrhardt je s to objavo zmedel vrste nacijonalistov, češ, da
hoče izpremeniti bojno politiko organizacij.
Prebivalci otoka Cipra v Sredozemske morju bi se radi pridružili Grčiji. Poslali so deputacijo v London. Anglija je zasedla otok leta 1873. Macdonald ni nasproten želji; angleški konservativci pa že vnaprej protestirajo.
Švedski mnopol užigalic v Nemčiji, Nemčija namerava prodati monopol užilgalic švedskemu trustu za 150 milijonov dolarjev.
Petletni gospodarski načrt v Sovjetski Rusiji se je v svojem prvem letu dobro obnesel. Produkcija je v gotovih panogah celo daleč prekosila pričakovanja. Vendar ise ni posrečilo doseči tistih delavskih plač kakor se je nameravalo. Tudi znižanje cen produktom je zaostalo za številkami v načrtu. Prihodnje leto bo odločilno za vso petletno gospodarsko perijodb. Sedemurni delovnik je uveden v 40% podjetji in 1 milijon brezposelnih bo tekom 'prihodnjega leta pritegnjeno k produkciji. Velik plus je tudi veliko tekmovanje na polju socijalistične produkcije, ki bo ugodno vplivalo na splošen uspeh. Skupni dohodek iz gospodarstva je znašal v prvem perijodnem letu 34 milijard rubljev, to je 21 % več kakor v prejšnjem letu in za 16% več kakor je bilo predvideno v načrtu.
Rusko-Kitajski konflikt se je v zadnjem tednu še poostril. Od man-džurske meje se poroča o bojnem razvoju ruskih čet. Seveda se mora vse tozadevne vesti sprejemati z rezervo, ker je glasom zadnjih poročil sovjetsko poveljstvo več vojaških edinic od mandžunske meje odpoklicalo. Sovjetska nota Kitajski, s katero se je zahtevalo, da mora Kitajska na manldžurski železnici zopet vposta-viti razmere, ki so bile sklenjene s pogodbo iz 1. 1924, in dovoliti rusko upravo, ni napravila v Nankingu za-željenega učinka, dasiravno se Kitajska sama izogiblje odkritega vojnega razmerja s sovjeti, ker je med njenimi provincami in posameznimi generali samimi izbruhnila državljanska vojna, ki dela nacijonalni vladi v Nankingu mnogo skrbi.
Cesare Rossi obsojen na 30 let zaporne kazni. Na podlagi zakona o zaščiti države je bil v Rimu dne 27.
Tal pa:
NajiistejSe slovenstvo in neslovenski brezdomovinec.
V Številki 221 »Slovenca« je napisal France Vodnik odgovor na mojo notico »Literarni boj tudi pri nas«, ki sem jo priobčil v Številki 79 našega lista. Ni mi za to, da branim samega sebe, niti ne za to, da bi skušal razjasniti naše stališče k problemom, ki se jih je Vodnik dotaknil in skušal rešiti na prav neproletarski način, čeprav smatra setbe za proletarca. Moj namen je predvsem ta, da opozorim na zmeš-no ideologijo mlajše katoliške generacije, ki hoče veljati za socijalno. Preje pa naj še omenim, da sem v naglici prezrl, da je napisal članek, ki sem nanj odgovarjal, France Vodnik, ne pa Anton Vodnik, kar s tem popravljam.
Slovenci imamo nebroj ljudi, ki so se oddaljili od realne stvarnosti in ki se u-dajajo zgolj svojim umskim kombinacijam, skušajoč najti zanje potrdila bodisi v politični, bodisi v kulturni zgodovini. Take umske kombinacije so lahko prav duhovite, toda manjka jim glavno:	namreč vsaka
stvarna podlaga. Sledeč edinole lastnemu svetovnemu nazoru ne pa znanstveni metodi, kot nam jo je pokazal Marx, najde ta vrsta »znanstvenikov* v naši kulturni zgodovini stvari, ki jih nikdar in nikjer ni bilo.
Pri raziskavanju te ali one dobe ji podkla dajo svoje misli in svoja čustva.
