Tečaj III. V četertek. 18. malega serpana (julija) 1850. liist 29. nenavadna ljubezen do deržave. (Zgodba.) ----- JHekega dne, ko je svetli cesar Franc v svojem glavnem mestu Dunaju slehernega podložnika kako prošnjo imajočega slišati blagovolil, pride tudi neki kmet v cesarjev dvor. Ker se je bil pa nekoliko zakasnil, ni dobil pismenega dovoljenja, pred cesarja stopiti, in siromak je čakal, dokler se niso vsi drugi izverstili. Na zadnje mu vendar eden dvornih služabnikov reče: Kaj bi Vi radi, dobri starček? S svetlim cesarjem bi rad govoril, mu kmet odgovori. — Ali imate prošnjo spisano? ga vpraša dvornik. — Ni mi je treba, odgovori kmet. — Pač, dragi moj prijatel! pravi dvornik, ali ne veste, da je prepovedano, koga pred prestol dopeljati, kateri nima pismenega dovoljenja in pismene prošnje sabo? — To zna vse biti, oporeče kmet; ali ta prepoved zadeva le Dunajčane, nas priprostih kmetov pa ne, ker nam ni bilo nikoli kaj takega naznanjenega; bodite tedaj tako dobri, žlahtni gospod! in napovejte me našemu dobremu očetu. Dvornik zverši starčku vsaj voljo, in pri tej priči ga Franc pozove. Kmet s svetim strahom pristopi. Viditi pa na cesarjevem obrazu milo vtisnjeno skerb za blagostanje 226 svojih podložnikov, reče: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Slišal sim, da mislijo Francozi naše cesarstvo od konca do kraja prekucnuti, in da mislite, presvetli cesar! vse stroške z navadnimi dohodki poplačati, ne-hoteč bojnega davka nam nakladati, ako nebi dobro-voljno kaj pridjali. Zato sim mislil, mi kmetje smo imeli, hvala Bogu, dosti dobro letino, zimski sadež tudi dobro kaže, da se nam ni prihodnjega leta bati; toraj sim nekoliko denarja poiskal in prinesil, ako bi svetli cesar vzeti blagovolili. Nato izvleče rejeno moš-nico in jo sprazne pred cesarja na mizo. Bilo je v samem zlatu tisuč (1000) goldinarjev. Franc to viditi začudivši se reče: Dragi starček! to je preveč, Vas bode bolelo, toliko denarjev podariti. Ali kmet: Ako bi bila taka, jih nebi bil prinesil. — Jako me veseli, povzame zdaj cesar, da se po kmetih taka ljubezen do domovine najde; zato se vam pa ne le v imenu predrage domovine serčno zahvalim, temuč Vam tudi obečam, da se bode Vaš dar koristno obernul. Ali imate, govori Franc nadalje, kakovo pismo ali prošnjo, da jo poterdim, in Vaše ime spoznam, ga po časopisih razglasiti. — O tega pa ne, reče kmet. — Pač, veli Franc, Vi blagoserčno mislite, ali očitno oznanilo Vašega blagega dela bode Vam in Vašej rodovini v veliko čast, drugim pa v izgled, in ..... — Kmet pa cesarju berž v besedo seže, rekoč: Lepo in serčno Vas zahvalim, pre-milostljivi oče! za vse to nič ne maram; ni sila, da svet zna. — Pa vsaj svojega pridevka mi ne bodete tajili? — Ne zamerite, presvetli'cesar! svojega imena povedati pa nečem. — Vsaj vas, kjer prebivate ? — Tudi tega ne, odreče kmet, ako nama Bog zdravje da, se bddeva danes leto spet vidila. — Vzdigne klobuk od tal in gre priklanjevaje se, rekoč: Hvaljen bodi Jezus Kristus! Zatem pa cesar hitro vkaže, da gresta dva služabnika za kmetom, in, ako bi bilo mogoče, njegovo ime, ali vsaj njegovo prebivališče zvesta. Ta, skrivaj mu sledeča, se pogovarjata, kako da bi ga mogla prekanuti, in cesarju voljo dopolniti. Eden jo po stezi 227 vreze, da bi kmeta prehitel; primeri se pa, da se srečata. Služabnik delaje se, kakor da bi ga že od nekdaj poznal, nagovori kmeta: „Dober dan, oče! kaj pa Vi tukaj delate? kako je kaj doma?" Ko mu kmet odgovori, se vdari cesarjev služabnik po čelu, rekoč: „Na, Vašega imena se pa zdaj kar ne morem domisliti; kako Vam že