■ fttev.J'' V LJubllanl, dne 4. februarja 1>26. Hesefaa prttoga ..PomoMubove podobe". Poštnina plačana v gotovini. tete XXXIX. (iltslU Jngoalonutsk« kmeteke trat. — C«M 88 Din ga (P.lo let«. — Za iaoieautr« 60 Pin. — Posa-ntni fltevllka 1 lita. — V insrratnora drli rsaka drobna vritlea *U nje prostor IV lita. fohfvja nako sredo tfc 0 aJaUlk]. — Spisi in ttajiisi naj tu i« Urcdnlilv« ,,l)o(uoljnba", narofritM, "•|iitarjor» ulita Štor.». m tirane — zahtev« Slovenije po davčni razbremenitvi in olajšavi. Zahtevala^, sv^, da večina sRrejme predloge, ki bi pomenili pravično spremembo zlasti davka na osebno dohodnino in nekaterih drugih neposrednih in posrednih davkov, zlasti prenosnih taks. Izpadek na dohodkih, ki bi jih s tem država utrpela, bi mogla nadomestiti s tem,- da bi uvedla nekatere davke za Srbijo, ki jih sedaj tam ne plačujejo. Večina je ostala gluha za to, in minister je dal ob tihem molku svoje večine izzivalen odgovor, češ, Slovenija je bogata dežela. Do skrajnosti je pri nas davčni vijak napet. Izterjalo se je vedno neprimerno več kakor je bilo določeo. Sedaj se vrste intabulacije in eksekucije druga za drugo, ker ljudje davčnih bremen več ne zmorejo. Gospodarstvo propada, zaslužka ni, brezposelnost se množi in minister visdM večine odgoVarja kakor v zasmeh na vse te razmere, češ, Slovenija je bogata, in v tolažbo ima samo besedo, da bo res treba davčna bremena zenačiti. Zakaj jih niso, ko so imeli pri proračunski razpravi vsb priložnost? Treba bi bilo samo enega paragrafa in pri nas bi se davki omilili, pri njih tam doli na jugu pa dajetve zvišale! To dobro vemo in čutimo vsi, zakaj tega nc storž! : Za nas znižanje ne velja. Pa bodo rekli, da so predvideno svo-to pri davku na poslovni promet znižali za 30 milijonov dinarjev, invalidski davek za 20. milijonov dinarjev, 500 odstotno do>-klado na zemljiški davek za 50 milijpnov in komorsko doklado za 10 milijonov dinarjev. Ali se bo pa radi tega pri nas kaf zboljšalo? Premišljeno in z gotovostjo lahko trdimo: nič. Ali niso bili že dosedaj vsi ti davki predpisani in ali jih niso pri nas z vso ostrostjo izterjavali, tam doli na jugu so pa zaostajali in niso niti predvidenih svot dosegali? Ali ni Slovenija davka na poslovni promet plačala več kot eno petino celotne svote? Zakaj niso tam doli izvrševali zakona, in zakaj so ga pri nas prenapelt? Če je tudi enak davčni zakon, ga pri nas pretiravajo, tam doli pa popuščajo, zanemarjajo, ne vpoštevajo; Kakšna pravica je to?! In zato bodo tudi ti popusti koristili samo onim tam doli na jugu. To tudi radi tega, ker poznamo našo in ondotno davčno upravo. Narodni poslanec dr. Kulovec: Davčni pritisk vedno hujši. Centralizem vse daje jugu, nam ničesar. Poldrugi mesec je finančni odbor narodne skupščine v dolgotrajnih sejah pre-treseval državni proračun za leto 1926-27. Izredne važnosti je, kako se državni denar uporablja po poedinih ministrstvih in njim podrejenih uradih. Proračun državnih izdatkov daje odgovor na nebroj vprašanj. Iz proračuna se razvidi, ali se državni denar pametno in gospodarsko uporablja; ali se troši ali štedi; ali se uporablja za potrebne stvari ali se brezmiselno in lahkomiselno razsipava; ali se pravično in enakomerno razdeljuje po poedinih delih države ali pa se na račun in škodo velikega dela države siplje državni denar pretežno samo gotovim pokrajinam. Žal moram ugotoviti, da naša državna uprava državnega denarja ne uporablja niti pametno niti štedljivo niti pravično, Denar se izdaja dostikrat za nepotrebne ali manj potrebne stvari; za južne kraje naše države imajo polne- roke, za naše ne dajo niti tega, kar bi po zakonu morali dati. Mačejo stomilijonske vsote za naprave, ki bi mogle čakati, za nujne gospodarske stvari pa potem ne ostaja denarja. Vse to je dovoljno ugotovila razprava v finančnem odboru, to bo že podrobneje pojasnila dvomesečna razprava o državnem proračunu v Narodni skupščini, ki bo to razpravo začela prihodnjo sredo. Največ plačamo mi. Veliko bolj usodno za državljane je pa vprašanje, kako namerava vlada izdatke svoje uprave in svojega gospodarstva kriti. Kriti jih more samo z dajatvami državljanov, to je z davki, z neposrednimi in posrednim davki. Kakšne davke nam je namenila sedanja radikalno-radičevska vlada, ki se hoče nam predstavljati za se-Ijačko vlado? Ali upošteva gospodarsko moč državljanov? Ali so davki pravično in gospodarsko enakomerno razdeljeni? Ali «o državljani obdavčeni po svoji gospodarski in davčni moči? Ali morajo morda nositi težo vseh davkov ravno gospodarsko najšibkejši in najnepremožnej- ši? To so vprašanja, ki se nam na prvi pogled vzbujajo, ko odpremo proračun državnih dohodkov. Proračun državnih dohodkov ne daje niti na eno stavljenih vprašanj zadovoljivega odgovora. Pri nas so davki silovito krivično razdeljeni, nekatere pokrajine so mnogo težje in hujše obremenjene, če tudi vpoštevamo njihovo naprednejše gospodarstvo, kakor druge, Težino vseh davčnih dajatev nosijo široke, siromašne in najmanj premožne plasti naroda. O enakopravnosti glede davčnih dajatev sploh pri nas ne moremo govoriti. Pa vlada tudi volje nima, da bi poskušala to enakoprav-j nost vsaj deloma izvesti. To žalostno izkušnjo imamo od leta 1920. do danes. O davčni enakosti, o siloviti preobremenitvi naših krajev, o krivični porazdelitvi davkov na ramena najpremožnih slojev naroda kriči tudi letošnji proračun državnih dohodkov na ves glas, Dokaz je prinesla razprava o tem proračunu, ki se je vršil zadnji torek. Pašič-Radičeva vlada za. Slovenijo gluha. Prvotno so bili določeni državni dohodki na bajno visoko svoto 12 milijard 900 milijonov dinarjev. Ker so nekaj državnih izdatkov črtali, so nekoliko tudi prvotno predvideno svoto državnih dohodkov pristrigli. Ugotovili so, da pričakujejo .12.504,392.616, to je 12 milijard, 504 milijone, 392 tisoč in 616 dinarjev dohodkov od vseh vrst davkov. Ta svota je približno za 400 milijonov nižja od prvotne, je pa še vedno tako velika, da mora človeka v dtišo zazebsti, če jo premišlja in ve, da hoče vladna večina to bajno vsoto izterjati iz žuljev naroda. V vsaki urejeni državi morajo biti zadostni davki za kritje resničnih in pravičnih državnih potreb. A prva in glavna zahteva je, da so davki znosljivi, pravični, in kar je isto, enakomerni. Ni pa danes več v Sloveniji pametnega človeka, ki ne bi pod pritiskom neznosnih gospodarskih razmer soglašal v tem, da za nas v Sloveniji davki niso več znosljivi, še manj pa pravični in enakomerni. Kot člana finančnega octbora sta podpisani in poslanec Pu-šenjak z nepobitnimi številčnimi dokazi to neznosno stanje dokazovala in tudi dokazala. Poziv Al a in rotila sva vlado in večino, da vpošteVa opravičene — in he pre- ., I ■ d Nagrade za nabiralce novih »Do-■noljubovih« naročnikov se bodo začele urejati prihodnji teden, ker nismo Se dobili od vseh nabiralcev naročnine (denar hodi preko čekovnega urada večkrat po 5 dni). Takoj ko bo urejeno, kdo pride v poštev za žrebanje, se bo žrebanje vršilo, nakar se bodo nagrade odposlale. Prosimo pa nabiralce, naj nam ne pošiljajo poštnih potrdil za nabrani denar, zadostuje potrdilo glavnega poverjenika ozir. župnega urada, da so nabrani res novi naročniki. d Današnji »Domoljub« ima prilogo ■ Gospodar «. Ker so članki trajne vrednosti, opozarjamo naročnike, da priloge jemljejo iz časopisa ter hranijo. Danes teden bo priloga: Mati in gospodinja. d Današnji številki »Domoljuba« so priložene >Domoljubove slike« štev. 2. d Konec sveta. Gospod uredniki Zadnjič so razni časopisi pisali, da bo 27. januarja konec sveta. Jaz sicer nisem dosti verjel, a srečk za Orlovski stadion le nisem kupil, češ, čemu mi bodo, če pa se 27. le vsi pogreznemo na oni svet. Sedaj pa vidim, da bomo še živeli. Jaz bi hudo rad motorno kolo, mojemu bratu pa bi tudi navadno kolo prav prišlo, hodi namreč v tovarno, moja sestra, ki gospodinji, pa bi rada kuhinjsko opravo. Zato smo zložili skupaj kar za 10 srečk. Ni hudiman, da bo vsaj eden srečen. Če zadenem, se tudi k Vam enkrat pripeljem. Vaš Martin Trunk, d Zopet so nas potegnili. Naša slavna Radiič-Pucljeva vlada je obetala, da se z novim letom znižajo cene za osebno železniško vožnjo. Prišlo je novo leto, cene pa so ostale iste, Že takrat, ko smo poročali o tem, smo izrekli dvom, da se bo obljuba v resnici izvedla. In res se ni. Tako bomo imeli v naši državi še vedno najdražjo vožnjo v Evropi. En primer. Če se pelješ na Češkoslovaškem z brzovla-kom tako daleč, kot je od Ljubljane do Belgrada, tedaj se boš z istim denarjem, ki ga daš pri nas za vozni listek iz Ljubljane v Belgrad, na Češkem pripeljal še nazaj in še 80 Din našega denarja boš nazaj dobil. Torej je vožnja na Češkem več kot še enkrat cenejša. Seveda na Češkem razni visoki gospodje ne kradejo tako na debelo kot pri nas. d Posledice Žerjavovega centralizma. Piše s« nam s Koprivnika pri Kočevju: Pred 14 dnevi sem pisal, da naša revščina obstoji zavoljo deževja, ker se je preveč mokrote stekalo v našo kotlinsko polje. Lansko leto toča, prejšnja leta slana, da se ne moremo odpomoči. Pred vojno je mali kmet z 5 do 6 govedi mogel prodati vsako leto po eno kravo za 70 do 80 gld. zovali, da je naša rešitev le v tem, da smo na svoji zemlji sami svoji gospodarji. Leto od volitev sem je nov dokaz, da je naša rešitev le v avtonomistični misli, ki jo zagovarja SLS. Ta misel je prava in bo zato tudi zmagala. Toliko je dobil tudi za prašiče. Potem smo si živeža dokupili za okoli 50 gld. za 5 do 6 članov družine, od 20 do 30 gld, davkov, za 15 gld- usnja in podplatov. Drugo je šlo za popravila orodja, za gnojilo. Oblekli smo se iz zaslužkov in gozdarstva. — Kako pa naj zdaj? T o leto smo telice prodali še v dobri kupčiji v marcu za 13.500 kron, prašički so vrgli 6500 kron, skupaj 20.000 kron. Za dokup živeža 7 mesecev po 5 kil — grisa za močnik na dan po 20 kron, torej 100 kron; pride za 7 mesecev 21.000 kron!!! Kako naj plačamo davke, poravila, obutev in druge drobnarije? Saj samo draga obutev toliko stane, kolikor se dobi za kravico, če šteje družina 7 do 8 članov, Ni čuda, če vse beži s hribov v proletarijat! Hlevi in malovredni bukovi gozdi so se izpraznili. To mora vse izumreti! Pač pa so se napolnile in razpasle liberalne banke in njihovi krščeni in nekrščeni judje. Zopet nas bodo dobili v roke liberalni oderuhi kot pred 50 leti, (G. Žerjav, aH Vas kaj peče vest, ker ste glasovali za centralizem, ki naše ljudi in kmete spravlja v grob. Op, uredn.) d 100 dolarjev ali 5600 Din na dan ima g. finančni minister Stojadinovič sedaj, ko je v Ameriki. d 4 nove avtomobile najdražje vrste so naročili za belgrajsko vlado. Vzdrževanje avtomobilov v ministrstvih stane vsako leto 720.000 Din. d Za ljudsko izobrazbo. Kralj Aleksander je pisal ministrskemu predsedniku pismo, v katerem mu javijo, da daje za za ljudsko izobrazbo en milijon dinarjev takoj in vsako leto 300.000 Din. d Dijaški dom za revne vseučiliščnikc v Belgradu bo dal sezidati kralj. Dom bo stal 10 milijonov dinarjev. d Osemdesetletnico svojega rojstva je 29. januarja obhajal g. konzistorijalni svetnik, zlatomašnik in župnik v pokoju g. Blaž Grča v Šenčurju pri Kranju. Gospod je bil dolgo vrsto let goriški deželni poslanec in eden izmed najagilnejših javnih delavcev v polpreteklem času na Goriškem. Gospodu, ki je še vedno čil in veder, želimo še veliko let v zdravju in zadovoljstvu, d S srečko sestro dobil. Iz Trbonj pri Vuzenici se nam poroča: Popoldne, dne 26. prosinca t. 1. potrka nekdo na župni-šče v Trbonju. Vrata se odoro in v vežo stopi mlad, lepo oblečen človek ter se predstavi, da je popotnik od Sv. Ane v Slov, goricah. Ponudil je župniku srečko efektne loterije v korist novega društvenega doma pri Sv, Ani v Slov, goricah. Župnik je srečko kupil, češ, vsak je svoje sreče kovač. Na