Položaj žensk v današnji družbi
Se čutijo enakopravne ?
Prišel je marec, z njim pa razmišljanje o enakopravnosti med moškim in žensko, o stereotipih ter položajih, ki jih zasedajo. Poiskali smo jih v naši sredini in zaupale so nam svoja videnja ženske, žene, matere, gospodinje, karieristke , družbeno aktivne ženske, ki se bori za svoj obstoj in hkrati uživa v vlogi ženske, ki jim jo je namenila narava.
«Alenka Jereb, Francka Rozman
Rosvita Pesek, novinarka:
Položaj ženske v slovenski družbi je brez dvoma zakonodajno popolnoma urejen. Imamo zakon o enakih možnostih žensk in moških, nacionalni program za enake možnosti in vrsto drugih predpisov. Na tej formalni dostopnosti torej ni ovir. Povsem drugačno pa je življenje slovenske ženske v praksi. Ne da se skriti, da so plače žensk za enakovredno delo med 10 in 15% nižje od tega, kar domov prinesejo moški. Ne da se skriti, da se po vseh dostopnih podatkih vzgoja otrok in skrb za gospodinjska opravila še vedno v pretežno ženski domeni in da moški priskočijo na pomoč bolj občasno. Ne da se skriti, da se ženske v družbi premalo uveljavljajo. Na vodilnih mestih jih je malo, po deležu žensk v politiki smo na repu evropskih držav (le 13 % poslank imamo v državnem zboru). Slovenska ženska je preutrujena, razpeta med službo, otroki in njihovimi šolskimi obveznostmi in gospodinjstvom. Danes se od nje pričakuje še, da se bo aktivno
vključevala v javne debate, da bo kandidirala na strankarskih listah, saj so za evropske volitve že dosežene kvote, da mora biti na listah 40% kandidatk žensk. Dvomim, da bo slovenska ženska to zmogla, še najmanj pa, če jo bodo v to silili moški. Rešitev za ženske je žal v rokah moških. Ko bodo naši partnerji vzeli enakopravnost zares, ne pa kot floskulo, ko bodo pripravljeni razbremeniti svoje soproge in pomagati v družini po svojih najboljših močeh, ko bodo odšli v trgovino, v vrtec, skuhali, pospravili, lepili šolske plakate skupaj s svojimi otroki, se odpovedali nogometu zato, da bo partnerka lahko odšla na tečaj angleščine, bomo morda o enakih možnostih moških in žensk lažje govorili. Takrat bo tudi tekma bolj poštena.
Aleksandra Velkovrh, vodja medobčinskega inšpektorata:
V stari Grčiji je oče hčere plačal bodočemu možu, da jo je vzel pod svojo streho. Od tu
Spoštovane matere in žene,
Ob vašem prazniku Vam želim, da vsaj na ta dan za nekaj trenutkov pozabite na vsakodnevne skrbi in da v svojem srcu začutite, da vas imamo radi, da vas cenimo in spoštujemo.
Moje prisrčne čestitke ob materinskem dnevu!
Zupan Občine Vodice Brane Podboršek
dalje je ženska postala lastnina moža. Ženskam ni bilo dovoljeno zahajati v družbo skupaj s svojimi možmi. Poročene ženske niso smele same hoditi po ulicah, ampak so morale biti v družbi sužnja ali služabnika. Ženskam se ni bilo dovoljeno izobraževati, brati ali pisati. Bilo je nekaj povsem običajnega, da je moški svojo ženo zaklenil, ko je odšel od doma. enska odgovornost je bila rojevanje otrok in opravljanje hišnih opravil.
Ko se ozremo v zgodovino, vidimo, kako velik napredek so dosegle ženske v razvoju. Danes lahko rečem, da žensk ne moremo več imenovati šibkejši spol. V poslovnem in družbenem položaju je sposobna imeti enak položaj kot moški, vendar potrebuje več truda in sposobnosti, da doseže enako priznanje. Ženska večji delež nosi tudi pri družinskem življenju, zato mora zelo natančno usmerjati energijo za eno in drugo. Poleg službe, strokovnega dela in skrbi za dom, družino se pričakuje, da smo družbeno, duhovno aktivne, razgledane in nenazadnje tudi fizični izgled in forma nista nepomembna. Težka naloga, ki zahteva dvojni delavnik, predvsem pa veliko srčnosti in modrosti, pa tudi veliko neprespanih noči. In vsaka pomoč bližnjih je zelo dobrodošla. Premiki glede statusa žensk v zgodovini so bili že ogromni, niso pa še končani.
Cilka Marenče, pomočnica ravnateljice:
Pogosto vprašanje, na katerega pa je včasih težko odgovoriti. Položaj žensk ni povsod enak, ženske nimajo povsod enakih pravic, enakih možnosti za osebni razvoj. V naši družbi ženska že dolgo ni več samo gospodinja. Vedno več jih je v službi, vedno več jih je v politiki, na vodilnih položajih, ukvarjajo se z marsičim... In prav je tako. Sama se kot ženska dobro počutim. Rada
sem v službi in rada sem doma, med svojimi. Vesela sem, da sem lahko žena in mati. Rada imam zimske športe, poleti kolesarim, včasih grem v gledališče, pa še kje se lahko srečamo. Uskladiti vse to pa je včasih težko. Ali je to pomanjkanje časa, ima dan premalo ur ali pa si ne znamo časa dobro razporediti? Kljub vsemu - da bi le bilo tako še naprej.
Ana Zadnikar, poverjenica DU Bukovica - Utik:
Kot upokojenka imam sedaj dovolj časa za razne dejavnosti in izlete. V veselje mi je bilo, ko so me izvolili za poverjenico v DU Bukovica - Sinkov Turn, saj sem tako veliko med ljudmi. Z našim društvom hodim na pohode in izlete, saj je na takih druženjih vedno veselo. Pa tudi same ženske se v tej družbi ne počutimo nič bolj izpostavljene od moških. Vsaj zase lahko rečem, da so me lepo sprejeli med svojo družbo. Ženske tudi rade hodimo na telovadbo, da tako malo poskrbimo za svoje zdravje. V lepem vremenu s prijateljico Jelko prehodiva Rašico in bližnjo okolico. Tudi v slabem vremenu se doma ne dolgočasim. Šivam gobeline, kvačkam ali berem, še najraje pa se igram z vnukinjami. Tako si preženem samoto in z dobro voljo marsikatero težavo, ki jih v današnjem času ni malo.
Leopoldina Kranjec, predstavnica občine za enakost žensk
Skozi zgodovino se je položaj žensk zelo spreminjal. V današnjem demokratičnem času naj bi veljala "enakost med spoloma". Ženske so v 20. stoletju naredile velik korak naprej, stopile so v javno življenje. V vseh evropskih državah se je izobraženost na vseh ravneh zelo zvišala. Zaposlujejo se na vseh področjih, vse več je tudi zaposlenih. Slovenke so med najbolj zaposlenimi ženskami v Evropi. Številne opravljajo dvojno delo, delo v službi in delo doma, povezujejo starševsko in poklicno delo. Mislim pa, da se moški prepočasi vključujejo v zasebništvo
oziroma na trg dela kot ženske, ki smo pri tem tudi vedno bolj uspešne. Mogoče zato, ker smo bolj prilagodljive, delavne in vztrajne.
Vsem ženskam želim veliko družinskih in poklicnih uspehov in več časa zase.
Angelca Znidar, gasilka PGD Polje
Zdi se mi, da pri gasilstvu, kjer sem veteranka, med ženskami in moškimi ni razlike. To dokazuje dejstvo, da je predsednica Gasilske zveze Logatec ena glavnih sodnic pri tekmovanjih. Res pa je, da v gasilstvu ne poznam poveljnic, saj so vsa mesta rezervirana za moške. Danes je vse drugače, kot je bilo včasih, ženske imajo svoj denar, lahko uresničujemo tudi lastne želje. Verjamem, da smo ženske lahko uspešne povsod, čeprav imajo moški na določenih področjih prednosti pred nami.
Klementina Jeraj I Jamiek, svetnica:
Osebno menim, da če se ženska želi v Sloveniji udejstvovati v družbenopolitičnem gospodarskem življenju in se zato tudi trudi, to lahko doseže, seveda če si privzgoji trdo kožo proti nepoštenim destruktivnim "verbalizmom", kar zasledimo preko medijev. Osebno sicer tako slabih izkušenj nimam in menim, da so na občinski ravni odnosi korektni. Zagotovo pa je težko usklajevanje med poklicnim udejstvovanjem in gradnjo kariere ter zasebnostjo. Zelo pomembna je namreč specifičnost ženske, ki navadno kroji to enakopravnost v praksi. Gre za skrb za dom in otroke, še posebej, če je to v glavnem njena domena. Zato se mora ženska navadno odločiti med kariero na vidnejših delovnih mestih ali družino. Konkretno lahko navedem primer, kjer je prisotna neenakopravnost žensk tudi s strani zakonodaje v Sloveniji. V kmetijstvu smo ženske krivično obravnavane pri zavarovanju, bolniški, negi otroka ali porodniški (ki si je ženska na kmetiji tako
ali tako ne more privoščiti, ker nadomeščanja ni). Gre za socialni vidik in uveljavljanje statusa. Problem tiči v tem, da zakon piše tisti, ki nima nikakršnega stika s kmečkim stanom. Seveda igrajo veliko vlogo pri spremembah take zakonodaje tudi ženske, ki so bile že v tej nezavidljivi situaciji in lahko iz lastnih izkušenj črpajo argumente za spremembo tega stanja in izenačenje položaja vseh zaposlenih žensk, čeprav vemo, da se socialne pravice za ženske in celo moške krčijo v vseh družbenih okoljih. Pri kmečkih ženskah je problem tudi razpetost med naporno vlogo na kmečkem gospodarstvu (poleg gospodinjstva in družine) in enakopravnim ude-jstvovanjem v družbenem okolju, če seveda čutijo to željo. Ob tej priložnosti želim vsem ženskam in njihovim bližnjim medsebojnega sprejemanja ter odkritega priznanja, iz česar vzklije nekaj lepega vse dni v letu.
Slavka Fujan, predstavnica Župnijske Karitas:
Moje prostovoljno delo pri Župnijski Karitas Vodice me notranje bogati. Človek občuti posebno srečo, ko posvetiš nekaj svojega časa sočloveku v stiski. Stisk in težav je veliko, in ko veš, da si nekomu pomagal, morda samo z obiskom in toplo besedo, čutiš v sebi zadovoljstvo. Delo doma in prostovoljno delo pa je treba usklajevati, zgodi se tudi, da mora domače delo počakati.
Kot ženska se ne čutim zapostavljeno, z možem si delo vedno deliva.
Mira Ločniškar, predsednica MePZ Biser:
Sodobna družba zahteva močno, sodobno žensko. Če je bila žena tradicionalno gospodinja in skrbnica doma, je danes pogosto vsaj enakovredna možu oziroma moški populaciji. Vsakdanji skrbi za dom in družino je družba dodala še skrb za ekonomski in organizacijski vidik družine in družbe.
Biti ženska v sodobnem svetu je včasih prava umetnost, saj mora koordinirati in razporejati svojih 24 ur dneva med domom
in službo, med družino in kariero. Služba v današnjih časih ne zahteva samo 8 ur, ampak velikokrat tudi 12-urno dnevno prisotnost. Takrat ostane kaj malo časa za dom in družino. Tako je nujno, da za doma pomagajo skrbeti tudi ostali družinski člani, pa naj bo to partner, otroci ali pa ostali člani družine. Brez dodatne pomoči pri vseh obveznostih pač ne gre. Tudi moški morajo večkrat poprijeti za gospodinjska opravila in opraviti kakšno "žensko" delo. Nekoč so samo moški skrbeli za kruh, za denar, ženska pa za dom, družino in otroke. Danes pa je situacija večkrat obrnjena na glavo. Poleg vseh nalog, ki jih ženski nalagajo sodobna družba, služba, dom in družina, ji kaj malo prostega časa ostane zase. Pa naj bo to za sprehod po okolici, kolesarjenje, smučanje,.... Ta prosti čas porabim tudi za sodelovanje pri pevskem zboru, kar mi vzame kar veliko mojega časa. Tudi zaradi zbora kdaj pa kdaj trpi moja družina, saj velikokrat še tiste proste ure, ki mi ostanejo po naporni službi, posvetim zboru in se trudim za zdravo ter delovno vzdušje v njem. Dela tam nikoli ne zmanjka, saj sodelujemo pri organizaciji prireditev v sklopu občine Vodice, pa tudi samostojno prirejamo koncerte in gostujemo zunaj naše občine.
Kot mati dveh odraščajočih hčera pa veliko časa preživim tudi v avtomobilu, ko ju vozim na njune obšolske dejavnosti in v šolo. Hčeri gresta po mojih stopinjah in sodelujeta pri Godbi Vodice, pojeta pri mladinskem pevskem zboru v Repnjah, starejša hči trenira hip hop v plesnem klubu, kjer ima trikrat tedensko trening, zato kar veliko prostega časa preživim tudi za volanom.
Tako nekako izgleda moja vloga v današnji družbi. Verjetno pa je kar veliko žensk, ki podobno preživijo in zapolnijo svoj vsakdanjik. Vsekakor doma brez pomoči družine, pri zboru pa brez pevcev in prijateljev vsega tega ne bi zmogla. Velikokrat jih potrebujem in sem jim za pomoč zelo hvaležna.
Hedvika Rosulnik, pomočnica ravnateljice:
Vzgojna ravnanja staršev so pogosto različna do sinov oziroma hčera. Razlikujejo se zahteve, pričakovanja. V vzgojno-izobraževalnih institucijah se še vedno ponavljajo pridobljeni vzorci ravnanja (dečki ne jokajo, samo deklice se
igrajo s punčkami). Kljub temu smo priča velikim družbenim premikom. Vse več deklet se univerzitetno izobražuje, ženske zasedajo vodilna delovna mesta na univerzi in v drugih pomembnejših organizacijah. Pot do vodilnih mest pa je za ženske običajno daljša in težja. Potrebno je dolgo, trdo delo, več dokazovanja, soglasje v lastni družini. Ženska se mora izkazati s strokovnim znanjem, osebnostnimi lastnostmi, čustvena inteligenca pogosto pomaga pri opravljanju vodstvenih nalog. Kljub večji možnosti izbire velika večina žensk poleg službenih obveznosti opravlja še večino domačega dela in se več ukvarja z otroki kot moški. V današnjem času je že vloga matere vedno bolj zahtevna, služba, pa naj bo taka ali drugačna, prinaša vedno nove zahteve in dodatne obveznosti. Bolj zahtevno delo opravlja posameznica, bolj je na očeh kritične javnosti. Različne ženske sprejemajo različne vloge, položaji posameznic se razlikujejo v družini, službi, okolju. Pomembno je, da bi vsaka posameznica imela možnosti izbire, da bi bila čim bolj zadovoljna v lastni vlogi, da bi imela možnosti na vseh področjih, ne glede na spol. Za to pa so potrebna skupna prizadevanja in podpora med obema spoloma.
Katarina Banko, predstavnica
^skupine za ustanovitev mladinskega centra:
Če je nekoč veljalo, da je glavna skrb ženske vzgoja otrok, kuhanje in skrb za dom, danes temu ni tako. Skozi zgodovino so si ženske izbojevale svoje pravice in krepile svoj glas v množici. Z dostopom do znanja in knjig so počasi napredovale in začele pridobivati mesto v nekoč moškem svetu. Temu preobratu se je začela prilagajati tudi celotna družba. Sprejemati je začela zaposlovanje žensk, njihovo kariero in podpirati njihovo enakopravnost. Danes je vedno več poklicev, ki niso več rezervirani izključno za moške. Hkrati se še vedno kažejo razlike, ki jih že zaradi samih načel narave ne bomo nikoli izkoreninili. Predvsem se mi zdi pozitivno to, da imamo sedaj možnost izbire med družino na eni strani in službo, kariero na drugi strani. Vsaka posameznica pa lahko sama izbere srednjo pot oziroma kombinacijo, ki je zanjo najboljša. Zdi se mi, da smo ženske trenutno na razpotju in potrebno je najti ravnotežje med družino in poslovnim življenjem, med neodvisnostjo in partnerstvom.
Položaj žensk v današnji družbi Uvodnik:
Življenje nas kuje in oblikuje
Občinska uprava poroča:
Prepoved vožnje za težke tovornjake skozi naselja Vodice, Skaručna, Povodje, Zazidalni načrt za razširitev pokopališča, Slovenija po razvitosti uspešnejša na gospodarskem in socialnem področju kot pri varovanju okolja, 7. čistilna akcija v občini Vodice, Vandalizem v najslabšem pomenu besede, Dela na glavni lokalni cesti Bukovica - Koseze so se začela, Dom krajanov v Utiku dobiva novo podobo, Energetska izraba lesne biomase in drugih obnovljivih virov energije
Zbori občanov
Seje sveta:
24. redna seja, 5. redna seja sveta zavoda
Intervju:
Zavzemanje za boljšo kakovost življenja je del mojega poklica
Aktualno:
Prenovljena spletna stran Občine Vodice
Družbene dejavnosti:
Finale državnega prvenstva osnovnih šol v judu, Zimska šola v naravi, Postala sem lepa, visoka leska, Samo življenje rodi življenje
Društva:
Občni zbor PGD Bukovica - Utik, Kdo bo nasledil veterane in veteranke iz Polja?, Popravek, SD Strahovica: drugi tečaj v letošnji zimi - žal odplaknil dež...