France Vodnik vidi kot katolik bistvo slovenstva, ki ga preiskuje brez • vsake znanstvene podlage, v katolicizmu, oziroma vsaj v nekem bogoiskateljstvu. To njegovo pojmovanje slovenstva je razvidno iz nje- , govega predgovora k religiozni liriki, kjer ; trdi, da so bile slovenska reformacija, ro- j mantika in moderna usmerjene odločno | »antiliberalno« {to je protisvobodomisel-no) in, da je v teh dobah prišlo »zorenje slovenskega duha v konflikt z enostransko-objektivno katoliško tradicijo«. Ta konflikt pomeni morda najusodnejši, a tudi najres-ničejši in najsvobodnejši notranji spor slovenskega duha? Z drugimi hesedami: iz tega in iz nadaljnih stavkov sledi, da se je slovenski »duh« popolnoma prepojil s katolicizmom in odslej velja formula: slovenstvo “ katolicizem. To je torej Vodnikov nazor o slovenstvu, to je njegovo »najčistejše slovenstvo«.
Da je tak nazor ipopolnoma neznanstven, mi ni treba posebej povdarjati. Španski katoliški pisatelji trdijo brezdvomno isto o svojem narodu; kjer pa naj sedaj iščejo naši katoliški nacijonalisti, oziroma »narodniki« razliko med slovenskim in španskim naro-dom? In vrhu tega: Katolicizem ni iz naših | tal, sprejeti smo ga morali, ker smo prišli | v politično območje zapadne Evrope. Če bi j prišli pod Bizant, bi bili pač pravoslavni in j kak drug Vodnik bi zopet trdil, da je za . slovenstvo karakteristično pravoslavje, kot
so n. pr. trdili svojčas o Rusih. Neglede na to pa se izfekajo vsi znanstveniki — tudi meščanski — proti temu, da se skuša im-putirati kakemu narodu to ali ono mišljenje, ta ali oni značaj (Masaryk), Le Bon, ki ni marksist, pravi popolnoma pravilno, da je nemški proletarec po mišljenju in čuvstvo-vanju enak francoskemu proletarcu (oba živita v enakih ekonomskih razmerah!) ne pa nemškemu meščanu. Vodnik zmeša vse slovenske sloje v en koš, imputira vsem isto mišljenje — kakšen proletarec je neki ta človek, ki se mu zdi, da vidi obraz naroda, ne vidi pa obrazov slojev in ki me vprašuje po moji proletarski legitimaciji?
Ker sem marksist, pristaš historičnega materijalizma, sem se — po Vodniku — odločil od slovenskega rodu, postal sem: neslovenski brezdomovinec. To mene in tistih, ki so tudi marksisti in ateisti — slednjih sem našel med svojimi prijatelji ročnimi delavci zelo, zelo mnogo — prav nič ne boli, tem manj, ker ni nihče postavil Vodnika na piedestal, da sodi o Slovencih in Neslovencih in ker so nekaterniki enake ali pa še hujše besede metali na vse one velike glave slovenskega rodu, ki se niso vklanjale »edinoslovenskim« voditeljskim klikam. Reakcijonama Bleiweisova klika je signirala Levstika za izdajalca slovenstva! (»Krepieren soli der Hundl«) in Cankar je bil tudi več kot pol življenja tujec in brezdomovinec. In istega izraza je navajeno vse ono naše delavstvo, ki se je postavilo v ■bran za svoje pravice. Če preiskujemo našo
kulturo, bomo našli takih brezdomovincev še več; Stritar je gotovo med njimi, ki je takole kritiziral slovensko zaostalost:
»Knjigo narave bero, bistroumnosti svoje veseli (drugi narodi),
čelo si križamo mi {= Slovenci), kadar razlega se grom.«
Gre pa pri vsej stvari še za nekaj drugega! France Vodnik se najbrže ne zaveda, koliko škode je povzročil njegov nazor v polpreteklem času onemu slovenskemu narodu, za čigar najpopolnejši plod smatra-sebe, Povdarjanje, da sta slovenstvo in katolicizem identična, je ena tistih velik zablod, ki je poleg političnega in ekonomskega pritiska največ pripomogla k nagli germanizaciji na severu. Ta nazor je bil tisti, ki je pognal svobodomiselca Dežmana, brezdvomno eno najjasnejših naših glav, v obup nad slovenstvom in v nemški tabor ta prav ta nazor je spravil mnoge svobodomiselne koroške in štajerske Slovence med nemškutarje (»Stajercijanci«). In danes zavira prav ta nazor normalen razvoj slovenstva v Prekmurju, kjer iztiska 30.000 protestantov iz območja slovenstva.
To sem hotel povedati »narodniku« Vodniku. Kar se pa tiče proletarske kulture, pa ni, da bi z njim razpravljal. Storil bom to na drugem mestu. In še to: Kar se grobosti tona tiče, menim, da sva si v njem precej enaka, če me Vodnik celo ne prekaša.