vprašanje, če je kaj znan v Trbonju, je tujec odgovoril, da nikogar ne pozna, dasi je bil pred 23 leti tu rojen. Kot majhno dete pa so ga njegovi starši odnesli daleč dol v Slovenske gorice. Rad bi pa videl tisti kraj, kjer se je rodil, zato je prišel, da »i ga ogleda. Nato se popotnik prijazno poslovi ter gre dalje prodajali svoje srečke. Pri neki hiši v vasi pa se je tujec posebno dolgo mudil; ljudje so to opazili in zlasti ženske so bile najbolj nato pozorne, kakor je že njihova navada. Druga drugi so na ušesa šepetale, češ, k sosedu je prišel ženin. Nahaja se namreč tam zelo bogata nevesta. Tujec, ki je prodajal srečke, menda ni mislil ravno na 1 to nevesto, kakor so ga ženske obsodile, pač pa je po daljšem razgovoru našel in i spoznal v tej nevesti svojo sestro, o ka-: teri nikdar ni nič slišal, niti vedel, da sploh ima sestro. Njegovi starši mu tega baje niso nikoli povedali. Ne moremo si misliti, kako vesela sta bila oba, ko sta se prvič spoznala kot brat in sestra. Ta vesela novica se je takoj raznesla po vsej trbonjski vasi in tudi širni svet naj jo izve: Kako je mladenič — Orel — od Sv, Ane v Slov, goricah pri prodajanju srečk domačega društvenega doma, v Trbonju našel in prvič spoznal svojo sestro, | d Zdravstvena predavanja je uvedel Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Predavanje se bo vršilo, kjerkoli delavci žele. Želje se sporoče Okrožnemu uradu v Ljubljani. d Kvartanje na železniških postajah je ministrstvo prepovedalo, d Kakšne zabave si privoščijo libe« ralni učitelji po šolah. Na neki šoli na Štajerskem — o tem poroča »Jutro«, je učitelj razdelil otrokom listke, naj odgovore, kaj hočejo postati. Samo eden izmed njih je odgovoril, da hoče postati duhovnik. Kakor so namreč pozneje povedali otroci, je učitelj vsem učencem, razen enemu, ki so napisali, da hočejo postati duhovniki, listke raztrgal, Na neki drugi šoli — o tem pa »Jutro« ne poroča — pa je tudi učitelj vprašal po listkih, kaj hočejo otroci postati. Največ jih je odgovorilo, da hočejo postati učitelji. Ko je enega izmed njih vprašal, zakaj, je odgovoril: zato, ker je treba malo študirati, so dobro plačani in imajo veliko počitnic, | — Liberalni učitelj je iztaknil, kar je iskal. Drugič pa naj bo bolj previden. d Zdravnik dr. Milan Perko v Nov. Vodmatu se je preselil iz Društvene v Vodniatsko ulico 3 ter od 6. fjbr, dalje zopet redno ordinira. 693 d Naročniku v Velenju. »Domoljub« je redno tiskan vsako sredo dopoldan (le če je v prvih treh dneh tedna praznik, en dan pozneje) in ves še isti dan oddan na pošto. Če ga ^ ne dobite pravočasno, je krivda kje drugod. d Umrl je v Podlipi dne 22. januarja 76letni Franc Troha, Pokojnik je bil mož značaj, po mišljenju in življenju iskrena krščanski, zvest pristaš SLS in skoraj od začetka naročnik in bravec »Domoljuba«. V miru z Bogom in svetom je odšel v boljši svet. Pokoj njegovi duši! d Zahvala. Dijaško podporno društvo v Ljubljani se tem potom vljudno zahvaljuje vsem svojim prijateljem in podpornikom, ki so mu pripomogli, da je naJa dobrodelna loterija končala z dosedaj V Sloveniji še nedoseženim velikim uspehom. S svojim delom, z moralno in % S motno podporo ste dosegli, da bo naše ijaštvo za več let rešeno najnujnejših materialnih skrbi, kajti obstoj našega dni- Itva in naše menze je za daljšo dobo osi-guranl Zahvaljujemo se zlasti visokima gg. pokroviteljima in preč. gg. duhovnikom, ki so nam z osebnim delom in s svojimi priporočili omogočili ta uspeh. Zahvaljujemo se uredništvom naših listov, ki so brezplačno propagirali našo akcijo ter nam napravili s tem neprecenljivo uslugo. Zahvaljujemo se našim društvom, zlasti Orlicam in Mar. družbam za uspešno razprodajo. Hvala našim hranilnicam in zadrugam in drugim denarnim in gospodarskim zavodom, hvala našim županstvom župnim uradom, kat. akad. starešinstvu, našim podjetjem, trgovinam, trafikam! Posebna zahvala našemu delavstvu, ki je, dasi je samo v težkih gmotnih razmerah, tako izdatno podprlo našo ptvar ter dalo najagilnejše in najidealnejše razprodajalce! Zahvaljujemo se vsem neštetim in neznanim prijateljem širom Slovenije in izven njenih mej. Naše dijaštvo jih bo ohranilo v hvaležnem spominu, njih delo in žrtve pa bo smatralo za kapital, od katerega obresti je dolžno v obliki dela odplačevati nazaj narodu. Vsem iskreno kličemo: Bog plačaj! — Odbor Dijaškega podpor, društva v Ljubljani. d Dete z enim očesom. Inozemski listi so priobčili vest, da se je v bližini Mostara v Hercegovini rodilo dete z enim očesom. Sedaj je dobila komanda mostarske policije pismo od neke go«pe s Poljskega, ki prosi, da se ji pove naslov matere, da bo dete vzela zase, ter plačevala materi 1GOO dolarjev (56.00 Din) mesečno. Sedaj policija išče dotično mater. d Ped sani. Kmet Štefan Miloš iz Vrbovskega na Hrvaškem je naložil polne sani drv in pognal proti domu. Na opolzki poti mu je spodrsnilo. Padel je pod sani, ki so se prevrnile preko njegovega telesa in nesrečneža čisto zmečkale. d S smrtjo je plačala. Prejšnji teden je v Radovljici 27letna Kristina Znidaršič hotela skočiti na mešani vlak, ki se v Radovljici ne ustavlja. Padla je pod kolesa, ki so ji odrezali obe nogi. Čez par ur je v velikih bolečinah umrla. d Dolgo vrsto let so kradli nekateri železničarji na celjskem kolodvoru iz kolodvorskega skladišča. Trgovci so se neprestano pritoževali, da je zmanjkalo na železnici zdaj tega zdaj onega. Sumili so celjske železničarje, ki pa so vsakega takoj tožili, ki se je kaj preveč odkrito izrazil, Končno se je vendarle posrečilo železniški policiji, da je prišla tičem na sled. Pri veliki preiskavi so mnogi priznali, drugi pa še bodo. Cela vrsta jih je romalo V ječo. Včasih tega ni bilo. Sedaj pa zgled belgrajske gospode vleče in miče. Razlika je samo ta, da centralistična gospoda lahko krade na debelo in nekaznovana, železničarji pa so kradli po malem in bodo dobili zasluženo kazen, Balkan z 2er~ javovim centralizmom v vsakem ozira prodira v Slovenijo. Življenje ali denar! Obče spoštovani posestnik Jakob Toplak, rojen 1876, je peljal 27. t. m. v Maribor liik (čebulo) na prodaj. Zvečer se je z vozom vračal i t Maribora. V gozdu pa Jezni jc prisedel na voz neznan mož, ki se je peljal z do nuttc na ptujskem dravfckom most«. Tu fc. stopil z voza in irgintl 4f po stranskih ptujskih ulicah. Gosp. Toplak pa je vozil dalje po cesti proti svojemu domu v Domovi pri Ptuju. Blizu pokopališča javne bolnico pri Podvincih na cesti v Dornovo pa ga jc isti mož nenadoma napadel z nožem ter mu zadal 15 velikih ran po licu, prsih in nogah. Nato je potegnil Toplaka z voza. Ta se je začetkoma branil, zgrabil napadalca tudi za vrat, a prerezal mu je roko in ni se mogel več braniti. Napadalec je imel nož krivec, s kakršnim se trsje obrezuje. K sreči je Toplak nosil debelo suknjo. »Življenje, ali denar,« je zavpil napadalec, nakar je Toplak odgovoril: »Pusti me, jaz imam pet otrok doma.« Napadalec mu je vzel denarnico, v kateri je bilo, okoli 300 Din. Nato je mož izginil. S težavo je splezal Toplak na voz in konj ga je sam pripeljal domov pred hišo. d Bogat berač. V Zagrebu je policija prijela berača, pri katerem so našli 1700 dinarjev. Nadalje se je dognalo, da ima mož v Vrbovcu pri Zagrebu veliko hišo, konje in kočijo. d Razbojništvo v Južni Srbiji. Dne 25. t. m. so se peljali z avtomobilom iz Biiolja v Resan občinski predstojnik Naum Neškovič, trije potniki in šofer. Na nekem mestu na odprti cesti je stopil pred avtomobil kmetsko oblečen človek in dal znamenje, da naj se avtomobil ustavi. To se je zgodilo, nakar je neznanec prosil, da mu prikrajšajo pot in ga sprejmo v avtomobil. Ker v vozu ni bilo prostora, so mu odkazaii mesto zadaj ria naslonu. Nato so se odpeljali dalje. Neznanec se je nekaj časa pogovarjal s popotniki, nenadoma pa je potegnil revolver in z bliskovito naglico oddal tri strele; z vsakim je ubil enega izmed treh potnikov. Pri četrtem strelu mu je revolver odrekel in tako je četrti potnik ostal živ. V tem je šofer ustavil avtomobil; razbojnik je skočil z voza in pobegnil. Kasneje je orožni-štvo preiskalo okolico, a za zločincem ni našlo nobene sledi. d Volkovi so še vedno velika nesra-ča za Liko. Zadnjič so napadli železni-škega_ čuvaja na progi med Gospičem in L. Osikom. 2e so volkovi vrgli čuvaja na tla in mu razparali obleko, ko je prihifel tovariš in s streli iz puške razgnal krdelo. Pri drugi priliki so volkovi napadli fanta v Čukovcu, ki se je rešil samo s tem, da jim je ušel na hruško. d 230.000 dinarjev je pri Jugosloven-ski banki v Zagrebu s ponarejenim čekom dvignil neki mlad neznanec, Iti ga pa do-sedaj še niso mogli izslediti. d Zbirka slovenskih narodnih pesmi. IV, zvez. Nabral in za moški deloma mešani in ženski zbor harmoniziral Marko Bajuk. Cena izvodu 16 Din. Jugoslov. knjigarna v Ljubljani je pravkar izdala v drugem natisu te priljubljene pesmi, ki so nabrane večinoma iz cerkniške okolice. Zvezek obsega 24 pesmi, in sicer: 9 za moški, 12 za mešani in 3 za ženski zbor Prof. Bajuk je eden najboljših harir.onizatorjev narodnih pesmi. Izdal je že več zvezkov, ki so pa skpraj vsi že razprodani, Baju-kova harinonizBcija je sicer priprosta, a blagoglasna. Skrbno se ozira na slog in obliko, kakor poje slovenski narod. Vse pesmi so torej lahke in ne bodo delale še tako šibkemu zboru nobenih težav. Izdajo te zbirke prisrčno pozdravljano, /.Mrko pa najtopleje priporočamo vsem nftSim pevskim zborom. <1 Kil« je itadel blrKc pri loteriji MLutiu-»k*ign dpnut, line 17. t. m, jo bilo v Mladinskem domu pod oMrt»iv. mul/orel vom žrebanje efektne Nadaljevan:« jfk-j v naslednjem stolpcu pod črto. iraiPOUTieNl I ZAP)5K1| p Narodna skupščina se je zopet sešla. Zbornica je sprejela zakon o državnih ladjah in o zavarovanju vojaških aviatikov. p Volitve v Delavsko zbornico so se vršile prav po Pašičevsko. Kot so radikali v Macedoniji delali volitve z nasiljem in sleparijo, ravno tako so delali socialni demokratje, ki so imeli pri teh volitvah vso moč v rokah. Zaradi velikih goljufij in nasilnosti seveda krščansko delavstvo ne bo imelo tistega uspeha, ki bi ga sicer doseglo. Na vsak način pa bodo imeli socialni demokratje v Delavski zbornici močno nadzorstvo, da ne bodo mogli delati, kar bi sami radi. Končni izidi volitev bodo znani šele prihodnji teden. p Socialni demokratje, katere pri nas vodita znani milijonar Anton Kristan in advokat dr. Korun, so se spet začeli ži-vahneje gibati Bili so poprej razbiti na več raznih struj, sedaj pa jih je Kristan znova spravil skupaj. Izdajati je začel tudi dnevnik z naslovom »Delavska politika«. V tem listu silno grdo napada vse, ' ar je krščanskega. Nobene številke ni, da ne bi se obregnil ob eno ali drugo versko resnico. Tudi po surovosti se ta list odlikuje. Socialni demokratje mislijo, da bodo delavstvo dobili na svojo stran, če bodo krepko udrihali proti veri. Šli bodo seveda na ta lim samo tisti, ki so čisto nevedni, ali pa oni, ki so že tako pokvarjeni, da si z napadi na krščanstvo tolažijo vest. Pripominjamo, da je g. Tone Kristan, ki ima prvo besedo pri tem listu, pred leti izstopil iz katol. vere. p Radič »prodira«. Radičevski poslanec Zagorac je hotel imeti v vasi Pridraga v okolici Novigrada shod. Kmetje pa so ga napadli in se je moral Zagorac zahvaliti orožništvu, da je odnesel zdravo kožo, — V Subotici je imel Radič velik shod. Na shodu je bilo tudi 50 orožnikov z nasajenimi bajoneti in 20 detektivov. p Ne v Dalmacijo! Veliki župan v Splitu je sporočil jRadlču, naj ne hodi v Dalmacijo, kjer mu pripravljajo njegovi bivši pristaši zelo neprijeten sprejem. Radič je wto shod v Sinju odpovedal. loterije v prid novi stavbi. Izmed 150 izžrebanih Slevilk je zadela prvi dobitek 81. 