pravijo?" „ dvojega imena prijatel Vam pa ne morem povedati, saj ga danes še cesarju nisim hotel."" Se pozdravita in gresta vsak svojo pot. Drugi služabnik viditi, da ni pervi nič opravil, ga je hotel do doma nasledovati; ali kmetu se to čudno zdi, da tak človek skrivno za njim hodi, obstane in ga počaka. Ko uni do njega pride, mu reče kmet: Dragi prijatel! jaz sim kmet, zato ni treba, da za menoj pihaš; če pa hočeš biti moj pajdaš, se mo-:raš šmentatio spotiti, zakaj še skoraj osem ur hoda imam do doma. Na jimko (jšujof} tobaka, in verni se, bolje in koristneje bode za-te; tako, tako, prijatel! pa ne zameri priprostemu kmetu. Z Bogom! — Naj hvale ljudi ne želi^ Kar roka dobrote deli, Je slavno, kar desna poda, Da leva ne vidi, ne zna; Zgubljeno ne boj se, ne bo, i Zna božje in vidi oko; !«( Nič svetove hvale za dar Ni bistrovidečemu mar. j. obalo. STag-lotisiiica bukvotiskarska. ------ Naglotisnica, s ktero bukve natiskujejo, je skoraj vsa železna, kakšnih 8 do 10 čevljev dolga, 4 čevlje široka, in stoji na tleh. Na desnej strani ima dve kolesi, eno visokeje od moža, eno manjše. Človek, ali sopar goni večje kolo, to s pomočjo širokega jermena imenovano manjše, in to premakuje voziček, ki se pod naglotisnico s pismenkami v stranicah na sebi, sem ter t je vozi, in še več drug'h delov. — V poprek ležečem koriticu zgoraj na sprednjem koncu, naglotisuice se vidi tiskarsko, 228 iz žužovine (kiresa) in lanenega olja narejeno černilo. Ob černilo se pervo, železno vreteno brusi, in se počer-njuje. Do'tega. vretena vstaja drugo mehko, iz sladko-rice in kleja (ali lima) narejeno vretčnice, Se ga dott-kuje, mu černilo jemlje, ter ga tretjemu vretenu pod seboj nosi. Ob tretje vreteno, po kterem dve drugi vrete- ; niči černilo enakomerno razširjate, se brusite zdolaj spet dve mehki vreteni, in se tako tudi černila zadobavljate. j Tik pod tema vretenoma pa teka neprestano sem in tje imenovani voziček s postavljenimi pismenkami, kterih šel tedaj černilo prime, kolikokrat pod spodnjima vretenoma zderčeV Dokler se pismenke v oklepu pod vreteni od konca do konca prevažajo, deva natiskar na četerto, naj večje vreteno popir, vsako polo posebej, ki jo vreteno s svojimi j prijemali (Greifer) zagrabi, pod-se zasuče, na počer-1. j hjene pismenke pritisne, in tako natisnjeno polo s pomočjo dveh trakov pri zadnjem koncu izpod sebe prestrezavcu. v roke verze. Tako gre pola za polo. Sedeči prestre-zavec komaj eno polo prestreže, ga že druga čaka ^- tako. hitro naglotisnica natiskuje. Kadar so vse pole. fta, enej'. J strani natisnjene, morajo še enkrat v naglotisnico, da se še druga stran natisne. Naj novejše naglotisnice imajo na strani vreten pe-denširoko okroglo pološtevko (Bogenzahler), ki s svo- ;.. jimi kazali, kakor ura, natanko kaže, koliko pol (Bogen), bukev (Buch), ali skladov (Biefs) da je že natisnjenih. Taka naglotisnica, s kakoršno se tudi Ve dež natiskuje, velja po 3000 goldinarjev srebra. Zdaj pa premislite, mladi bravči! dobiček, ki ga je znajdba bukvotistva človeškemu rodu zastran vednosti prinesla! Bukve, ki so nekdaj pisane po 10, 20 fl. veljale, se dobe zdaj po 10, 20 krajcarčkov, da si jih vsak berač lahko omisli. Koliko hitreje se tedaj pervič zavoljo nizke cene, drugič zavoljo naglosti natiskovanja vednosti plode, in IjudiSm glave bistre! Koliko manj šol, koliko več sirovih ljudi tedaj bi bilo na svetu, ko nebi bilo bukvotistvo - L29 znajdeno. Zares znajdba bukve in druge spise natiskavati je naj i m en i t niša, naj korist niša izmed vsih! j. N. —¦------------------------------------------------------------------------------------------------- Glavosek *) brez nevarnosti, pa brez coper- ,bi \x\m • nije. hI/ iS/.