Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za cele leto predplačan 15 fld., xa pol leta 8 fld., za četrt l*ta i fld„, sa jodea mesec 1 gld 40 hr. v V administraciji prejeman velja: |> K* celo leto 12 fld., za pol le'.a 6 fld., za četrt leta 3 fld., za jeden mesec 1 fld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr. Vredniitva tel Naročnino —j— i■ ■ aa ■• 11 i 11 i i asi čisto drugače, seve čisto napačno, ker prav ima samo „Rodoljubov" člankar, kajti naši liberalci so vseskozi izobraženi in učeni. Tak način razlaganja pa je tudi sila preprost. »Rodoljubov" člankar dela nekako tako, kot v znanem dovtipu lovec, ki hoče, Jda ujame leva, dejati v reto celo Saharo in jo presevati tako dolgo, da odpade ves pesek in ostanejo v reti samo še levi. j J Skušajmo po metodi „Rodoljubovega" član-karja rešiti par vprašanj. Kako so nastale hiše? Več kamnov in opek sprijelo se je skupaj. Kako so nastali »Rodoljubovi" članki? Več besed brez smisla se je združilo i. t. d. Mi »duševno inferijorni klerikalci" z veliko pozornostjo in globokim spoštovanjem stojimo ob vznožji te gorostasne učenosti in ji z začudenjem zremo v sivi vrh, krit z večnim snegom in ledom. Zopet moramo poudarjati, da to ni morda šala, češ, da so člankarju »Rodoljuba" navzlic poletnej vročini zmrznili možgani. Ne, marveč prepričani smo, da ljudje, ki pišejo tako učeno, kot pišejo pri »Rodoljubovih", res smejo očitati drugim nevednost. Od takih modrijanov pa si jo tudi damo očitati prav ravnodušno ! ________. posvetovanja rumunskih državnih in deželnih poslancev o stališču, ki naj je zavzemajo napram osrednji vladi v parlamentu. Posvetovanje se je za sedaj prekinilo do 3. julija z zmago zmernejih, državnozborski desnici zvestih poslancev in vspre-jeta je bila naslednja resolucija: Zbrani državni in deželni poslanci rumunske narodnosti v Bukovim izjavljajo, da hočejo tudi nadalje vztrajati na avtonomistiškem stališču. Pričakujejo pa, da zavzame vlada nasproti bukovinskim Rumunom ono stališče, kakor je označeno v ustavnopravno zajamčeni enakopravnosti narodov. Izražajo ob enem obžalovanje in grajo nad postopanjem lokalne vlade, ki se nikakor ne strinja z označenimi načeli, in sklenejo storiti vse primerne korake, da preneha ta neznosni, za rumunski narod v Bukovim škodljivi in miru v deželi nevarni položaj. — Osrednja vlada se bržkone tudi na to izjavo ne bo ozirala dosti več, kakor na številne enake izjave jugoslovanskih zastopnikov. Poslanec M. Pfeifer in nemški nacijonalci. Nemški poslanec Pfeifer v češkem deželnem zboru je moral odložiti svoj mandat, ker so tako hoteli nemški nacijonalci. Na volilskem shodu v Rumburgu se je vsprejela z 31 proti 30 glasovom resolucija, v kateri se izreka poslancu zahvala in ga pozi vije, da odloži mandat, ki ga uživa »po milosti čeških poslancev«. Dolgo časa so poskušali ti kričači, kako bi dovedli vse ostale nemške deželne poslance do enakega koraka, kakor so ga storili nacijonalni poslanci. Sedaj, kakor se kaže, so iznašli pravo sredstvo- Zbobnali so na volilski shod toliko svojih somišljenikov, da so lahko prodrli s svojim naklepom. Morda se jim to sredstvo obnese tudi pri ostalih nemških poslancih, ako ne bodo imeli bolj trde kože, kakor odstopivši posl. Pfeifer. »Na dan z obstrukcljo /« Ta klic odmeva sedaj po nemško-nacionalnih krogih, in vzkliknil ga je, kakor pravijo, prvi posl. dr. Pommer. Ti kričači so namreč izdali parolo, da nagodba ne sme biti uveljavljena s pomočjo »pravih« ljudskih