Pisma bralcev:
Koga motijo spominska obeležja?
Otroški kotiček
Oglasi, Zahvale
Pustne norčije
Življenje nas kuje f in oblikuje
¿.Alenka Jereb
Naj bo tokratno razmišljanje posvečeno ženski. Ženski, ki sije v zgodovini svojega obstoja morala izbojevati osnovno pravico do dela, zaposlitve, uveljavljanja v širšem družbenem okolju in še prej v družini, katere sterotipi se vlečejo iz roda v rod. Velikokrat je ta neodvisnost in enakopravnost predvsem na papirju, zgolj kot gola formalnost, ki jo je lepo videti zapisano in prebrano, v resničnem življenju pa je nekoliko težje uresničljiva. Le kako naj današnja žena, ki je razpeta med domom, družino, službo in svojimi konjički, organizira delo, da bo uresničila vse svoje ambicije in da bo hkrati občutila zadovoljstvo ob nalogah, ki so ji zaupane? Velikokrat jo bremenijo številne obveznosti, ki se jim ne more izogniti, zato pa večkrat ostajajo na stranskem tiru prav tisti, ki si tega ne zaslužijo, njeni najbližji. Ob razumevanju in podpori družine ji to še nekako uspeva, v nasprotnem primeru pa je bolje, da pretehta, kaj je zanjo najboljše in kako slediti svojim željam. Končno je vsaka svoje sreče kovač, kakšna je kovačnica, pa je drugo vprašanje. Nekatere jo s svojimi kladivi pozlatijo in požlahtijo, drugim sreča ni naklonjena. Skujejo si trdne okove, ki jih ne more razbiti najžlahtnejše kladivo. Ostajajo same s svojimi problemi, ki jih rešujejo, kakor vedo in znajo. Zatorej, drage ženske, kujmo si srečo z najžlahtejšimi kladivi, kajti v življenju lahko naletimo na situacijo, ko se nam bodo naše sanje razblinile v kup črepinj, ki jih bomo le s težavo spet sestavile. Takrat si bomo lahko v spomin priklicale spev iz ene izmed Župančičevih pesmi:
"Kuj me, življenje, kuj! Ce sem kremen, se raziskrim, ce jeklo, bom pel, ce steklo - naj se zdrobim."
Končno pa nam ostaja še upanje, da črepinje prinašajo srečo, samo kovačnico po naši meri si bomo morale poiskati. Tudi mi smo poiskali ženske, ki si vsakodnevno režejo kruh na delovnih mestih, ki niso enostavna. Ponavadi so vsem na očeh, izpostavljene kritiki in kritizerstvu, ki je včasih upravičeno, včasih
pa ne. Zaupale so nam svoje videnje položaja ženske v našem slovenskem prostoru. Ne bo vam žal, preberite si njihovo mnenje in ustvarili si bosto podobo sodobne slovenske ženske. Pripravili smo vam tudi prispevek o treh zborih občanov v Zapogah, Repnjah in Polju, na katerih je bil predstavljen občinski proračun, idejna zasnova občinskega središča ter problematika in načrti v posameznih krajih. Občinska uprava vas seznanja s pomembnimi obvsetili, pa tudi intervju bo tokrat zelo zanimiv.
Kljub pomladi, ki je ravnokar potrkala na vrata, smo vam pripravili poročilo o pustnih norčijah, ki so se odvijale v naših krajih. Mislim, da si letošnji pust to zasluži, saj ni popolnoma opravil svoje naloge. V dneh, ko to pišem, spet sneži in upajmo, da nam bo narava toliko naklonjena, da bomo ob izidu naše številke otroci lahko utrgali prve zvončke in jih podarili svojim mamam ob materinskem prazniku. Spoštovane mame, lepo praznovanje vam želim.
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462.
Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
Izhaja mesečno v 1450 izvodih.
Odgovorna urednica: Alenka Jereb
Tisk: Kubelj, d.o.o.
Datum natisa: marec 2006
Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice
Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net,
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju:
www.vodice.si,
Slika na naslovnici: Barbara Nahtigal
Sporočilo bralcem
Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu.
Zazidalni načrt za razširitev pokopališča
Prebivalstvo je v zadnjih tridesetih letih v občini Vodice naraslo za 24,4%, od tega v devetdesetih letih za 10,9%, kar je več kot v Osrednjeslovenski regiji (4,7%). ¡z tega razloga se pojavljajo potrebe tudi po širitvi obstoječega pokopališča v Vodicah.
Rado Cuk
Nekdanja krajevna skupnost je že leta 1985 zgradila vežico in sirila pokopališče. Ker pa je bilo takrat še dovolj prostora na starem delu, so aktivnosti za formalno ureditev nekoliko zaspale in jih prebujamo šele sedaj.
Strokovne podlage so bile narejene v okviru pravnih podlag za spremembe in dopolnitve Odloka o Dolgoročnem planu občine in mesta Ljubljane za obdobje 1986 - 2000 za območje Občine Vodice. Ureditveno območje se nahaja ob regionalni cesti Vodice - Skaručna, jugovzhodno od naselja Vodice, njegova velikost je 8.500 m2. Večji del zemljišča je občinski, del pa je zasebna lastnina in tudi predmet spora, ki naj bi se razrešil prav s sprejemom občinskega zazidalnega načrta.
Novi del pokopališča v Vodicah se z osrednjo potjo navezuje na obstoječi pokopališki objekt. Dostop na novi del pokopališča je možen s strani pokopališkega objekta in s parkirišča.
Polnjenje pokopališča naj bi potekalo od severa proti jugu, po vrstah. Predvidenih je 186 žarnih, 88 enojnih in 126 dvojnih grobov, skupaj 400 grobov. Na skrajnem južnem delu pokopališča je predviden prostor za raztros pepela. Obstoječe parkirišče se na južni strani razširi do parcelne meje.
Celotno območje pokopališča (obstoječi in novi del) se obsadi z živo mejo, visoko dva metra. Za ozelenitev se uporabi avtohtona drevnina (breza, gaber, bor...). Zabojnik za odpadke se postavi v bližini parkirišča in pokopališkega objekta in se ga obsadi z živo mejo. Objekti se priključijo na obstoječe vodovodno in električno omrežje.
Postopek sprejemanja OLN je v zaključni fazi, tej pa bo sledila ureditev pokopališča v skladu z načrti. Najprej je v načrtu odstranitev oz. znižanje žive meje med obema pokopališčema, zamenjava svetilk pred vežico in namestitev nadstreška na zahodni strani vežice. V proračunu za leto 2006 bo za ta namenjenih približno 10 milijonov SIT.
Vandalizem v najslabšem
pomenu besede
Janez Ziherl
Ali nekaterim nobena stvar ni več sveta?
K.
Letošnja zima nam je poleg snega spet prinesla vandalizem, kar se v naši občini žal vse prepogosto ponavlja. Zadnje dejanje so vandali opravili na območju Bukovice in Utika. Moči so sproščali na cerkvi Sv. Štefana, nabožnih znamenjih in spomenikih NOB. Nižjo obliko vandalizma,
kot je uničevanje kulturno zgodovinskih objektov, težko najdemo, a očitno so takšni ljudje prisotni tudi v našem okolju. Marsikaterega mimoidočega zaboli že pogled na poškodovan in oskrunjen spomenik. Za ljudi, ki skrbijo za posamezna znamenja in spomenike, pa je to nož v srce.
Takšna dejanja povzročajo precejšnjo škodo in so obsojanja vredna, saj kažejo zanikanje in nespoštovanje lastne identitete Slovencev. Kakšne so posledice s kolom napadenega obcestnega križa, pa si poglejte na fotografiji.
Slovenija po razvitosti uspesnejsa na gospodarskem in socialnem področju kot pri varovanju okolja
Ohranimo čisto okolje
Sožitje človeka in narave na podeželju je predpogoj za dolgoročno ohranjanje gospodarskih panog, ki so odvisne od naravnih virov, pa tudi za preživetje številnih živalskih in rastlinskih vrst.
Lilijana Djerkovič, prof. soc. in zgod.
Ljudje izkoriščajo naravna bogastva že tisočletja. To je bil pogoj za preživetje tako v preteklosti kot tudi danes. Preudarno izkoriščanje naravnih virov ni nevarno, saj narava hitro vzpostavi ravnovesje. Problemi se pojavijo takrat, ko začne človek pretirano posegati v naravne procese, jih spreminjati in uničevati ter povzročati nepopravljivo škodo.
Danes se najbolj neposredno izkoriščajo biotske raznovrstnosti za dejavnosti, kot so gozdno gospodarstvo, kmetijstvo, lov in ribolov ter vodno gospodarstvo. Vsa ta področja urejajo sektorski zakoni, v katerih povečini še niso natančno opredeljena načela za ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostne rabe njenih sestavin. Izjemi sta gozdarstvo in v zadnjem času kmetijstvo, ki imata opredeljene nekatere strateške cilje in usmeritve za ohranjanje in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti.
Slovenija ima kot del Evrope sorazmerno ugodne naravne razmere in tudi njeno gospodarstvo je doseglo visoko stopnjo razvoja. Zaradi vodnatosti dežele je na večini območij vode v izobilju, primanjkuje pa energije in surovin. Evropska unija je v prvih letih 21. stoletja sprejela nove usmeritve o okolju in upravljanju okolja oziroma trajnostnem razvoju. Ta stremi k trajnemu izboljšanju kakovosti življenja na našem planetu za današnje in prihodnje generacije. Zadovoljevanje potreb današnjih generacij ne sme omejevati možnosti razvoja prihodnjih generacij. S tem ko se izboljšuje položaj današnjih generacij, se hkrati povečuje razvojna zmogljivost prihodnjih.
Okoljski ukrepi so eden od načinov, s katerimi lahko zagotavljamo trajnostni razvoj in hkrati ohranjamo naravno ter kulturno dediščino. Brez jasne in odločne akcije za ohranitev narave in zdravega okolja bodo zaradi posledic našega ravnanja trpeli naši potomci. Zdravi smo toliko, kolikor je zdrav življenjski prostor vrst, ki na planetu sobivajo z nami. Zato je zagotovitev vključevanja varstva narave v različne programe izobraževanja ključnega pomena. Že pri najmlajših se morata izoblikovati čut in spoštovanje do raznolikosti in pestrosti življenja in do ohranjanja naravnega okolja. Z ohranjeno in prepoznavno naravo in okoljem pa je dana tudi priložnost za uveljavitev
Slovenije v evropskem prostoru, kjer je, žal, v pomembnem delu naravno okolje že zelo degradirano in ga šele v zadnjem času z velikimi finančnimi spodbudami poskušajo obnoviti.
Sožitje človeka in narave na podeželju je predpogoj za dolgoročno ohranjanje gospodarskih panog, ki so odvisne od naravnih virov, pa tudi za preživetje številnih živalskih in rastlinskih vrst. Skupen cilj je ohranjanje tistih območij, ki so posebej pomembna za ohranitev redkih in ogroženih vrst ter posebnosti, ki so značilni za Slovenijo. Nekaj teh naravnih posebnosti je vključenih v evropsko ekološko omrežje Natura 2000, zajemajo pa gozdne, kmetijske in vodne površine.
Gospodarski sistem je med najpomembnejšimi sistemi katerekoli države in njegova učinkovitost vpliva tudi na uspešnost družbe kot celote. Kljub temu je treba naravno okolje kar najbolj razbremeniti pretiranega
Sožitje človeka in narave na podeželju je pomembno za preživetje številnih živalskih in rastlinskih vrst. Naš skupen cilj naj bo ohranjanje tistih območij, ki so ključna za kakovostno življenje in bivanje ter zdravje v našem kraju. Že sedem let Občina Vodice v sodelovanju z društvi organizira čistilo akcijo na našem območju. S soudeležbo lahko vsi pripomoremo k lepemu in bolj zdravemu okolju!
Poleg čistilne akcije bo na območju občine Vodice ta dan potekala še akcija odvoza odsluženih vozil. Zato pozivamo vse lastnike odsluženih vozil, naj še pred čistilno akcijo sporočijo na Občino Vodice lokacijo in število vozil. Vse ostale občane, ki veste za zapuščene avtomobile po gozdovih in okolici, pa prosimo, naj to ravno tako sporočijo na Občino Vodice.
Po koncu čistilne akcije so vsi udeleženci vabljeni na golaž v Klub Kubu.
Vljudno vabljeni v čim večjem številu!
izkoriščanja in razvijati predvsem tiste gospodarske panoge, ki okolju ne škodujejo. Hkrati pa je treba vlagati tudi v tehnološko posodobitev gospodarskih subjektov, kar bo pripeljalo do ekološko manj sporne proizvodnje. Kakorkoli že, naša odgovornost do prihodnjih generacij in do planeta kot celote je danes izredno velika in obvezujoča. Zato je župan Občine Vodice Brane Podboršek zadolžil občinsko upravo, naj pripravi program zagotavljanja in ohranjanja čistega okolja ter neokrnjene narave do konca leta 2010. Prvi del programa bo seveda temeljil na vsakoletni čistilni akciji, ki bo v letošnjem letu potekala v začetku meseca aprila. Seveda pa ne bo ostalo zgolj pri akciji "očistimo okolje", temveč bomo v naslednjem mesecu pripravili seznam aktivnosti, ki bodo Občini Vodice zagotovilo mesto med najbolj čistimi in neokrnjenimi občinami v Sloveniji. Gre namreč za kakovost našega življenja in bivanja ter zdravje v svojem domačem okolju.
Zbirna mesta:
-	Vodice (pred stavbo Občine Vodice)
-	Zapoge, Dornice, Torovo
(pred gasilskim domom v Zapogah)
-	Repnje, Dobrusa
(pred gasilskim domom v Repnjah)
-	Polje, Skaručna, Povodje, Vojsko (pred gasilskim domom v Polju)
-	Utik, Bukovica
(pred gasilskim domom Utik - Bukovica)
-	Selo, Koseze, Sinkov Turn, Vesca (pred gasilskim domom v Kosezah)
Nosilec letošnje akcije je Kraljevski klub Vodice.
Kontaktna oseba: Jože Erce (031/658-891)
Seveda pa ne bo ostalo zgolj pri akciji "Poskrbimo za čisto okolje", temveč bomo v naslednjih mesecih pripravili seznam aktivnosti do konca leta 2006, ki bodo Občini Vodice zagotovilo mesto med najbolj čistimi in neokrnjenimi občinami v Sloveniji.
Župan Občine Vodice, Brane Podboršek
7. čistilna akcija v občini Vodice
Poskrbimo za čisto okolje!
V soboto, 8. aprila 2006, z začetkom ob 9. uri
Prepoved vožnje za težke tovornjake skozi naselja Vodice, Skaručna, Povodje
Miran Sire, univ.dipl.org.
Apeli Občine Vodice so zaradi neučinkovitosti pristojnih služb vse prepozno obrodili (pičle) sadove
V mesecu februarju je predvsem vaščane Vodic in Skaručne presenetilo ogromno število težkih tovornjakov, ki so skorajda v kolonah tovorili zemljino z novo nastajajoče poslovne cone Ozka dela v občini Komenda. Jeza zaradi blatnega, uničenega cestišča pa tudi umazanih fasad je bila upravičena.
Poslovna cona Ozka dela, ki se gradi v neposredni bližini občine Vodice, zahteva velike gradbene posege in posege v prostor. Investitor je na tem območju omejen, saj lahko vse gradbene materiale tovori le po regionalni državni cesti Moste - Vodice, kjer posebnih omejitev prometa ni (podobno velja tudi za regionalno cesto Vodice - Lj. Šmartno). Obe regionalni cesti, ki sekata
občino Vodice, sta v upravljanju Direkcije RS za ceste in Občina Vodice na njih nima možnosti ukrepanja.
Občina Vodice je na problem, ki se je sedaj izrazil v vsej svoji negativni pojavni obliki, pristojne opozarjala že v fazi sprejemanja lokacijskega načrta za cono s strani Občine Komenda. Tako smo se najprej obrnili na Policijsko postajo v Medvodah, kjer so delili z nami našo zaskrbljenost glede bistveno manjše varnosti udeležencev v prometu in uničevanja ceste s težkimi tovornjaki, vendar več kot izreka nekaterih kazni zaradi nepravilnega parkiranja in preverjanja hitrosti niso mogli storiti. Tudi čiščenje cestišča naj bi se redno izvajalo, čeprav gre o tem upravičeno dvomiti.
Podobno neučinkoviti oz. nemočni naj bi bili tudi na cestnem inšpektoratu - zaradi neukrepanja smo poslali urgentno pismo glavnemu inšpektorju. S precejšnjim časovnim zamikom pa so stalni pritiski občine in občanov vendar obrodili sadove. Odvoz zemljine (zlasti skozi Skaručno) se je zmanjšal. Postavljenih je več cestnih tabel ob regionalnih cestah, ki prepovedujejo vožnjo tovornim vozilom z osno obremenitvijo več kot 6,5 tone. Takšna rešitev je smiselna, saj je s tem zaustavljeno uničevanje cestišča v takem obsegu, seveda pa ni zadostna. Škoda je v veliki meri že storjena - kolesnice, udarne jame, povesli robniki, voda na cestišču so žal postali del vsakdana vaščanov Skaručne in Vodic. Upravljavca državnih cest smo pozvali k odpravi posledic. Kdaj se bo to zgodilo, bomo še videli.