460, drugi 3289, tretji 2037. Nadalje so bile izžrebane št.: 1181, 2915, 8091, 1920, 499, i469, 1853, 1014, 8C69, 1570, 1697, 2419, 2229, 1251, 452, 3S01, 3994, 2021, 449, 109, 1731, 1311, 2379, 902, 2422, 2539. 8767, 2482, 2545, 488, 1784, 600, 3672, 8792, 1078, 1748, 1821, 3888, 500, 2254, 1762, 2231, 620, 519, 1472, 207, 3182, 122«, 2837, 438, 8906, 1147, 757, 8882, 8471, 326, 2016, 490, 3074, 8204, 3793, 2734, 2538, 8418, 3075, 1946, 3291, 3025, 756, 3560, 563, 1387. 423, 951, 3677, 1400, 3041, 2475, 17, 8969, 921, 2212, 1508, 63, 1794, 262. 3212, 707, 1492. 2152, 955, 2672, 672, «40, 1768, 214, 3032, 3128, 1817, 2960, 2431, 487, 8210, 290. 8491, 1257, 1063, 2017, 3206, 8577, 2486, 8693, 845,-993, 2805, 1118, 2956, 188, 1829, 2186, 3256, 1693, 88. 3178, 8545, 1659, 418, 2110, 3198, 8750, 2623, 3109, 2768, 2272, 2202, 2523, 1297, 1832,- 3924, 2086, 8, 3427, 15fc7, 964, 8601, 8249, 3020. Dobitki ne dobijo v Mladinskem doniu na Kodeljevoin v Ljubljani in siffcr txl danec l>adnij» do v&telega 15. februarja t. L Dotlej nedvlgajfui dobitki Htpfldojo v korist Mladinskega doma. p »Živio nad vse kralj Aleksander in btzo nam se zdrav i čil vratio predsednik vlade g. Nikola Pašič! Živio Pašič!« Tako je končal g. Radič svoj govor v Subo-tici. In pred letom dni, kako je govoril g. Radič o kralju in Pašiču? p Pucelj se pere. Puclju je zelo neprijetno, ker mora v Belgradu glasovati za še hujši davčni vijak in še za večje zapostavljanje Slovenije, doma pa mora agiti-rati zase. To seveda je zelo težko spraviti skupaj in se tudi Puclju ne more posrečiti. Pucelj se baha, kako je on dosegel, da se je tudi pri kmetijstvu šparalo, in sicer v Srbiji. No, šparalo se je tako, da Srbija dobi skoro vse, Slovenija je pa še v tem pristrižena, kar je doslej imela, plačala pa bo še večje davke. Vse to smo v štev. 2 našega lista s številkami dokazali. Naj g. Pucelj predlaga, kar hoče — če moramo nazadnje Slovenci manj dobiti in več plar čati, je njegova neodpustljiva krivda, če on za tak proračun glasuje. Poštenje bi zahtevalo, da izstopi iz vladne stranko, ki nas Slovence vedno huje davi in izmozga-va ter stopi z nami v enotno gospodarsko fronto. Toda pri vladi je za g. Puclja pri-jetneje. Slovenci pa lahko naprej konec jemljejo. p »Kmetski list« na vse pretege skuša Radičevo politiko spraviti v čednejso luč. Pa ne gre. Kaj vse je Radič obetal kmetom, kadar bo v vladi I Pa saj že takrat nI nihče vsega verjel. Vendar pa smo celo mi upali, da bo vsaj vprašanje davčne enakopravnosti porinil v ospredje. To bi se dalo narediti v novem proračunu vsaj provizorno s par paragrafi. Toda niti malo. Neenakopravnost je po novem proračunu še večja. Slovenci bodo morali še več davka plačati kot doslej. In še pod nobeno vlado ni bilo toliko konkurzov in bankrotov kot baš pod Radič-Pucljevo. Ali je to blagoslov se-ljačke vlade? Ali so to Radičeve obljube? Mož, ki je zato, da je prišel h ječe, vrgel ves svoj program med staro šaro, ter se vpregel v voz centralizma, je tudi zmožen pozabiti na vse svoje obljube. In to je mož tudi storil. Naj g. Pucelj nikar ne misli* da bo Radiča in s tem sebe opral med Slovenci. Kakor se ga Hrvati povsod temeljito otresajo, tako tudi med Slovenci ne bo dobil kroglice od nobenega trezno mislečega kmeta. d Dr. Žerjav je bil v sedmih letih vsaj pet let na vladi, kadar pa ni bil v vladi, je imel z vlado najboljše zveze. In kaj imamo danes od njegovega vladanja? Centralizem, ki je požrl naše ceste, naše bolnicd, naše šole, ki požira naša polja, naše hiše, ki spreminja Slovenijo v beračijo I Centralizem, za katerega je glasoval dr. Žerjav, je vzel Slovencem vso besedo, centralizem je dal vso in edino moč v državi velesrbom, ki Slovenijo iz dna duše sovražijo, jo iz-mozgavajo in se še norčujejo iz nje. Po zaslugi dr. Žerjavovega centralizma danes Slovenec v Belgradu ne pomeni nič, samo njegov denar, ki ga mora v ogromnih vsotah plačevati, pomeni veliko. I K«" Ako še niste,-®* I S pošljite naročnino J IZ MIKNE. (Obč. volitvn.) Kaj pa Mirenski popotni!1:! Pravijo, da liodo na Mirni občinske volitve. No pa saj je čas. Skoro bo leto okrog, kar je vladalo gerenlslvo. Volivno gibanje je prav živahno. Zakaj pa gre? To prašaš! — Klerikalnega zmaja bodo ubili. Ali nisi slišal, kaj se je zgodilo, ko je nastopilo gerentstvo. Odpovedalo je plato organistn xa vse čase, vzeti je hotelo farovški vrt, napraviti na njem občinsko cesto, postaviti občinsko hišo na farovško dvorišče itd., itd. Zakaj pa je niso postavili? Manjkalo je zaupnice ljudstva. Kje pa dobe zaupnico? Lej no, pri volitvah. Ako voliš njih stranko, s tem pokažeš, da se ti prav zdi, da nI mežnarja in organista, češ, naj fajmošter sam sveče prižiga, pokažeš, da je prav, da mu vzemo vrt in dvorišče ter postavijo občinsko hišo pred larovško okno. Glej to je zaupnica, te je pobijanje klerikalnega zmaja. Kakšni ljudje pa s« ti samostojnežl in liberalci? Ali drže kaj na zapovedi božje, na praznovanje nedelj in praznikov? Kaj pa volivci, ali si upajo voliti s tako stranko? Za nje pa so volitve tehtnica ali vaga, ali so za poštenost ali niso zanjo. To p« bo pokazal dan volitev, vendar pa ti rečoui, ne boj se, naši možje že vedo, kdo spada na solne* kdo pa pod klop. ST. JANŽ. (Predavanje o sadjarstvu.) 24. januarja 1926. je bilo po jutranji sv. maši predavanje v ioli o sadjarstvu. Predaval je gosp. kmetijski svetnik Skallckj-. Njegovim izvajanjem so sledil možje i velikim zanimanjem. Ko je predavatelj pojasnil pomen sadjarskega društva in priporočil ustanovitev podružnic« v St. Janžu, se je priglasilo takoj okoli 20 mož. Izbrali to si pripravljalni odbor, da pa izvršenih pripravah ustanove podružnico. Vsi so uvideli, da bi bilo tako društvo za naš kraj velike vainostl, ki bi množinam jabolk preskrbelo kupca, v vseh gospodarjih pa »budilo uuUmanJe za to važne panogo kmetijstva. IZ HRASTJA PRI KRANJU (Gospedarsko-polltičnl tečaj.) Dne 17. Januarja sme imeli celodnevni gospo-darsko-polltični tečaj, katerega se je vzlie slabemu vremenu in slabim potoni udeležilo prek« 200 mož in fantov, ki so vztrajali od 9. zjutraj do S. zvečer. Preko celega dne to bili poslušalci v najboljšem razpoloženju, zvečer pa vsi zadovoljni odšli na svoje domove v prepričanju, da takih govorov o visoki svetovni In gospodarski politiki še nikdar niso čuli. Dr. Korošec je govoril od 9.—10. o zunanji politiki naše države, nat« je sledila debata, od pol II.—12. je zopet govoril dr. Korošec o svetovni politiki, nakar je zopet sledila debata pol ure. Od 2,—8. je govoril dr. Rasaj, od 8.—t dr. Mokorič in od 4.—S. zopet dr. Korošec o notranji politiki. Po tem govoru se je vnela dolga debata ter so navzoči govornika Itpraševali najrazličnejše stvari. Kdo Je povzročil svetovno vojno, kdo sedanji državni centra-lizem itd., itd. Bilo je pri nekaterih vprašanjih tudi dosti zabave in smeha. Dr. Korošec Je na vsako vpraianje dal natančna pojasnila. Bilo je zares vse prisrčno in po domače. Razumljivo pa je, da je bil dr. Koroše« po tolikih govorih in debatah že zelo utrujen, a vzlie temu zelo dobro razpoložen in živahno odgovarjal. — Ker v naši vasi nimamo gostilne, Je domače društvo v društveni dvorani preskrbelo za udeležence kosilo, kjer so se tudi prav pošteno zabavali z juho, mesom in klobasami, a brez vina, zakaj, tu v H rastju to sami abstinentje, teveda prisiljeni, ker tudi za denar no dobite pijače. Taka prisiljena abstinentarija bi bila pač še marsikje potrebna. IZ HRASTJA PSI KRANJU. (Presvetno delo.) Dne 7, t. m. (prihodnjo nedeljo) uprizori v našem društvenem domu dramat odsek fz Kranja igra »Zupane. Predstava Je zelo primerna za deželo in zabavna, tako da gledalce drži do konca ▼ veselem razpoloženju. Pridite! — Na pustno nede-V« pa Imam* zabavni veter kakor vtak« leto ia te I brez plesa. Pričetek zvečer ob 7, 1. Poje moški zbor. 2. Burka, uprizore domači člani. 3. Poje m®. Ski zbor. 4. Burka, uprizori dramatični odsek iz Kranja. 5. Nastop Boltatovga Pcpeta, spremljan s harmonijem. 6. Deklamacije. 7. Poje moški zbor. 8. Prosta nabava pri pogrnjenih mizah. Kdor se hoče navžiti poštenega veselja, naj prido. — Prvo nedeljo v postu 21. t. m. priredi v našem društvenem domu orlovska srenja akademijo, pri kateri sodeluje tudi tambnraški zbor iz Smartna. Vabite se tudi na to prireditev, da vidimo liaSe junake. IZ BRUSNIC. Dragi »Domoljub«, dovoli skromen prostorček, da »e malo oglasimo, dasi »imamo posebnih novosti, odkar nas ne nadlegujejo razni politični agenti. Živimo čisto mirno, enostavno po starem kopitu. Da bi kaj napredovali, kakor nu£i sosedi, posebno šempetrel itd. se le premalo brigamo. — Dasi se je že pred štirimi leti ustanovilo izobraževalno društvo in te je njega vodja g. nadučitelj H. Kalan mnogo trudil v prvih letih s pevskimi vajami, igrami itd., dasi ni bilo vse brez uspeha, bi se vendar lahko več doseglo, če pomislimo, da Bra»-ničani že od nekdaj radi pojejo in imajo tudi precej dobra grla. Ko bi se organizirali, bili bi lahke v ponos Dolenjske. A povsod je ob nedeljah lantov in deklet dovolj, samo pri društvenih vajah ne. Brusničani zdramimo se! Sedaj je čas za t«. Delavcev imamo, ki bi radi pomagali, odzovimo se, nam samim v korist, v pomoč in čaat naše župnije. V kratkem se namerava ustanoviti orlovski odsek, če se be priglasila dovolj lantov. — Torej ste vabljeni ne samo i« Brusnic ampak tudi iz drugih vasi. Vsi ste uljudno vabljeni in ne be vam v življenj« nikoli žal, karkoli pridobite na izebratbi. Blagostanja ne ustvarjajo samo roke, temveč roke in izobrazba skupaj. PREDDVOR. (Odlični rojak.) Pokojni g. Aleksij Roblek, lekarnar, iupau i* častni meščan radovljiški, ki Je nmrl 22. Jan. t. I. v visoki ttaresti 84 let, je Ml rojen pri »Hodnika« v Bašlju, župnije Preddvor, kjer to ga kntili M Aleksija aH Aleša. Oče mu Je bil Mihael, mati pa Marija roj. Zaplotnik, iz Gozda nad tv. Križem pri Tržiču, Starejši Aleksijev brat je bil Jožef Roblek, duhovnik, ki je pa umrl že pred 60 leti, doma. Mlajši brat Primož je gospodaril na domu. Oče Miha Je bil godee, je pfskal in godel na klarinet ter bil zelo šaljiv. Mož Je bil tudi večkrat v denarnih udregah, ker je dal dva tina študirat. Zate je vozil vo&rat drva v Kranj, in med ptojo menda na Spodnji Beli, ga je nekoč vprašal nekdo, češ, oče, aH vam jih ne be zmanjkale? On pa se ie odrezal: Drva rastejo podnevi in ponoči. Ju jih pa vozim same podnevi. — Drugič to te zopet posvetovali vaščani, kako bi ttalp pri cerkvi tv. Lovrenca povišali, ko je imel samo kapo, odkar je pogorel, ker je vanj udarila večkrat strela. Tedaj pa te Je oglasil »ta stari Hladnik«. Kaj hočemo, saj je tako višji kot pa Kranjski turen. — Imeli to pri hišf tedaj tudi veliko ovčjerejo, patel je ovce po gori Andrejče, brat očetov. — Pokojni mnogozaslužni Aleksij se je še zadnja leta zelo zanimal za svoj domači kraj, za Storžič in njega planine. — Zato mu ohranimo blag spomini CEHSENIK. (.Smrtna kosa.) V soboto 30. januarja smo položili k večnemu počitkn blago mater Marijo Arh iz Dobrljevega. Njene krsto je spremljalo lepo število sorodnikov lit znancev. Od odprtem grobu se je poslovil od nje K ganljivim govorom jreč. g. župnik iz Izlak Fr. Otol-■Ik. Njeno življenje je bilo polno trpljenja in križer; kot dobra krščanski, mati pa je vse prenašala r čudoviti udanotti v voljo božjo. Zadnje čase Je težk« govorila, vendar pa je še razločno in pogosta izgovarjala besede: Hvala Bogu! V cerkev Je hodila če ie le mogla, vsak dan in tudi k sv. obhajilu. S svojo veliko požrtvovalnostjo in tamoedpovedjo je vzgojila sina duhovnika, ki je prihitel iz škofovih zarodov na njea pogreb. Prepričani trne, da je ta tvaje top« krščanske »vljenje prejela obilno plačil« pri nun*. tjeiiem Bogu. Počivaj v miru na domačem pokopališču dobro, i zlato materino sreč! Na veselo snidenje * lieJfosifc, Ifjetrj ne lio več ločitve, ne žalosti! HV. JERNEJ NA DOLENJSKEM. ■ (Pritožba