Izredni obini zbor kovinarjev v Ljubljani.
Preteklo nedeljo dopoldne se je vršil v dvorani Delavske zbornice razmeroma zelo dobro obiskani občni zbor ljubljanske podružnice S. M. R. J. Vsled velikega porasta kovinarske organizacije v Ljubljani, katere število je že davno preseglo 1000 čla1-nov, je bilo potrebno, v svrho lažjega poslovanja, razdeliti podružnico tako, da dobi ljubljansko predmestje Mosite svojo in Ljubljana svojo.
Na izrednem občnem zboru, kateremu je prisostvoval delegat centrale s. Joža Golmajer, se je izvolil nov odbor, ki sestoji iz naslednjih: France ,Svetek, predsednik, Ropret Ivan, Jordan Franc, tajnika, Pogačar Jakob, Belič Franc blagajnika; odborniki: Gorišek Franc, Kopač Vladimi. Kontrolo tvorijo:	Završan,
Kropar, Goričnik, Vidmar.
V imenu novega odbora je obraz-
ložil predsednik France Svetek v kratkih potezah delovni program novega odbora.
V tarifni politiki bo nadaljeval delo sedanjega odbora strogo upoštevajoč smernice nadrejenih forumov. Z oziram na težnje poslodavskih organizacij glede spremembe socijal-ne politike, bo delovanje odbora na tej panogi, kolikor mogoče pojačeno. Do bratskih organizacij ostalih strok zavzema nov odbor stališče največje solidarnosti in savezništva.
Notranjo upravo bo vodil odbor v duhu prave demokracije, reda, discipline in štedljivositi.
Članstvo je delovni program vzelo z odobravanjem na znanje, na kar je s. Golmajer podal prav lepo poročilo o razmerah, s katerimi se imajo boriti naši kovinarji na jugu države.
.septembra t. 1. obsojen Cesare Rossi, soudeleženec na umoru Matteottija, ■zaradi zarote proti državi in fašizmu doma in v inozemstvu, komplotov proti državnemu redu, hujskanju k uporu in organiziranja atentatov na šefa vlade (Mussolinija) na 30 let ječe. Rossi na mogel dobiti niti zagovornika. Najbolj je Rossija obremenila korespondenca, ki jo je imel z rimsko policijo. Z Rossijem je izginil zadnji sodelavec Mussolinija takratne politične ere, ko je bil poslanec Matteotti zavratno na bestialen način umorjen. Po razpravi je pa Rossi še izjavil, da tudi kot obsojenec svojega mišljenja glede dogodkov ne bo izpremenil.
Sklep zborovanja Društva narodov je bil v sredo. To je bilo že 57, zborovanje.
Angleški konservativci groze, da prično v parlamentu veliko akcijo proti priznanju Rusije in vpostavitvi diplomat ionih odnošajev. — V pon-deljek se je pričel tudi strankin zbor angleške delavske stranke v Brigtho-nu, kjer se bo sigurno govorilo tudi o tem.
Švedski kolonisti hočejo nazaj v Rusijo, Pred več desetletji je večje število švedskih izseljencev ustanovilo v Ukrajini naselbino Dammal Svenskby. Zadnja leta se pa tem kolonistom tam ni več dopadlo in 183 družin z 900 ljudmi se je vrnilo naizaj v Švedsko domovino. Švedski vladi so pa ti ljudje prirejali mnogo skrbi, ker ni našla primernega kraja, kjer bi jih naselila in ker emigranti sami niso bili zadovoljni z zemljišči, ki so jim jih ponujali, kajti navajeni so bili na rodovitno ukrajinsko zemljo, katere obdelovanje zahteva malo truda, medtem, ko se na Švedskem le s trdim delom in muko more nekaj pridelati. Kratkomalo, ljudje so bili razočarani, zato so zopet zaprosili sovjetsko vlado, da jim dovoli vrniti se v Rusijo.
»Kolonizacija Čehov v sovjetski Rusiji«, je naslov knjigi, ki jo je pred kratkim izdaf nek Čeh, ki je 'bil dolga leta v Rusiji. Možnost kolonizacije opisuje zelo ugodno, potrebni so samo tozadevni meddržavni stiki. Tozadevni članek z ozirom na Slovence glej v »Pod lipi« I, letnik, stran 67,
Tajno komunistično organizacijo so zopet odkrili v Beogradu. Izvršilo se je večje število aretaciji. Eden izmed komunističnih vodij je bil na begu ustreljen.