strank. Niti do glasovanja ne sme priti v zbornici. Vlada lahko oktroira nagodbene predloge, toda posredovanjem ljudskih zastopnikov ne sme priti v veljavo. Treba je brezobzirne obstrukcije in z njo preprečiti vse vladne nakane. — S tem nemški nacijonalci pač niso povedali nič novega, saj je itak že dovolj znana njih taktika in je vse nanjo pripravljeno. Nova francoska vlada je sedaj definitivno sostavljena in Bicer malo drugače, kakor se je prvotno glasila lista, ki jo je po poročilih listov so-stavil Waldeck Rousseau. Pred vsem ni prevzel portfelja finančnega ministra senator Poincare, katerega sedaj sploh ni v ministerstvu, marveč poslanec Caillaux, poljedelstvo je prevzel Jean Du-puy, javna dela Baudin in naselbine mestoGueysse-a, ki je moral v zadnjem hipu odreči svoje sodelovanje, poslanec Decrais V sedanjem francoskem kabinetu sedi devet novih in dva stara moža, ki sta: zunanji minister Delcasse in naučni minister Leygues. — Novi kabinetni načelnik Waldeck-Rousseau, protikandidat Faureov za predsed- Polžar, (Gorska idila. — Spisal Fr. Koflan.) (Dalje.) Oleži so pisali, da bi ga bila rada videla še pred smrtjo, da mu je zapustila vse in uredila vse, pa da so jej zvonili s tremi in jo pokopali na slovesnejši način z biljami in z dvema gospodoma . .. In še to popoldne je bilo naneslo tako . . . Čakaj! Zakobilkarjeva Jera, ki je bila dvajset let starejša kot Oleža in imela Zakobiljekom na pol podrto kočo b par polji in travniki na okrog, je delala butarice pod rebrom. »No Oleža!« mu je dejala. »No!« je odgovoril Oleža, ki ni bil gostobeseden. »Kam pa, kam?« ga je vprašala Jera, ki je — baš nasprotno — govorila rajši preveč, kot premalo. »Prekelj menim nasekati!« »Tako, tako ! Boš morda hiSo zidal in prekelj potreboval ? Hm! Saj jo boš lahko, ko je bila Meta bogata in ti je zapustila vse ...« niško mesto, je republikanec od nog do glave vendar je glede načel precej podoben kameleonu, le z monarhističnimi, rojalističnimi in nacionalističnimi načeli se ni maral nikdar sprijazniti. — Vojni minister Gallifet je popularen, 69 let stari general; služiti hoče večini, ustavi in zakonu in pravi, da armada dandanes preveč govori, da se treba strogo ravnati po razsodbi kasacijskega dvora in kaznovati provzročitelje Dreyfusove alere. — Jean Lanessan, minister za mornarico, je bil izpočetka mornariški zdravnik in pozneje guverner za Indo-Kitaj. V zbornici sedi še le dve leti, vendar pravijo, da ima precej izkušenj. — Poljedelski minister Jean Dupuy je glavni urednik »Petit Parisien« in senator, toda kot tak se dosedaj ni odlikoval. O njem je samo to znano, da je republikanec z dušo in telom. — Minister za pravosodje Monis je odvetnik, v senatu član skrajne levice in strasten zagovornik revizije Dreyfusove afere. — Nekaka politična ničla je finančni minister Caillaux, 37 let stari mož, ki je bil že parkrat minister. V zbornici je pripadal progresistom, v političnem oziru pa ta novi minister ni ne sooijalist ne reakcijonar, vnet je le za napredek in red v državi. — Novi minister za kolonije Albert Decrais je v 61. letu in je bil v letu 1886 poslanik na Dunaju, pozneje pa v Londonu. Izprva je bil odvetnik. V zbornici je govoril rad o zunanji politiki. — Ker sta Delcasse, zunanji minister, ter Leygues, naučni minister, stara moža, preostajata le še dva radikalna socijalista. Prvi je Aleksander Millerand, ki je prevzel trgovinski portfelj. Ta mož je po svojem poklicu odvetnik in urednik listov »Justice«, »Petit