Dela se bodo izvajala po odsekih v obeh smereh hkrati predvidoma v naslednjih	
terminih-.	
Gradnja infrastrukturnih vodov:	
Odsek-. Bukovica 53 do Bukovica 24	od 15.03.2006 do 15.05.2006
Odsek-. Koseze 21 do Utik 1	od 15.03.2006 do 05.06.2006
Odsek-. Bukovica 24 do Utik 49	od 15.05.2006 do 31.07.2006
Odsek-. Utik 1 do Utik 4	od 05.06.2006 do 10.08.2006
Odsek. Utik 4 do Utik 49	od 11.07.2006 do 31.08.2006
Rekonstrukcija ceste:	
Odsek. Bukovica 53 do Bukovica 24	od 31.07.2006 do 15.09.2006
Odsek-. Koseze 21 do Utik 1	od 31.07.2006 do 30.09.2006
Odsek. Bukovica 24 do Utik 49	od 15.09.2006 do 30.11.2006
Odsek-. Utik 1 do Utik 4	od 30.09.2006 do 10.12.2006
Odsek. Utik 4 do Utik 49	od 15.11.2006 do 31.12.2006
Dela na glavni
lokalni cesti Bukovica -Koseze so se začela
Miran Sirc, univ. dipl. org.
Prometni režim v času gradnje se bo prilagajal stanju na gradbišču
V dneh, ko to berete, na cesti Bukovica -Koseze verjetno že brnijo gradbeni stroji. Izbrani izvajalci so začeli celovito rekonstrukcijo ceste in gradnjo komunalne infrastrukture. Po potrjenem terminskem planu bi morala biti dela zaključena do konca letošnjega leta. Podaljšanju gradnje lahko botrujejo predvsem daljša obdobja
neugodnih vremenskih razmer ali nepredvidene okoliščine, ki bi se med delom pokazale na terenu. Upamo, da se kaj takega ne bo zgodilo.
Stanovalcem in lastnikom parcel na posameznih odsekih bo v času izvajanja del omogočen dostop v največji možni meri. Izvajalec bo prizadete predhodno obveščal o vseh stvareh, ki bodo vplivale na kakovost njihovega bivanja (onemogočen dostop, motnje pri vodooskrbi, ...).
Obvozi bodo v času gradnje primerno urejeni in označeni. Temu primerno bodo prilagojene tudi avtobusne relacije, uporabniki linij pa bodo z vsemi spremembami pravočasno seznanjeni. Vse udeležence prosimo, da upoštevajo prometno signalizacijo in navodila izvajalcev del. Vsi skupaj se bomo trudili, da bo gradnja potekala čim bolj tekoče in v končno zadovoljstvo občanov Bukovice, Utika in Kosez. Seveda pa bo potrebna tudi dobršna mera potrpežljivosti.
Dom krajanov v Utiku /L, uk dobiva novo podobo
Lesna biomasa postaja v razmerah relativno nestabilnega trga naftnih derivatov čedalje uspešnejši alternativni energent. Poleg cenovne konkurenčnosti je raba lesne biomase tudi okolju prijazna, zlasti v ruralnih območjih kot je naše, pa relativno enostavno dosegljiva.
Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije (ki deluje v sklopu MOP) je v okviru projekta GEF (Global Environment Facility) letos februarja izdal zgibanko "Ogrevanje z lesom", v kateri so na poljuden način opisane prednosti in možnosti izrabe biomase, finančne spodbude in drugi koristni podatki s tem v zvezi. Nekaj zgibank smo posredovali tudi našim občanom (zlasti večjim kmetijam) ob prejšnji številki Kopitarjevega glasu.
Kmalu potem, ko je bila zaključena obnova podružnične šole v Utiku in je dvorana dobila primerno opremo tudi za športne dejavnosti, so bili izdelani projekti za sanacijo trgovinsko stanovanjskega dela zgradbe. Žal se je pridobitev gradbenega dovoljenja zavlekla do 20. oktobra 2004. Z ustanovitvijo Javnega podjetja Komunala Vodice se je pokazala še ena prostorska zadrega in prav ta je botrovala ponovnemu zagonu obnovitve objekta v Utiku. Osnovna zidarska in tesarska dela sta prevzela domača podjetnika Kranjc in Jerinc. V izjemno kratkem roku je bilo odstranjeno ostrešje in postavljeno novo.
Tako kot doslej se bodo nepovratna sredstva dodeljevala za kurilne naprave na polena, pelete in sekance. Ministrstvo spodbuja vgradnjo kurilnih naprav, prijaznih do uporabnika in okolja, zato morajo le-ti imeti ustrezne toplotno - tehnične karakteristike, kar je tudi pogoj za sofinanciranje.
Izkoristek kurilne naprave mora biti večji ali enak 88%, vrednost emisij ogljikovega monoksida mora biti manjša od 750 mg/m3, vrednost emisij prašnih delcev mora biti manjša od 50 mg/m3 (vse vrednosti se nanašajo na nazivno toplotno moč). Kurilne naprave na polena morajo imeti prigrajen hranilnik toplote (bojler) velikosti vsaj 50 l/kW toplotne moči kurilne naprave.
Nepovratna sredstva znašajo do 40 % cene kurilne naprave z vključenim hranilnikom toplote oz. podajalno napravo, s tem da je maksimalna višina dodeljenih nepovratnih sredstev omejena na največ 300.000 SIT
Vlita je bila nova plošča ter pozidan mansardni del, ki bo začasno služil za delovanje komunalnega podjetja. Na osnovi projektne dokumentacije poteka sanacija obstoječega hišniškega stanovanja in prostorov nekdanje krajevne skupnosti. Na pročelju trgovine je predvidena še izdelava novega vetrolova in dovozne poti (za invalidske in otroške vozičke), temeljito pa je prenovljen kletni prostor ("kevder") za družabna srečanja mladih.
Investicija, za katero je v občinskem proračunu zagotovljenih 35 mio SIT, naj bi bila zaključena v pomladnih mesecih.
i
za kurilno napravo na polena, 400.000 SIT za pelete in 500.000 SIT za sekance. Razpis bo objavljen marca. Po njegovi objavi v Uradnem listu bo razpisna dokumentacija, torej vloga in navodilo, kako vlogo izpolniti, na voljo na spletnih naslovih www.gov.si/aure in www.gov.si/mop, prosilcem, ki jo bodo naročili pisno, pa bo posredovana po pošti. Kot vedno, bo našim občanom razpisna dokumentacija na voljo tudi v sprejemni pisarni občine v času uradnih ur.
Pripravlja se tudi razpis za finančne spodbude za druge obnovljive vire energije, in sicer za izrabo energije sonca in okolice. Razpis bo predvidoma objavljen konec marca 2006.
Več informacij je na razpolago na že navedenih spletnih mestih, pristojne predstavnike Sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije pa lahko pokličete tudi po telefonu (01/ 300 69 90).
Energetska izraba lesne biomase in drugih obnovljivih virov energije
Jani Turk (MOP); Miran Sirc, univ.dipl.org.
Ministrstvo za okolje in prostor bo tudi letos spodbujalo vgradnjo kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso
Zbori občanov
Peter Černivec, Jerneja Kimovec
Namen zborov je bil med drugim predstaviti idejno zasnovo trga slovenske zastave z novimi objekti kot so trgovski center, nova občinska stavba, kulturni dom, t. i. slovenska hiša ter zdravstveni dom. Poleg tega je bil namen predstaviti tudi proračun Občine Vodice za leto 2006 ter zbrati čim več pobud in predlogov krajanov z željo, da se jih v čim večji meri tudi upošteva.
Idejna zasnova novega centra
V začetku vsakega zbora je Damjan Stanonik predstavil idejno zasnovo novega centra v Vodicah, ki naj bi poleg novih objektov vključeval tudi trg imenovan "Trg slovenske zastave". Kot glavne razloge za postavitev novega centra je navedel nekaj dejstev, ki se jih občinska uprava že dalj časa dobro zaveda. Razmere v stavbi, kjer se nahaja trgovina, kulturni dom, zobozdravstveni ordinaciji, splošna ambulanta, patronažna služba, krajevni urad ter pošta, ki ima mimogrede najmanjše prostore med vsemi poštami v Sloveniji, so vedno slabše. Celotna stavba je stara in dotrajana, prostora za nemoteno izvajanje dejavnosti je premalo, stene in stropi neprestano pokajo, ponekod pa celo zamaka. Splošna ambulanta je locirana previsoko, kar predstavlja problem predvsem za starejše občane. Zgodilo se je že, da je zdravnik tiste, ki niso zmogli premagati stopnic do ambulante, pregledal kar na parkirišču. Se večji problem pa predstavlja občinska stavba s knjižnico, ki jo prav tako pestijo razpoke in vlažnost in je ocenjena kot najslabša občinska stavba v Sloveniji in je s tem prava sramota. Poleg tega so Vodice veliko prometno križišče, saj se dnevno mimo pelje več tisoč vozil, prehodnost na bližnjem letališču Brnik pa se letno povečuje za 10 odstotkov. Vsem tem ljudem, predvsem pa nam, občanom Občine Vodice, je tako potrebno dati nek sodobnejši in zanimivejši center, ki nam bo v ponos in v katerem se bomo dobro počutili.
Novi center naj bi predvidoma vseboval pet novih objektov in trg, zgrajen pa naj bi bil med vodiško cerkvijo, sedanjo občinsko stavbo s stavbo, kjer sta zdravstveni dom in trgovina, ter Brniško cesto. To seveda pomeni, da bo potrebno občinsko stavbo ter stavbo s trgovino, pošto, zdravstvenim domom..., postopoma odstraniti in odkupiti še nekaj zemljišč med cerkvijo in Brniško cesto, za kar si občina že prizadeva.
Prvi novi objekt naj bi bil sodoben zdravstveni dom z splošno ambulanto z lastnim laboratorijem, dvema zobozdravstvenima	ordinacijama,
patronažno službo in lekarno. S strani občanov pa se je pojavilo nekaj pobud, da bi objekt vseboval tudi okulistično, ginekološko ter rehabilitacijsko ordinacijo. Prav tako naj bi ta objekt vseboval tudi novo pošto, za naložbo vanjo je zelo zainteresirana Pošta Slovenije.
Drugi objekt naj bi predstavljal manjši trgovski center s ponudbo večjih trgovskih centrov. Tako naj bi poleg trgovine lahko vseboval tudi kavarno, tehnično trgovino, frizerski salon, cvetličarno in druge podobne dejavnosti.
Tretji objekt naj bi bil novi kulturni dom, ki bi ga poimenovali Kopitarjev dom in naj bi služil kot dvorana za prireditve, razne kongrese, prostor za vadbo Godbe Vodice, za potrebe mladinskega centra Vodice in drugih društev Občine Vodice. V tem objektu bi bila tudi nova knjižnica.
Kot četrti in hkrati najbolj potreben objekt je bila predstavljena nova občinska stavba, ki bi poleg prostorov za župana in občinsko upravo vsebovala tudi prostore za krajevni urad, kmetijsko - svetovalno službo, gozdarsko službo in podobno.
Kot zadnji objekt je bila predstavljena t.i. "Slovenska hiša" oziroma hiša slovenskih znamenitosti. Ta objekt naj bi bil bolj turistične narave, saj naj bi se tu posredovale informacije o kulturno naravnih znamenitostih Slovenije, lokalnih znamenitostih in lokalnem gospodarstvu. Poleg tega pa bi bila tu tudi gostilna s slovenskimi jedmi. Uresničitev tega objekta bo močno odvisna od interesa možnih investitorjev.
Med temi petimi objekti in vodiško cerkvijo naj bi bil tlakovan trg z že obstoječimi lipami v središču in visokim drogom z veliko slovensko zastavo. Ta trg bi imel veliko
simbolno vrednost, saj lipe v središču predstavljajo povezanost med posvetnim in duhovnim, prav tako lipe že od nekdaj veljajo kot zbirni prostor. Tudi samo zastavo sredi trga lahko povežemo z dogodkom, ki se je zgodil med vojno, ko je v bližini tega mesta Stanko Kocelj nemško zastavo zamenjal s slovensko, kar ga je stalo življenja. Na "Trgu slovenske zastave" bi bil prehod z avtomobilom prepovedan in tako odličen kraj za oddih.
Proračun za leto 2006
V	nadaljevanju je župan Občine Vodice Brane Podboršek predstavil soglasno sprejet občinski proračun za leto 2006. Povedal je, da proračun letno znaša od 520 do 530 milijonov SIT, vendar si občina letos obeta okoli milijardo SIT prihodkov. Samo s prodajo parcel (travnik med Kamniško in Vodiško cesto v Vodicah) namerava zaslužiti okoli 400 milijonov SIT. Med glavnimi investicijami je zagotovo nova cesta med Bukovico in Kosezami, v katero se bo vgradilo tudi kanalizacijsko omrežje, plinovod, podzemna elektrika in optični kabel in bo stala okoli 500 milijonov SIT. Za odkupe zemljišč, ki bi že zdavnaj morala biti poplačana, bo občina namenila 45 milijonov SIT. Investirali bodo tudi v stari vrtec, kamor se bo začasno preselila knjižnica. Kljub temu da obvoznica iz Komende ni občinsko breme, bo tudi na tem področju potrebno nekaj investicij, predvsem zaradi želene lokacije osrednjega športnega objekta. Občina je nekaj sredstev iz proračuna namenila socialnemu področju, med drugim razvozu kosil ter pomoči na domu.
Zbor občanov za vasi Zapoge, Dornice in Torovo
V	gasilskem domu Zapoge je potekal prvi v seriji zborov občanov Občine Vodice. Pri konkretnih projektih za vasi Zapoge, Dornice in Torovo je župan poudaril, da je na tem kraju velik problem voda, kar bodo skušali čim hitreje urediti. Poleg tega je v Zapogah predvidena izgradnja športnega igrišča, za kar je predvideno 8,5 milijonov SIT.
Z željo, da se čim več problemov v občini čim hitreje reši, je župan Brane Podboršek prisotne na zboru prosil, naj podajo čim več pobud, predlogov in kritik, ki jih opazijo v njihovem kraju.
Predvsem starejšim občanom v Zapogah predstavlja velik problem cesta med Zapogami in Vodicami, saj tu avtomobili vozijo zelo hitro, pločnikov pa ni in se tako
bojijo hoditi. Župan je pojasnil, da se bo ta cesta razbremenila in lahko drugače uredila, ko bo končana obvoznica od Komende, saj ta predvideva drugačno ureditev pentlje pri avtocesti v Vodicah. Na vprašanje, zakaj v občini ne bo doma za upokojence, je župan odgovoril, da so izvedli obsežno anketo med upokojenci in ugotovili, da bi le 5% upokojencev dejansko šlo v dom. Če ob morebitnem domu upokojencev zmogljivosti ne bi bile zasedene, bi morala občina obvezno sprejemati kandidate iz kateregakoli konca Slovenije. Dodal je, da se dogovarjajo s Karitas o gradnji doma, ki bi nudil predvsem dnevno varstvo. Vsem, ki so imeli slabe izkušnje z letošnjim čiščenjem snega s cest in pločnikov, je župan naročil, naj v bodoče pokličejo na občino in povedo, kje ni očiščeno, in občina bo posredovala. Obljubil je tudi, da bodo popravili kanale, zaradi katerih po zapoški cesti tečejo velike količine meteorne vode. Povedal je še, da močno pritiskajo na Petrol Plin, da bi tudi v Zapogah, Dornicah in Torovem dobili plin, ki ga Petrol zaradi manjše gostote prebivalstva za zdaj ne namerava urediti. Nekatere je zanimalo tudi, če obstajajo kakšni načrti, kje naj bi predvidoma potekala kanalizacija, saj bi radi brezskrbno uredili domača dvorišča. Župan je povedal, da so nekateri načrti že narejeni, nekateri pa so še v pripravi in bodo tudi kmalu na vpogled.
narejenega. Dobili smo novo avtobusno postajo, pločnik in boljšo cesto, kar pa težko rečem za Dornice, saj je tam cesta še vedno zelo slaba. Mislim, da je letošnji proračun na splošno dobro zastavljen in porazdeljen in upam, da bomo v Zapogah res dobili športno igrišče, kjer se bodo otroci lahko igrali. Glede proračuna me moti le to, da se vedno zelo veliko vlaga v vasi, kot so Utik, Selo in drugi kraji v tem delu občine.
Zbor občanov za vasi Repnje in Dobrusa
Prebivalci Repenj in Dobruše so se v sredo, 8. 3., ob 19. uri zbrali v gasilskem domu v Repnjah na vsakoletnem zboru občanov. Zasedba, na mednarodni dan žensk skoraj izključno moškega spola, se je seznanila s prihodnjimi projekti v občini in s porazdelitvijo proračuna za leto 2006, hkrati pa so imeli vsi tudi priložnost, da županu predstavijo aktualne probleme in zahtevajo odgovore na vprašanja, ki so se jim zdela pomembna.