Sovražnosti v Indiji. V Kalkuti je umrl voditelj indijske revolucijonarne stranke, ki se bori za popolno neodvisnost Indije, znani Dios. On je v nasprotju z Ghandijem, ki hoče po Tolstojevem načinu izvajati neodvisnost s pasivnim odporom, zastopal revolucionarni boj, če treba tudi s silo. Pri njegovoem pogrebu so se vršile v Kalkuti velike protiangleške demonstracije.
Zfadruga plemičev v Nemčiji in njeno glasilo »Deutsche Adelszei-tung« se pri vsaki priliki vmešava v politiko in včasih na prav neokusen način napada republikanski ustroj »države in se ogreva za cesarja Viljema in monarhizem. Zato je vojni minister Groener proglasil to družbo za politično organizacijo. To pomeni, da bo moralo veliko število oficirjev nemške državne hrambe, ki so plemiškega stanu aili izstopiti iz te družbe ali pa zapustiti vojaško službo, ker je v Nemčiji prepovedano vojaškim osebam 'biti članom političnih organizacij.
Cirkuška drama, V Toulunu je 40 letni češki artist Jovanovič padel v cirkusu Gleich 12 metrov globoko na tla, ko je izvajal svoj ples na vrvi ter se je ubil. Ugotovilo se je, da mu je nekdo vrv narezal. Sodi se, da je morala biti temu vzrok ljubosumnost med artisti.
Od roparjev ujeti in proti odkupnini zopet izpuščeni. To je samo na Balkanu mogoče in topot v Grčiji, kjer ima, j o še smisla za romantiko. V neko moderno kopališče v Tesaliji je vdrla tolpa dobro organiziranih gorskih roparjev in odvedla sedem atenskih imenitnikov. Njih svojci so dobili poziv, da morajo na gotovem kraju in ob gotovem času izročiti 300.000 drahem odkupnine, če hoče-
Naročniki,	pozor 1
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so t zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič, — Uprava.
jo, da se vrnejo ujetniki živi, To se je tudi zgodilo. Oblasti so proti tem roparjem brez moči,
Bolgarija želi tudi svobodno cono v Solunu, ki je pa Grčija noče odstopiti. Grčija je pa sicer pripravljena dovoliti Bolgarski izhod na morje v Solunu za nlje trgovino.
Francoski komunistični pisatelj in bivši poslanec Conturier je bil te dni aretiran in prepeljan v Pariz, Obtožen je dejanj proti varnosti države.
Kontrorevolucijonarna organizacija »Preporod«, ki je vzdrževala zveze s pariškimi belogardisti, je bila v Leningradu razpuščena, člani pa po večini aretirani.
Značilno. Kabinetni svet španski je obsodil trgovsko firmo v Barceloni na 25.000 peset globe, ker je izjavila, da z Italijo ne mara imeti nobenih kupčij, dokler bo obstojal fašistični režim.
•
Hrvaška seljaška zadružna banka v Zagrebu je v soboto likvidirala. Občni zbor je bil jako buren. Zlasti so napadali funkcijonarje desidenti, Zadrugi je načeloval Preda-vec. Likvidirala je z izgubo. Ustanovljena je bila 1923 z glavnico 8 milijonov dinarjev, ki sta jo v glavnem vplačali Zvezi hrvatskihi kmetskih zadrug v 'Sarajevu in Zagrebu.
Državna zaloga šolskih knjig. Dne 27. septembra t, 1, je podpisal kralj zakon, po katerem bo šolske knjige za ljudske, meščanske in srednje šole ter učiteljišča izdajala samo državna zaloga. Veljavnost odobrenih solskih knjig bo veljala najmanj štiri leta. Knjige, ki so sedaj v rabi, se bodo smele porabljati se do šolskega leta 1931-32.
Uradne ure v državnih uradih bodo od 1, oktobra dalje od 8, do 12.30 in od 16. do 18. ure.
Štiridesetletnico Mestne hranilnice ljubljanske so praznovali dne
1.	oktobra t. 1. Vložnikov ima okoli 50.000. V hranilnici je 377 milijonov dinarjev naloženega denarja.
