370
Naši dopisi.
z Dunaja 15. nov. (Iz delegacij in o naučnem ministru,) Samo po sebi je razumljivo, da sedaj v delegacijah tiči vse zanimanje političnih krogov to uže zavoljo lastnega pomena, dalje pa še zavolj sedanjih ho-matij na balkanskem polotoku. — Zanimive bile so razprave enako zarad predmetov vnanje naše politike, za-rad upora v Bosni in Hercegovini, pa tudi zarad vprašanj glede naše vojne. — O vnanji naši politiki oziroma o ministru grofu Kalnokyu pisal sem zadnjič obširneje; o upravi Bosne in Hercegovine dalo bi se mnogo pisati, toda ne ravno povodom letošnjih obravnav v delegacijah. Pri razpravah proračunov vojnega minister-stva pa se je prav očitno pokazalo vrtanje nekdanje ustavoverne stranke. Ta prizadevala si je povsod iskati razlik med državnozborsko večino, oziroma Taaffejevo vlado in pa med načeli naše unanje politike ali pa med načeli vojnega ministra.
Pri razgovoru balkanskih homatij v budgetaein odseku spregovoril je dr. Rieger nekaj besedi nasproti izjavi grofa KalnoRy-a uaglasujoč, da je gotovo pravi smoter Daše politiiie, da se ohrani ravnotežje na Balkanu, ravno vzdržavanje „prejšnjega stanja'' pa bi se po zadnjih dogodbah morebiti ne priporočalo brezpogojno.
la dr. Ptiegerjev ugovor, katerega uže po vsem opravičujejo najnovejše dogodbe, dal je ustavovernim časnikom pa tudi ogerskim povod, celo vojsko zagnati zoper dr. Kiegerja v prvi vrsti, poleg njega pa tudi zoper vso večino državnega zbora in pa Taaffejevo vlado. — Dr. Rieger govoril je vsled tega v javni delegaciji zopet o tem vprašanji, toda videti ni, da bi bil krik potihnil, za katerega si opozicija povod vzame, kjer ga najde.
Ko 80 levičarji videli, da z „narodnim razporom" v naši vojni ničesar ne opravijo, pritirali so v razpravo „nemščino v naši vojni" in pri dotični razpravi jim je res vojni minister Bilandt nekoliko vstregel, ko je glede prihodnosti izrekel svoje „domoijubne bojaznosti", da vojna morebiti ne bo imela dosti podčastnikov nemščine
zmožnih, ako bode šolstvo po željah nekaterih dežel izključno narodno. Enako razliko našla je opozicija tudi pri odgovoru grofa Kalnoky-a na interpelacijo zarad iz-gnanja Avstrijcev iz Nemške, ker so se interpelanti izrekli, da niso zadovoljni z odgovorom.
Vse to kaže, da je opozicija vse ojstro opazovala in da je v vsako razpoko prikazujočo se takoj zabijala svoje zmiraj pripravljene kline.
Sodba, katero so zadnje ;,Novice" izrekle o ministru Gauču, strinja se v obče z sodbami vseh večini prijaznih časnikov na Dunaji, na Češkem. Tirolskem, Sta-jarskem —/pa tudi s treznimi vnaajimi listi. Nek dunajski dopis narodno-nemške ;;Kolner Zeitung" pripoveduje v nekako obrambo Conradovo, da je odstopil zarad merodajnega dela adrese večine, zahteval, da je razgovora ministrov, ker pa ta ni bil mogoč, odšel je bil pred glasovanjem rekoč, da se ne smatra več za uda te vlade. — O vit. Gauču pa piše, da je pred vstopom sprejel program vladin izrekoma pa, da je obljubil, da se zopet vpelje nadzorstvo duhovščine pri ljudskih šolah glede narodne enakopravnosti pa da hoče vpeljati v deželah različnih narodnosti šole z redno osnovanim podukom z učnimi jeziki narodov dotične dežele.
Tako stališče bilo bi gotovo primerno sedanjemu položaju.