Na področju Repenj in Dobruše se obeta ureditev poti do cerkve sv. Tilna ter plinovoda (do naslednje kurilne sezone) in kanalizacije, ki naj bi bila v celoti dokončana v naslednjih petih letih. V načrtu so tudi prenova rezervoarja za vodo, javna razsvetljava ter preplastitev
Kaj o projektih menijo občani?
Ivanka Šolar: Ideja o novem centru v Vodicah se mi zdi zelo dobra. Dobro bi bilo le še, da bi bil v zdravstvenem domu tudi pediater. Včasih smo ga v Vodicah že imeli, zdaj pa bi ga še bolj potrebovali, saj je v občini vedno več otrok. V preteklem letu je bilo s strani občine v Zapogah veliko
ceste od Kovača do avtobusne postaje. V prihodnosti, je povedal župan, bo tudi tu nujno zgraditi pločnik skozi celotno vas. V zvezi s predvidenimi deli so vaščane zanimali predvsem potek plinifikacije in kanalizacije, oskrba z (izpodkrvavško) vodo in protihrupna ograja ob avtocesti. Izvedeli so, da se o postavitvi plinovoda še dogovarjajo, bo pa najverjetneje potekal pod glavno cesto, pri čemer ostaja tudi možnost, da bi vse
speljali pod Repnjami. Sicer pa je priključitev na plin prepuščena presoji vsakega posameznika, medtem ko je pristop h kanalizaciji obvezen. Ob tem ostaja odprto vprašanje, ali bo treba v vasi kopati le enkrat; plina in kanalizacije morda ne bo mogoče urediti hkrati. Prisotni so nato pokazali interes tudi za dogajanje v sosednjih vaseh, zato je kar nekaj časa tekla beseda še o čistilni napravi, cestninski postaji, dotrajani cesti skozi Skaručno, severni ali južni obvoznici okoli Vodic, proti koncu pa spet o vodi. Ljudi predvsem skrbi njena kakovost in (ne)oporečnost salonitnih cevi. Župan je komentiral še plačevanje števnine, težave z dimnikarsko službo ter si zabeležil vse predloge. Nujna je bila na primer odstranitev ledenih sveč v podvozu, potrebno pa bo tudi čim prejšnje popravilo obcestnih markacij oziroma količkov. Predstavljenih je bilo torej veliko pomembnih projektov, podanih kar nekaj zanimivih predlogov in pobud, debata je bila konstruktivna in ravno prav napeta, dve uri pa koristno porabljeni.
Ksenja: ( na željo intervjuvanke njen priimek hranimo v uredništvu): Vesela sem, da bodo uredili Kopitarjev trg oziroma da bomo dobili nov center v Vodicah, še bolj pa tega, da bo končno plin. Dobro je, da se dogaja veliko stvari. Upam, da bo čim prej dokončana tudi kanalizacija. Zelo me veseli, da župan udejanja tisto, kar je obljubil, ko smo ga volili. Na drugi strani pa pomemben problem še vedno vidim v glavni cesti skozi Repnje, saj ni pločnika in otroci nimajo kje hoditi, čeprav po tej progi vozi šolski avtobus. Moti me tudi to, da v naši bližini ni mestnega avtobusa, čeprav sta progi 15 in 16 po kilometrih zelo blizu Repenj in pravzaprav tudi Vodic. Če se bodo uresničile napovedi o cestninski postaji, bo tukaj vedno več ljudi in vedno več prometa.
Viktor Kadivec:
Menim, da smo premalo govorili o cesti skozi vas. To je eden izmed večjih problemov, saj je ob straneh vsa popokana. So pa še druge manjše stvari, ki jih nismo posebej omenjali. Na Dobruši je bilo na primer ukradeno ogledalo, potrebno je novo. Drugače pa smo zelo zadovoljni, da se bodo premaknile zadeve v zvezi z rezervoarjem in z vodo. Nismo verjeli, da se bo vse skupaj kaj kmalu rešilo, sedaj pa le kaže na boljše.
Janez Kadivec:
Pozdravljam projekt za novi trg v Vodicah, prav tako sem vesel plina in kanalizacije. Večjih problemov ne vidim, bi si pa vsi želeli, da bi se stvari premikale hitreje. A žal so vedno težave z denarjem. Z zborom sem zadovoljen, preseneča me kar veliko število ljudi, ki so prišli in ki jih dogajanje v občini zanima.
za projekt. Odgovor je bil, da o usodi čistilne naprave trenutno odloča vrhovno sodišče, ki naj bi razsodbo podalo najpozneje v dveh mesecih, finančno pa bo projekt v veliki meri podprla država, saj se posamezna občina ne more neposredno potegovati za sredstva iz Bruslja. Sledile so še pritožbe v zvezi z dvema razpadajočima starima hišama, ki ju nihče ne vzdržuje, in obcestno živo mejo, ki ovira
Zbor občanov za vas Polje
Župan Brane Podboršek je 9. 3. ob 19. uri na zbor občanov povabil prebivalce Polja. Ti so odprli kar nekaj aktualnih tem, največ časa pa je bilo spet namenjenega vprašanjem o kanalizaciji.
Prenova glavne ceste je predvidena tudi v Polju. Za celoten projekt s kanalizacijo, plinovodom, javno razsvetljavo in pločnikom je namenjenih 10 milijonov tolarjev. Pol manj bo potrebno za gradnjo igrišča pri gasilskem domu, nekaj pa bo Občina odštela tudi za čiščenje melioracijskega kanala. Ko se bili predstavljeni ti načrti, se je najprej razvila živahna debata o cestah v občini. Vaščanko je zanimalo, kakšna je možnost za označitev kolesarskih stez, vendar je njeno vprašanje za seboj prineslo plaz drugih. Župan je pojasnil, da je cesta proti Skaručni državna, zato njena obnova ni v pristojnosti Občine. V nasprotju s tem pa bo cesta skozi Polje razširjena in urejena takoj, ko bodo razrešeni zapleti s čistilno napravo. Na tem mestu so se glasovi začeli nekoliko povzdigovati. Prebivalce je najbolj zanimalo, koliko časa bi se lahko s kanalizacijo še zavleklo, kako daleč je postopek in kakšna morebitna evropska sredstva bi bilo mogoče pridobiti
promet, vendar je bilo pojasnjeno, da gre v teh primerih za zasebno lastnino. Občina torej ne more ukrepati, dokler ne ustanovi svoje inšpekcijske službe. Predvideno je, da naj bi ta zaživela 1. maja, najpozneje 1. junija.
Eden izmed komentarjev se je nanašal tudi na ime novega Trga slovenske zastave, ki se je vaščanom zdelo presplošno. Nič namreč ne pove o naših krajih in o občini. Župan je pojasnil, da gre za poklon celotni državi, predvsem pa našemu domačinu Stanetu Koclju, ki je med vojno z vodiškega zvonika snel nemško zastavo in svojo domoljubno gesto plačal z življenjem. Debata se je še enkrat razgrela, ko je bila podana pripomba, da je vas Polje v primerjavi z Vodicami preveč prikrajšana. Župan je vse pozval, naj predstavijo kakšen konkreten predlog, zato so omenili parcelo nasproti gasilskega doma, ki je še vedno v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in je zato ni mogoče preurejati in uporabiti za kakršnekoli koristne namene. Če pa bi ga Občina odkupila za potrebe gasilstva, bi ga društvo lahko po želji priredilo. Sicer še vedno ne bi bilo zazidljivo, bi pa zagotovo bolje služilo vaščanom kot sedaj. Pobuda je bila torej dana, župan je obljubil, da bo začel postopek preučevanja, in tako je bil volk sit in koza cela.
Za konec so bili vsi povabljeni že na naslednji zbor v Polju, na katerem se bodo skupaj odločali o poteku izgradnje novega
igrišča. Zbor bo sklican kmalu po sprejemu proračuna, ki je predviden 27. marca.
Kaj pa menijo o predstavljenih načrtih vaščani?
Štefan Aljaž:
Seveda se vse izrečene obljube slišijo zelo dobro, vprašanje pa je, koliko se bo potem to tudi v resnici izvajalo. Problemi so povsod, bo pa res hudo, če kanalizacije še dolgo ne bo. Kmetje bodo še posebej prizadeti. Sicer verjamem, da bo projekt sčasoma zagotovo stekel, ker je to problem prav vseh občin in ker tudi država od njih zahteva, da uvedejo kanalizacijo. Če tega ne bi bilo, bi se vsa pitna voda počasi uničila, saj gredo danes vse odplake neposredno v tla. Dobro se mi zdi, da se bo zgradilo igrišče ob gasilskem domu, saj je v Polju precej mladine. Prostor je primeren, ker je nekoliko bolj v zatišju, tako da mladi lahko poslušajo tudi bolj glasno glasbo, poleg tega pa je omogočen dostop z vseh strani.
Marinka Potrč:
Z zborom in vsem predstavljenim sem zadovoljna, ni pa mi všeč to, kar počnejo nekateri na Skaručni v zvezi s čistilno napravo. Razveselili smo se županovih obljub, verjamemo, da se bo vse uresničilo, in to tudi komaj čakamo.
Štefan Talan:
Je ogromno stvari, ki bi se še lahko naredile za samo vas Polje. Seveda je prav, da se poskrbi za Vodice, kjer je sedež občine, vendar menim, da je bilo na drugi strani za Polje premalo narejenega. Cesta skozi vas je porazna, prav tako tudi omenjene razpadajoče stare hiše. Glavni problem vidim torej v tem, da bi bilo treba več vlagati tudi v okoliške vasi, ne le v Vodice.
:
24. redna seja
1. 3. 2006
Alenka Jereb
Proračun za leto 2006 je zahteven in močno investicijsko naravnan
Predlog proračuna so svetniki potrdili in tako prižgali zeleno luč za obravnavo pripravljenega osnutka na vseh delovnih telesih občinskega sveta. Kot je povedal župan, pričakuje splošno angažiranost vseh odborov, tako da bi čas med prvim in drugim branjem porabili za pripravo morebitnih argumentiranih pripomb, ki bi zagotovile jasen in realen finančni okvir poslovanja Občine Vodice v letu 2006. Po predvidevanjih župana Podborška bo proračun sprejet v drugi polovici marca.
V prvem delu seje je župan predstavil predlagani proračun. Največjo investicijo predstavlja rekonstrukcija lokalne ceste Mengeš - Vodice na odseku skozi vasi Bukovica, Utik in del Kosez do križišča pri gasilskem domu. Dela bodo potekala v treh etapah. V letošnjem letu je zagotovljenih 180 milijonov tolarjev. V postavki Cestne dejavnosti so predvidene še nekatere ureditve cest v posameznih delih naše občine ter seveda ureditev prehodov za pešce na najbolj nevarnih delih prometnih poti, med katerimi bo zagotovo ureditev prehoda na Kamniški cesti. Prenavlja se tudi že zgornje nadstropje občinske stavbe v Utiku za namen Javnega komunalnega podjetja in društev, ki delujejo na tem območju. Nekaj sredstev pa je namenjenih tudi odkupu zemljišč ob občinski zgradbi. Del sredstev je namenjen začetku gradnje nove občinske zgradbe, predvideva pa se tudi ureditev knjižnice v starem vrtcu v Vodicah. Na področju turizma predvidevajo projekt Po poti Koželjevih umetnin, na področju izobraževanja pa ureditev obstoječega igrišča med novim vrtcem in osnovno šolo, parkirišča in kolesarnice ob šoli. V postavki Socialna varnost je še več sredstev namenjeno pomoči na domu ter družinskemu pomočniku. To pravico imajo
polnoletne osebe s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno ovirane osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb. V splošni razpravi smo slišali predloge o prerazporeditvi denarja v postavkah Socialna varnost, Kultura - obnova kulturnih spomenikov in fresk, Varstvo okolja (pojavilo se je vprašanje investicije za bodočo čistilno napravo na Skaručni), Cestne dejavnosti (za ureditev avtobusne postaje na Selu) ter Turizem. Kot je zagotovil župan, bo ureditev avtobusne postaje na Selu zagotovljena iz rednega vzdrževanja cest, velik prispevek k razvoju turizma pa bo postavitev Koželjeve poti pod okriljem Turističnega društva.
V	nadaljevanju so po hitrem postopku soglasno sprejeli Odlok o spremembi odloka o odvajanju odpadnih in padavinskih voda, ki sta ga predhodno že obravnavala Odbor za komunalo in Komisija za urejanje prostora. Sprememba na območjih, kjer priklop na javno kanalizacijsko omrežje ni mogoč, je pa možnost individualne gradnje, dopušča izgradnjo nepretočne vodotesne greznice oziroma gradnjo male čistilne naprave največje zmogljivosti 20 populacijskih enot. Soglasno je bilo potrjeno tudi poročilo o poslovanju družbe Petrol Plin za leto 2004. Na našem območju so v letu 2004 zgradili povezovalni plinovod od MRP Vodice do križišča cest Franca Seška in Ob šoli, plinovod vzdolž ceste Franca Seška s podvrtanjem Kamniške ceste in plinovod vzdolž Kamniške ceste v smeri proti križišču Kamniške in Vodiške ceste. V začetku decembra 2004 je bil opravljen tehnični pregled plinovoda ter spuščanje plina v plinovod do vrtca.
V	drugem delu so besedo predali Lilijani Resinovič, ki je svetnikom predstavila
delovanje, sestavo in naloge ter način dela Regionalnega razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije (v nadaljevanju RRS LUR) in Sveta Ljubljanske urbane regije. RRS LUR sestavlja 25 občin, med katerimi je tudi občina Vodice, in predstavlja osrednje slovensko statistično regijo. RRS LUR sestavljajo predstavniki občin, združenj gospodarstva, sindikatov, nevladnih organizacij ter drugih partnerjev na ravni razvojne regije. Občine sodelujejo na področju razvojnega programa, pripravljajo se na razpise za črpanje sredstev iz neposrednih razvojnih spodbud ter kohezijskega in strukturnih skladov.
V	okviru LUR bodo lahko občine uresničevale lastne in skupne projekte, saj imajo več možnosti za uveljavljanje lastnih pilotskih projektov in pridobivanje sredstev zanje, seveda pa morajo imeti najprej zagotovljena sredstva iz proračuna. Svet LUR sestavljajo župani občin LUR. Sredstva za delo zagotavljajo občine LUR, strokovne, tehnične in administrativne podpore za delovanje pa zagotavlja Regionalna razvojna agencija LUR, katere direktorica je gospa Resinovič. Po natančni in izčrpni predstavitvi so svetniki soglasno sprejeli tri sklepe v paketu-. Sklep o ustanovitvi Regionalnega razvojnega sveta LUR, Sklep o ustanovitvi Sveta LUR in Sklep o pripravi Regionalnega razvojnega programa LUR za obdobje 2007-2013.
V	zadnjem delu seje so potrdili tudi vrednost točke za NUSZ za leto 2006, ki ostaja nespremenjena, to je 0,38 SIT, ter vrednost točke za odmero komunalnih taks, ki znaša 12 SIT. Omenjena sklepa se uporabljata za obdobje od 1. 1. 2006 dalje.
Zavzemanje za boljše kakovost življenja je del mojega poklica
Alenka Jereb
Moj sogovornik, s katerim sem naredila intervju za tokratno številko Kopitarjevega glasu, je Damjan Stanonik. Že kot osnovnošolec je rad polemiziral o družbeno-političnih dogajanjih. V času slovenske pomladi je razpravljal o četverici JBTZ (Janša, Borštner, Tasič, Zavrl) in svoja gledanja zapisal v šolskem časopisu. Lahko bi rekli zelo nenavadno, saj politika ni na prioritetni listi zanimanj osnovnošolcev. Njega je torej družbeno dogajanje zanimalo že v času, ko je obiskoval OŠ Vodice. Kasneje smo ga spoznali kot dolgoletnega predsednika Prosvetnega društva Vodice, ki je bilo pod njegovim vodstvom še posebej aktivno. Ne smemo pozabiti, da so v tem času nastale prireditve, kot so veliko miklavževanje ter Rockajada, ki so postale danes tradicionalne, prestopile so meje naše občine in postale zanimive za širši krog. Danes opravlja funkcijo vršilca dolžnosti direktorja JP Komunala Vodice d. o. o., pred tem pa je bil tajnik Občine Vodice. Zadnje čase je vzbudil veliko pozornosti s svojo idejno zasnovo novega občinskega središča. Torej več kot dovolj vzrokov za pogovor.
Pozdravljeni. V uvodu sem omenila, da se je vase zanimanje za politiko začelo že zelo zgodaj. Od kje vam to zanimanje?
Težko vam odgovorim od kje zanimanje za družbene zadeve in ne zgolj za politiko. Prav gotovo pa sem del zanimanja povzel iz družine. Pomemben vpliv pa so dali tudi zgodovinski dogodki, ki so se odvijali za slovenski narod. Ob tem nisem ostal ravnodušen. Nasprotno, dogajanje me je pritegnilo do te mere, da sem mu ostal zvest še danes. Sicer pa so gotovo še drugi vzroki. S prijatelji smo se v Vodicah vedno z velikim zanosom in zagnanostjo zavzemali za boljše pogoje za mladino in poskušali popestriti splošno dogajanje v Vodicah in celotni občini. Danes ni nič drugače. Drugače je le to, da je zavzemanje za boljšo kakovost življenja v občini Vodice del mojega poklica.