Pri Javni borzi dela v Ljubljani je v
času od 1. januarja 1929 do 28. septembra 1929 iskalo dela 5352 moških, 1148 žensk, skupaj 6500 brezposelnih. Prostih mest je bilo 5361 moških, 653 žensk, skupaj 6014. Posredovanj se izvršilo 5853 moških, 470 žensk, skupaj 3323. Odpotovalo ]e 1363 moških, 57 žensk, skupaj 1420. Odpadlo je 665 moških, z84 žensk, skupaj 1049. Dne 28. septembra 1929 se nahaja v evidenci 471 moških, 2z7 žensk, skupaj 708 brezposelnih.
Delo išče: moški: 12 hlapcev, 1 drvar, 1 pečar, 2 žebljarja, 7 kovačev, 6 železo-strugarjev-livarjev, 2 kleparja, 1 brusač orodja, 1 graver, 1 strojni tehnik, 30 strojnih ključavničarjev, 2 elektromehanikg, 3 elektromonterji, 1 lesostrugar, 1 rezbar, 5 urarjev, 12 mizarjev, 4 kolarji, 7 žagarjev, 1 pletar, 1 sedlar, 1 dežnikar, 3 usnjarji, 2 tapetnika, 29 krojačev, 14 čevljarjev, 1 Čevljarski prirezovalec, 7 brivcev, 4 knjigovezi,
1 karton, delovodja, 7 mlinarjev, 12 pekov,
5 mesarjev, 6 natakarjev, 2 slikarja, 2 gradbena tehnika, 1 črkostavec, 21 pisarn, slug,
40 pomožn. tovarniških delavcev, 80 navad-
nih delavcev, 19 knjigovodij, 35 zasebnih
uradnikov, 2 lesna manipulanta, 1 ekonom, 17 stavbenih ključavničarjev, 6 vajencev.
Ženske: 11 pisarniških moči, 2 kontoristinji,
7 prodajalk, 1 hotelska blagajničarka, 1 go-
stilniška kuharica, 7 natakaric, 5 šivilj, 1
šivilja perila, 3 šivilje slamnikov, 23 navad-
nih tovarniških delavk, 52 dninaric, 13 kuharic, 2 sobarici, 31 služkinj, 5 postrežnic,
2 vajenki. — Delo je na razpolago: moškim:
12 hlapcem, 4 mizarjem, 14 čevljarjem, 5 zidarjem, 2 tesarjem, 7 pleskarjem-sobosli-karjem, 1 sodarju, 1 kamnoseku, 2 pečarskim pomočnikoma, 3 kleparjem, 22 navadnim delavcem, 1 slaščičarskemu pomočniku, 2 mlinarskima pomočnikoma, 4 pekovskim pomočnikom, 300 tesačem, 1 str. ključavničarju, 1 stavb, ključavničarju, 1 steklarskemu pomočniku, 1 mesarskemu pomočniku, 2 sedlarskima pomočnikoma, 40 rudarjem, 2 krznarjem, 2 brivskim pomočnikom, 1 klo-bučarskemu pomočniku, 1 litografu, 3 kravarjem, 15 vajencem. 2enskam: 1 šivilji, 1 pletilki, 4 služkinjam, 2 kmečkim deklam,
2 vajenkama.
Maribor.
Občinska uprava je pozabila, da Je čas počitnic že davno minil. Sicer občinski uradniki hodijo redno v službo in iz službe, toda s tem vendar ni vse opravljeno. Občinski odbor je imel od 26. junija do danes samo eno edino sejo, in sicer 22. avgusta. Znano pa je, da se vsak mesec nakupiči toliko gradiva, da ga je vedno za eno sejo preveč. Pisec teh vrstic je govoril z enim občinskim funkcijonarjem, ki mu je pritrdil, da res vse skupaj spi! Morda je to spgnje v zvezi z občinskim deficitom. Toda z nedelavnostjo se deficit ne bo kril. Sleherni občina ima in mora imeti velik interes na tem, da občinski odbor dela. S tem ni rečeno, da mora venomer delati sklepe o trošenju občinskih sredstev, marveč je potrebno vedno in povsod iskati zboljšanja v upravi, s čemur se denar prihrani in se obenem dohodki povečajo. Zlasti velja to za razna občinska podjetja. Pa še vedno nismo nič slišali, da bi se bilo vendar končno enkrat razpravljalo o bilanci mestnega avtobusnega podjetja, ki je pasivno. Sedmi mesec že teče, odkar čaka omenjena bilanca na razpravo. Istotako je z bilanco mestne plinarne. Tudi ta čaka in izkazuje deficit. Pa če tudi ne bi omenjene bilance izkazovale primanjkljaja, bi se vseeno moralo o njih razpravljati. Ravnatelj omenjenih pod-jetij ima sicer že davno pripravljene gotove načrte za zboljšanje, toda on jih ne more oživotvoriti sam. Tarifa za plin bi se imela že pred meseci regulirati, da bi se mogel konzum povečati, toda za to je potrebno sklepanje. Ima vremena! Isto velja za mestno kopališče, katerega ureditev se že pet let zavlačuje. Edino delavski zastopniki so vedno delali ter opozarjali večino na razne nedostatke, ki bi se jih naj odpravilo, toda večina je v gotovih vprašanjih naravnost zakrknjeno nedostopna vsem resnim argumentom.