proti občinskemu proračunu.) Dne 26. januarja 1926 se je vršila seja tukajs- , njega občinskega odbora, pri kateri je bil potrjen lačun la leto 1925. V proračunu za leto 1926 j« med drugim tudi 6000 Din za napeljavo luči po vasi St. Jernej, okrog 3000 Din za uadarbinsko poslopje, ki Je pred letom pogorelo, 3000 Drn la javno mestno tehtnico, ki je bila že plačana leta 1925. Proti tem : postavkam se je tukajšnja Kmctska »veza pritožila , na pokrajinsko upravo v Ljubljani iz sledečih razlogov: 1. Zakaj bi cela občina plačevala Inž ta eno »as Št. Jernej. Mi nisino nasprotniki razsvetljavo ' po vasi, ampak plača naj jo fisti, kdor jo rabi, torej Št. Jernej, ne pa cola občina. Ako pridejo j kmetje iz Jarorovive do Št. Jerneja v temi, bodo (udi po št. Jerneju. Sedaj pa poglejmo, koliko bo la stvar stala občino. Napeljava jc bila pr6r.ieuna.na na 9000 Dfn, sedaj pa slišimo, da Se bo naredil« M 7000 Din, ako ho 10 žarnic po 50 sveti razs< ct- i Ijave. Plača se mesečno od take žarnic« 21 Din, | torej na mesec 210 Din ali letno 2520 Din. In te stroške naj nosi cela okčina sedaj, ko marsikateri \ kmet in detavee nima niti za,sol?! je <» pravit- 1 ■o? Ali jc to v korist vseh davkoplačevalcev? Da pa ne bi občani videli, pa hočejo natresti voliveouk peska t oči, češ, tu sc bo naredilo k denarjem, ki se nabere na jemanjih dneh po trgu. Dobro. Uko jc kil do-mlaj ta denar občinski, ko'je imela SLS večino. mislimo, daje tndi' sedaj, akoravno vlada občin« seljačku stranka, katero vodijo »seljkki«, ki se zbirajo "po ckstrtaSobanah. Seveda, kdor ne plačuje ebčinskih doklad, lahko glasiijc za "tako reč in pa teki tudi, ki spravljajo dobičke od žuljev drugih. Blagoslov sel jačko-delavske stranke! —2. Seljačka delavska stranka se silno rada pdhvali, da je veliko prihranila občini, ker ni treba dehti župniku poslopja. K temu rečemo samo to: Ako bi bil Seatjer-nejski občinski odbor iz samih pristnih klerikalcev in bi vsi bili za to. da se dela. ne bi nič naredili, ker je bil kostanjevimi in orehovški odbor proti. Ker pa spadajo v našo tyro tndi občina Orehovica iu del Kostanjevice, naj tudi te plačajo, ne pit samo naša občina. -- iS. Znesek 3000 l)in za mostno tehtnico je bil vplačan v Mu 1925. čemu jc torej v proračunu za leio 1926?.— 7. 31. decembrom je poteki.1« zakupna doba občinskega: lova občine Št. Jernej. Zato se jc ob času družbe osnovala družba, ki naj bi /dražila v korist občini. Bilo j« nekaj naših mož in nekaj zmernih nasprotnikov. Načrt je bil sledeči: Zdražiti lov občino Št Jernej in če mogoče ga vzeti iz rok liberalno-samostojnega štaba. Posrečilo se jc oboje. Občina dobi sedaj od lova letno 4010 Din. dočim je bil dosedaj le 700 Din. Ker imajo Beljaki U ekttrasob sedaj z občinskim gospodarstvom dosti dela, itak ne bodo imeli časa hoditi na lov Ker to se dohodki občine sedaj zvišali z zakupom lova, ker je neka Oseba dala v ubožni naklad 1000 Din, ker so se nekatero takse občutno zvišale, bi se lahko znižale občinske doklade na zemljišče za 30 do 40 •dstotkov, kakor tudi nekaj na trošarini, oziroma uiitnini. Kako bi to prav prišlo v tej denarni krizi vsakemu občana brez razlike stranke, ni treba omenjati. Kakor smo volili, tako pc nam bo sedaj golilo. Upamo pa, da pokrafinska uprava proračuna le bo potrdilu. MIRNA. (Ostuden volivni boj.) Od poitenega človeka pričakujemo, da bo iudi nasprotniku piavičen. Naši nasprotniki pa «e poslužujejo laži, obtekovanja in ovaduštva. Iz zlobe in sovraštva so ovadil! naše najboljše može, da bi jih le spravili v nesrečo. Izmed mnogih slučajev iz zadnjega časa samo enega. Anton Kordan od Sv. Helene je bil naznanjen vojaški oblasti, da je na goljufiv način bil oproščen vojaščine, d« je njegov oče namesto sebe poslal svojega brata aa zdravniški pregled. Seveda je vse zlagano. Namen j« prozoren, lanta spraviti k vojakom, očeta V ječo, družino v obup in sorodnike v nesrečo. Kaj takega je zmožen Človek, ki je zgubil zadnji Čut pravičnosti in poštenosti. lir': 'r!., HJNJE., • . r'i '(£« enkrat čipkarski tečaj.) Zadnji »Domoljub, j« precej trdo prljel.de-Meta, ker so »e v tako pičlem številu priglasile Sipartki tečaj. Njim v čast pa motamo danes & popraviti to priznati, da se polagoma zavedajo dalekosežnosti tega tečaja. Redno flh /ob&fcuje pouk okrog 16. Same nosijo oli doma v 'kolu drva, da so lepo na gorkem v Društvenem domu. Da bi le vse do sklepa tečaja stanovitne ostale! ŠT. PETER PRI NOVEM MESTU. (Razno.) , Nedavno so bili prišli v našo laro delat nasilje z noži pretepaški fantje jz Družinske vasi. Novomelki okrajni glavar je to : pot z nasilneži polteno obračunal. Vsakemu teh »junakov« <— bilo jih je 15 — je prisodil M dni zapora. Ta »pri-boljiekt so dobili zaradi bogokletja in motenja javnega mitu. Zaradi nphovih »junaštev« z noži jih Zasleduje državni pravdnik. Bržčas nimajo1 Družinci od sodnije nič boljšega pričakovati. Polagoma se utegne iantalinom kri ohladiti. — »Domoljub« je z novim letom pridobil še nekaj novih naročnikov. ■ Razširjen je po župniji tako obi.no, da pride na vsakih 8 laranov en »Domoljub«. Le prav redke so hiše, ki ne bf imele tega priljubljenega časopisa. — Občinski odbor je v svop ceji dne 34. januarja obravnaval občinska račup ] za minulo leto. Ob tej priliki, smo zvedeli, da je Županstvo lansko lejo; tqko modro gospodarilo, da jc plačalo ve« dolgi kar ga je; bilo šc zaradi pokopališča, in je ,ie par tisoč dinarjev preostalo v blagijni. Za tekoč« leto bomo imeli za 540^ manjše doklad* kakor lapsko leto. — Mlad-'na ae v Ddmu dobfo giblje. Dekleta so nam uprizorile »Šv. Cecilijo«, Močkovljani. so spravili na oder »begunko«, gasilci pa nas bodo v kratkem razveselili s Finžgarjevo »Razvalina življenja«. Zadnto nedeljo so se odlikovali Orli s svojo akademijo, ki jc bila leto« nekaj; izrednega. Naši Orli zaslužijo zadnj! če« res posebno hvalo, SREDNJA VA$ V BOHINJU. , ..'' ■ (Razno.) . • . • . \ : 1 Redko kdaj se čuje kaka igrica Iz' našega kota, dasiravnb obiskuješ, dragi »Domoljub«, skoraj vsako bHN>'V naši občini..Tu litiamo podružnico zveze bivših vojakov fž svetovne vojne, izmed katere agilni član! imajo osnovano dobrodelno ■ akcijo za postavitev primernega spomenika padlim žrtvam v svetovni vojfi'. — V zadnjem Časn nam je precej močno zapadel sneg fn tudi mraz ne prizanaša. — Ljudje pridno spravljajo s hribov les, diva in seno. Le dopisun v »Kmetijski list« študira doma politiko, V zadnji številki tega lista se prav ljubeznivo in bolestno spotika v občinsko gospodarstvo, kpr ga menda boli, da bo pod razumnim vodstvom sedanjih eselesarjev, kakor se dostojno izraža v dopisu samostojni zmaj, v kratkem poravnan ves do'g 32.000 Din, ki se je pod prejšnffm županom občini prigošpodariL — Največje stroike ima občina s šolami, katerih računov pa nimajo eselesarji v rokah, dasr bi.se dali, kakor se čuje, precej zmanjšati. — Glede služb pri občini pa, g. dopisnik, bodite potolaženf, saj se iste dajo urediti brez povišanja občinskih izdatkov. TOMAČEVO PRI LJUBLJANI. (Razno.) Redko je kdaj kaj iz naše vasi v »Domoljubu .. Vendar pa se tudi pri nas vedno bolj razvija družabno življenje v prosvetno smer. Odkar smo ustanovili, temu bo zdaj le dve letf, svoje pevsko društvo »Savski val«, je čedalje boli čutiti blagodejen vpliv društvenega delovanja. Zmogli smo se tudi na nov harmonij. Pevovodja nam g. Balog, s katerim smo popolnoma zadovoljni. Predavanje o postanku vzhodnega razkola, o čemer jc govoril g. Fran Radešček, sicer ni bilo bogve kako obiskano, vendar led je bil prebit. Zato sta pa bila Miklavžev večer in Silvestrov večer prav dobro obiskana. V naši podružnični cerkvi pri vsakem sv. opravilu poje društvo in isto tako večkrat ob nedeljah tudi v cerkvi na pokopališču pri Sv. Križu, Ustanovili smo odbor za pobiranje prispevkov za spomenik šentpeterske lare v vojni padlim. Upati je, da se tomačevska soseska častno izkaže v tej človekoljubni akciji. Tndi bomo ustanovili podružnico Zveze slovenskih vojakov, — Našim fantom nabornikom bomo v nedeljo dne 7. feSr, ob treh popoldne priredili odhodnico v gostilri pri »Kovaču«, GoVorll .bo g. Fran Radešček, nato pa bomo uprizoriti dVe enodeianki: »Danrokiejev meč« in »Bob iz Kranja«. 'Križ je. ko »Imamo dvorane.' Vendar imo se ztffigli n* 1 ■ r ,1.1 ; ■ ' , '' , skromen oderček. Bog in požrtvovalnost Toma« čevcev pa nam bo pom&glo do stalnega odra v lastni dvorani. — G. Fran Radelček poučuje srbohrvaščino v našem društvu vsak torek in petek večer od pol 8 do pol 9. Tečaj je brezplačen in odziv zadovoljiv. Tako ae z božjo pomočjo in s požrtvovalnostjo naših društvenih odbornikov zelo razveseljivo in v vsem. zadovoljivo gibljemo v duhu izobrazbe in napredka. OSILNICA. (Železnica.) Občina Osilnica je poslala oster protest zbo-rgvaltera v Novem mestu 10, januarja, kjer so ti Sroglačali Klodičev načrt za podaljšanje kočevske eleznice iz Kočevja preko Vinice na Vrbovsko za interes vse Slovenije. Za njim ugajafočo progo 'se lahko vnemajo v svojem imenu. Tega |lm ne zamerimo. Ne pustimo pa, da bi s« za svojo progo potegovali v imenu vseli Slovencev. Za vso Slovenijo, posebno- še za Ljubljano, ki je vendar težišče Slovenije/1 je' naša proga Kočevje—Brod— (Moiavice vsfj tolike. važnosti kakor Klodičeva, ixi naših skromnih mislih pa veliko večje. Gospod;« zboiovalni v Novem 'mestu so pač imeli pred Očmi v prcčejšnfi meri krajevne potrebe. Ti so p« pri nos največji. Kdo po je tam pri vas 50 km oddaljen od železnice?. Se 16 km ne! Z?to naj govore strokovnjaki in resnične pbtrebe. Vzhodni Sloveniji jt/ treba odpreti 'pot do reške železnice pač s posebno progo CrnOmelj--Vrbskol — Občani iz Osi!rice.i(friol>čafemO ta dopi«, ne da bi se s tem hoteli postavljati na eno ali drugo stran. — Uredništvo,) M ' < _«' DEVICA MARIJA V POLJU. (Pir0^ve'tno ia gospodarsko delo.)' ■ ■ Kullurno-izftbraievalno življenje je pri n^ts stopilo v popolnoma novo smer. Odkar je zaWI mladi duh iz obeh novo nastalih Krekovih mladin, je začelo resno in pravilno tekmovanja med itsemi društvi. Oder izobraževalnega društva je nastopil letošnjo sezona z lastnimi' prvovrstnimi močmi v precej dobrih delih. Zaniinanje mladih fantov in deklet taste za društvo vedno bolj iu boli in dešlajo S«i načrti za bližnjo bodočnost. Delovati je račela knjiznjica, pevski odsek. Orel pridno vežba svoj mladi naraščaj, ki se uri tudi v tsinbUranjn. Želeti bi bilo večje poenostavljenje vsega dela ter čim več zbliževanja med posiutieznimi društvi in vzajemnosti. Ljudstvo t veseljem spremlja svojo mladino ter se veseli vcakega njenega samolastnega dviganja. Politično življenje se je precej umirilo. Napetosti, 1 ki so dovedle vsled nestrpnosti tfotovih .ljudi občino denarno v precejšnjo škodo, se počasi uravnajo. Proračun, ki je bil sprejet na eni zadnjil občindftih sej, je pokazal, istb črto kot prejšnji, da Je namreč občina denarno precej dobro podprta, treba samo {»ametbega iu vzajemneiia tfosoodarskega de-a, pritegnitev vseh pozitivnih sil, posebno mlajše stroje, ki je po zadnjih sodnijfkih in revizijskih razpravah pokazala v vseh podrobnostih čiste roke ter poštenost. Kriva ie pač še veliko tista županova izjava po listih ob priliki nastopa, upamo pa, da se bo razčistilo v bližnji bodočnosti Iudi to in potem bodo Vsi tisti, ki so hoteli na kakršenkoli način na svoj račun, razočarani. Tudi naf ne bo razlike med posameznimi stanovi, ker je delavec današnji družbi ravnotakc potreben kot kmet in narobe. Tudi »a nasprotstva nai padejo. Gospodarsko smo pa nekaj napredovali, nekaj nazadovali. Tukaj obstojajo: Posojilnica, konzum ter stavbena zadruga. Posojilnica nekako . Životari. Vzrokov je seveda vse polno, predvsem velika bližina mesta. Pokazola bt pa lahko kljub temu večjo živahnost. Prodajalna konzutna je pa po znaitih nepotrebnih dogodkih zadnjega letd