Republique Francaise« in in »Lanterne«. V zbornici je vneto zagovarjal zahteve socijalnih demokratov in zvezo mej soci-jalisti in republikanci. Sedaj pravi, da se bo iz-nova potrudil za dosego premirja mej republikanci, da se skupno s socijalisti postavijo v boj proti sovražnikom republike. — Še odločneji so-cijalist je Piere Baudin, izobražen je pa samo v znani socijalistiški oliki. Akademične izobrazbe mu manjka popolnoma. V letu 1896 je bil izvoljen za predsednika socijalistiškemu zastopu — pariškega mesta. Kakor prvemu tudi njemu precej nese vodstvo v socijalno demokratiški stranki. — Ako posnamemo to, kar smo povedali o novih možeh, vidimo, da so Waldeck-Rousseau, Monis in Decrais zmerni, ostali pa radikalni republikanci, le poslednja dva sta radikalna socijalista. Umevno je, da s tako vlado ne morejo biti zadovoljni katoliški prebivalci, pa tudi somišljeniki Meline-jevi, nacijonalisti in del socijalistov ni zadovoljen z novimi možmi, vsled česar se že danes lahko z vso gotovostjo trdi, da ta vlada ne bo doživela najdaljše dosedanje dobe 27 mesecev, kakor jo je doživelo Freycinetovo ministerstvo, in da je tudi negotovo, da bi se vzdržalo dosedaj povprečno dobo petih ali šestih mesecev. Jtazmere na Balkanu so z vsakim dnem bolj napete, ker je le preveč nagromadenega opasnega netiva. To je zopet pokazal zadnji dogodek na srbsko-turški meji in iznova opomnil -.»...u niTrT-a-iTTiTs i gSBH 1 1 1 B8B -----i—"' »E, ni veliko, da bi —« se je branil Oleža. Ni vedel, kako bi ravno končal. »Je, je!« je trdila Jera trmoglavo. Oleža se ni več mnogo branil. Samo smejal se je tako pred se. »I!« Precej mu je palo na misel, da zna Jera kaj dobro sukati jezik. Oleža je kako reč kaj hitro opazil. Res! In njemu — baš nasprotno — jezik kar otrpne in beseda zamrzne, kadar hoče povedati katero. Glej 1 Vendar Oleža tedaj še ni imel časa, da bi premislil najprej: ali bi mogla Jera nadomestiti ta nedostatek pri njem, potem: kako bi se to naredilo. No, govoril pa Oleža navadno ni poprej, predno je vsako stvar dobro premislil. Ilm! Tisto popoldne je prišel baje dvakrat vodo pit nižje doli v grapo, kjer je sedela Jera. »Tako sem žejen danes, ne vem —« in namesto da bi končal, je rajši hitro pokleknil na oba kolena in jel srebati počasi in globoko. »Saj ni baš tako vroče!« se je čudila Jera in pristavila nagajivo : »E, Oleža, preveč si priden in preveč se ženeš ...« Priloga 143. štev. »Slovenca" dn6 24. junija 1899. merodajne kroge, naj obračajo na Balkan vendar nekoliko večjo pozornost, ako nočejo, da izbruhne evropskemu miru nevarni požar. Pravijo, da so v tem oziru že vrše priprave pri raznih kabinetih: na Dunaju, v Peterburgu in Berolinu. Nagroma-deno netivo v vilajetu Kosovo hočejo čim prej in čim temeljiteje odstraniti ter izvesti strogo organizacijo turške uprave z ustanovitvijo kontrolnih organov. Ne ve se še, kako bodo velesile izvršile to nalogo in kake korake, gotovo pa je, da je za prihodnjost pričakovati od te akcije ravno tako malo uspeha, kakor od vseh dosedanjih enakih korakov. Dokler si nihče ne bo upal do živega pravemu provzročitelju vseh nemirov ob Bosporu, tako dolgo ni pričakovati nobene rešitve. Delyannisovo ministerstvo na zatožni klopi? Odkar se je končala za Grke usodna vojska s Turčijo, se gotovi grški krogi neprestano trudijo, kje bi zasledili moža, ki je zakrivil to nesrečo. S tem vprašanjem se je že mnogo bavil parlament v Atenah in konečno izvolil posebno komisijo, ki naj se peča