Kot kaže, pa o politiki Se vedno ne veste vsega. Zanimivo se mi namreč zdi, da ste se poleg vseh aktivnosti, velikega obsega nalog in dodatnih izobraževanj odločili se za opravljanje magisterija. Ali vam sploh ostaja Se kaj časa za manj resne zadeve? Mislim, da je bolj primeren izraz od politike družbene zadeve. Moja poglabljanja znanj so namreč precej širša, kot je politika v ožjem smislu. Sicer pa o politiki v širšem
smislu oz. družbenih zadevah nikoli ne veš vsega, pa četudi imaš doktorat. Seveda je tudi na tem področju, kakor tudi na vseh ostalih področjih, dodatno izobraževanje koristno. Vendar pa se velikokrat izkaže, da so bolj uporabne splošno znane resnice kot velike znanstvene teorije. Časa mi seveda močno primanjkuje. Zato bom moral v prihodnosti narediti nekoliko selekcije med različnimi nalogami. Vseeno pa še vedno ostane čas tudi za manj resne zadeve.
Preveliko zanimanje za politiko ima lahko tudi slabe posledice. Zdi se, da ste vi to že okusili?
Politika ima za večino ljudi zelo ozek pomen. Zato bo bolje, če rečeva družbene zadeve. Preveliko zanimanje za to področje ima en velik problem. Večine ljudi namreč to področje preveč ne zanima. Zato se hitro naveličajo pogovora o teh temah. Jaz pa bi še kar govoril (smeh...). Druge slabe posledice pa se lahko pojavijo, ko stopiš na žulj ljudem, ki jih resnično zanima samo politika v ožjem smislu, ter predvsem nekaterim ozkim interesom, za katere so posamezniki pripravljeni uporabiti vsa sredstva. Na srečo Bogu teh posameznikov zaenkrat še nisem srečal veliko. Je pa res, da je peščica tistih, ki sem jih srečal, bila toliko bolj udarniška. Takšna srečanja res
niso prijetna. Po drugi strani pa te utrdijo.
Torej ste že pozabili na dogajanja iz preteklega leta, zaradi katerih ste odstopili z mesta tajnika Občine Vodice?
Ne, nisem pozabil. Vendar življenje gre naprej. Anonimnež pa je s svojo skupino zgolj pokazal, kakšne metode so mu blizu. Nizkotne. Seveda pa iz teh dogodkov izvira tudi pozitivni vidik.
Kaksen?
V mojem primeru je takrat nastopila tudi potreba po oceni mojega preteklega dela. In prav takratna enotna podpora svetnice in svetnikov občinskega sveta ter seveda župana ter njihova pozitivna ocena mojega dela mi je dalo veliko nove volje in zagona. Zato še naprej dobro sodelujemo in si skupaj prizadevamo, da bi čim bolj ustregli pričakovanjem in željam vseh občank in občanov.
Bili ste tajnik Občine Vodice, sedaj opravljate drugo funkcijo. Katera vam je bila bolj pisana na kožo?
No, vsekakor je bilo opravljanje nalog tajnika občine tisto, kar mi je bilo pisano na kožo. To pa zaradi tega, ker se na tem mestu ukvarjaš z različnimi področji in je vrsta nalog zelo pestra, zanimiva ter seveda
tudi zahtevna. Funkcija v.d. direktorja komunale je veliko bolj specifična in se nanaša na veliko ožje področje. Vsekakor pa pomeni velik izziv.
Danes torej opravljate funkcijo v.d. direktorja JP Komunala Vodice d.o.o., ki je bilo ustanovljeno preteklo leto. Ali komunalno podjetje upravičuje svoj nastanek?
O tem mislim, da ni dvoma. Menim, da bi se moralo javno komunalno podjetje ustanoviti že veliko prej. Javno podjetje komunala Vodice d.o.o. bo namreč v prihodnosti občini zagotavljalo precejšnje prihranke. Hkrati pa občankam in občanom ponuja, da opravke, ki se nanašajo na komunalne storitve podjetja (trenutno vodovod in kanalizacija), lahko opravijo v domačem kraju. Občinsko podjetje je tudi veliko bolj prilagodljivo za želje in zahteve uporabnikov naših storitev. To je le nekaj vidikov, ki upravičujejo ustanovitev javnega podjetja. Seveda pa se pojavljajo tudi začetne težave.
Seveda so začetne težave nekaj normalnega. Kje pa se pojavlja največ težav?
Težave smo imeli in jih nekaj tudi še imamo z novo programsko opremo. Prehod iz starega na nov sistem je bil dokaj zahteven in obsežen. Glede na številčno skromno zasedbo podjetja je to zahtevalo zares popolno predanost projektu. Danes so prvi sadovi našega dela že tu. Vseeno pa nekatere težave še ostajajo. Prepričan sem, da bodo tudi te težave odpravljene in da bomo kmalu pripravljeni za razširitev dejavnosti podjetja tudi na druga področja.
V podjetju sta trenutno zaposlena zgolj dva. Predvidevam, da je ta zasedba res preskromna. Kdaj se bo podjetje torej okrepilo?
Trenutno nam prostorske razmere tega ne dovoljujejo. Obetajo pa se boljši časi. Občina temeljito prenavlja Dom krajanov v Utiku, kjer bomo dobili nove prostore, ki bodo omogočali, da zaposlimo dodatne kadre in še razširimo področje delovanja ter tako uresničimo cilje, ki jih od nas pričakuje ustanovitelj, torej Občina Vodice.
Javno podjetje komunala Vodice d.o.o. bo namreč v prihodnosti občini zagotavljalo precejšnje prihranke. Hkrati pa občankam in občanom ponuja, da opravke, ki se nanašajo na komunalne storitve podjetja (trenutno vodovod in kanalizacija), lahko opravijo v domačem kraju.
Vseeno pa je potrebno poudariti, da tudi danes na tem področju deluje več ljudi. Zelo dobro sodelujemo z županom, občinsko upravo ter zunanjimi sodelavci. Ob tem pa moram posebej pohvaliti delo sodelavke Katarine Tavčar, ki opravlja zares širok ter pester obseg opravil, s katerimi se spopada strokovno in neutrudljivo.
Katere so vaše glavne naloge v prihodnosti?
Občina Vodice bo predvidoma po sprejetju proračuna za leto 2006 prenesla na JP Komunala Vodice d.o.o. investitorstvo v zadnjih letih ene največjih investicij v občini, in sicer izgradnjo vodovodnega in kanalizacijskega sistema med Bukovico in Kosezam, kar bo za podjetje predstavljalo pomemben obseg novih odgovornih nalog. Za Občino Vodice pa kar pomemben prihranek. Upam, da se bomo z nalogo uspešno spopadli in projekt pripeljali do konca.
Sicer pa bomo v kratkem občinskemu svetu predstavili in dali v sprejem zaključni račun podjetja za leto 2005 in po sprejetju občinskega proračuna dokončno oblikovali program dela za leto 2006.
Žal pa investicijskih programov ni možno natančno opredeliti, vsaj toliko časa, dokler ne bo jasna usoda čistilne naprave pri Gmajnici. Upam, da bo to čimpreje.
Čemu boste poleg omenjene investicije v programu dela za leto 2006 dali še pomembno vlogo?
Mislim, da moramo pomembno vlogo dati izdelavi investicijskih programov, v katerih bodo določene prioritete, ki bodo tudi časovno opredeljene. Z drugimi besedami, narediti je potrebno plan investicij in okvirno določiti, kdaj bodo le-te izvedene. S tem bomo najbolj pomagali občankam in občanom, ki bodo tako vsaj približno vedeli, kdaj lahko pričakujejo, da bo tudi njihovo področje priključeno na kanalizacijsko omrežje, oziroma kdaj se bodo lahko priključili tudi na ostalo infrastrukturo. Takšna informacija jim bo namreč v veliko pomoč pri opredeljevanju hišnih investicij.
Kot na primer...
Ljudje se bodo veliko lažje odločili ali kupiti plinsko centralno peč ali peč na olje, ali naj si zgradijo čistilno napravo, ali bodo še naprej odvažali odpadno vodo,... Žal pa investicijskih programov ni možno
natančno opredeliti, vsaj toliko časa, dokler ne bo jasna usoda čistilne naprave pri Gmajnici. Upam, da bo to čimpreje. Saj je škoda, ki je nastala zaradi nasprotovanj izgradnji čistilne naprave, že sedaj dovolj visoka. Največ pa izgubljajo prav prebivalci okoliških krajev, torej Polja, Skaručne in Vojskega. Prepričan sem, da to prebivalci teh vasi tudi vsakodnevno opažajo. Če se ob deževju peljete skozi Polje in Skaručno ali se sprehodite ob vodotoku Poljšak, lahko ugotovite, da je izgradnja nove infrastrukture več kot potrebna. Zato upam, da bo končno prevladal razum in da bo do izgradnje čistilne naprave končno tudi prišlo.
Je še kaj potrebno izpostaviti v programu za leto 2006?
Skupaj z Občino smo se odločili, da damo poseben pomen objektom na vodovodni infrastrukturi - zbiralnikom vode. Kot veste, morajo biti vodohrami oziroma zbiralniki vode brezhibni, saj se v njih "skladišči" oziroma zbira voda, ki prihaja do uporabnikov. Sedanje stanje teh objektov, predvsem pa zbiralnika vode v Repnjah, ni najboljše. Zato bomo zbiralnik vode v Repnjah popolnoma prenovili in posodobili v skladu z zahtevanimi standardi. Tudi v Bukovici bo vodohram deležen potrebne obnove. To tudi pomeni, da smo se odločili, da se prenavljanje sistema začne temeljito, na začetku in sistematično. Potrebno je poudariti, da zbiralniki vode ne bi smeli biti v takem stanju kot so danes. Zato je težko najti opravičilo, da se je v preteklosti tako malo vlagalo v te objekte. Poleg navedenega moramo izvesti tudi študijo vseh nadaljnjih ukrepov. V nekaterih predelih občine je tlak v sistemu občutno prenizek, hidrantno omrežje pa potrebno obnove. Dobro pa je, da so župan in svetniki temu področju v zadnjih dveh letih dali posebni pomen. Tako bo v tem letu narejen še poseben velik napredek na področju vodooskrbe.
Prepričana sem, da bodo bralci še posebno veseli prav zadnje informacije. Pa boste lahko vse navedene naloge izpeljali v vašem obdobju vodenja podjetja?
Kot veste, sem bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja zgolj za leto dni in se mi mandat izteče v prvi polovici letošnjega leta. Tako, da vseh nalog v tem obdobju nikakor ne bo možno izpeljati. Naša prva naloga je postaviti podjetje na noge ter omogočiti njegovo nemoteno delovanje. Druga naloga pa je dokončno izdelati program dela za leto 2006 in ga dati v potrditev svetu občine. Če ga bodo svetniki sprejeli,
je smer dela začrtana in se bo začela izvajati. Potrebno jo bo izvajati, ne glede na to, kdo bo v drugi polovici leta ter naslednja štiri leta vodil JP Komunala Vodice d.o.o..
Prav je, da skočiva se na nekatera druga področja. V zadnjem času ste poželi veliko zanimanja z vašim avtorskim delom, v katerem predstavljate idejno zasnovo novega centra občine Vodice. Vaša idejna zasnova je bila zanimiva tudi za številne medije. Veliko naklonjenost oziroma podporo so vam izrazili tudi občanke in občani na zborih občanov. Veliko ste že povedali o Trgu slovenske zastave. Pa vseeno od kje ideja? Ideja je seveda posledica tega, da vsi dobro vemo, da je izgradnja novega centra več kot potrebna. Občinska uprava deluje v najslabših pogojih v Sloveniji. Do zdravstvene ambulante vodijo številne stopnice, ki onemogočajo dostop starejšim in invalidnim osebam. Trgovina ima veliko premajhne prostore. Pošta deluje v neprimernih prostorih,... in še bi lahko našteval. Potrebno je torej zgraditi središče, ki bo izboljšalo kakovost bivanja in življenja občank in občanov naše občine ter vsem nam omogočilo, da bomo čim več zadev lahko opravili v občini in da ne bo potrebno za vsak malo večji opravek obiskovati drugih krajev in lokacij. Če pa se bomo lotili takšnega projekta, je prav, da ga še nadgradimo in damo novemu centru in trgu tudi dodatno vsebino in zgodbo. Objekte torej postavimo tako, da bodo predstavljali smiselno celoto in bodo hkrati dali naši občini prepoznavnost in možnost za razvoj tudi na turističnem področju in na področju malega gospodarstva. V sklopu tega razmišljanja se je pojavila ideja o Trgu slovenske zastave, ki bo predstavljal spomenik enotni plebiscitni odločitvi Slovenk in Slovencev in nastanku samostojne in neodvisne Republike
Slovenije. Slovenska zastava namreč predstavlja našo državo, njeno zgodovino ter vse simbole, ki so Slovence spremljali vse od Karantanije naprej. Trg bo torej predstavljaj spomenik samostojni Sloveniji in hkrati izražal zgodovino slovenskega naroda in imel tudi lokalni pomen. Opominjal bo na velikega domoljuba in velikega Slovenca Stanka Koclja. Trg bo torej tudi izpričeval, da so na tem področju vedno živeli zavedni in ponosni ljudje.
Kaže, da projekt dobiva veliko podporo.
Župan in svetniki so predlog enotno podprli in tudi ostali odzivi so zelo ugodni. Tega sem zares vesel.
Največkrat se pojavlja vprašanje ali bo nov trg pomenil ukinitev Kopitarjevega trga?
Nikakor ne. Kopitarjev trg bo ostal in ne samo ostal, celo povečal se bo. Trg slovenske zastave bo imel zgolj tri ali štiri hišne številke in sicer> cerkev sv. Marjete z župniščem, občinska stavba, hiša slovenskih znamenitosti ter morebiti nov kulturni dom, ki pa naj bi se imenoval Kopitarjev dom ali Dom Jerneja Kopitarja. Tako se bo vloga Jerneja Kopitarja zgolj povečala, ne pa ukinila.
Trg slovenske zastave pa s svojim spomenikom slovenske zastave celotno zgodbo zaokrožuje v celoto. Torej nov center se ne gradi zaradi Trga slovenske zastave, temveč bo nov trg posledica več kot potrebne izgradnje novega središča, ki pa vsem nam ponuja zares veliko priložnosti na področju turizma, malega gospodarstva ter tudi kmetijstva.
Mislim, da jo bomo znali prebivalci teh krajev tudi izkoristiti. Že prej ste omenili podporo župana in svetnikov. Ali ste to tudi pričakovali?
Županu Branetu Podboršku sem idejo predstavil že pred več kot dvemi leti. Vzel
si je čas za premislek in želel še nekaj dodatnih pojasnil. Potem je idejo podprl in mi naročil izdelavo študije, ki ima danes tudi podporo svetnice in svetnikov ter tudi širšo podporo. Brez podpore ljudi, ki odločajo o zadevah v občini, bi ideja ostala zgolj na papirju ali pa bi mogoče dobila prostor v kakšnem drugem kraju v Sloveniji. Tako se bomo s Trgom slovenske zastave ponašali v občini Vodice. Pri čemer moram izpostaviti podporo župana, ki je odprt za nove ideje in jim zna prisluhniti. Pa ne mislim zgolj na nov trg oziroma novo središče. Mislim širše. To se odraža tudi v občinskem svetu kjer trenutno prevladuje velika enotnost svetnikov. Kar pomeni, da je županu uspelo ustvariti razmere, da so svetniki dali prednost splošnim interesom oziroma ciljem občine pred nazorskimi ali celo še ožjimi interesi.
Potrebno je torej zgraditi središče, ki bo izboljšalo kakovost bivanja in življenja občank in občanov naše občine ter vsem nam omogočilo, da bomo čim več zadev lahko opravili v občini in da ne bo potrebno za vsak malo večji opravek obiskovati drugih krajev in lokacij. Če pa se bomo lotili takšnega projekta, je prav, da ga še nadgradimo in damo novemu centru in trgu tudi dodatno vsebino in zgodbo.
Že ste izpostavili trenutne razmere v lokalni politiki. Kako pa bi kot politolog, torej kot strokovnjak ocenili letošnje priprave na lokalne volitve?
Veste, mislim, da ni potreben kakšen strokoven in načitan odgovor. Mislim, da položaj lahko opišem dokaj nazorno. Zaenkrat priprav na lokalne volitve niti ni opaziti. Kar je seveda dobrodošlo in pozitivno. Župan, občinska uprava ter občinski svet delujejo nemoteno in ne podlegajo zaenkrat še oddaljenemu predvolilnemu času. Sami lahko opazite, da je v velikem številu občin stanje precej drugačno ter da je v ospredju že volilna kampanja. Vseeno se zdi, da tudi v naši občini vlada nekakšno "zatišje pred viharjem". Prepričan sem namreč, da še vedno niso vsi spoznali, da je napredek možen le skozi sodelovanje in ne skozi ustvarjanje različnih taborov, ki niso pripravljeni dati prednost občim interesom pred ozkimi interesi. Tako se zdi, da je možen tudi scenarij, ki je bil že večkrat uporabljen, danes pa ga znamo že vsi razbrati. Scenarij je naslednji. Najprej se ustvari zatišje, temu sledi izrazito negativna propaganda in prikazovanje razmer, ki
zahtevajo rešitelja. Nato se pojavi "rešitelj",... Mislim, da je to možen scenarij, katerega osnova je negativni pristop in nizki prijemi za njegovo izvajanje. Je pa že malo preživet, zato sem prepričan, da ga bomo znali tudi razbrati. Vseeno upam, da se takšni scenariji ne bodo izvajali, ker niso nikomur v korist.