skoraj izbirala. Kako povzdigniti to, mora biti skrb vseh zadružnih faktorjev iz centrale tukaj. Lepo se pa razvija nova stavbena zadruga, ki je menda prebolela prve težave. Spomladi namerava s Narodni poslanec dr. Kulovec: Madžari pridejo radi ponarejanja francoskih frankov pred sodišče Zveze narodov. Razburjenje, ki je na Madžarskem nastalo vsled ogromnega ponarejevanja bankovcev, se še vedno ni poleglo. Sodnija in državni pravdnik še vedno zaslišujejo osumljence in priče ter študirajo obširen materijal, ki se je tekom tednov nabral. V parlamentu pa razgrajajo poslanci, se zmerjajo in tudi stepo. Opozicija zahteva, da vlada odstopi, ker je osumljena, da je bila v zvezi s ponarejevalci, dočim vladni poslanci branijo svoje ministre, ki se delajo nedolžne, kar jim pa seveda opozicija ne verjame. Francozi so tudi poslali svoje policiste v Budimpešto, ki nadzirajo preiskavo. Ker pa se Mažari upirajo, da bi se Francozi vtikali v preiskavo, bodo ti naj-žrže celo afero spravili pred Zvezo narodov. p Proti modjarskim ponarejevalcem 1000 francoskih bankovcev je državno pravdništvo v Budimpešti vložilo obtožnico, ki obsega 77 strani. Kot glavnega krivca obtožuje državni pravdnik princa Windischgraetza. Poleg tega obtožuje še 25 pomočnikov, od katerih so nekateri zelo visoke osebe. Ponaredili so bankovcev 29.000 do .'30.000. Spor med Nemci in Italijani. Italijani no s priklopitvijo Južne Tirolske k Italiji podjarmili tudi mnogo Nemcev. S temi pa Italijani ravnajo podobno, kakor s primorskimi Slovenci. Vzeli so jim šole, nemški jezik so vrgli iz uradov, z eno besedo z vsemi silami delajo na to, da jih čimprej poitalijahčijo. Radi te italijanske brezobzirnosti in krutosti je nastalo v vsej Nemčiji močno gibanje proti Italijanom. Prirejajo se protestni shodi, povsod nabirajo prispevke za zasužnjene Tirolce in časopisje je pričelo pozivati vse Nemce, naj ne kupujejo italijanskega blaga in naj nihče ne potujo v Italijo in ne daje Italijanom zaslužka. Ker pa bodo ta način boja Italijani še najbolj občutili, se ti zelo razburjajo in italijanski študenti kričijo po italijanskih ulicah proti Nemcem in zažigajo nemške zastave ter časopise. S tem početjem pa Nemcev najbrže ne bodo pripravili do tega, da bodo zopet pričeli kupovati italijansko blago. Avtonomija Slovakov. Češka vlada brez Slovakov ne bo mogla vladati. Zato bo morala najbrž vgrizniti v kislo jabolko ter Slovakom dati avtonomijo. Začela so se že tozadevna pogajanja. Angleži izpraznili Kttln. Zavezniške čete bodo polagoma izpraznile vse zasedeno Porenje. 30. januarja so Angleške čete po velik parad zapustile znano mesto Koln (stara božja pot: Kelinarajn). Z vojaštvom so odšli tudi vsi predstavniki oblasti zavezniških držav. Italijani pošiljajo Madžarom municijo. Na graSkem kolodvoru so zasačili v več zabojih, ki so prišli iz Italije in so bili namenjeni za Madžarsko, municijo, ki »o jo '/uplenili. Nadaljevanje glej v naslednjem stolpcu pod črto, DOBRO BLAGO I NIZKE CENE ! »OBLAČILNICA« manuiaklur. trgovina na debelo in drobno Ljubljana, Miklošičeva cesta 7 ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flanele in drugega perilnega blaga po izredno nizkih cenah. Naročniki »Domoljuba«, kupujte rnanu-fakturno blago le pri »OBLAČILNICI«. Fantovski večeri v pismih. >Um ti je dan.. Proč s slabim tiskom iz naših družin! To je bil sklep IV. najinega zadnjega pisma. Nasprotno pa ti danes z isto vnemo zakličem: Čitaj mnogo — seveda dobrih knjig in časnikov! »Pa zakaj?« vprašuješ v svoji prešerni mladostni samozavesti. Poslušaj par razlogov! Prvič te sili k temu tvoja lastna narava. Ti imaš razum; razum pa hrepeni po resnici. V nas je nekaj, kar nas žene, da hočemo vedno več znati in vedeti. Hrepenenje po izobrazbi nam je torej nekaj naravnega kakor vsakdanji kruh. Vsa naša osebnost teži po njej. Beseda napredek nas kar očara. — Mogočen vir izobrazbe in napredka pa je ravno tisk. Potrebe po knjigi ali časniku ne čuti le oni človek, ki nima nikake izobrazbe, ali pa je kakor pravimo popolen praktičen materijalist, to se pravi, povsem zaverovan v grobo uživanje tega sveta. Na kolikor višji stopnji omike pa kdo stoji, toliko večja je potreba njegova po knjigi. Pa ne samo naravna, ampak tudi č a -sovna potreba je, da mnogo čitaš — seveda na pravilen način —, pa bodisi, da stvar motrimo iz stališča tvoje časne ali večne sreče. Poglej tvojo časno srečo. Za to je med drugim potrebna vsaj neka mera tudi časnega blagostanja. V revščini človek, če jo iz ljubezni do Boga ne prenaša, ni srečen. Zato tudi naša sveta vera, ki sicer vedno povdarja, da ne navezujmo neredno srca na premoženje, ne zametuje premoženja, Pred spremembo režima v Rumnniji. Iz Rumunije poročajo, da sta se sporazumeli kmetska in nacionalna (fašistovska stranka in bo vsled tega prišlo do nove vlade. — Ministrskega predsednika Brati-anuja je zadela kap in je njegovo življenje v nevarnosti. Tudi na Grškem je svoboda časopisja zatrta. Grški diktator general Pangalos je pod smrtno kaznijo prepovedal časnikarjem kritizirati njegove ukrepe in zlasti prisilno državno posojilo. ne zabranjuje časnega blagostanja. Ne! §0 celo dolžni smo, skrbeti za zadostno premoženje, da ne pademo drugim v nadlogo. Posebno očetje in matere morajo skrbeti, da si premoženje pomnožujejo radi otrok, katere bo treba preskrbeti. Vemo pa, da je boj za vsakdanji kruh današnje čase trd, bolj trd kot je bil v prejšnjih časih. Zakaj časi, v katerih živimo, so silno iznajdljivi in napredni. Ne ve8 s stoletij, ampak z deset — s petletij napredujemo. Kdor pa ne gre s časom, se mu lahko zgodi, da ostane v lastno škodo daleč za drugmi. Noben stan: ne kmetovalec, ne delavec, ne obrtnik ne sme zaostati. Kot kmetovalec moraš biti napreden pri obdelovanju polja in pogozdovanju, pri živinoreji in pašnikih in hlevih, sploh na-preedn pri vsem gospodarstvu. Isto velja za vse druge stanove, posebno za delavce. — Ali pa boš mogel napredovati, če ne slediš v časopisju, v knjigah, v stanovskem glasilu težnjam, ki jih zagovarja tvoj stan? Ljudska šola in očetov dom sta ti pač podala najbolj potrebno splošno znanje. Toda to znanje ne zadostuje ne za kmeta, ne za delavca, ne za druge stanove. Nadaljevati torej moraš svojo splošno izobrazbo in svojo stanovsko izobrazbo. To pa poleg • društva dosežeš največ s knjigami. Pa ne samo v gmotnem oziru, ampak' tudi v duševnem je treba, da čitamo mnogo dobrih knjig. Zraven razuma ima namreč človek tudi svobodno voljo. Tudi ta se mora izobrazovati. Kaj pomaga veliko znanja, ako je volja strastna, hudobna, razbrzdana? Nač! Ampak velik razum pomaga strastem še bolj zadostovati. Potrebna je torej tudi omika srca, da premaga strasti, da ga prevzamejo lepe čednosti: ljubezen do Boga in do bližnjega, čistost, treznost, poštenost, odkritosrčnost, dobrodelnost, potrpežljivost, popustljivost, pokorščina. K tem krepostim pa ne pripomore samo zunanja vzgoja, ki jo vršijo drugi nad nami, ampak v obilni meri tudi samo-vzgoja. In kolikor manj je zunanje vzgojne pomoči, toliko bolj je potrebna samovzgo-ja. Sam svoj vzgojitelj mora biti končne vsak človek; saj bo v resnici trajno le toliko napredoval v popolnosti, v kolikor bo svoji volji gospodar, v kolikor bo krotil slaba nagnjenja in brzdal domišljijo, v kolikor se bo ogibal pokvarjene in razuzdane tovarišije. Samovzgojo v izdatni meri podpirajo zlasti lepi zgledi čednostnih oseb; na njih se najlažje opazijo prikup-ljive lastnosti in kreposti, ki jih človek sam nima. Ravno to pa najdeš v dobrem spiau. Tu «o opisani lepi zgledi, tu so krepki bo> drilni izreki, tu so življenjski dogodki, Id se zarišejo v vse tvoje čustvovanje in življenje. Poleg tega pa ti Je knjiga izdaten pripomoček, ki te obvaruje slabe druščin« že s tem, da jo čitaš. i. Posebnega pomena Je dober tisk a* vsakega katoličana v verskem oziru. -g. Tisk j« namreč kakor oster noi Oster M* je potreben pri raznih opravilih, toda, ako Eride v roko norcu, divjaku, koliko ran, oliko krvi, koliko nesreč. Ravno tako je tisk prava umetnost in sredstvo za omiko, ako je v poštenih rekah. Kaj pa, ako ga uporablja strasten brezverec, nesramen pohotnež? In žal, da se to pogosto zgodi. Sovražniki božji so naredili take državne postave, da se skoro vse prosto tiska, naj bo laž ali resnica, naj bo čisto in sramežljivo, ali pa gnusno in nesramno. Zoper vladarja se ne sme nič tiskati, tudi ne zoper državo, da bi se luijskalo na prekucijo in to je tudi popolnoma prav. Toda tiskati 6e pa sinejo nauki zoper Boga in večne resnice, zoper Cerkev in njene poglavarje, tiskati se smejo največje laži in gnusne podlosti in nesramne umazanosti in to se sme tudi svobodno razpečavati med ljudmi. Nič čudnega torej, če je toliko ljudi nravno zastrupljenih, če jo toliko pokvarjenosti. In 5e se te stvari tako rade primejo celo tistih, ki hočejo pošteno živeti in so poučeni o verskih stvareh, koliko bolj se bodo prijele onih, ki so pokvarjeni ali nepoučeni. Prav zato je treba tudi veliko brati, da človek ve zlasti na tiskane laži, ki jih naleti vsepovsod, pravi odgovor. Treba je citati mnogo dobrih knjig. In v javno-verskem ozira? Ali ni naravnost kričeča potreba, da vsak katoličan tudi mnogo čita dobre časopise. Vemo namreč, da današnje dni ne dajejo več postav vladarji sami, ampak da je v vseh državah deležno posiavodaje tudi ljudstvo po svojih odposlancih. In tu pridejo vmes volitve. Zakaj od volitev oziroma poslancev je odvisno tudi, kakšne bodo mnoge postave, ki tičejo oerkveno-versko življenje, recimo: zakon, krščansko šolo, razmerje Cerkve do državo in podobno. Kako pa naj katoličani volijo zavedno katoliške može, če niso prepojeni s katoliškim duhom, pa tudi podučeni o dnevnih dogodkih. Podučiti pa se morajo s čitanjem knjiR in časnikov. Tako vidiš, dragi fant, da vršiš imenitno dolžnost če sam mnogo čitaš, pa tudic drugim omogočiš, da čitajo. Zato pojdi in naroči, pa tudi drugim priporoči dobrih knjig in časnikov. ...... ______ Tv(>j vaški učitelj. Kaj berem. Cerkveni Glasbenik 1926, št. 1., 2. je pravkar izšel s sledečo vsebino: Fr. Fer-jančič: O važnosti dinamike pri petju; Stanko Premrl: Nujno premišljevanje o naši cerkveni glasbi; Anton Jobst: t F«-Miglič; Franc Kramar: Kako in kje sem nabiral slovenske narodne pesmi; Iz odbora Cecilijenega društva v Ljubljani; Or-gamstovske zadeve; St. Premrl: Koncertna poročila; Dopisi (iz Moravč, Strug Tržiča); Razne vesti; Oglasnik za cerkveno m svetno glasbo: Vodopivčeve, Marove in Jobstove pesmi; Naše priloge. -- Glasbena priloga prinaša dve Josip fuemenčicevi velikonočni pesmi za me-fcn« zbor in orgle. - Cerkveni Glasbenik Izbam kot dvomesečnik in velja celoletno ?- Vlvd"ake Din' » kalijo in Av-* n'°. 40 Din, za Ameriko 1 dolar. Posamezni izvod, glasbene priloge se dobe pri »pravniku v Ljubljani, Pred SkoHfo 12 Zdravje je list, ki ga izdaja Higienski zavod v Ljubljani. Doslej je izhajal kot priloga Preroda, letos pa je nastopil samostojno pot. Namen lista je ljudstvo poučevati, kako varovati zdrr.vje. V bolezni zdravnika klicati jc sicer potrebno, toda bolezen pobere mnogo časa, mnogo denarja in mnogo telesnih moči. Ceneje je: varuj si zdravje, da ne zboliš. Prva šle-vilka prinaša kratke poučne članke, kako skiueti za svoje zdravje ter se izogibali bolezenskih kali. List izhaja vsak mesec, stane 30 Din ter se naroča na naslov: Uprava »Zdravja«, Zalošta cesta št. 2, Ljubljana. Jugoslovani obrtnik prinaša v prvi letošnji številki članke: Protidraginjski zakon, Napoved osebne dohodnine, Jubilej veleindustrijca (J. Žabkarja), Francu Ce-rarju v slovo, Gibanje cen v veletrgovini od 1. 