------ Predpretekli teden je, kakor je Vedeževim bravcem že znano, v Ljubljani v čararskih igrah znajden umetnik nekemu fantičku brez nevarnosti in brez copernije glavo odsekal. „Brez copernije to ni mogoče", slišim pra-%noverce prerekovati, ;,taki ljudje so s peklensko hudobo v zavezi, ki jim gledavce preslepiti pomaga, da drugači vidijo, kakor se res godi." — Naj Ve"dež popred povč, I kako se je ta reč na videz godila, nato jo bode po «b-fjubi poslednjega lista še le razjasnil. Umetnik pripelje kakih 12 let starega fantička k veliki mizi do tal z zelenim suknom pregernjenej. „Temu ¦ fantu, pravi, bodem zdaj vpričo vsih glavo brez vse nevarnosti odsekal. Poglejte, reče nadalje, da nimam pod mizo nobene posebne priprave," in prizdigne nekoliko pri enem koncu zeleno sukno. Nato zaveže serčnemu fantičku z belo ruto oči in vso glavo, ga položi na trebuh po dolgem na mizo, in prime meč. Nektere je že zona 'obhajala. Umetnik pa zamahne, meni nič, tebi nič, da miza zaropoče, zagrabi fantovo glavo z obema rokama, in jo . . . dene na stran kakšna dva čevlja od trupla v belej ruti zavito na mizo. ,,Kdor ne verjame, da je glava res odsekana, reče gledavcem, naj se potrudi bliže pristopiti, in se z lastnimi očmi prepričati." Gredo zaporedoma štirje gospodje, in glej čudo! glava na mizi na medeninastem (mesingastenf) plosčičku stoječa, pa nekervava, je res kakor človeška, in potip jih prepriča, da je res mesena, — oči, nos, usta, koža — vse je, kakor pri živem človeku, in na strani leži truplo brez glave. Vem spoštovani gle-davci! spregovori zdaj umetnik, da že komaj čakate, kako *) G l.i v osek (Enthauptung) v Mclliikej okolici navadni beseda. Eni pišejo (udi utfbplaVljenie.*' ' • i 230 . da bodem fantu glavo spet pritaknili. To me čisto nič ne skerbi. Poglejte, fprizdigne sukI10) s kteriin je bila miza do tal pregernjena) dva fanta imam tukaj, enega sim vam pokazal, eden pa pod mizo tiči. Miza ima zgoraj dve luknji. Z mečem sim bil le nekoliko po mizi vdaril, fantovega vrata pa nisim kar nič ranil. Na videz glavo od vrata je-maje, sim jo le skozi mizino luknjo pod mizo potisnili, in le prazno belo ruto, pod ktero je bil terd pppir, da se ni zgnila, sim bil fantu z glave snel in nad drugo mizino luknjo prestavil.. Iz daleč se ni vidilo, da sim prazno ruto prestavil: Skozi to luknjo je nato hitro pod mizo skriti fant v imenovano ruto svojo glavo pomolil. Preiskovavci se toraj niso mogli prečuditi, pravo človeško glavo odsekano viditi, ker niso vedli, da je glava drugega fanta. Plošči-ček nad luknjo je bil ravno toliko na sredi izrezan, da je šla glava skritega fantiča skozi, in viditi je bilo, kakor da bi odsekana glava na ploščičku stala. — Pri tej priči izmuza do zdaj kakor mertev na mizi ležeči fant skrito glavo izpod mize, in odide vesel in zdrav s svojim pod-miznim pajdašem. -mn Velik smeh je sledil temu kratkočasnemu razjas-njenju; mi se pa smejmo zdaj tistem, ki v svojej neved^ nosti od čudnega preslepljenja s pomočjo celo peklenskega duha bledejo. Ha, ha, ha! .onitiimfis m\ Ah&iafJ M ¦ . . 