s to zadevo. V komisiji sedi 10 vladinovcev in 5 De!yannistov. Ta komisija je po daljšem premišljevanju dospela do prepričanja, da je treba pozvati na odgovor tedanje Delyannisovo ministerstvo, in sklenila ta predlog staviti v zbornici. Itazgled po slovanskem svetu. Zmaj Jovan Jovanovič. V spomin petdesetletnice. (Dalje.) Leta 1870 se zahvali Jovanovič za nadstoj-ništvo v Tokelijevem zavodu, pa se preseli v Novi Sad. Od tega Časa ga vidimo kot praktičnega zdravnika po raznih mestih : v Pančevu, v Kar-lovcih, v Futogu, zopet v Novem Sadu, v Kame-nici in slednjič na Dunaju, kjer je več časa živel. Poklicali so ga bili tudi v Belgrad za dramaturga narodnega gledališča, ali se je odrekel tej časti, ker ni hotel, da zapusti zdravniško prakso in — osebno neodvisnost. Vrlemu pesniku pa ni bila dolgo mila rodbinska sreča. Nemila smrt mu je vzela družico življenja, nikdar nepozabno Ružico, a kmalu potem mu umrje tudi edina nada v težki žalosti — edinica Smiljka. To veliko žalost je izrazil pesnik v Bvojih prekrasnih »Djuličih uveocih«. Bajni glasi s strun Zmajevih gosel očarujejo ti dušo, navdušujejo ti srce, napolnjujejo te z neko plemenito tugo, katera te kakor dober angelj sili, da boš nežneji, da bodeš bolji. Zdi se ti, kakor da slišiš bajne, tihe in mehke glasove neke nebeške harmonije. Malo se nahaja lirskih pesem v srbski književnosti, ki bi po svoji milini in plemenitosti misli in čustev segale tako globoko v srce človeško, kakor »Djuliči uveoci«. — To je pravo biserje 1 Prva Zmajeva pesem »Proletno sunce« je tiskana 1. 1852 v »Srbskem Letopisu«. Od te dobe se javlja pogostoma v »Srbskem Letopisu«, v »Sedmici«, a kot prijatelj sloge med Hrvati in Srbi, tudi v hrvatskem časopisu »Nevenu«. Prvo znatno delo mu je prevod »Toldije«, tranjevega »I, saj Be moram!« se je branil Oleža, »ti si na trdnem, ko imaš hišo, a jaz nimam še nič vidiš, še nič!« Tedaj se mu je še nekaj dobro napeljalo. »O, o ! Ti, ti!« se je branila Jera ognjevito in mu čez mero hvalila njegove razmere. Oleži je vse to nekam dobro delo. Čez dobro uro pa je prišel zopet. »Sam ne vem res, taka soparica je danes, da človek še v senci nima miru pred žejo in pred vročino. Gm!« Tu se je dogodilo vmes nekaj slučajnega. Ta hip je udarila Jera napak in od strani po oklešku. Včasih ima človek smolo in nerodo! In oklešek jej je odletel tik zgoraj ko je pil Oleža. In voda je pljusknila ter se zakalila. »Oh, kako sem vendar nerodna. In zdaj boš hud, Oleža, dobro vem. Še dolžil me boš, da sem ti naredila nalašč ...« »O, to pa ne — in saj lahko počakam, da se voda zopet očisti.« Res je Oleža klečal in čakal in dejal, da bi on še ne mogel ne biti hud na kakega človeka eposa v 12 spevih. Skoraj ne veruješ, da je to prevod. Tako izvrstno je umel pesnik tuje misli izraziti v srbskem jeziku. Potem je prevel Peto-fijevega »viteza Jovana«, Lermontovega »Demona«. »Toldijevo Starost« epos Ivana Aranja in »Iztočni biser«, večjidel po Bodenstedtu. Poleg omenjenih časopisov piše Zmaj marljivo v »Danici«, »Javoru«, »Komarcu« in »Zmaju«. Malokateri list je tako ugodil srbskemu narodu, kakor »Zmaj«. Radi svojih divnih pesem, ki so začarale posebno mlada srca, poznat je bil Zmaj že takrat kot prvi lirik in prvi humorist med Srbi. L. 1866 je napisal Zmaj »Šarana« šaloigro, ki se še danes predstavlja v Belgradu. L. 1871 prevede Zmaj »Pesme Mirza Safije« zares divno. L. 1873 je proslavil Zmaj petindvajsetletnico svojega književnega delovanja. Od vseh krajev je pozdravljal narod svojega ljubljenca. Novosadkinje so mu poklonile krasen srebren lovorvenec, a gospodar črne gore Nikola I. je odlikoval pesnika z viteškim križcem reda kneza Danila za neodvisnost Črne gore. Se nobeden srbski književnik ni doživel do zdaj take slave. Bil je to za kulturno zgodovino srbsko vrlo važen dogodek, ko se je dala pesniškemu talentu čast, katero je zaslužil. Za poslednje ruske in turške vojske je zasnoval 1. 