1923. v primeri s cenami leta 1913., Novice za obrtnike. Jugoslov. obrtnik izhaja enkrat na mesec, stane 25 Din ter se naroča v Ljubljani, Komenskega ulica št. 12, Obrtnikom dobro urejevani list najtopleje priporočamo. Narodni gospodar prinaša v prvi številki naslednje članke: Odmetniki kmet-skega stanu (piše dr. Korošec). Članek se obrača proti tistim škodljivcem kmetske-ga stanu, ki zahtevajo v hranilnicah vi- soke obresti za svoje vloge. Kmetje, ki morajo iskati posojil in takih je danes vedno več, morajo zato plačevati silno visoke obresti, ki jih ne zmorejo. Posledica 1 je propadanje. A. Kralj piše o 25 letnici j Zadružne zveze, dr. J. B. o visoki ob-I restni meri, s katero se je razvilo novo-! dobno ederuštvo, dr. A. M. biča ona zadružna nadzorstva, ki se za poslovanje v zadrugi nič ne brigajo. Razne gospodarske novice poživljajo cel list. Vsem našim zadružnim odbornikom prav toplo priporočamo, da Narodnega gospodarja vneto čitajo, ker bodo iz njega za svojo gospodarsko izobrazbo veliko pridobili. Časopis imajo na razpolago vse zadruge, naroči pa se lahko tudi pri Zadružni zvezi v Ljubljani in stane 25 Din. Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOD V^mrma zavarovalnica LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 17 ki je edini le vrstel — Podružnic« ▼ CELJU, Breg It. 33 - ZAGREB, Hacelnova ulica 12 — SARAJEVO, Korošcev« ulica 15 in r SPLITU, ulica XL puka- Naprodaj je HIŠA s 5 prostori, malo vrta, hlev, ob ce«ti in % ure od kolodvora, r Sp. Gamelfnah 22, p. St. Vid n. Lj. Gospa! Tudi jaz Vam priporočam to milo /. znamko .GAZELA". Moje perilo s* kar blešči, gotovo sem pa tudi le zdavnaj. Tudi Vi bosle dosegli lo i. uporabe ,GAZHLA"-mila GAZELA XI lO Štev. b »DOMOLJUB« 192« Stran 77 auaiMiMM—jjam . rs, g ^ r kbmt* scSeeKicafll Patrick A. Seehan: Nodlag. Povest Irskega dekleta. X. poglavje. Polnočna prisega. Poraz vlade pri teh polpolitičnih, polsocialnih obravnavali je bil tako velik in popoln, da so splošno smatrali novo obravnavo proti obtožencem, ki so jih proti poroštvu bili izpustili, za zgolj formalnost. Kazen tega je vera v velike 0'Connellove pravniške zmožnosti, ki so se tako lepo izkazale pred posebno komisijo, ustvari.a u[»anje, ki se je v javnem mneiyiu povzpelo do gotovosti, da ne bo mogla nobena porota, naj vlada še tako pritiska nanjo, nikogar obsoditi na pdlagi vadniških izjav, o katerih je že bilo dokazano, da so krivoprisežne in naročene. V resnici je občinstvo splošno mislilo, da vlada obtožencev ne bo na novo zasledovala. Zato je v mesecu januarju in februarju vladalo v skromni glenanaarski hiši veliko zadovoljstvo. Prva pomladna dela so se začela kot ponavadi in nobena skrb ni temnila svetlobo, ki je vedno sijala krog te«a mirnega krščanske ;n ognjišča. Tudi Nodlag je bila kot žarek solnca na llo. Počasi je prirastla vsem k srcu in celo gospodinja, ki se je dolgo borila za svojo ponesno, na božični večer tako sirovo strto nadvlado, se je slednjič vdala čarom, s katerimi je najdenka vse začarala. Sinovi niso nikdar odšli na delo in se nikoli vrnili, ne da bi Nodlage prijazno nagovorili ali pobožali. Hčere so bile vse neumne na ctroka. In gospodinja je, kadar je ni nihče videl, dolgo časa osta:ala pri otrokovi zibelki, pripovedujoč mu materinske nezmisli ir vedno končujoč z opombo: To je bila čudna mati, da te je v božični noči položila med živino, ijubček!; Tudi Edmonda Corncrsa je otrok s svojo ljubkostjo popolnoma očaral. Često je hodil v sobo in iz sobe, kjer je ležala njegova zibelka, da ga poboža, in če so ga prinesli k ognjišču, ga je dolgo, dolgo opazoval in se globokovzamislil ter končaval z besedami: »Da, da, prev res je svet dovo'j čuden 1« Toda skrivnost o njegovem rodu je skrbno hranil zase. Dobro je vedel, da bi niti njegova najvišja avtoriteta ne mo;la obvarovati otroka pred takojšnjim in odločnim izgonom iz hiše, če bi le namignil, da je ta lepi otrok hči onega krivoprisežnega Dalyja, ki mu je izkušal s krivo prisego vzeti življenje in ki je poslal poštene može v ječo. Ko je spoznal, da je njegova skrivnost varna, kajti vsa popraševanja v sosednih župnijah niso mogla ničesar dognati o otroku a i njegovih starših, dasi so ljudje vedno govorili o tem, se je cesto sam pri sebi muzal hudi šali, ki jo je bil naredil, in ko je videl svoje hčere, kako božajo otroka, in svoje sinove, kako ga poljubujejo, se je komaj premagal, da ni dejal na tihem: »Ko bi le vedeli 1« Včasih pa mu je upadal pogum, ko je po-»Mlil na vse, kar se je moglo dogoditi pri prihodnji obravnavi, in na značilno namigavanje nesrečne žene: »In ali se ne ziblje vrv za Vas še sedaj?« Slednjič se je približalo pomladno porotno zasedanje in trije možje, Connors, Wallis in Lynch so bili Povabljeni pred sodnijo. To je vzbudilo veliko zacu-Jtenje, a vedno so še mislili, da je to zgolj formalnost. } oztelj je bil zopet državni pravdnik Doherty; prišel je ves ponosen na svojo zrnato nad 0'Connellom v W«vni zbornici in trdno odločen z osbodbo obto- žencev dokazati, da je bila slavna zarota res tako pogubna in globoko vkoreninjena, kot jo je on slikal. Javno zanimanje ni bilo več tako veliko kakor pri prejšnjih obravnavah pred posebno komisijo in za!o ni več tako težil sodnikov in porotnikov oni skrivni, neopredeljivi pritisk javnega mnenja. Obtoženci tega niso za; azili, temveč so prišli pred sodnijo z močnim upanjem v srcu, da je to lc neka zunanjost, ki se mora izvršiti, da se ugodi zakonu. Sam državni pravdnik bo v svojem otvoritvenem govoru priznal, da so nedolžni. Ko so šli v sodno dvorano, da sprejmejo svojo varščino, je Edmond Connors zapazil temno žensko postavo, črno oblečeno in tesno pokrito preko glave s črno ogrinjalko, ki je s!a!a tako blizu ob vratih, da ga je njena obleka nalahno zadela. Stražnik je dozdevno ni videl ali pa je ni hotel odstraniti z mesta, kjer so bile ponavadi samo uradne osebe. Ko se ga je doteknila njena obleka, se jo stare ozrl; ona je bila odgrnila ogrinjalko in prikazal se je bledi obraz in velike, nemirne oči one žene, ki jo je nekoč nagovoril na mostu. Najprej ie vztrepetal ob tem dotiklaju, potem pa mu je reklo neko skrivno čustvo, da ona ni s slabim namenom tukaj. Toda ko so njegove moči začele pešati pod težo ostrih besed obtožnice, ki ga je dolžila morilnih namenov in zarote, so se mu zbledle misli in zopet so se mu vračale v spomin ženine besede: »In ali se ne ziblje vrv za Vas še sedaj?« Popolnoma jih je ustrašilo in zbegalo, da tudi 0'Connell, njihov junak, njihov osvoboditelj, ni prišel; pač pa je bil tu veliki sovražnik Doherty, »šest črev-ljev in tri palce visok in z odločno plemiškim obnašanjem«. Začele so se strašne litanije njihovih zločinov; začeli so se pozivi na verske in politične predsodke; začel se je gladki, dobro naučeni govor, ki je bil toliko strašnejši, ker ga je govoril z brezstrastnim glasom — in žali — tu ni bilo resnega prijatelja, da bi zaklfcal: »Stoj! To ni zakoni« Zagovornika sta se dogovarjala, pogledovala, omahovala, toda da se zajezi ta reka usmrčujoče zgovornosti, je bilo treba neustrašenega. možatega tribuna. Ker ju je strahovalo visoko dostojanstvo državnega pravdnika in njegova oseba, sta se bala stopiti z njim v ožjo dotiko in sta molča'a. In nato so prišle priče k mizi. Navadnemu človeku bi se zdelo neverjetno, da bi še enkrat povabili k pričevanju lopove, ki se jim je popolnoma dokazalo, da nasprotujejo drug drugemu, in ki jih je mešana porota posebne komisije bila zavrgla. Pa so jih vendar. Dogodek pod šatorom v Ratli-clarou, primi mo podpisana listina o umoru, dodatna izpoved, izgotovljena, da utrdi in podpre omajano obsodbo, vse se je zopet lepo vrstilo, dokler se ni Daly obrnil, da dožene istovetnost obtožencev, in v največje začudenje sodnega dvora izjavil, da o Edmondu Con-norsu ne more priseči in da po njegovem trdnem prepričanju teja ni bilo tam. Dalyju je sledil Novvlan, ki je potrdil vsako besedo onega poštenjaka ter končal svoje pričevanje s slovesno izjavo: »Toda tu je en obtoženec, ki ne bi smel biti tukaj in ki je tako nedolžen kakor novorojen otrok. To je Edmond Connors. On se ni niti z besedo, niti z dejanjem udeležil doneraileske zarote.« Tu je bila očividno samo ena pot mogoča. Porotniki se posvetujejo in izroče sodniku neko listino. In Edmond Connors je odpuščen z obtožne klopi, on je — prost. Ko je odhajal z vljudnim, toda dostojanstvenim pozdravom: »Hvala lepa, gospodje!« je občutil, kako se je neka mrzla roka doteknila njegove, On jo je krepko stisuil, kakor bi hotel reči: »Da, ra .urnem. Dolgujem Vam svoje življ'enje, ker sem skrbel za Vašega otroka.« Tak je tisti čudoviti magnetizem, ki se včasih zabliskne iz duše v dušo, te vodi močni tok dobro Razno. Najvciji lovec na miži je postavka. Vsak dan jih polovi do 30. Petrolej. Pred šlirideset leti niso porabili na svetu niti eno tono petroleja na leto, sedaj jih porabijo okoli 47. Brala i&že. »Ali še sedaj nisi dobil dinarja, Janezek?« — »Ne, a moj bratec ga je dobil.« — »Kaj pa sedaj iščeš?« — »Mojega brata.« Dra«a gostilna. Neki gospod je šel iz gostilne, kjer je zelo drago jedel. Pri vratih jo vprašal vratarja: >Povejte mi, gospod, ali se za to tudi kaj plača, če grem ven.« Nevesta, ki bi rada lepo balo poceni, naj kupi srečko za Orlovski stadion. Najfinejšo opravo za spalnico, za katero bo moral dati loterija 100000 kron, bo lahko zadela za 10 Din. Saj je tudi gdč. Ogrin iz Mengša zadela avto, zakaj bi Ti ne lepe oprave. Sreča je pa tem verjetnejša, čim več teh srečk kupiš. Tibetanci proti tobaku. Tibetska vlada je obvestila ameriško vlado, da ne dovoli uvoza tobaka. V obvestilu beremo tole: »Slabi duh tobaka nadleguje bogove ki prebivajo v sveti tibet-ski zemlji, in bi biJ lahko vzrok raznih bolezni pri ljudeh in pri živalih.« Mesto avtomobilov. — Mesto Detroit v Severni Ameriki, kjer so Fordove tovarne avtomobilov in kjer se izdela največ avtomobilov na svetu, silno hitro raste. Leta 1910 je imelo 460.000 prebivalcev, leta 1920 že 994 tisoč, lani pa ie 1,200.000. Sedaj je Detroit četrto meslo po velikosti v Ze-dlnjenih državah; večja so samo še Newyork, Chicago in Piladelfija. Vse prebivalstvo Detroi-ta živi od avtomobilske industrije, tako ali tako. Oče in sin. — »Ali ni grdo, da si se zopet na cesti pretepal I Ali ne. veš, da si iz boljše rodo-vlne in sin dostojnih sta-rišev?« — >Oče, tega mi pa nisi Se nikoli povedal.« Ni treba tako hitro. — Nekdo kliče zdravnika k telefonu. »Kaj je?« — s Gospod doktor, moji ženi se je nekaj straSne-ga pripetilo. Usta ima trdno zaprta in nobena besede ne more spregovoriti.« — >0, gotovo Jo je prijel čeljustni krč.