01'iai jftHUsilo-i.iiam' klmgM (95o«jov itoi fcsflsd 7 «l«|«i> bo ^a » * i >*. j n&ii? -bo-išl «Vilig H »?b .9f tPrilika.) ,,xm ;i ?iJt»j(>}*nq ošild ibm:Jela? ! Na lepem travniku blizo vode je fantič kravico pa-sel. Tikoma je bil lep vertec, v njem je stalo lepo češ-njevo drevo, na kterem je bilo poluo rudečih češenj, ki so lepo po vejah bangljale. — Fantič zrele češnje zapazi, in bolj ko jih gleda, lepše se mu zde, bolj ga mika po njih. Ko se okoli sebe ozre, in nobenega tam ne vidi, odpre počasi Ieso, skoči v vertec in spleza naglo na češ-njico. Ko je bila lesa odperta, skoči tudi kravica za fantičem v lepi zeleni vertec. Vse, kar je bilo lepega in 231 mladega, cvetlice, drevesica in zeljice je hitro pohlavstala. Fantek to viditi plane ves tegoten z drevesa, popade kol in mlati ubogo kravico brez vsmiljenja. Kmetic, ki je pred od strani gledal, skoči zdaj bliže, in začne paglavca s palico tudi po herbtii nažigati. Ali je dobro? ali je dobro? praša fantiča, ko sta po vertu plesala. Ali krava bolj zasluži tepena biti, ali ti, ki se za Varha živini dan? Oba sta .v škodi bila! — Fantič se je komaj za to pot odlekel, v drugo mu pa zdaj nikoli več na misel ni prišlo, da bi bil šel na češnjico. Taka j kakoršna se je našemu pastirčku pripetila, se godi marsikteremu človeku5 drugih ljudi pregreške vidi, jih graja in celo kaznuje zato, če ima oblast do njih; svojih, ravno tistih pa je slep. a. Pravrotnik. Kratka slovnica slovenskega jezika. §. 15. Prilog. Prilog je beseda, ki se imenu prilaga, da nam njegove kakosti ali lastnosti pove, in pride za odgovor na vprašanje, kak, a, o? kakšen, šna, šno? ali kakov, a, o? n. p. černega konja ima, otrok je pobožen- Slovenski prilog ima za vsak spol svojo končnico: za moškega ?', za ženskega a, za srednjega o, n. p. zdravi mož, zdrava žena, zdravo dekle, — Tn se tako sklanja: ' Edinobroj. Ženski spol. lep-a p-e lep-i (ej) lep-o lep-i (ej) lep-o i; Dvobroj. lep-i (e) lep-ih 3^3 lep-ima lep-ima Moški spol. 1. lep-(i) 2. lep-ega 3. lep-emu 4. lep- (ega) 5. (pri) lepšem 6. (z) lep-iin ¦ 1. lep-a 2. lep-ih l ^ini 3. lep-ima Srednji spol. lep-o lep-ega lep-emu lep-o lep-em lep-im leP-\ .__ >&*& vA 232 lep-i (e) lep-i lep-ih lep-ih lep-ima lep-ima Viiebroj. Iep-?e Mt lep-a lep-ih Aia leprih lep-im j .i .h lep-im 4. lep-e lep-e lep-a 5. (pri) lep-ih lep-ih lo^iii lep-ih 6. (z) lep-imi e lep-imi lep-imua | ¦¦* .i;iii'.-;. * CDaUe sledi.) finatorfft* .'joIhT .ibiv :Jjlte3t§•i-rj !!)»,: ~ ~ . "> unt*m);Ii*-iiun ib«s -o/3 :rfii.u ofa Slovenska Beda. ob, ,]( 4. lep-a 5. (pri) lep-ih lA, (z) lep-imftH .,. i/iibuuj 9n:V«s ni 1. lep-i iS« Vtmioi 2. lep-ih m .« 3. lepšim 1. t. m. je začela izhajati, in bode pri gosp. F. Kleinmajcrju • v Celovcu v mesečnih zvezkih (po 2 poli z doklado) izhajala ..Slovenska Bčela", podučen in kratkočasen list za odraščene, ki jo vre-duje gosp. Ant. Jancžič. Pervi zvezek, kteremu je bila 1. pola Ma-jarjevega spisovnika (schriftl. Aufsatze) priložena, se nam je prav dopal. Ker je tak časnik Slovencem zares silno potreben, ga priporočimo iz serca radi vsim domorodcem in domorodkinjam. Po pošti velja za pol leta z dokladami vred 1 II. 30 kr., za četert 45 kr. sr. ./,)glHI li.V 'M>fKJ Vo .« rfi\Ai.A tli; Voh; -fia -\.i.-' o i| ___a . Kakšna je to reč? V hlevu je, v hiši ne, v peti je, v glavi ne, v srebru je, v zlatu ne, revež vsak jo ima, bogatin je nima, vsaki kmet jo ima, ali kralj je nima, vsak berač jo ima, ali Bog je nima. •a vs{j9j :cifuu.9jL Slovensko-ilirski slovnik. Dedič (namesto „erb(<~), l»a-štiuik, odvetak. Dedina ali dednina, (namesto „erbšina"), dedovina, de-dinstvo. Dedovati, dedovati. Dekla, dekla. Dekle, deklic, devojka. Deklica, devojčica. Deklin, a, o, deklin, a, o. Deklina, devojka, murna. Del, del, dio. Delavnica, delarnica. Delati, delati, raditi, poslovati. Delavec, radnlk, poslenik. Delaven, raden, posleti. . Delavka, radnica, poslenica. Delavnik, delatnik. Založnica Božali j a Ejjcr. - Odgovorni vrednik J. Navratil, j;«!l- V Ljubljani.