Kako pa bi sicer ocenili trenutne razmere v Občini Vodice?
Kot zelo spodbudne in zrele. Zakaj? Ljudje so se na zadnjih volitvah odločili za osebnosti, ki so vseskozi delovale tudi na drugih področjih in se niso pojavljale zgolj na političnem področju. Tako so bili župan in velika večina svetnikov aktivna tudi na kulturnem, športnem, gasilskem ter na številnih drugih področjih, ki delujejo na osnovi prostovoljnosti, ali pa svoj poklic opravljajo v vsakodnevnem stiku z občankami in občani Vodic. To seveda pomeni, da v odločanju sodelujejo ljudje, ki imajo to občino preprosto radi in si želijo njenega uspešnega razvoja. Mislim, da je to zelo pomemben vidik. Ljudje, ki se sicer ne pojavljajo v družbenem življenju in se pojavijo zgolj ob volitvah, me ne morejo prepričati, ker sem prepričan, da jih vodijo drugi interesi. To pa seveda ni dobro. Dobro pa je, da ljudje takšne kandidate opazijo.
Vseeno se zdi, da tudi v naši občini vlada nekakšno "zatišje pred viharjem". Prepričan sem namreč, da še vedno niso vsi spoznali, da je napredek možen le skozi sodelovanje in ne skozi ustvarjanje različnih taborov, ki niso pripravljeni dati prednost občim interesom pred ozkimi interesi.
To seveda pomeni, da v odločanju sodelujejo ljudje, ki imajo to občino preprosto radi in si želijo njenega uspešnega razvoja. Mislim, da je to zelo pomemben vidik.
Pa zaključiva z analizo političnega življenja in mi povejte, kaj je za vas največji dosežek te občine v zadnjem obdobju?
Uspehov in projektov, ki bi jih lahko izpostavil je več kot dovolj. Vem, da ta, ki ga bom izpostavil, ni največji. Vseeno pa si zasluži poseben pomen, ker ima posebno sporočilo. Mislim namreč na peticijo proti izgradnji cestninske postaje. Peticiji, ki nam jo je posredoval župan, se je pridružilo več kot 3/4 vseh polnoletnih občank in občanov v občini. Akcija je bila torej več kot uspešna ter praktično z enotno podporo. Zato je Občini Vodice uspelo nekaj, kar veliki večini ni. Zaustavili smo izgradnjo cestninske postaje. Še enkrat se je izkazalo, da je v slogi moč. Tako bomo dobili cestninsko postajo takrat, ko se bo
začel izvajati pravičen način cestninjenja. Torej ko boš plačal toliko, kolikor kilometrov boš prevozil. To je ena od rešitev, ki jo je predlagala tudi Občina Vodice. To je velik uspeh, pri katerem je sodelovala velika večina občank in občanov. Drug zelo pomemben dosežek je, da se je začelo odvijati tudi na področju mladine. Zasnova mladinskega centra je odlična, kar potrjujejo tudi zunanji opazovalci. Mladi bodo končno dobili tudi prostore za druženje in ustvarjanje. To je več kot potrebno. Zelo veliko se je naredilo tudi za druge generacije od najmlajše pa do najmodrejše.
Veliko govorite o enotnosti in sodelovanju...
Seveda. Sam menim, da v majhnih občinah, kot je tudi Občina Vodice, ni prostora za "veliko politiko". V ospredju morajo biti obči cilji v dobrobit skupnosti, ki morajo imeti čim večjo stopnjo konsenza in so v skladu s pričakovanji vseh občank in občanov. Tega se zavedajo tudi svetniki, ki v zadnjem obdobju na čelu z županom sprejemajo odločitve z velikih konsenzom. To je izreden dosežek, ki tudi veliko obeta. To razpoloženje se odraža tudi v odnosih med občankami in občani. V takih primerih dam rad, kot vneti navijač slovenske nogometne reprezentance, primerjavo z zgodbo o nogometni reprezentanci.
Dokler je bila enotna, je nizala uspeh za uspehom in vsemu svetu dokazovala, da se tudi po številu prebivalcev in površini majhna država lahko kosa z nogometnimi velesilami. Uspela nam je uvrstitev na evropsko in svetovno prvenstvo. Enotnost se je obrestovala in dosegli smo izredne uspehe. Ko je bilo te enotnosti konec, se je sistem začel podirati, oblikovanje dveh, treh ali več taborov znotraj reprezentance je imelo za posledico, da se zdajšnji rezultati nikakor ne morejo primerjati s preteklimi. Primer slovenske nogometne reprezentance lahko prenesemo na vsa področja življenja, torej tudi na področje občin oziroma občinske politike. Enotnost oziroma konsenz vedno obrodi sadove.
V ospredju morajo biti obči cilji v dobrobit skupnosti, ki morajo imeti čim večjo stopnjo konsenza in so v skladu s pričakovanji vseh občank in občanov. Tega se zavedajo tudi svetniki, ki v zadnjem obdobju na čelu z županom sprejemajo odločitve z velikih konsenzom.
Niste na področju mladinske politike nič več aktivni?
O, nekaj aktivnosti je še ostalo. Kot veste je letos tudi jubilejno leto Rockajade, njena 10 obletnica. Upam, da bomo pri letošnji izvedbi sodelovale vse generacije ter da bo vredna obiska.
5. redna seja sveta zavoda
Alenka Jereb
9. 3. 2006
Člani sveta zavoda so prisluhnili letnemu poslovnemu in računovodskemu poročilu ter poročilu o inventuri za leto 2005.
Po uvodnih formalnostih je Irena Winkler člane sveta seznanila s poročilom o delu inventurne komisije. Sledilo je poslovno poročilo ravnateljice Tatjane Bizant, v katerem je predstavitev zavoda, njegove organiziranosti ter pregled finančnega poslovanja. Pohvalila je zgledno sodelovanje z okolico, z vsemi organizacijami v občini in zunaj nje. V nadaljevanju je računovodkinja Marjeta Hočevar predstavila računovodsko poročilo. Po njenih besedah zaradi presežka odhodkov nad prihodki pri dejavnostih predšolske vzgoje nastajajo likvidnostne težave, zato predlaga povišanje ekonomske cene vrtca. Po krajši razpravi, v kateri so se dotaknili stroškov amortizacije, razmejitve zemljišča med šolo in vrtcem ter reševanja likvidnostnih težav, je svet zavoda soglasno sprejel in potrdil poslovno in računovodsko poročilo.
Ravnateljica je nato prisotne seznanila s programom dejavnosti, ki jih krije ustanovitelj za leto 2006. Ta vsebuje plače vzgojiteljic v 1. razredu devetletke, nadstandardne storitve, materialne stroške in ogrevanje za šolo in vrtec, program javnih del, prevoze učencev, vzgojnine in dejavnosti v vrtcu Skratek Svit. Predstavila je tudi prednostne dejavnosti, ki jih je potrebno uresničiti v letošnjem letu. Gre za ureditev sanitarij v zgornjem nadstropju prizidka OS Vodice, nakup kombija za prevoz otrok, izdelavo projektov za priključitev starega dela šole na plinsko centralno kurjavo, prezračevanje male telovadnice, ureditev igrišča med šolo in vrtcem, ureditev parkirišča in kolesarnice, ureditev otroškega igrišča v Zapogah in Polju, obnovo strehe vrtca na Skaručni ter nakup
osnovnih sredstev v vrtcu. Vsi predlogi so že zajeti v osnutku proračuna Občine Vodice za leto 2006 in bodo predmet sprejetja na naslednji seji občinskega sveta. Pojavilo se je tudi vprašanje popravila ograje na igrišču v Utiku. Ob tem je eden izmed predstavnikov ustanovitelja poudaril, da je treba obvestiti ustanovitelja, ki bo poskrbel za popravilo.
V zadnji točki dnevnega reda so obravnavali pravilnik o kriterijih in načinu sprejemanja predšolskih otrok v vzgojnovarstveno enoto Vrtec Vodice. Z manjšimi popravki po predhodnem soglasju z Občino Vodice je bil pravilnik soglasno sprejet. Na vpogled bo vsem delavcem zavoda, staršem otrok, ki so vključeni v zavod, in staršem otrok, ki na novo vpisujejo otroka v vrtec.
Prenovljena spletna stran
Občine Vodice
Peter Cernivec
Vsi tisti, ki ste v zadnjem času med brskanjem po internetu obiskali tudi stran Občine Vodice, ste bili verjetno nekoliko presenečeni. Res je, spletna stran ima že nekaj časa popolnoma nov videz in celo vrsto novih rubrik.
Živimo v dobi, v kateri internet vedno bolj nadomešča medije, kot so televizija, radio in tisk. Z uporabo interneta že z nekaj kliki z miško pridemo do velike večine informacij, ki jih potrebujemo. Aktualne novice se na internetu pojavijo le kratek čas zatem, ko se dejansko zgodijo, in da o njih nekaj izvemo, ni več potrebno čakati do večernih poročil na televiziji. Vedno več ljudi uporablja internet kot edini vir pridobivanja različnih informacij.
To so dejstva, ki se jih zavedajo tudi na Občini Vodice. S tem namenom so v sodelovanju s podjetjem Matrika prenovili občinsko internetno stran, katere glavni cilj je občanom zagotoviti dostop do vseh potrebnih informacij na enem mestu.
Ko v svoj internetni brskalnik vtipkate www.vodice.si, se pred vami odpre pregledna stran, ki na začetku ponuja aktualne novice ter obvestila občine. Velika večina novic je podprta tudi s fotografijami, ki se nahajajo v rubriki "Fotogalerija", na levi strani pod koledarjem dogodkov. Do teh vsebin je ponujena tudi hitra povezava, enako kot do rubrike "Županove vrstice", za katero skrbi župan Brane Podboršek.
Na novi spletni strani Občine Vodice so pod rubriko "Osnovni podatki" navedene telefonske številke ter elektronski naslovi področij, ki jih občina pokriva, prav tako pa tudi fotografija osebe, ki na določenem področju deluje. Poleg župana in občinske uprave sta predstavljena tudi občinski svet in nadzorni odbor Občine Vodice.
V rubriki "Predstavitev občine" so predstavljene teme, kot so zgodovina, šolstvo, turizem, ter pa nekaj društev, ki v občini delujejo. Dodatno so v tem sklopu predstavljena še vsa občinska naselja,
znamenitosti, zanimivosti ter gospodarstvo s kmetijstvom občine Vodice.
Pomembna novost, ki jih prinaša prenovljena stran, je dostop do občinskih vlog in obrazcev. Te si lahko natisnete, izpolnite in nato posredujete občini v obravnavo. Prav tako sta pomembni tudi rubriki "Informacije javnega značaja" ter "Javna naročila, razpisi in objave", kjer sledite povezavi na "lex-localis", ki ponuja vpogled v občinske predpise in druge pomebne informacije o občini Vodice.
Pod rubriko "Uporabne informacije" lahko preverite odhode in prihode avtobusev na postajališča v občini, obratovalne čase in uradne ure gozdarske službe, lekarne, splošne ambulante, petronažne službe in drugih dejavnosti v občini. V tej rubriki najdete tudi večino številk občinskih uradnih glasil ter Kopitarjevega glasu. Zanimiva pa je tudi za najmlajše, saj s klikom na zabavo s prijatelji lahko odigrajo partijo igre Človek ne jezi se in še nekaj drugih igric.
To je le kratka predstavitev nove spletne strani Občine Vodice, za kaj več pa obiščite naslov www.vodice.si, kjer boste o vsebini in kakovosti lahko presodili sami.
Finale državnega prvenstva osnovnih šol v judu
Francka Rozman
Gostitelj državnega tekmovanja je bila OS Pohorskega bataljona Oplotnica
V januarju sta se na področnem prvenstvu OŠ v judu za Ljubljano in Gorenjsko na prvo in tretje mesto uvrstila Matic Ovijač in Primož Marinčič. Tako sta se udeležila tudi državnega prvenstva.
Tekmovanje se je odvijalo na OS v Oplotnici v začetku februarja. Sodelovalo je 31 osnovnih šol v devetih kategorijah. Iz vodiške šole sta tekmovala dva tekmovalca, in sicer Matic v kategoriji do 60 kg in Primož v kategoriji do 42 kg. Osnovni šoli Vodice sta priborila tretje mesto.Vsak zase
pa si je priboril srebrno medaljo v svoji kategoriji. Čestitamo!
Poiskala sem ju v šoli in ju prosila za predstavitev. Sta klepetava in nagajivo odrezava učenca 7. razreda devetletke.
Primož Marinčič tekmuje v kategoriji do 42 kg. Letos je v državnem merilu srebrn. Judo trenira že šesto leto. Za ta šport ga je navdušil bratranec. Všeč mu je borbenost in premagovanje nasprotnika. Najprej je treniral v osnovni šoli, sedaj pa je že član Judo centra v Siški. Na tekmovanju mora biti pozoren na pravila, poslušati mora sodnika, da ne dobi kazenskih točk. Te ga
lahko izločijo iz tekmovanja. Pravi, da je judo dober šport.
Matic Ovijač tekmuje v kategoriji do 60 kg. Za judo ga je navdušil sošolec Primož. Ima ogromno energije, ki jo sedaj že peto leto usmerja v judo. Ker v Vodicah ni tekmovalne skupine njegove kategorije, trenira v Judo centru v Siški. Doma so zadovoljni in ga vzpodbujajo. Ima oranžni pas. Tekmovanj še ni konec, želi si čim boljše uvrstitve.
Zimska šola v naravi
Mira Debeljak
Vodja zimske šole v naravi
Učenci treh četrtih razredov OŠ Vodice so v času od 6.2.06 do 10.2.06 preživeli zelo zanimiv in prijeten teden pouka v zimski šoli v naravi v domu CŠOD Gorenje in na smučišču Rogla.
Sole v naravi se je udeležilo 53 učenk in učencev. Spremljale smo jih učiteljice razredničarke Sonja Kimovec, Simona Zdešar Zajc, Mira Debeljak ter učitelja smučanja Jana Jenc in Brane Kimovec. Učenje smučanja in različne dejavnosti so vodili tudi učitelji CSOD. Najpomembnejši cilj šole v naravi je bil učenje in napredovanje v znanju smučanja. Učence smo razdelili glede na njihovo predznanje smučanja v pet skupin. Vsi učenci so veliko napredovali in se predzadnji dan udeležili veleslalomske tekme. Vendar niso le uživali v smučanju. Vsak popoldan in večer smo izvajali različne dejavnosti, ki nam jih je nudil dom in njegova zanimiva okolica. Spoznali smo znamenitosti vasi Gorenje, kamnine in minerale Pohorja, se pomerili v
naravoslovnem kvizu, razvedrili z družabnimi igrami, plezali po umetni plezalni steni, sankali, tekli na smučeh, imeli spoznavni in zaključni večer s plesom, izvajali veliko športnih aktivnosti v telovadnici in še in še.
Petdnevno bivanje je zelo hitro minilo. Časa za dolgčas in domotožje je bilo zelo malo. Preko igre in druženja smo se spoznavali med seboj, se navajali na drugačen delovni ritem in navade, se učili bivati drug z drugim, si pomagali med seboj in postajali vsak dan bolj samostojni. V veliki večini sproščeni, zadovoljni in srečni obrazi učencev pa nam, učiteljem, potrjujejo, da je bilo šolo v naravi ob veliki pomoči staršev vredno organizirati in je dosegla svoj glavni namen.
Postala sem lepa, visoka leska
Jure Čebašek
Se dobro se spominjam tiste jeseni, ko sem bil najbolj debel lešnik na mami leski. Imel pa sem srečo, da sem rasel za velikim listom.
Moje bratce lešnike so ljudje vse obrali. Vedno sem trepetal, da bodo odtrgali tudi mene. Ampak moj list me je skrival do zime. Ko je zapadel sneg, sem z veje padel sam. In takrat se je moje življenje šele dobro začelo. Celo zimo sem pil sneg in se napenjal. In ko je spomladi posijalo sonce in ogrelo zemljo, je moj ovoj počil in začel sem še bolj rasti. Iz lešnika sem iz dneva v dan postajal vse bolj podoben svoji mami leski. In danes sem že tak kot ona. Postal sem lepa in visoka leska. Spomladi me krasijo kosmate rumene klobasice, poleti lepi zeleni listi, jeseni pa debeli rjavi lešniki.
Tudi k meni prihaja zelo veliko ljudi nabirat lešnike. Tudi kadar mislijo, da so vse pobrali, kakšen ostane skrit. Vesela sem, ker vem, da bodo tudi oni postali lepe, visoke leske.
Zimska šola v naravi
Luka Fujan, 4. r
Še preden smo prišli v Zreče, so mi doma zaželeli veliko sreče. Mama mi je zjutraj dala veliko napotkov
za naslednjih sto dogodkov.