« — »Hvala lepa, gospod doktor, če boste med tednom kaj mimo naa hodili, «e pa prosim ogla- je potreben pri raznih opravilih, toda, ako Eride v roko norcu, divjaku, koliko ran, oliko krvi, koliko nesreč, Ravno tako je tisk prava umetnost in sredstvo za omiko, ako je v poštenih rekah. Kaj pa, ako ga uporablja strasten brezverec, nesramen pohotnež? In žal, da se to pogosto zgodi. Sovražniki božji so naredili take državne postave, da so skoro vse prosto tiska, naj bo laž ali resnica, naj l»o čisto in sramežljivo, ali pa gnusno in nesramno. Zoper vladarja se ne sine nič tiskati, tudi ne zoper državo, da bi se liujskalo na prekueijo in to je tudi popolnoma prav. Toda tiskati se pa sinejo nauki zoper Boga in večne resnice, zoper Cerkev in njene poglavarje, tiskati se sinejo največje laži in gnusne podlosti in nesrasine umazanosti in to se sme tudi svobodno razpeeavati med ljudmi. Nič čudnega torej, če je toliko ljudi nravno zastrupljenih, če je toliko pokvarjenosti. In de se te stvari tako rade primejo celo tistih, ki hočejo pošteno živeti in so poučeni o verskih stvareh, koliko bolj se bodo prijele onih, ki so pokvarjeni ali nepoučeni. Prav zato je treba tudi veliko brati, da človek ve zlasti na tiskane laži, ki jih naleti vsepovsod, pravi odgovor. .Treba je citati mnogo dobrih knjig. In v javno-verskem oziru? Ali ni naravnost kričeča potreba, da vsak katoličan tudi mnogo čita dobre časopise. Vemo namreč, da današnje dni ne dajejo več postav vladarji sami, ampak da je v vseh državah deležno postavodaje tudi ljudstvo po svojih odposlancih. In tu pridejo vmes v olitve. Zakaj od volitev oziroma poslancev Je odvisno tudi, kakšne bodo mnoge postave, ki tičejo cerkveno-versko življenje, recimo: zakon, krščansko šolo, razmerje Cerkve do države in podobno. Kako pa naj katoličani volijo zavedno katoliške može, če niso prepojeni s katoliškim duhom, pa tudi podučenl o dnevnih dogodkih. Podučiti pa se morajo s čitanjem knjig in časnikov. Tako vidiš, dragi fant, du vršiš imenitno dolžnost če sam mnogo čitaš, pa tudi' drugim omogočiš, da čitajo. Zato pojdi in naroči, pa tudi drugim priporoči dobrih knjig in časnikov. Tvoj vaški učitelj. Kaj berem. Cerkveni Glasbenik 1926, št. i., 2. je pravkar izšel s sledečo vsebino: Fr. Fer-jančič: O važnosti dinamike pri petju; Stanko Premrl: Nujno premišljevanje o naši cerkveni glasbi; Anton Jobst: f Fr. Mfglič; Franc Kramar: Kako in kje sem nabiral slovenske narodne pesmi; Iz odbora Cecilijenega društva v Ljubljani: Or-ganistovske zadeve; St. Premrl: Koncertna poročila; Dopisi (iz Moravč, Strug, Tržiča); Razne vesti; Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo: Vodopivčeve, Marove m Jobstove pesmi; Naše priloge, rr Glasbena priloga prinaša dve Josip Ivlemenčičevi velikonočni pesmi za me-feni zbor m orgle. — Cerkveni Glasbenik izhaja kot dvomesečnik in velja celoletno B5 Din, za dijake 20 Din, za Italijo in Av-itnjo 40 Dm, za Ameriko 1 dolar. Posamezni izvod, glasbene priloge se dobe pri »pravm*vu v Ljubljani, Pred škofijo 12. fi Zdravje je list, ki ga izdaja Higienski zavod v Ljubljani. Doslei je izhajal kot priloga Preroda, letos pa je nastopil samostojno pot. Namen lista je ljudstvo poučevati, kako varovati zdrnvje. V bolezni zdravnika klicati je sicer potrebno, toda bolezen pobere mnogo časa, mnogo denarja in mnogo telesnih moči. Ceneje je: varuj si zdravje, da ne zboliš. Prva številka prinaša kratke poučne članke, kako skrbeti za svoje zdravje ter se izogibati bolezenskih kali. List izhaja vsak mesec, stane 30 Din ter se naroča na naslov: Uprava »Zdravja«, Zalošta cesta št. 2, Ljubljana. Jugoslcvarski obrtnik prinaša v prvi letošnji številki članke: Protidraginjski zakon, Napoved osebne dohodnine, Jubilej veleindustrijca (J. Žabkarja), Francu Ce-rarju v slovo, Gibnnje cen v veletrgovini od 1. 1923. v primeri s cenami leta 1913,, Novice za obrtnike. Jugoslov. obrtnik izhaja enkrat na mesec, stane 25 Din ter se naroča v Ljubljani, Komenskega ulica št. 12. Obrtnikom dobro urejevani list najtopleje priporočamo. Narodni gospodar prinaša v prvi številki naslednje članke: Odmetniki kmet-skega stanu (piše dr. Korošec). Članek se obrača proti tistim škodljivcem kmetske-ga stanu, ki zahtevajo v hranilnicah vi- soke obresti za svoje vloge. Kmetje, ki morajo iskali posojil in takih je danes vedno več, morajo zato plačevati silno visoke obresti, ki jih ne zmorejo. Posledica 1 je propadanje. A. Kralj piše o 25 letnici I Zadružne zveze, dr. J. B. o visoki ob-I restni meri, s katero se je razvilo novo-j dobno ederuštvo, dr. A. M. biča ona zadružna nadzorstva, ki se za poslovanje v zadrugi nič ne brigajo. Razne gospodarske novice poživljajo cel list. Vsem našim zadružnim odbornikom prav toplo priporočamo, da Narodnega gospodarja vneto čitajo, ker bodo iz njega za svojo gospodarsko izobrazbo veliko pridobili. Časopis imajo na razpolago vse zadruge, naroči pa se lahko tudi pri Zadružni zvezi v Ljubljani in stane 25 Din. Priporoča se PRVI SLOVENSKI ZAVOD Vza^mna zavarovalnica LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 17 ki i« edini le vrste! — Podružnic« T CELJU, Breg It. 33 — ZAGREB, Hacelnova nlica 12 — SARAJEVO, Koroščera ulic« 15 ia r SPLITU, ulica XL puka. Naprodaj je HIŠA s 5 prostori, inalo vrta, hlev, ob cesti in X ure od kolodvora, r Sp. Gamelfnnh 22, p. St. Vid n. Lj. Gospa! Tudi |oz Vam priporočam to milo z znamko »GAZELA". Mole perilo st kar blešči, gotovo sem pa tudi le zdavnaj. Tudi Vi bosle dosegli lo z uporabo .GAZELA"- mila GAZtlU >i I LO Stev. b »DOMOLJUB« 192« Strm 77 Nocllag, Povest irskega dekletu. X. poglavje. Polnočna prisega. l'ora7. vlade pri teh polpolitičnih, polsocialnih obravnavali je bil tako velik in popoln, da so splošno smatrali novo obravnavo proti obtožencem, ki so jih proti poroštvu bili izpustili, za zgolj formalnost. Razen te^a je vera v velike 0'Connellove pravniške zmožnosti, ki so se tako lepo izkazale pred posebno komisijo, ustvari.a upanje, ki se je v javnem mnen/ju povzpelo do gotovosti, da ne bo mogla nobena porota, naj vlada še tako pritiska nanjo, nikogar obsoditi na pdlagi vadniških izjav, o katerih je že bilo dokazano, da so krivoprisežne in naročene. V resnici je občinstvo splošno mislilo, da vlada obtožencev ne bo na novo zasledovala. Zato je v mesecu januarju in februarju vladalo v skromni glenanaarski hiši veliko zadovoljstvo. Prva pomladna dela so se začela kot ponavadi in nobena skrb ni temnila svetlobo, ki je vedno sijala krog tega mirnega krščanske ;n. ognjišču. Tudi Nodlag je bila kot žarek solnca na tla. Počasi je prirastla vsem k srcu in celo gospodinja, ki se je dolgo borila za svojo ponosno, na božični večer tako sirovo strto nadvlado, se je fladrjič vdaia čarom, s katerimi je najdenka vse začarala. Sinovi niso niktlar odšli na delo in se nikoli vrnili, ne da bi Nodlage prijazno nagovorili ali pobožali. Hčere so bile vse neumne na otroka. In gospodinja je, kadar je ni nihče videl, dolgo časa osta ala pri otrokovi zibelki, pripovedujoč mu materinske nezmisli ir vedno končujoč z opombo: »To je bila čudna mati, da te je v božični noči položila med živino, ljubček!. Tudi Edmonda Coincrsa je otrok s svojo ljubkostjo popolnoma očaral. Cesto je hodil v sobo in iz sobe, kjer ie ležala njegova zibelka, da ga poboža, in če so ga prinesli k ognjišču, ga je dolgo, dolgo opazoval in se globoko<.zamislil ter končaval z besedami: »Da, da, prev res je svet dovolj čuden k Toda skrivnost o njegovem rodu je skrbno hranil zase. Dobro je vedel, da bi niti njegova najvišja avtoriteta ne mo^Ia obvarovati otroka pred takojšnjim in odločnim izgonom iz hiše, če bi Ie namignil, da je ta lepi otrok hči onega krivoprisežnega Dalyja, ki mu je izkušal s krivo prisego vzeti življenje in ki je poslal poštene može v ječo. Ko je spoznal, da je njegova skrivnost varna, kajti vsa popraševanja v sosednih župnijah niso mogla ničesar dognati o otroku a i njegovih starših, dasi so ljudje vedno govorili o tem, se je cesto sam pri sebi muzal hudi šali, ki jo je bil naredil, in ko je videl svoje hčere, kako božajo otroka, in svoje sinove, kako ga poljubujejo, se je komaj premagal, da ni dejal na tihem: >Ko bi le vedeli!« Včasih pa mu je upadal pogum, ko je po-mislii na vse, kar se je moglo dogoditi pri prihodnji obravnavi, in na značilno namigavanje nesrečne žene: »In ali se ne ziblje vrv za Vas še sedaj?« Slednjič se je približalo pomladno porotno zasedanje in trije možje, Connors, Wallis in Lynch so bili povabljeni pred sodnijo. To je vzbudilo veliko začudenje, a vedno so še mislili, da je to zgolj formalnost. ; oztelj je bil zopet državni pravdnik Doherty; prišel je ves ponosen na svojo zrnato nad 0'Connellom v o*nvni zbornici in trdno odločen z osbodbo obto- žencev dokazati, da je bila slavna zarota res tako pogubna in globoko vkoreninjena, kot jo je on slikal. Javno zanimanje ni bilo več tako veliko kakor pri prejšnjih obravna\ah pred posebno komisijo in zalo ni več tako težil sodnikov in porotnikov oni skrivni, ncopredeljivi pritisk javnega mnenja. Obtoženci tega niso za; azili, temveč so prišli pred sodnijo z močnim upanjem v srcu, da je to le neka zunanjost, ki se mora izvršiti, da se ugodi zakonu. Sam državni pravdnik bo v svojem otvoritvenem govoru priznal, da so nedolžni. Ko so šli v sodno dvorano, da sprejmejo svojo varščino, je Edmond Connors zapazil temno žensko postavo, črno oblečeno in tesno pokrito preko glave s črno ogrinjalko, ki je siala tako blizu ob vratih, da ga je njena obleka nalahno zade'a. Stražnik je dozdevno ni videl ali pa je ni hotel odstraniti z mesta, kjer so bile ponavadi samo uradne osebe. Ko se ga je doleknila njena obleka, se je stare ozrl; ona je bila odgrnila ogrinjalko in prikazal se je bledi obraz in velike, nemirne oči one žene, ki jo je nekoč nagovoril na mostu. Najprej je vztrepetal ob tem dotiklaju, potem pa mu je reklo neko skrivno čustvo, da ona ni s slabim namenom tukaj. Toda ko so njegove moči začele pešati pod težo ostrih besed obtožnice, ki ga je dolžila morilnih namenov in zarote, so se mu zbledle misli in zopet so se mu vračale v spomin ženine besede: In ali se ne ziblje vrv za Vas še sedaj?« Popolnoma jih je ustrašilo in zbegalo, da tudi 0'Connell, njihov junak, njihov osvoboditelj, ni prišel; pač pa je bil tu veliki sovražnik Doherty, »šest črev-ljev in tri palce visok in z odločno plemiškim obnašanjem«. Začelo so se strašne litanije njihovih zločinov; začeli so se pozivi na verske in politične predsodke; začel se je gladki, dobro naučeni govor, ki je bil toliko strašnejši, ker ga je govoril z brezstrastnim glasom — in žali — tu ni bilo resnega prijatelja, da bi zaklfcal: »Stoj! To ni zakon k Zagovornika sta se dogovarjala, pogledovala, omahovala, toda da se zajezi ta reka usmrčujoče zgovornosti, je bilo treba ne-ustrašenega: možatega tribuna. Ker ju je strahovalo visoko dostojanstvo državnega pravdnika in njegova oseba, sta se bala stopiti z njim v ožjo dotiko in sta molča'a. In nato so prišle priče k mizi. Navadnemu človeku bi se zdelo neverjetno, da bi še enkrat povabili k pričevanju lopove, ki se jim je popolnoma dokazalo, da nasprotujejo drug drugemu, in ki jih je mešana porota posebne komisije bila zavrgla. Pa so jih vendar. Dogodek pod šatorom v Rath-clareu, primerno podpisana listina o umoru, dodatna izpoved, izgotovljena, da utrdi in podpre omajano obsodbo, vse se je zopet lepo vrstilo, dokler se ni Daly obrnil, da dožene istovetnost obtožencev, in v največje začudenje sodnega dvora izjavil, da o Edmondu Con-norsu ne more priseči in da po njegovem trdnem prepričanju te?a ni bilo tam. Dalyju je sledil Nowlan, ki je potrdil vsako besedo onega poštenjaka ter končal svoje pričevanje s slovesno izjavo: »Toda tu je en obtoženec, ki ne bi smel biti tukaj in ki je tako nedolžen kakor novorojen otrok. To je Edmond Connors. On se ni niti z besedo, niti z dejanjem udeležil doneraileske zarote.« Tu je bila oči vidno samo ena pot mogoča. Porotniki se posvetujejo in izroče sodniku neko listino. In Edmond Connors je odpuščen z obtožne klopi, on je — prost. Ko je odhajal z vljudnim, toda dostojanstvenim pozdravom: »Hvala lepa, gospodje!« je občutil, kako se je neka mrzla roka doteknila njegove. On jo je krepko stisnil, kaitor bi hotel reči: »Da, ra umem. Dolgujem Vam svoje življenje, ker sem skrbel za Vašega otroka.« Tak je tisti čudoviti magnetizem, ki bo včasih zabliskne iz dnSe v dušo, 8* vodi močni tok dobro- Razno. Največji lovcc na miži je postovka. Vsak dan jih polovi do 30. Petrolej. Pred šlirideeet leti niso porabili na svetu niti eno tono petroleja na leto. sedaj jih porabijo okoli il. Brala išče. >AIi še sedaj nisi dobi) dinarja, Janezek?« — >Ne, a moj bratec ga je dobil.« — »Kaj pa sedaj iščeš?« — »Mojega brata.« l>ra«a gostilna. Neki gospod je šel iz gostilne, kjer je zelo drago jedel. Pri vratih je vprašal vratarja: »Povejte mi, gospod, ali se za to tudi kaj plača, če grem ven.