Iz Kamnika 9. nov. (Konec.) — Jaz zagotovljam vsakaterega, kateri koli ima senožeti in travnike, ako jih v spomladi osnaži mahu, brez vsacega gnoja se mu je uže nadjati veliko več in boljšega sena; ako bi se pa se ve da mogli navaditi, kar bi ne bilo težko, da bi vsaj nekoliko še v jeseni ali v zgodnji spomladi potrosili z gnojem, pepelom ali kompostom, gotovo bi se vsakateremu povrnil mnogobrojno njegov trud in stroški. To posebno toplo priporočam vsem gospodarjem senožet, posebno pa našim sosedom »Podgorcem", ko imajo svoje travnike, tako imenovane senožeti v prav žalostnem stanu, ker se ve da so si sami vzrok; jaz sam sem jih uže večkrat opominjal in svetoval, da naj bolj skrbe za obdelovanje travnikov, ali kaj se čuje: eee! kaj boste gospoda kmeta učili, mi nimamo časa, da bi imeli take komedije s travniki itd. Jaz le toliko rečem, da to bile bi male komedije; moj svet je ta-le, da bi Kamni-čanje in drugje zopet cela vas omislili in naročili si take brane, katere bi se nam stotero poplačale. Kje da se dobijo najboljše, svetujem obrniti se na si. c. kr. kmetijsko družbo v Ljubljani, katera nam bo gotovo rada za-nje povedala.
Rekel sem tudi, da hočem omeniti o prodaji sena in o živinoreji: Tu moram zopet okarati nekaj naših in okolice gospodarjev, kateri imajo lepe travnike, in ob času košnje prodado še stoječo seno, misleči, da s tem je najmanji trud in največi dobiček; ali dragi motite se, ako seno prodaste, ne morete imeti živine (akoravno imate lepe in prostorne hleve) in ako ni živine ni gnoja, in ako ne bo gnoja, kaj bo potem? — čez nekaj let puščava, na kateri bode gospodoval mah in sčasoma vničil popolnoma lepe senožeti.
Kar se pa živinoreje tiče, moram reči, da tudi nismo na oni stopinji, na kateri bi bili lahko, o čemur se lahko prepričaš, ako pogledaš na naše sejmove, in videl bodeš, da kmalu bi rekel, niti ene krave, kakor bi morala biti — zakaj? Ker se „nikdo" ne briga, da bi imel lepega in dobrega junca ali bika; v celem mestu in okolici(razun Mengša in Križa), ne najdeš niti enega pravega in čvrstega bika, tako da pride na vsacega tako imenovanega pravega bika 150 in še več krav, in toraj ni čuda, da se vsaki dan čuje,   da  krave nočejo teletiti!
Veliko vpliva na to tudi svojeglavnost našega ljudstva, ki si  ne da dopovedati,   da živino snažiti je ne-
371
obhodno potrebno, in da je red in snaga več ko polovica krme!
Iz Ljubljane. — Deželni zbor kranjski prične, kar kor se nam poroča, dne 25. novembra in se sklen-pred božičnimi prazniki. Kakor čujemo, deželni zboe ne bo imel obravnavati posebno zanimivega gradiva.
— O dolenjskih mest volitvi za državni zbor, katera bo dne 12. decembra, čujemo, da so imeniki vo-lilcev uže razpoloženi, tedaj čas, da se vlože ugovori zoper sostavo imenika, ako bi bili napačni.
Glede volitve same čujemo, da je političnim uradnikom naročeno, nikakor ne utikati se v volitev, temveč edino le gledati na to, da se volitev vrši postavno.
Na vprašanja dohajajoča nam iz volilnih krogov dolenjskih mest, je li ostane grof Margheri kandidat narodne stranke, moremo danes samo toliko odgovoriti, da, kakor se nam poroča, gospod grof Margheri po željah svojih volilcev namerava zopet oglasiti svojo kandidaturo; narodna stranka pa bo pri shodu deželnega zbora v narodnem klubu kranjskih deželnih poslancev o tej zadevi sklepala. — Konečno smo pooblaščeni izreči, da je govorica o kandidaturi gospoda ces. svetovalca J. M urnika popolnoma neutemeljena.