V avtobusu smo bili vsi močno razburjeni, ko pa smo prispeli tja, je v nas že majhna trema bila.
Eni smučati so znali,
drugi še na smučkah niso stali,
ko pa so se naučili,
so se vedno raje na smučišče vrnili.
Večeri so bili zabavni, s psom Bingom bili smo še bolj varni, na plezalno steno se ni povzpel vsak, a kdor se je, je bil pravi junak.
Zadnji dan tekmovanje v smučanju je bilo
in prav vsem je dobro šlo, dobre rezultate dosegli smo, vsem lepo nam je bilo.
Ples je bil zadnji dan, prav nihče ni bil zaspan. rajali smo dolgo in plesali, dokler nismo v stoje zaspali.
Samo življenje rodi
V, I •	•
življenje
	Hedvika Rosulnik, VrtecVodice	
		
To misel nam je v knjigo vtisov 2. aprila 2005 ob blagoslovitvi vrtca Skratek Svit zapisal nadškof, gospod Alojz Uran. Z veseljem bomo praznovali prvo obletnico bivanja v novem vrtcu, saj so v šestih oddelkih vrtca Skratek Svit zapolnjena vsa mesta, trenutno je vpisanih 114 otrok, jeseni jih 22 odhaja v osnovno šolo. V vrtec Utik je vpisanih 21 otrok, v šolo jih odhaja 11. Na Skaručni obiskuje vrtec 33 otrok, 7 jih odhaja v šolo. Prve dni maja se bo sestala komisija za sprejem novih otrok, saj število vlog za vrtec Skratek Svit močno presega mesta, ki se bodo sprostila ob odhodu najstarejših otrok. V evidenci vrtca je kar 40 vlog za sprejem v vrtec Skratek Svit, za Skaručno je oddanih 7 vlog staršev, ki imajo bivališče v naši občini, in še nekaj vlog staršev iz drugih občin, za vrtec Utik pa je trenutno oddana le ena vloga. V vrtcu opažamo, da je novi vrtec prinesel tudi spremembe pri željah in ravnanju staršev. Velika večina staršev želi svoje otroke vključiti v novi vrtec zaradi bližine šole, daljšega poslovnega časa, cestnih povezav, novih prostorov... Veliko otrok se vključi že
v jaslične oddelke, pri treh letih pa starši ne želijo premeščati otrok v Utik.
V skladu z zakonodajo bomo oddelke oblikovali po dogovoru in s soglasjem ustanovitelja, Občine Vodice. Ker pa je čas za oddajo vlog do konca aprila, čakamo še na kakšno novo vlogo. Veseli smo, da je vrtec poln, da se starši zavedajo pomena vključitve v vrtec, obenem pa je to tudi priznanje našim prizadevanjem za doseganje kakovosti na področju predšolske vzgoje. Za vključitev v vrtec Skratek Svit se zanimajo in odločajo tudi starši, ki si v naši občini na novo ustvarijo dom. Ogledajo si vrtec, povprašajo in, kot pravijo: "Dober glas seže v deveto vas..."
Župan Brane Podboršek in občinski svetniki so bili do sedaj vedno pripravljeni prisluhniti, pokazali so veliko razumevanje za specifičnosti na področju predšolske vzgoje. Zato delavci v vrtcu skupaj s starši verjamemo, da nam bo uspel ustrezen dogovor v dobro vseh, predvsem najmlajših.
Športno Društvo Repnje-Dobruša ob zaključku zimske smučarske sezone organizira smučarski izlet v Nassfeld v Avstriji.
Izlet bo v soboto, 1.4.2006. Cena je 8.700 sit/osebo (ob udeležbi 50 smučarjev), vključuje pa celodnevno karto in prevoz s turističnim avtobusom Repnje- Nassfeld- Repnje.
Naj opozorim, da imajo otroci do 12 let 50% popusta pri smučarski karti.
Prijave in dodatne informacije do 29.3.2006 na telefonsko številko: 031 540 980, Matjaž Jarc.
LEPO VABLJENI vsi navdušenci prvoaprilskega smeha na smučkah.
:
Občni zbor PGD Bukovica
- Utik
Peter Cernivec
V gasilskem domu Bukovica - Utik je potekal vsakoletni občni zbor tamkajšnjih gasilcev. Naredili so pregled preteklega leta in se \e ozrli na letošnje, v katerem jih kot najpomembnejša naloga čaka nakup novega gasilskega vozila GV - Mi.
S pozdravom vsem udeležencem zbora ter z enominutnim molkom v spomin na Viktorja Kranjca, Marjana Kublja ter Damjana Konciljo je predsednik PGD Bukovica -Utik, Marko Štupar, odprl občni zbor.
članom, ter vsem članom PGD Bukovica -Utik. Na koncu je izrazil še željo, da bi pri aktivnostih v bodoče sodelovalo več članov, ne vedno eni in isti.
V načrtu dela za leto 2006 so si gasilci Bukovice in Utika zadali naslednje cilje: nabava gasilskega vozila GV - Mi, izobraževanja članov, priprave ter udeležba na vseh tekmovanjih, izvajanje rednih pregledov hidrantov, ureditev okolice vadbišča, udeleževanje slovesnosti ter različnih akcij.
Po potrditvi delovnega predsedstva je predsednik društva predstavil svoje poročilo za leto 2005. Že v samem začetku je izrazil prepričanje, da je bilo minulo leto za gasilce PGD Bukovica - Utik uspešno.
V preteklem letu so imeli šest sej, dve seji nadzornega odbora in tri žalne seje. V društvo so vstopili trije novi člani ter sedem pionirjev, kar pomeni, da se je število članov povečalo na 160, pionirjev in mladincev pa na 71. 12 članov se je lani udeležilo najrazličnejših izobraževanj.
Na tekmovalnem področju so se udeležili vseh razpisanih tekmovanj v okviru GZ Vodice, GZ Slovenije in regijskih tekmovanj, gasilskega mnogoboja, avtorallyja in predstavitve gasilske opreme in vaje ob občinskem prazniku.
Poleg udejstvovanja na izobraževalnem in tekmovalnem področju so bili delavni tudi v samem društvu, saj so na vadbišču postavili novo brunarico za shrambo gasilskega orodja. Napeljali so tudi elektriko in žlebove ter uredili okolico. Za dom so kupili nove zavese in prte ter zbrusili in pobarvali vse klopi in mize. Prisotni so bili na vseh pogrebih in paradah drugih društev, udeleževali so se Florjanovih maš na Šmarni gori ter sodelovali v čistilni akciji Občine Vodice. Prav tako so se udeležili proslave ob občinskem prazniku ter proslave ob i0-letnici GZ Vodice.
Vse leto so dobro sodelovali s sosednjimi gasilskimi društvi, GZ Vodice ter Občino Vodice, katere predstavniku, županu Branetu Podboršku, se je predsednik društva zahvalil za vso podporo in posluh. Zahvalil se je tudi vsem mentorjem, ki delajo z mlajšimi in starejšimi člani, upravnemu odboru, zlasti aktivnejšim
Svoje poročilo je predstavil tudi poveljnik PGD Bukovica - Utik, Štefan Romšak. Povedal je, da so se v preteklem letu izvedli nekatere intervencije, kot so čiščenje odtočne cevi, čiščenje cestišča, prihode na požarna mesta, kjer pa posredovanje k sreči ni bilo potrebno. Najodmevnejša akcija preteklega leta je bila zagotovo reševanje učenke Špele Kunstelj, ki je padla v zapuščeno jamo, a jo je več gasilcev s skupnimi močmi rešilo. Rok Gregorc je za svoj prispevek prejel tudi odlikovanje za hrabrost.
Na tekmovalnem področju so gasilci Bukovice in Utika dosegli naslednje večje rezultate: na tekmovanju GZ Vodice in GZ Medvode so pionirji zasedli 5., pionirke 1., mladinci 3. in mladinke 2. mesto. Skupno so tako osvojili prehodni pokal GZ Vodice za mladino. Na tekmovanju za pokal PGD Polje so člani in članice zasedli 2. mesto. Ekipe veteranov, veterank, članov in članic B so na tekmovanju GZ Vodice in GZ Medvode v Polju zasedli 2. mesta in se tako uvrstili na državno tekmovanje. Prav tako so se na državno tekmovanje uvrstili tudi pionirke, mladinci in mladinke. Franc Štupar mlajši je na gasilskem mnogoboju v Polju dosegel 3. mesto, na gasilskem rallyju pa sta blestela Rok Gregorc s i. mestom in Nika Špenko s 3. mestom.
Za vse aktivnosti so člani in članice PGD Bukovica - Utik porabili približno 1824 ur prostovoljnega dela. Poveljnik se je za izkazano pomoč zahvalil.
Pripomb na predstavljena poročila ni bilo, v razpravi pa je zbrane najprej nagovoril župan Občine Vodice, Brane Podboršek. V začetku je pohvalil delo društva in tekmovalne uspehe. Nato je povedal, da se mu zdi pomembno, da je v naši občini malo
reševalnih požarnih akcij, kar kaže na visoko raven ozaveščenosti na področju požarne varnosti. Omenil je pomembnost sodelovanja posameznega društva z GZ Vodice in pa seveda z Občino Vodice. Pohvalil je organizacije raznih prikazanih vaj ter udeležbo na gasilskem dnevu Občine Vodice. Društvu je zaželel uspešno delo v prihodnosti in čim manj požarnih akcij.
Društvu je za dobro delo čestital tudi predsednik GZ Vodice, Janez Jenko, in na kratko predstavil potek financiranja v Gasilski zvezi Vodice in novosti na tem področju. Nekaj besed je namenil tudi gasilskemu zavarovanju. Povedal je, da bodo za izobraževanja in usposabljanja gasilcev vedno zagotovljena finančna sredstva.
V nadaljevanju se je poveljnik GZ Vodice, Alojz Kosec, dotaknil tekmovanj, ki gasilce čakajo v letošnjem letu, predvsem državnega, na katerega se bo treba čim bolj pripraviti in doseči čim boljše rezultate. Poudaril je še, da je v društvu treba skrbeti za podmladek.
Proti koncu občnega zbora so določili še višino članarine, podelili priznanja ter se posvetili bolj zabavnemu, neuradnemu delu zbora.
Dobitniki priznanj oziroma plaket so bili:
-	za 50- letno delo v PGD: Janez Kimovec in Štefan Šimenc,
-	za 40- letno delo v PGD: Vladimir Lešnik in Boris Merčun,
-	za 30- letno delo v PGD: Marko Štupar, Matjaž Rahne, Matjaž Kranjec, Franc Špenko, Tomaž Špenko, Aco Šuštar, Štefan Traven in Štefan Nartnik
-	za operativno delo v PGD: Silva Hribar in Simona Vrhovnik
-	priznanje veteranov: Cilka Šuštar
-	priznanje društva za nesebično pomoč pri reševanju učenke Špele Kunstelj: Anton Gregorc, Janez Kimovec in Simon Jeraj
-	častni člani društva: Janez Merčun, Franc Štupar in Franc Zorman
-	priznanje GZ Vodice III. st.: Alojz Semenič, Fani Šetina in Vladimir Lešnik
-	priznanje GZ Vodice II. st.: Vera Semenič
-	odlikovanje GZ Slovenije III. st.: Marko Štupar in Andreja Rahne
-	odlikovanje GZ Slovenije II. st.: Janez Kranjec
Kdo bo nasledil veterane in veteranke iz Polja?
	Jerneja Kimovec	
		
PGD Polje beleži kar lepo tradicijo, saj od njegove ustanovitve letos mineva že 85 let. V tem času je bilo društvo priča mnogim spremembam in težavam, na drugi strani pa prav tako ni manjkalo razlogov za veselje in ponos. Od začetka novega tisočletja za mnoge nepozabne trenutke skrbijo predvsem starejši gasilke in gasilci.
PGD Polje je eno izmed najstarejših v naši občini. 27. decembra leta 1921 so ga ustanovili vaščani Polja, Vesce in Sela ter še nekateri člani iz sosednjih krajev, ki so v naslednjih mesecih kupili tudi prvo ročno črpalko. Skozi desetletja so nato skušali slediti hitri modernizaciji opreme, pa tudi samega gasilskega poklica. Več kot 10.000 ur prostovoljnega dela, vloženih v izgradnjo novega gasilskega doma, veliko pove o pridnosti in predanosti članov, ki so leta 1987 veselo zakorakali v svoje novo bivališče. Potem so prilagodili in posodobili še njegovo okolico, hkrati pa pred zobom časa ubranili tudi stari dom na drugem koncu vasi. Dobro se namreč zavedajo, da sta dva gasilska domova pri društvih prava redkost in da je to njihov poseben zaščitni znak. Imajo pa še enega - veterane in veteranke. Ti so s tekmovanji začeli leta 1999 oziroma 2000 in že takoj opozorili nase. V naslednjih sezonah so po tekočem traku polnili police s pokali. Veteranke so jih leta 2001 dobile 12, potem pa se je to število le še povečevalo in lani doseglo rekord - 23 pokalov na 23 tekmah! 12 pokalov je bilo prehodnih, šest so jih prejele v trajno last> Bevče, Šaler, Mozirje, Groblja in Lovrenc na Dravskem polju ter najbolj bleščeč, pokal Gasilske zveze Slovenije. Prav tega so leta 2005 v domačo vas prinesli tudi veterani, ki po številu doseženih odličnih mest za svojimi kolegicami skoraj ne zaostajajo. Lani so namreč skupno zbrali 17 pokalov, štiri prehodne in dva v trajno last. Tako ženske kot moški so izredno uspešni tudi na vsakoletnih državnih tekmovanjih. Naj omenim le prvi mesti veterank leta 2002 v Moravcih in 2004 v Kočevju ter 3. mesto veteranov prav tako leta 2002. Seveda takšni rezultati pomenijo, da za njimi stoji izvrstno strokovno mentorstvo
in veliko vaje. Za boljše razumevanje: veteranke so v letu 2004 opravile 64 vaj (v letu 2005 pa 40); vsaka traja od ene do treh ur. Za disciplino in vodenje veteranov skrbi Janez Jenko, za veteranke pa Alojz Kosec. Brez njiju zagotovo ne bi bili tam, kjer so zdaj, pravijo.
V društvu so na svoje starejše člane in članice zelo ponosni, vendar ne počivajo na lovorikah njihovih rezultatov. Nasprotno. Veliko se ukvarjajo s prihodnostjo in v zvezi s tem najbolj bode v oči nekonkurenčnost na področju gasilske izobrazbe. Če je posodabljanje opreme v veliki meri odvisno od finančnih zmogljivosti društva, gasilske zveze in tudi Občine, leži skrb za višjo stopnjo usposobljenosti prostovoljnih gasilcev samo na njih samih. Poveljnik PGD Polje si zato želi, da bi se predvsem mladi zavedali pomena gasilskega poklica, da ga ne bi razumeli zgolj kot prostočasno dejavnost in da bi jim v prihodnosti sedaj že starejše generacije lahko mirno in ponosno predale gasilski prapor. Čeprav je v naših krajih bolj malo velikih intervencij (česar smo vsi izredno veseli!), morajo biti gasilci vedno pripravljeni in nikakor ne smejo zanemarjati stalnega obnavljanja in nadgrajevanja pridobljenega znanja. Nekateri posamezniki to spoštujejo in že sedaj veliko obetajo, vendar si v društvu želijo, da bi bilo takšne mladine čim več in da bi starejši mladinci s svojim zgledom in navdušenjem pritegnili tudi najmlajše. Prav tako pa je mlade treba navdušiti, da bi se dodatno izobraževali in tako društvu prispevali različna nujno potrebna (modernejša) znanja.
Novo leto se je komaj dobro začelo, zato je ravno pravi čas, da skupaj čestitamo veteranom in veterankam, obenem pa pozovemo njihove vnuke in vnučke, da nadaljujejo gasilsko tradicijo v naši občini!
Popravek
V pretekli številki Kopitarjevega Glasu je v članku z občnega zbora PGD Vodice prišlo do manjše nejasnosti. Zapisano je bilo, da je Občina Vodice namenila 2 milijona SIT za osebno zaščitno opremo gasilcev za PGD Vodice, dejansko pa je šlo za GZ Vodice. Iz te kvote, ki smo ji društva prispevala še vsako po 20 % lastnih sredstev, smo gasilci iz Vodic dobili dve obleki in dva izolirna dihalna aparata, ostala društva pa tudi po dve zaščitni obleki. Nerodno se je zapisal tudi naslednji stavek, da bodo morala biti društva do leta 2009 visoko kategorizirana. Dejstvo namreč je, da so društva že sedaj dokaj visoko kategorizirana, do leta 2009 pa bodo morala biti tako kadrovsko kot materialno opremljena v skladu s to (visoko) kategorizacijo, ki posledično pomeni več opreme in več usposobljenih gasilcev.
Vem, da avtor članka ni gasilec, zato omenjenih popravkov ne jemljite kot kritiko na opravljeno delo. To je bilo v resnici opravljeno povsem korektno, pojavila se je le nejasnost, zaradi katere so si bralci članka zapisana dejstva napačno razlagali.
Hkrati pa je to tudi nam v opomin, da svoja poročila za občni zbor oblikujemo tako, da bodo jasna in razumljiva tudi tistim, ki z gasilstvom niso vsak dan v stiku.