« Nevesta, ki bi rada lepo balo poceni, naj kupi srečko za Orlovski stadion. Najfinejšo opravo za spalnico, za katero bo moral dati loterija 100000 kron, bo lahko zadela za 10 Din. Saj je tudi gdč. Ogrin iz Mengša zadela avto, zakaj bi Ti ne lepe oprave. .Sreča je pa tem verjetnejša, čini več teh srečk kupiš. Tibctami proti tobaku. Tibetska vlada je obvestila ameriško vlado, da ne dovoli uvoza tobaka. V obvestilu beremo tole: »»Slabi duh tobaka nadleguje bogove ki prebivajo v sveti tibet-ski zemlji, in bi biJ lahko vzroik raznih bolezni pri ljudeh in pri živalih.« Mesto avtomobilov. — Mesto Detrort v Severni Ameriki, kjer so Fordove tovarne avtomobilov in kjer se izdela največ avtomobilov na svetu, silno hitro raste. Leta 1910 je imelo 460.000 prebivalcev, leta 1920 že 994 tisoč, lani pa že 1,200.000. Sedaj je Detroit četrto mesto po velikosti v Ze-(1 in jenih državah; večja so samo še Newyork, Chicago in Filadelfija. Vse prebivalstvo Detroi-ta živi od avtomobilske industrije, tako ali tako. Ože in sin. — »Ali ni grdo, da si se zopet na cesti pretepal I Ali ne. veš, da si iz boljše rodo-vfne in sin dostojnih sta-rišev?« — »Oče, tega mi pa nisi &e nikoli povedala. Ni treba (ako hitro. — Nekdo kliče zdravnika k telefonu. »Kaj je?« — % Gospod doktor, moji ženi se je nekaj strašnega pripetilo. Usta ima trdno zaprta in nobene besede ne more spregovoriti.« — »O, gotovo Jo je prijel čeljustni krč.« — »Hvala lepa, gospod doktor. Če boste med tednom kaj mimo naa hodili, ae pa proaim ogla* 8t. Frančišek ABiški. J,etos j« 700 le4, odiknr je umrl »v. Frančišek Asiški. Italija se pripravlja na proslavo tega spomina kot na največji narodni praznik. Izdali bodo tudi spominske ouun-ke po '20, 40 in 80 cen_-(esimov ter po 1 liro 25 centesimov in 5 lir. Dva dolarja ra eno bc-fcedo! Pisateljem in pesnikom se uavadno slabo godi in so prišli tozadev-no že kar v pregovor. So pit izjeme; tako na primer na Angleškem in v Ameriki. Ni čudno, saj pišejo za dvesto milijonov ljudi, ki govorijo angleško i ti ki so med najbogatejšimi na svetu. Vendar so pa svole, ki jih nekateri zaslužijo, tako velike, da se moramo kar čuditi. Najbolje pla-Sani pisatelj sveta je angleški romanopisec Cai-lie; za vsako besedo, ki io napiše, dobi dva dolarja; na leto zasluži 120 tisoč angleških funtov, po naše !!3 milijonov dinarjev. Nemškemu cesarju je plačal neki ameriški list za vsako besedo 1 dolar. Dohodke pisp-I lja Barrieja cenijo na 1t mili ionov dinarje* na leto. dohodke Well8a na ČtJBOO.OOO dinarjev, dogodke S a\va na ravno toliko, dohodke BennePa pa .-'.'•io na 4.400.000 dinarjev. Ko je bi! znani Lloyd George v Ameriki, ie dobil za vsako vrstico, pri kateremkoli časopi.-u je hotel, en funt = 275 '''irirjev. \'rstice v ame-ri*'-ih 1 i^-*so zelo o/":e, in če je le eno uro narekov:'!, je z:s'už:l že celo premoženje. Seda i pa po-gl" mo našo revšf i"ol n'n je poročni dar, — Hčerka ameriškega mi-i;jonarja Vanderbilta se js pred kratkim porofa. Kiij'HednejŠP in naifco-«pi'."jSc družine so b'e povabljene. Kakšna je morala biti družba, se vidi že iz lega, da je dobila nevesta za tri milijon« dolarjev poročnih daril. Prostori, v katerih je vršila poročna pojedina, »o bili seveda kar mirazkošneje opremljeni, s''ino cvetlice so stale več tisoč dolarjev. Krožniki in sklede, noži in vilice in žlice, vse jo bilo iz či-»lega zlata. Samo enkrat. — Tujec stoji ob strašnem prepadu iu gleda vanj. Ali jo tukaj že kdo dol pa-vpraša domačinu. >0. da. io večkrat kdo, Pa vsak samo enkrat.t: Se spozna. Oče: >No, kako se ti dopade blago ra novo obleko?« — Ze-!«po je, oče.« — >Saj ne plednS pravo stran, kako jnoreS polem reči, da je blago lepo?« —• -.Ta, oče, siii jo dobim jaz šele ie-doj, ko je obrnjena,« liotnot, ljubeča pomoč In božansko-človeško sočutjo. Connors je preživel dan s tem, da je stiskal roke svojim prijateljem in sprejemal častitke od svojih dragih. Kajti tukaj so bili prijatelji vsoh obtožencev in kakor je bila ono skupna zadeva, tako je bila to skupna zmaga. Ostal je še v mestu, (lasi je želel oditi domov v svoj mali paradiž mod črnimi gorami. Čutil sc je dolžnega svoji časti, da počaka in deli gotovo veselje slavne oprostitve z onimi možmi, s katerimi je skupaj sedel ramo ob rami na zatožni klopi. Toda ko so začele padati večerne sence in ni bilo še nobene vesti iz sodnijskega poslopja, je sklenil izvleči običajni irski voz. nastljan s slamo in pokrit s plahto, v kakršnih so se kmetje že večkrat vozili okrog, in se je pripravil za nočno pot domov. Donal, njegov najstarejši sin, ie ravno obrnil konje iz mesta, ko ga zaustavi divje kričanje. Mogla bi počakati in iti z njimi domov, je dejal starec. Nekateri od množice so se približali. Toda njihovi obrazi niso žareli zmagoslavja, temveč bledeli velikega strahu. Kaj je? Kako se je izteklo? jc vprašal starec. •\Vallis je oproščen, Lvnch obsojen na vislice,-: se je glasil odgovor. Bog se nas usmili! je vzdihnil starec. Komaj ena ped je med življenjem in grobom. Množica se je razšla in oče in sin sta se odpeljala pod zvezdna!im nebom. . Že pred eno uro. Kaj ne vidiš starega gradu Ballimona tam gori na griču?. Saj res. V eni uri sva v Mallouu. In koliko je sedaj ura?; Med tremi in štirimi zjutraj, menim, je odgovoril oče. Kmalu se bo zdanilo.-. »Strašno je mrzlo., je dejal sin, oskrnivši konja. Zakaj niste ust ivili pred gostilno? Vsakdo bi ponoči potrsboval kapjice pijače. Starec je molčal. Prilika ni bila ugodna. Toda odločil se je, da svoj načrt mora izvršiti. Donal!-. >Kaj? Nekaj ti moram povedati, kar mi je na srcu. Ali nisi danes v soJriiji ničesar zapazil?« > Ničesar razen navadne malopridnosti in slepar-stva. Vesel sem, da smo opravili s sodniki, porotniki in ovadniki. To je starca ovrlo: toda stisnil jc obrvi in nadaljeval : Ali nisi zapazil Dalyjcvoga in Nosvlanovega pričevanja? Sem, je odgovoril Donal hladno. >Morda Je milost božja vendarle zadela tadva lopova ali pa sta podkupljena.^' >Tako je!- je vzkliknil starec veselo. >Daly je bil podkupljen.:: >Nisem mislil, da se veliko ukvarjate s takimi rečmijC je dejal Donal pol v šali, pol nevoljno. >In cena je morala biti precej velika, da je nagnila taka dva sleparja, da sta govorila resnico.« . . >Nef Je odvrnil oče, >- temveč prav majhna in Bog jo je posla!.« b - Veseli me, da so nam Vas pustili. Toda pri vsem, kar je svetega, jaz bi rajši visel, kot se dotelcnil dlani teh izdajavcev vere in dežele.« Znamenja so postala še neugodnejša, toda starec se je bil odločil. »Donal, ali znaš hraniti skrivnost?c ' Ali ste kdaj zapazili, da sem izblebetal, kar sie mi zaupali?« »Ne. In to je tudi vzrok, da ti hočem nekaj povedati, cesar bi ne razodel nobenemu živemu človeku razen duhovniku in tebi.« >T°bo1Fe,,° skrivnost! Ali boste morda celo zahtevah, da prieežem?« >Da, dasi mi beseda takega sinu, kakršen si ti bil, Donal, toliko velja, kakor da poljubiš evangelij. Ustavi konja za trenutek! Donal jo nategnil vajeti in voz se je ustavil na majhnem mostu, ki je peljal preko deročega potoka. ; Kje si?: je vprašal starec, tipaje po sinovi roki kakor nekdaj slepi očak. ORZEK N NJEGOVO BURKAJTO ŽIVLJENJE XI. Ogenjžrl kihne in prizanese Storžku, ki potem reSi smrti prijatelja Harlekina. Lutkar Ogenj žrl (tako mu je bilo ime) jc izgledal res grozno — kaj bi zanikal — posebno radi one črne brade, ki mu je pokrivala kakor predpasnik oprsje in noge, a v svojem srcu pa le ni bil hudoben človek. Ko so mu prinesli ubogega Storžka in je videl, kako brca na vse žive in mrtvo in kriči: Nočem umreti! Nočem še umreti! , ga je zgrabilo in ganilo in, dasi se je dolgo zadrževal, končno ni mogel drugače in je kaj zvočno — kihnil. Po tem kihu je postal Harlekin, ki je bil dotlej ves pobit in potrt ko vrba žalujka, zoet vesel, nagnil se je k Storžku in mu zašepetal: Dobro znamenje, bratec! Lutkar jc kihnil, kar jo znak. da je ginjen od sočutja. Rešen si gotovo. Treba je vedeti: medtem ko navadni ljudje, če sočustvujejo s kom, jočejo ali vsaj brišejo oči kot da bi jokali je Ogenjžrl vselej, ko je bil resnično ginjen, — kihnil. Tako ali tako, samo da pridejo srčna čustva do izraza. Potem ko je kihnil, je lutkar, skušajoč biti še osoren, zavpil nad Storžkom: >Nehaj se jokati! Tvoj javk mi je povzročil neko cviljenje tu notri na dnu želodca ... čutim nekak krč, ki ine skoraj, skoraj... Ačih! ačih! je kihnil še dvakrat. ■Bog pomagaj! je želel Storžek. • Bog lonaj! In tvoj oče in tvoja mati sta še živa?: ga je prašal Ogenjžrl. >Očka je, mame pa nisem nikoli poznal. •Kdo ve, kako žalosten bi bil tvoj stari oče, če bi te vrgel i a žareče oglje! Ubogi starček, smili se mi!... Acih, ačih, ačih...« je znova trikrat kihnil. >Bog pomagaj!, je želel Storžek. : Bog lonaj! Sicer sem tudi jaz pomilovanja vreden, ker, kakor vidiš, nimam več' drv, da bi mogel do dobra speči mrkača na ražnju, in ti, kar je res je res, bi mi v tem slučaju prav prišel. A sedaj sem ganjen in se te usmilim. Namesto tebe naložim na oglje po(l razenj kako lutko iz moje gledališke družbe... Hej, zandar!:: Na ta klic sta se — en dva tri pojavila dva žan-darja-olentarja1,« dolga dolga, suha suha, s etrolej-kinim senčnikom na glavi in z bridko sabljo v roki. Lutkar jima je naročil s hripavim glasom: > Zgrabita mi onega Harlekina tamle, dobro dobro ga zvežita in vrzita ga na ogenj, da bo gorel. MoJ mrkac mora biti dobro pečen k Predstavljajte si ubogega Harlekina! Tolika groza ga je prevzela, da so se mu noge upognile in je teleb-nil na trebuh po tleh. 1 Polentar ie lesen meSalnik za kuhanje polente (Ko-bariški kot). Storžek se je ob tem mučnem prizoru vrgel lutkarju pred nogo in bridko jokajoč in zalivajoč slednjo dlako predolge brade z grenkimi solzami, je začel moledovali s i rosečim glasom: »Usmilile se gospod Ogenjžrl 1.. >Tu ni gospodovf< je odvrnil trdo lutkar. »Usmilite se, gospod svetnik!...« »Tu ni svetnikov!« ..Usmilite se, gospid dvorni svetnik!... •Tu ni dvornih svetnikov!« •^Usmilite se, gospod minister!... Ko se .ie slišal lutkar imenovati ministra, so se mi ustne zaokrožile in kar naenkrat je postal bolj človeški in bolj dostopen in rekel je Storžku: >No, naj bo. Kaj pa bi rad?-: Za ubogega Harlekina vas prosim k Tu ne pomaga nobena prošnja. Če sem priza-nesel tebi, mora pač on na ogenj, ker moj mrkač mora biti dobro pečenk ("o je tako,«: jc divje zavpil Storžek, snel z glave čepico iz kruhove sredice in jo vrgel na tla — »če je tako, potem vem, kaj je moja dolžnost. Naprej, gospoda žandarja! Zvežita me in me vrzita v plamen! Ne, jie bilo bi pravično, če bi moral ubogi Harlekin, moj dobri prijatelj, umreti zame!...« Ob teh besedah, i/.govoril jih je z visokim glasom in krepkim poudarkom, so zajokale vse lutke, ki so bile navzoče. Celo žandarja-polentarja sta se drla ko dva ostavljena kozlička. Ogenjžrl je ostal spočetka trd in mrzel kakor kos ledu, a pozneje se je začel tudi on mehčati in kiliati. In ko je štirikrat, petkrat kihnil, je ginje.i razširil roke in rekel Storžku: >Ti si res krasen dečko! Pridi in poljubi me! Storžek je koj skočil, splezal ko veverica po lutkarjevi bradi in mu priiisnil na konec nosa krepek poljub. Storžek je »plezal ix> lutkarjevi bradi ;Jeli pomiloščenje gotovo?« je vprašal ubogi Harlekin z glasom, ki se je komaj slišal, ker je bil tenek ko nit. jGotovo je!.: je odgovoril Ogenjžrl, vzdihnil in nadaljeval, kimajoč z glavo: »Treba je potrpljenja! Naj bo, nocoj se vdam v božjo voljo in pojem napol siroveja mr' ača, a drugič, gorjS, kogar zadene!.. .:< Ko so zvedele lutke o pomiloščenju, so stekle vse na oder, f rižgale žarnice in bločnice ko pri slavnostni predstavi in začele so skakali in plesati in so skakale in plesaie do belega dne. Bogi>.(» Am«i.-i.Kii. Amerika — to se j>ra\ i Zc-<1 in jene diža>e v Seurrni Ameriki — nakoplje 55 odistciiiov vse v "i-ie rude na svetu, nnpravi 01 odstotkov surovega i.loža, 00 odstotkov jekla, pridobiva 01 c tBtoikov bakra, 02 odstotkov pe-treleji, -13 o:UloUov premoga. 5'2 odstotkov lesa, 42 odstotkov fosfatov (za gnojila), 80