Tridesetletnica tovarne mizarskih izdelkov Potočnik. Izmed mariborskih mizarskih podjetij vživa posebno dober glas znana tovarna mizarskih izdelkov g. Potočnika v Vrbanovi ulici. To je moderno podjetje, ki ga je znal g. Potočnik razviti do visoke stopnje. Te dni je podjetje praznovalo tridesetletnico obstoja, in je pri tej priliki pokazalo, da se zaveda, da je prospeh podjetja tudi delo delavstva. Podjetnik ni ob priliki praznovanja tridesetletnice na to pozabil, kakor se je sploh razlikoval kot modem podjetnik od marsikaterega drugega podjetnika pri drugih prilikah, ko je delavstvo tirjalo znosnejše oogoje dela.
Smrtna kosa. V pondelijek, dne 30. septembra t. 1. je v svojem stanovanju na Pobrežiju p. Mariboru umrla v 64, letu svoje starosti, Agata Fischer, soproga našega dolgoletnega naročnika in predsednika raznih delavskih društev Franca Fischerja, žel. poduradnika v p. Pokojnica je bila vzorna soproga in skrbna vzgojiteljica svojih otrok. Preminulo ohranimo v trajnem spominu.
Cesta ob Tomšičevem drevoredu ostane glasom sklepa mestnega magistrata za prevozni promet zaprta, dokler ne bo cestišče pravilno urejeno.
Vpis za tečaje v Ljudski univerzi.
Ljudka univerza prične v pondeljek, dne 7. oktobra t. 1. v dosedanjih prostorih z poukom v raznih izobraževalnih tečajih. Prijave se morejo oddati pravočasno pri vodstvu omenjenega društva oziroma tečajev,
Vsklicna razprava v aferi muška-telca. Ker so svoječasno pred tukajšnjim sodiščem zaradi pančenja mur škatelca obsojeni: občinski svetnik in podravnateljj Cirilove tiskarne kaplan Hrastelj, katehet Dr. Rosman, R. Košar, učitelj v. p. R, Lorbek, Gerlič in Kovačič, prijavili ničnost obsodbe, se bo vršila dne 3. oktobra t, 1. ob 9. uri dopoldne v sobi št. 53 tukajšnjega okrožnega sodišča vsklicna razprava. Za to razpravo vlada po mestu mnogo zanimanja.
Pevski odsek »Svobode« Maribor
vljudno vabi vse Slane in prijatelje društva na vinsko trgatev, ki se bo vršila dne 6, oktobra t. 1, v gostilni »Lovski dom« v Krčevini. Za zabavo je preskrbljeno.
Seja športnega kluba Svobode v Mariboru. Športni odsek »Svobode« sklicuje za 4. oktobra 1929 6b 8. uri zvečer izredni občni zbor ter poziva vse člane, da se zborovanja zanesljivo udeleže.
Otvoritev Hlijalke. Delavska pekarna je s 1. oktobrom t. 1. otvorila na Frankopanov! ulici 39, poleg gostilne »Pri lokomotivi« svojo podružnico, na kar se cenj. čitatelji opozarjajo.
Češki koncert v Mariboru. Čita-telje opozarjamo na koncert, kateri se bo vnšil dne 8, oktobra v Unionski dvorani. Pevski dbor je iz premogovniškega revirja ostravskega v ČSR in številni njegovi člani pripadajo delavskemu stanu. K nam žele izpre-govoriti v pesmi od srca k srcu in nimamo povoda, da bi zaprli temu nji-bovemu govoru svoja srca. Saj so tudi cene več nego dveh tretjin sedežev (po 15 in 10 Din) ter stojišč (po 7 Din) določene nizko namenoma, da bi bil koncert pristopen najširšim prebivailsikim plastem. Predprodaja vstopnic v trgovinah F. Majer, Glavni trg; F. Bureš, Vetrinjska ulica ter Pintar in Lenard, Aleksandrova cesta.