1877 »Ilustrovano ratno kroniko«. Ko je prenehala kronika, pošiljal je šaljive pesme večidel v podlistke političnih časopisov, dokler ne zagleda belega dne njegov krasni humoristični časopis »Starmali«. Zmaj je poleg tega skladal izvirne pesme, prestavljal iz tujih književnosti, pred vsem Peto-fija, Heinea, Borangera, Pothea, Puškina in dr, napisal nekoliko pripovesti, a vjel je tudi časa za higijenske članke. Že to njegovo delovanje je obsežno, in vendar se je lotil še jedne stroke pesništva, v katerem je Jovanovič neprekosljiv. Jovanovič se je posvetil namreč z vso silo svoje pesniške duše otročji pesemi, ter je v to svrho zasnoval 1. 1880 list za deco »Neven«. V njem čika Jova gleda, da se omili Srbinu knjiga že od mladosti, da mu oplemeni dušo in razbistri um, da ga poduči in razvedri ter tako pripravi za veliko delo življenja. »Neven je ljubimec mojega idealnega življenja na zemljišču mojega praktičnega izkustva«, pravi sam Zmaj. Njegove pesme so prave slaščice deci, ter se vrlo rado berejo. Zmaj je pravi lirik. Ko prebereš samo nekoliko njegovih pesem, precej očutiš, da iz njih veje duh prave, žive poezije, precej razpoznaš, da so te pesme plod pravega pesniškega navdušenja, živega naziranja pesniškega. A morda z ničemer ne uplivajo Zmajeve pesme toliko, kolikor s svojo priprostostjo in iskrenostjo. Saj se resnica vedno najbolj ceni. Nikjer umetne nejasnosti, nikjer afek-tacije. Zategadelj je Zmaj vsakemu razumljiv, na vsakega deluje. Zmaj je idealist, pravi pesnik," ki veruje v večnost plemenitih idej, v bezsmrtnost prave poezije. S kolikim idealizmom, s koliko plemenitostjo so navdahnjeni njegovi Djuliči in Uveoci! Pa tako tudi druge lirske pesme. Ko jih bereš, kakor da slišiš tiho žuborenje potočka ali milo zavoljo kake take malenkosti, čeprav bi mu kdo nalašč hotel ponagajati s tem. Nato je dejala Jera, da je malo tako mirnih ljudi, da bi imeli tako dobro srce kot on, pa da bo srečna tista, ki bo dobila njega za moža. Oleža pa je takoj porabil priliko in rekel, da bo moral posehmal res misliti na to, da se oženi čim preje. »Tako je!« je poprijela Jera in rekla, da bi bilo najpametnejše, če se oženi tako-le na kak dom, ker denar on ima, a hiše ne. In Oleža se je smejal malo neumno tja v Jero in vprašal nalašč, kje bi se neki dobila taka kje v bližini. Jera pa je trdila prepričevalno in kljub svojim štiridesetim malce sramežljivo, češ, da se taka že dobi, že. I — uprav Jera je bila tista; saj ni kazalo drugače. In Oleža je bil stvar premislil in pretehtal natanko. »Pa res ; tako-le bo !