Želeli bi bili, da bi se pri novi volitvi zopet sklenile vrste narodnih volilcev v dolenjskih mestih, pa ker imamo za to premalo nade, izrekamo vsaj željo in prošnjo,  da  naj  bi bila borba poštena in dostojna.
— Sv. Elizabete somenj v Ljubljani zadnji ponedeljek bil je  primeroma neugoden.    Vreme se je sicer
nekaj zboljšalo, pa ravno pred somnjem ponoči med nedeljo in ponedeljkom je več ur dež lil in pihala mrzla burja. Zato se je na somenj prignalo primeroma malo živine. Pa tudi kupčije ni bilo mnogo. Kmetje se sicer radi znebe živine, katera jim preveč hodi zarad krme, ali kolikor imajo dopitane, toda cene so v obče tako nizke, da ni čuda, ako kmet svojo živino nevoljen zopet domu žene. Samo plemena živina imela je še nekaj cene, pitana goved bila je zelo dober kup, prašiči pa skoraj po nič, ker prodajali so se nepitani po 14 gold., polpi-tani po 16 gold., najlepši pitanci po 18 gold. stari cent v mestu, in to, akoravno se je nekaj prešičev prodalo Tirolcem.
Tudi kupčija z drugim blagom ni bila videti veliko vredna, ker je bilo malo ljudi; k večem, ako je mrzla burja pomagala Gorenjcem spečavati njihove raznotere volnate izdelke.
— Vodja kranjske gimnazije gospod L. Krob je umirovljen, za njegovega naslednika imenovan je gosp* F. Wiesthaler, profesor ljubljanske gimnazije.
— Kraj carska podružnica „Narodnega Doma'* y Ljubljani. Nekaj opazU gg. poverjenikom, ki bi utegnile njihov posel še močnejše olajšati. Kakor je iz tiskanega navoda in iz uravnave knjižic samih razvidno, so knjižice preračunjene za 100 udov in na dobo jednega letk, oziroma 12 mesecev s krajcarskimi, ozirama z desetkraj-carskimi doneski, tedaj na pravilno prinašanje doneskov v posebnih obrokih. Skušnja nas pa uči in sploh znano je, da se dosti prostovoljnih doneskov nabere v veseli družbi po gostilnah, pri zabavah, veselicah in koncertih, pri igrah za posebne kazni, pri stavah itd. Tu se ne more jemati ozira na donesek vsacega posameznega uda dotične družbe; tu se le reče, v tej in tej družbi se je skladalo za „Narodni Dom" in zložilo toliko. Ker se po tej poti posebno krajcarske knjižice, preračunjene na manjše svote, lahko prazne, bi svetovali gg. poverjenikom , naj odmenijo takim slučajem kar cele strani v svojih knjižicah z napisi, kakor na pr.: Vesela družba od — do —; ali: Kazni pri igri od — do — itd. To vgaja tem bolje, ker se nabirajo v tacih slučajih po navadi okrogle svote, recimo 50, 60 krajcarjev itd., ne pa 12, 24, 36, 48 kr. itd., kar bi se skladalo in vjemalo s posameznimi predali v knjižicah.
Število razprodanih knjižic je v pretočenem tednu narastlo za tri krajcarskih, tako da imamo razprodanih sedaj 21 krajcarskih knjižic. Dobili smo namreč kot 19. krajcarsko knjižico pod št. 299 (poverjenik g. A. J.) iz Krškega, kot 20. knjižico pod št. 110 (poverjenik g. J. K.) iz Reke pri Cirknem in kot 21. knjižico pod št. 298 (poverjenik g. J. L.) tudi iz Krškega.
Razun tega došel nam je od nekod mesečni donesek na desetkrajcarsko knjižico. Lepa hvala marljivim nabiralcem !
(Denar in oglasila pošiljati je g. dr. Josipu Starčtu blagajniku »Narodnega Doma" v Ljubljani.)