Delo dobi pri »Mariborski Borzi dela«:
24 viničarjev, 7 majarjev, 8 hlapcev, 3 mizarji, 10 soboslikarjev, 2 čevljarja za šivano delo, 1 krojač, 20 težakov, 2 elektrikarja, 4 zidarji, 3 tesarji, 2 tapetnika in 1 sedlar. Vajenci krojaške, mizarske, pekovske, kovaške, sedlarske in ključavničarske obrti. Delavci za Francijo se bodo najemali v prostorih mariborske Borze dela v četrtek, dne 3. oktobra, dopoldne.
Za tiskovni sklad je daroval S. Simnic Din 10.—, za kar mu iskrena hvala.
DETOLJUB, MARIBOR.
Sreda, 2, 10.: Seja ob 19. uri.
Sobota 5. 10.: Roditeljski večer ob 19.
uri v domu. Tema: 1. Otroška laž. 2. Šolska vprašanja.
PRIJATELJ PRIRODE, MARIBOR.
Četrtek 3. 10.: Ob pol 20. uri prijava za Izlete.
Nedelja 6. 10.: Izlet v Fram črez Ha-bakuk. Odhod ob 7. uri od vogla Franko-panske ceste in Stritarjeve ulice.
Vestnik „Svobode“.
Celje.
»Svoboda« v Celju prične s plesno šolo v sredo, dne 9, oktobra v mali dvorani Uniona ob 8. uri zvečer. Vaje ise bodo vršile vsako sredo ter nede-r ljo ob navedeni uri. Ljubitelje plesne umetnosti najvljudneje vabimo.
V nedeljo, dne 6. oktobra ob 7. uri zvečer, priredi »Svoboda« svojo trgatev grozdja v restavraciji »Zelenega travnika«, kjer bo sodeloval tudi pevski odlsek »Svobode«, kateri bo zapel par veselih pesmi. Zato se vabijo ljubitelji petja in plesa, da se prireditve sigurno udeležijo, ker je čisti dobiček namenjen za pevski odsek.
lit n Umni M
Kultura.
»Svoboda.« Izšla je oktoberska (10.)
številka »Svobode«, glasila naše kulturne organizacije. Številka je zelo dobro urejena in obsega štiri popularno-znanstvene članke. Uvodni članek je nadaljevanje Edvarda Simmela razprave »Kako si je človek ustvaril boga«. Znani proletarski pisatelj Jože Pahor razpravlja v eseju »O vzgoji nravnega človeka«, kako je ,treba otroka že v prvi mladosti vzgajati, da bo vzrasel pozneje iz njega socialno čuteč človek. Ta
članek naj bi prečitale vse proletarske matere! Obenem bi pa želeli, da se Pahor še večkrat oglasi v našem listu. Mile Klopčič nas seznanja v članku »Še nekaj o reci-tacijskem zboru« o kolektivni deklamaciji; od Klopčiča, ki nam je podaril prvi in doslej najboljši naš recitacijski zbor »Noč« ini ki je gotov specialist na tein polju, pričakujemo, da prevzame v Ljubljani iniciativo v svtije roke in nam v »Delavskem odru« vzgoji naš prvi »šprehkor«. Četrti članek je uvod v »Novi ruski roman«, kjer bo v nadaljevanjih pisec predstavil slovenskemu delavstvu najfzražltejše predstavnike sodob-
Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je v pondeljek, dne 30. septembra popoldne, v 64. letu svoje starosti preminula moja blaga soproga, gospa
Agata Fischer
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo, dne
2.	oktobra 1929 ob 16. uri iz hiše žalosti na Pobrežju, Nasipna ulica št. 36, na Pobrežko pokopališče.
Pobrežje pri Mariooru, 1. oktobra 1929.
Franc Fischer, soprog.
Marija, Jozefina, Franc, Fani, Angela, otroci.
Hobi vinski mošt
beli in irni lit. Din 10'— čez ulico Dih 9.—. Dnevno sveže morske ribe.
Se priporoča
Josip Povodnik
gostilničar Maribor, RotovSkl trg St. 8
Kupujta samo pri tvrdkah, ki 'oglašujejo v „Delav-skl Politiki" I —
nega ruskega romana in življenje v Rusiji, kot se zrcali iz književnih del. — Književnost zastopata to pot Klopčičevi »Dve kitajski«.