« Še tisti predpust so naredili. Potem se je pesmico slavčkovo, kakor da čutiš duh spomla* danskega cvetja! Vsa čuvstva pesnikova prehajajo skoz tvojo dušo, kakor da sam čutiš njegove občutke. Pesnik more biti tako mil in nežen, dokler nam izvabljuje slike iz svoje duše. Toda pesnik je živ ud naroda, dete svoje dobe. Vse, kar Srbin čuti in trpi, še huje, še silneje navdajo in trpinči čutljivo pesnikovo dušo; vse, za čimer hrepeni narod in človeštvo, odjekuje v nje-govej duši, razgreva se v njegovej domišljiji. Pa tako nahajaš v njegovih pesmih živo, pesniško sliko ne samo njegovega življenja, nego ob enem tudi življenja srbskega naroda v prošlih tridesetih letih. Sam čist in plemenit goreče ljubi svoj narod in ideale, a navdahnjen duhom božje pravice ne milo, z vso strastjo šiba odpadnike, kukavice, ovaduhe, lažnike in priliznjence. Da ni tega, bil bi nežneji od goloba, bil bi pesnik mira, sloge, sreče in idilskih harmonij. Njegova energična duša ne | nahaja oduška v idili, njej se hoče satire, njemu | se budi žolč, ter zato želi maša, krvi in boja. (Konec prih.) Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, 22. junija. (Konec.) O računskih zaključkih mestnega loterijskega posojila, 3odstotnega posojilnega zaklada, potresnega zaklada in zaklada topničarske vojašnice za minulo leto poroča odbornik Senekovič, ki se vsi odobre. Odbornik dr. Požar izraža z ozirom na to, da je izkazanih še 155.205 gld. 3odstotnega posojila kot nerazdeljenih, željo, da se to posojilo čim preje razdeli mej potrebne hišne posestnike, posebno take, ki so izprva dobili premalo posojila. — Župan pojasni, da je sedaj v istini razdeliti le še okolu 50.000 gld., ker se jo mnogim prosilcem letos dovolilo posojilo, ki pa še ni v računu za leto 1898. Razdelila se bo pa tudi ta svota, čim izpolnijo prosilci dotične pogoje. Uravnalni načrt za stavbiščo dekliške šole na mestu redutnega poslopja se spremeni z ozirom na to, da pride župnišče na drugi prostor. V to svrho se stavbni prostor zmanjša in razširi Stari trg na 19 2 metra. Poročevalec odb. Pavlin. Drugo, tretje in četrto poročilo stavbnega odseka se odstavijo z dnevnega reda. Prošnji Adolfa Hauptmana za parcelacijo sveta ob Resljevi cesti na tri stavbišča se ut>odi s pripombo, da mora od mestne občine nazaj odkupiti 6 kvadr. metrov sveta po 10 gld. ob sv. Petra cesti in da mora biti vogal ob tej in Resljevi cesti utopljen le za tri metre. Določi se odprti zistem brez predvrtov. Istotako se ugodi prošnji Matije Kunca za parcelacijo njegovega sveta ob Tržaški cesti. Določi se strneni zistem. Odbornik dr. Hudnik poroča potem najprej o ugovoru Frana Poljšaka na Martinovi cesti proti odloku, s katerim se mu je naročilo odstraniti podaljšani del salona ob njegovi hiši, ker je to delo sploh prej izvršil, predno je magistrat dal stav-binsko dovoljenje, in ker naprava ne ustreza doreklo Zakobiljekom : pri Polžarju. Sicer je ostalo vse po starem. Toda, ne! Oležina roka se je kmalu poznala Zakobiljekom. Mimo bajte je namreč drla Blegašica, gorski potok, podoben hudourniku. Izpod Blegaša je sicer pricurljala mala in neznatna. Ali preko skal in skalic malo nižje se je valila šareč in bobneč. Ob deževnih dneh so gorski hudourniki kar drli vanjo. In po naših gorah je ob slabem vremenu hudournikov ne malo. To je bobnelo potem tja doli skozi Žetino proti Zakobilkarjevini. Le-tu je pa dotlej kaj često uhajala voda preko Jerinih njiv in travnikov ; nosila je pesek in prst, kopala in ruvala ... »To bi se imelo prenarediti!« In Polžar še mislil in pretehtaval ni dolgo, predno je prišel do takega sklepa. »Vidiš, vidiš! Tako pa tako!