S spoštovanjem, predsednik PGD Vodice Bogomir Novak
:
SD Strahovica: drugi tečaj v letošnji zimi - žal
odplaknil dež...
Jure Marence, SD Strahovica
V razpisu za smučarski tečaj v novoletnem terminu smo zapisali; "V primeru slabih snežnih razmer v novoletnem terminu bo 5-dnevni tečaj organiziran v času zimskih počitnic". Kot vsi vemo, nam je okrog novega leta nasulo toliko snega, da ga je bilo za vseh 109 tečajnikov dovolj. Smučarskega veselja je bilo obilo. Tako so bile zimske počitnice le naš rezervni termin, saj je v tem času organizacija smučarskega tečaja v običajnem obsegu bistveno težja.
Januarja pa smo od številnih staršev prejeli mnogo klicev in prošenj za tečaj tudi v času zimskih počitnic. Zato smo spremenili svojo prvotno odločitev in v omejenem obsegu razpisali še drugi smučarski tečaj v tej zimi. Žal vemo, kakšna je bila njegova usoda - nekajdnevni dež in previsoke temperature so ga dobesedno odplaknile. Pogled na smučišče na Krišekarjevem griču tisto jutro je bil res vse prej kot zimski.
Razpis so kot ponavadi prejeli otroci v vrtcu in na nižji stopnji v osnovni šoli, obesili smo ga na nekatera običajna oglasna mesta in tudi na smučišču v Sinkovem Turnu. Odziv je bil precejšen - želel bi se zahvaliti vsem staršem za pravočasne prijave in za razumevanje tudi vseh tistih, ki svojih otrok niste uspeli pravočasno prijaviti. V razpisu smo namreč navedli, da bo tečaj za omejeno število otrok - tokrat
smo jih sprejeli 50, s prijavami pa zaključili že dva tedna pred začetkom tečaja. Naj še enkrat poudarim pomembno pravilo, ki se ga v smučarskem društvu držimo že nekaj let-, naša skrb je namenjena predvsem domači mladini - zato imajo v začetku pri prijavi prednost občani naše občine. Pozneje, če je le dovolj prostora, pa sprejmemo tudi vse druge. Vemo, da otroci zelo radi prihajajo na naš tečaj, samo prijaviti jih je potrebno pravočasno - zato "zimsko spanje" nekaterih staršev, ki ste s prijavo tokrat zamudili, res ni na mestu. Velja se ravnati tudi po načelu, ne vedno čakati, da informacija potrka na vaša vrata, pridite ji nasproti. Tudi za to so telefoni.
Zahvaljujem se vsem šestim učiteljicam in učiteljem alpskega smučanja in deskanja ter ostali tehnični službi, ki ste svoje poklicne, študijske ali zasebne obveznosti v tem času postavili na stranski tir in ste bili pripravljeni pomagati pri izvedbi tečaja. Ni tako enostavno kakovostno izpeljati tečaja v času, ko so prosti le otroci in z dopustom nekateri starši. Morda tako le izgleda.
Torej - prihajajo dnevi z več sonca. Naslednji novoletni tečaj bo že letos, razpis bo spet okrog Miklavža...
Pisma bralcev
Koga motijo spominska obeležja?
Kdo ne pozna Rašice, naše priljubljene izletniške točke?! Zelo veliko sprehajalcev zahaja na ta hrib, nekateri celo večkrat na dan, še posebej, če je sončno vreme. Z ženo velikokrat prečkava ta vrh, ker je bila ona nekoč doma na drugi strani. 2. maja lani je prijetno sijalo pomladno sonce in nama grelo hrbet. Na vrhu sva se usedla pred kočo Planinskega društva Rašica, si naročila čaj in uživala v prelepi naravi.
Vse lepo nama je pokvaril pogled na steno planinske koče. Na njej je ostal samo obris obeležja Rašiške čete, ki se je tod borila proti okupatorju in domačim izdajalcem. Oskrbnik koče je vedel povedati samo to, da se je spominska plošča verjetno nekomu zelo "dopadla" in jo je zato odnesel neznano kam. Res mogoče, vendar vsako obeležje najbolj služi spominu, če je na svojem mestu
in ne v zasebni zbirki. Po prvem razočaranju nad vandalskim početjem naju je čakalo novo presenečenje pred samim stolpom. Na njem je nameščena nova spominska tabla, ki spominja na ustanovitev kamniškega bataljona. Žal se je tudi te lotil neznanec, ki jo je poškodoval in pobarval z barvnim razpršilom. Mimoidoči so se zgražali nad takšnim vandalskim početjem neznanca in se spraševali, kdo je lahko tak brezvestnež. Prizadevni planinci so že 20. avgusta na isto mesto namestili novo spominsko obeležje, enako prejšnjemu. Hvala jim!
Neverjetno vztrajnost neznanca smo znova opazili 18. decembra, ko smo ob obisku stolpa na Rašici opazili prazno mesto, kjer je bilo nekoč spominsko obeležje, poimenovano po narodnem heroju Stanetu Koscu. Pri tem početju je moral neznanec s seboj prinesti
orodje, da je iz skal in betona lahko izklesal spominsko ploščo.
Povsem jasno nam je bilo, da ne gre za zbiratelja ali nadobudne mladce, ki skrunijo spominska obeležja, temveč za človeka, ki se ne more sprijazniti z zgodovinskim dejstvom, da je bil med vojno na napačni strani, in mu gredo sedaj na "živce" obeležja, ki spominjajo na herojska dejanja junakov, ki so se borili proti okupatorju, nacizmu in fašizmu ter nas postavili ob bok drugih naprednih evropskih narodov.
Vsak nadaljnji komentar je odveč, saj slike dovolj povedo!
Zoran Rink
POZOR - VETROLOM
Dne 13.3.2006 so bile na vseh gozdnih površinah občin Vodice, Medvode in Ljubljana opažene posledice snegoloma in vetroloma. Prevladujejo zlomljena ali s koreninami izruvana drevesa bora, smreke in bukve.
Pozivamo vse lastnike gozdov, naj pregledajo svoj gozd ter o morebitni polomiji takoj obvestijo pristojnega revirnega gozdarja.
Pri pregledu svojih gozdov namenite posebno pozornost odlomljenim vrhačem smreke, ki predstavljajo ob otoplitvi zelo veliko potencialno
nevarnost za razvoj in napad lubadarjev. Pozornost namenite tudi smrekovim deblom ter morebitnemu odletavanju debla z njih, čeprav je krošnja še zelena, kar je značilen prepoznaven znak jesenskega napada lubadarjev. Skrajni rok za pregled gozdov zaradi morebitnega jesenskega napada lubadarjev je 31.3.2006.
O kakeršnemkoli zgoraj omenjenemu odkritju takoj obvestite pristojnega revirnega gozdarja, s katerim se boste dogovorili za naslednje ukrepe.
Uradne ure;
ponedeljek, torek 7.00 - 9.00 v LD Preska, tel. št.: 361 13 86
četrtek 7.00 - 9.00 v občini Vodice, tel. št.: 833 26 19
NINA IVETA, dipl. ing. gozd. revirna gozdarka
ZAHVALA
ob smrti drage sestre
JULKE GUBANC
iz Vodic
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja in darovane sveče. Posebaj se zahvaljujem g. župniku Francu Mervarju za lep pogrebni obred in molitve, pogrebni službi Navček, pevcem in govorniku Društva upokojencev Vodice za lep govor. Hvala tudi vsem, ki ste
jo spremili na njeni zadnjij poti v petek, 10. marca 2006. Iskrena hvala pa velja patronažnima sestrama za njuno nesebično pomoč pri dolgotrajni bolezni.
Sestra Francka
Mlada družina najame stanovanje ali starejšo hišo v občini Vodice. Gsm: 051 365 768, Polona
POSEK IN IZVLEK LESA, ODKUP HLODOVINE, OBŽAGOVANJE OKRASNEGA DREVJA IN ŽIVIH MEJ.
POLJANSEK FRANCI, S. P. PEROVO 14, 1241 KAMNIK GMS: 041-727-841, 041-281-903
NOVOROJENČKI 30. 12. 2005 se je mamici Ani in očku Roku Kusarju z Dobruse rodila hčerkica Eva.
Čestitamo!
Novo
v frizerstvu JO'LAS
Po novem se lahko naročite na tel. številko 041 947 847 in na staro, že znano številko 8323-627.
Novost tudi v otroškem kotičku...
Frizerstvo Jo'las Lavrih Jolanda, s.p. Bukovica 5 b 1217 Vodice
Pobarvanka

Zanzibar
Primož Logar
Po petih vzletih in petih pristankih na več kot 24 urni poti je utrujenost v hipu pozabljena, saj zagledamo končni cilj poti, Zanzibar. Otok, znan tudi pod imenom Island in the Sun, leži v Indijskem oceanu 40 km od Tanzanijske obale. Je eden od neraziskanih draguljev afriške obale. Bele peščene plaže so porasle s kokosovimi palmami, ki valovijo v osvežujoči sapi oceana, kristalna modrina morja pa dopolnjuje njegovo čarobnost.
Zanzibar (domačini uporabljajo ime Unguja), ki je del vzhodnoafriške republike Tanzanije, je arhipelag, sestavljata ga Zanzibar ter Pemba z otoki. Leži šest stopinj južno od ekvatorja. Uradni jezik je svahili, z večino ljudi pa je možno komuniciranje v angleškem jeziku. Zanzibar ima približno 800.000 prebivalcev, glavno mesto je Stown Town, plačilno sredstvo je tanzanijski šiling ali dolar. Kar 95% prebivalstva je muslimanov. Klima je tropska monsunska. Za obisk potrebujeto vizo, obvezno pa je tudi cepljenje proti rumeni mrzlici.
Zanzibar še ni dosegel takšnega turističnega razvoja, zato pa nudi neokrnjene plaže in veliko stvari tistim, ki radi raziskujejo nove kraje, bogato kulturo in zgodovino otoka ter uživajo v avtentičnem vzdušju, ki se ni spremenilo že nekaj sto let. Vendar neomadeževane romantične plaže, azurna modrina morja, podvodni svet koral ne bodo več dolgo časa ostali skrivnost množičemu turizmu.
Mi smo se odločili obiskati Zanzibar zaradi njegovega podvodnega bogastva in obilice tropskega podvodnega življenja. Zaradi kristalne vode, ki ima 30 stopinj, in zaradi nekaj najlepših potapljaških lokacij smo več kot polovico dvotedenskega dopusta preživeli pod morsko gladino. Nastanjeni smo bili na severu otoka v središču utripajoče vasi Nungwi Village v povsem novih bungalovih z osebnim butlerjem in nekaj pomočniki. Otok smo raziskali po dolgem in počez, na večino od nas je velik vtis naredil Stone Town, ki je zelo starodavno mesto in je mešanica perzijske, afriške, arabske, azijske in evropske kulture. Je pod zaščito Unesca in je edino še živo antično mesto v Afriki.
Ritem življenja najbolje začutiš na tržnici, kjer prevladuje vonj začimb, ki dajejo otoku prepoznavnost. Imeli smo srečo, saj je ravno v času našega obiska potekal glasbeni festival, ki so se ga udeležili glasbeniki iz več afriških držav. Ob petju, zvokih bobnov in plesu ne moreš ostati ravnodušen. Zanzibar je že stoletja poznan po dišavah in kulinaričnem doživetju, ki ga ni nikjer
drugje. Njihove dišave redno uporabljajo v prehrani, kozmetiki in medicini po vsem svetu. Tropsko sadje in aromatične začimbe rastejo vsepovsod in so naprodaj kar ob cestah. Ogledali smo si tudi nacionalni park, ki očara z mogočnimi mangrovami in rdečim mahagonijem, hkrati pa je dom avtohtonih rdečih opic. Edino
razočaranje smo doživeli, ko po naporni vožnji (zaradi izjemno slabih cest) čez celoten otok in po nekaj urah, preživetih na čolnu v najhujši pripeki, nismo doživeli obljubljenega - plavanja z delfini. Vendar je bilo to kaj kmalu pozabljeno, saj smo jih nekaj dni pozneje srečali med potopom čisto blizu naše potapljaške baze.
Ne morem mimo pohval ljudi, ki smo jih srečali. Tu je res še vedno prisotna pristna prijaznost, prvi stiki so bili za nas kar malo nenavadni, saj pri nas ni običaj, da te pozdravljajo neznanci. Po 12 nepozabnih dneh na Zanzibarju nas je čakala dvodnevna pot v skoraj 50 stopinj hladnejšo Slovenijo.
Pustne norčije
Francka Rozman
Skozi Vodice je potekala pustna povorka petih občin
Iz daljne preteklosti izhaja prepričanje, da obisk sem prinaša srečo v hišo, zato jim moraš odpreti in jih obdariti. Slabo se piše hiši, ki je šeme ne obiščejo. Seme poskrbijo, da ob pustu res vlada "narobe svet". Pa ni bilo vedno tako. Danes sklepamo, da so se ljudje šemili že pred deset in več tisoč leti. Menili so, da se v našemljencu naseli duh rajnega prednika. Pozneje so se šemili zato, ker se je človek le tako lahko približal duhovom, ki oživljajo naravo in ji gospodujejo. Seme sprva niso bile nič smešne, bile so resne, srhljivo grozne. Skrit v taki preobleki si je upal Zemljan stopiti pred nevidnega duha. Današnje šeme so drugačne, vesele in neugnane ...
Slovenska najstarejša znana šema naj bi bila košuta, ki so jo Slovenci ob naselitvi sprejeli od staroselcev in sega v keltske čase.
Na Gorenjskem so bili v preteklosti zelo priljubljeni bahavi sprevodi na okrašenih vozovih. Značilnost naše pokrajine je stari par "ta star in ta stara". Zato ni čudno, da se sprevodi organizirajo tudi v današnjem času. Ljudje se pač moramo sprostiti in se vsaj za en dan preleviti v nekoga drugega. Tako mislijo ljudje v številnih sosednjih vaseh, ki so tudi letos poskrbeli za ohranjanje tega običaja. Voklo je letos že petič pripravilo pustno povorko skozi pet občin. Vsako leto naredijo nekaj voz z različnimi temami. K šaljivemu prikazu kmečkih opravil, dogajanj na vasi, v državi ali po svetu so povabili tudi vasi, skozi katere poteka pustna povorka. Letos so v povorki, ki se je valila skozi občine Šenčur, Medvode, Vodice, Komenda in Cerklje, sodelovali Vokelčani s svojo kravo Šejko, ki je tudi simbol te povorke. Tudi pikapolonica, ki je sprejemala tolarje in kakala evre, je njihov izdelek. Seveda niso mogli mimo ropa poštarja, ki raznaša pokojnino. Dve brhki miličnici sta roparja hitro ujeli in ga odvedli na zaslišanje. Smlejčani so se norčevali iz Heiderja, ki govori o lepoti Slavonije in predlagali, da nas na evru predstavlja knežji kamen. V Mavčičah so izdelali nov model ferarija, s katerim bo voznik spet zmagoval, čeprav je "MAV BRLOV in ŠIT MAHER". Brničani so z aktualnimi tiči fičfiriči, norimi kurami in tičjo gripo ugotavljali, da je vse tiče treba pobiti. "Mala zaloška klinika" pa je z vsem osebjem na vozu izvedla težko operacijo. Krasen čebelnjak s pravimi panjskimi končnicami je zaključil povorko s parolo-. "Na med se lovijo mušice, na sladke besede - norice."
Veliko sladkih besed je bilo slišati tudi po zvočniku. Verjetno se je voditelj ustavil pred stojnico na avtobusni postaji v Vodicah, kjer so prizadevni člani Mladinskega centra delili preste in sladek topel čaj za vse udeležence in obiskovalce povorke. Organizatorji so povabili tudi Vodičane, da se jim naslednje leto pridružijo v povorki.
Na pustni torek pa so v sprevodu po vodiških poteh našemljene učenke, učenci in učiteljice razrednega pouka OŠ Vodice in vrtca nadaljevali pustno izročilo preganjanja zime in klica pomladi. Ustavili so se pred občinsko zgradbo, kjer jih je pričakal sam župan in občinska uprava. Tudi tu so šeme in ostale pogostili s presto in toplim čajem. Karin je predstavljala uro, pa ne tisto brez kazalcev. Za lepo doma izdelano masko ji je dala idejo sestra, ki je tudi pomagala pri izdelavi. Karin je sama napisala številke in izrezala kazalce.
Astronavt je bil David. Ideja in tudi pomoč pri izdelavi je delo tete Irene. Kapo sta naredila iz papirnate vrečke in pletene košarice. Za tipalke sta uporabila pletilke in zamaške. Pogon je sestavljen iz škatle za čevlje, plastičnih steklenic in električne cevi.Vse sta ovila v srebrno folijo, tudi brezrokavnik in astronavt je bil pripravljen, da z vesoljsko ladjo odleti raziskovat neznano.
Na pustni torek je skoraj iz vsake hiše dišalo po suhem mesu in slastnih krofih ali flancatih. Maškare so še ves popoldan prinašale veselje in srečo v hiše. Dan se je počasi prevesil v večer in po mnogih krajih naše občine so zagoreli kresovi in oznanili, da je norčij konec.