Zelo pester je tudi organizacijski del. Hvalevredno je, da je urednik ponatisnil pregled delavskih društev na našem jugu. Iz riibrik »Po svetu« in »Dramatična pod-zveza« spoznamo silno kulturno delo nemškega proletarijata. Nad vse hvalevreden in že skrajno potreben pa je članek »Kultura proletarskih prireditev«, ki ga naj Vsi funk-cijbnarji naših podružnic ne samo prebero, temveč naj se tudi ravnajo po teh nasvetih.
Številko krasita dve posrečeni karikaturi: o športu in obrazu v — hlačah.
Končno še to-le: »Svoboda« je našla^ obilo priznanja tudi v inozemstvu (v Berlinu in Ziirichu). Našemu delavstvu priporočamo, naj ne dopušča, da ostanejo posamezne številke zaprašene po omarah podružnic, temveč naj jih vzamejo na doiS in pridno prebirajo. Slovenci imamo malo knjig in listov, ki so n'amenjeni proletarcu. Ti pa naj postanejo njegova duševna last! Nekaj zanimivega bo vsakdo našel v njih.
Talpa.
a
Cenjenemu občinstvu in odjemalcem vljudno naznanjam, da sem preselil svojo manufakturno trgovino
Oblačilnico „Drava“
iz Gosposke ulice št. 37 v
Franžlžkansko ulito žtev. 21
poleg mestnega električnega podjetja. Cenjene odjemalce naprošam, da mi tudi v novih prostorih-obdržijo dosedanjo naklonjenost in zaupanje. Velika izbira zimskega blaga po zelo nizkih cenah na obroke.
Oblačilnica »Drava**.
I. Mariborska delavska pekarna
naznanja cenj. občinstvu, da je
otvorila podružnico
(zraven gostilne „Pri lokomotivi")
Maribor, Frankopanova ulica 39
DTE »Svoboda" Studenci priredi v soboto, 5. oktobra
VELIKO VINSKO TRGATEV
v telovadnici v Studencih z raznovrstno zabavo. / Začetek Ob ^19. uri. / Vstopnina 3 Din. / Za obilen obisk prosi odbor* Vsa bratska druStva so iskreno vabljena.
MALA NAZNANILA.
Poceni ure, zlatnino in srebrnino ter vsa v to stroko spadajoča popravila pri
Albertu Eccarius
urar, Maribor, Slontikov trg 5
Produktivna zadruga mizarskih mojstrov
r. z. z o. z.
Maribor, Vetrinjska ulica 18.
Lastna Izdelava vseh vrst pohištva nUillll|Ci od navadne do najfinejše Izdelave, Iz mehkega, trdega, kakor tudi iz eksotičnega lesa, po znatno znižanih cenah, zelo solidno In dobro delo. Eno leto garancije. Samu pri Produktivni za-druid mizarHkih mojstrov, Maribor, Vetrinjska ulica 18.
Tvornica Štampiljk
in prodaja v to stroko spadajočih potrebščin
T. Soklič
Maribor. Aleksandrova c. 43.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi pristno angleško sukno za obleke, plašče, svilo, platno itd. po najnižjih cenah. -- Oglejte si izložbe.
- p
Elektrotehnična delavnica
PRATTES & TRABI,
Maribor, Vodnikov trg it. 3.
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev.
Enkratna ponudba.
Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radlowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-tecnniscnes Lexixon, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavoj nino.
Kovfeki za potovanje,
torbice iz usnja, listnice, denarnice, gamaše, nahrbtniki v veliki izbiri in po najnižji čemi pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta 13.
1. 1AKIBOR8KA DELAVSK A PEKARNA R. Z. Z O. Z.
Ustan. 1898	MARIBOR,	TRŽAŠKA	CESTA	ŠTEV. 36-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 In na Glavnemu trgu štev. 18
Moderno in higiensko nr«|ena pekarna.— Priporočamo vsem organiziranim delavci m in delavkam naše okusno perivo v polni teži. Ozirajte se pfi zahtevanj« peciva iz Delavske pi karne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P.
Ali ste že krili |
svoje potrebe v tiskovinah m
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
Ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica št. 20
G
B
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
G
Ali že uporabljate
Ji" Miisvo km la i
i
$	s*
S
DoiJiuB se jo povsod. Dotivo se jo povsod.
3
3
3
3
3
3
S
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
i
Tiska: Ljudska tiskat la d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.