« je razlagal Jeri. In modro in umno se je držal tedaj. Takoj sprva mu ni dalo mirovati. Dan za dnevom je hodil okrog in ogledoval ter popravljal kaj malega. (Dalje sledi.) očilom stavbnega reda. Ker pa ni še tako naglo misliti na regulacijo Martinove ceste in ker bi se Poljšaku provzročili veliki Btroški, se ugodi pritožbi proti temu, da izda Poljšak potrebni reverz glede vsakočasnega odstopa. Ugodi se tudi prizivu Alojzija Seliškarja v Sv. Florijana ulicah proti magistratnemu ukazu, da mora omisliti lončene cevi za stranišča, akoravno so sedanje mecesnove cevi še dobro ohranjene ; odkloni se pa priziv Gabrijela Piccolija v zadevi prizidka k gospodarskemu poslopju pri njegovi vili ob Franca Jožefa cesti. Odbornik Pavlin poroča o ugovoru Jakoba Kobilce proti magistratnemu odloku, s katerim se mu je predpisal precej drag način faeade njegove hiše ob Ribjem trgu. Ker magistrat nima pravice predpisavati načina lagade, se ugovoru v toliko ugodi, da se razveljavi magistratni odlok in Kobilci naroči, naj predloži nov načrt za fagado. Naslednje ter 13. poročilo stavb, odseka se odstavita z dnevnega reda. Na pritožbo Eliz. Kuhar, sosede mestnega poslopja v Merosodnih ulicah št. 3 se sklene izvršiti nujno potrebna dela pri straniščih v tem poslopju ter v to svrho dovoli kredit 331 gld. Po-ročev. odb. Pavlin. Isti odbornik poroča o uravnavi sveta okolu šentpeterske cerkve. Župnijsko predstojništvo in kn. šk. ordinarijat odklanjata zahtevo magistrata, naj se odstrani sedanji zid in napravi okolu cerkve trotoar. Le na južni in severni strani sta voljna ta dva faktorja odstopiti nekoliko sveta, ako mestni magistrat napravi mesto zidu lično železno ograjo, ki bi stala okolu 3500 gld. Mestni svet v to ne privoli ter magistratu naroči, naj 1. strogo zahteva, da se nedostatki takoj odstranijo, 2. da se zid, ako sploh mogoče, temeljito popravi, sicer pa podere in ob novi stavb, črti zgradi nov zid, in 3 da se napravijo pri zidu žlebovi ali pa obrne kap na znotraj. Ti odsekovi predlogi so bili vsprejeti po priporočilu župana in podžupana, odklonjen pa nasvet odb. Predovica, naj se napravi železna ograja. Na predlog podžupanov se imenujejo nastopne ulice in pota in sicer na Prulah : ob obrežju Ljubljanice »na Prulah«, cesta sredi Prul »Sredina«, vez mej to in Karlovsko cesto »Privoz«. Dalje pri pokopališču: ulice na severni strani »Linhartove ulice«, mej obema pokopališčema »Za pokopališčem«, cesta v Kleče »Vodovodna cesta«, pota in ceste okolu podturnske graščine na Rožnik »Pod turnom«, v Vodmatu od Martinove ceste za gluhonemnico »Holzapfelove ulice«, za trnovskim predmestjem sedanji 3. in 4. stra-don »Veliki in Mali stradon« Nadalje se sklene nabaviti še eden voz za odvažanje smetij. Osmo poročilo se odstavi z dnevnega reda. Odb. P r e d o v i č vpraša, kaj je z nakladiš-čem pri klavnici. Župan mu pojasni, da so pogajanja v najboljšem tiru. Potem sledi kratka tajna seja. Tedenski koledar. Nedelja, 25. junija: 5. pobinkoštna, Viljem op., evang.: O farizejski pravičnosti. Mat. 5. — Po ne d el j e k, 26. junija : Janez in Pavel mm. — Torek, 27. junija: Hema vdova. — Sreda, 28. junija: Leon II. p. — Četrtek, 29. junija: Peter in Pavel ap. — Petek, 30. junija: Spomin sv. Pavla. — Sobota: 1. julija: Nicet škof. — S o 1 n c e izide 30 junija ob 4. uri 18 minut, zaide pa ob 7. uri 49 min. — Lunin spremin: Zadnji krajec 30. jun. ob 5. uri 43 min. zjutraj. — Dan se skrči v juliju za 50 minut. — Mu-sicasacra v nedeljo, dne 25. junija: V stolni cerkvi velika maša ob 9. uri: Mašo »Panis ange-licus« je zložil Fred. Koenen, graduale A. Foerster, ofertorij se poje koralno. Dnevne novice. V Ljubljani, 24. junija. (Zadušna sveta maša) za cesarja Ferdinanda I. bode prihodnjo sredo 28. t. m. v tukajšnji stolnici. (Iz deželnega šolskega sveta.) Premeščena sta iz službenih ozirov nadučitelj Fr. Roj i na iz Šmartina pod Šmarno goro v Št. Vid pri Vipavi in učitelj Fr. Punčuh s Slapa v Ljubno. Uči- teljica Friderika Konschegg je definitivno pri deljena nemški dekliški šoli v Ljubljani in Avgusta M a t a n o v i č slovenski. Učitelja Mat. P e -tschauer v Svitlem Potoku in Andrej Eppih v Kočevski Reki sta menjala za službi. Nadučitelj Mat. Iludovernik v Dobrepoljah in Fr. J u r -man v Št. Janžu gresta v pokoj. (Podpora za streljanje proti toči.) Od c. kr. poljedelskega ministerstva za streljanje proti toči dovoljeno podporo 1000 gld. je deželni odbor že vso razdelil občinam. (Pomagajte graškim Slovencem 1) Po dolgi borbi osnovali so si slovenski obrtniki, delavci in dijaki sredi »velenemškega« Gradca slovensko izobraževalno društvo »Naprej«. Namen društva je obvarovati ondotne Slovence germanizacije in demoralizacije. Število članov veselo narašča, a kljub temu je vzdrževanje društva v skrajno nam neprijaznem mestu združeno z ogromnimi žrtvami. Gre se pa za ohranitev graškega Slovenstva, ki je bilo do ustanovitve »Naprej«-a popolnoma za-puščono in od domovine odtrgano, gre se tudi za slovensko čast, ki nam veleva, da slovensko društvo sredi nemške trdnjave pripravimo do največjega razcvita. »Naša straža« torej prosi Slovence blagih darov za novo slovensko postojanko. Vsak denarni ali književni dar je dobrodošel. Slovenke in Slovenci — pomagajte 1 Naslov društva je: »Naprej«, Gradec, Biirgergasse 18/1. (Iz Senožeč) 23. jun. [Odgovor plemenitemu gospodu Fr. Garzarolli ju, županu v Senožečah.] K čemu ste se pobrinili s svojim odgovorom v »Sl. Narodu« št. 139 proti moji — po Vaše — malenkostni osebi, ker prvi del mojega pojasnila v »Slovencu« št. 131 je obrnjen zgolj proti onemu dopisniku »Sl. Naroda« od 5. t. m., kateri je še vedno za Malovrhom et const skrit ostal; kajti, to si vendar ne morem misliti, da ste Vi »mno-gozaslužnost senožeškega župana« »Sl. Narodu« narekovali. V drugem delu sem pa le gg. urednike »Sl. Naroda«, a ne Vas, pobaral, v čem da obstoji naglašena mnogozaslužnost. Na vse to pa pridete Vi in me poživljate s svojim pošte-n i m orodjem na boj. Bože moj! tacega bojevnika, ki hodi s svojim poštenim orožjem okoli nasprotnika kakor maček okoli vrele kaše, se pač navadno nikdo ne boji. Kdo se hlini po farizejsko, oni, kateri bi rad pod zaščito slov. narodnjaštva, katerega pri njem najti ni, zlezel kvišku, ali oni, ki svoje dolžnosti kot katoličan, slovenski rodoljub in avstrijski domoljub vselej in povsod javno izpolnuje. Tudi proti izvolitvi moje »malenkosti« deželnim poslancem ste se s svojim pseudo na-rodnjaštvom z vso silo vrgli, a tudi ta nakana, kakor i spredaj omenjena, Vam je izpodletela. Moja eksistenca, katero mi tako malenkostno na-glašate, ne odvisi le od katoličanstva, h kateremu se s posebnim ponosom prištevam, ampak i od delavnih kmetijskih vrok in od poštenega zaslužka, Vaša pa zgolj od podedovanih, večinoma že pošlih novcev. Vaša stranka pa, koje slednjič omenjate, ako razume patrijotizem po Vašem receptu, in ako ima svojim voditeljem onega »narodnjaka«, koji je politični prijatelj iredentarju Mauronerju, in kojega zasluga je, da ima požarna bramba se nožcška nemško komando, taka stranka ne zasluži, da bi se zvala: slov. narodna stranka. Še se mi zdi potrebno konečno to-le spodobno vprašanje do gosp. župana staviti: Kako to, da niso dobili do sedaj bedni pogorel ci v Gabrčah tiste miloščine, koja je že avgusta lanskega leta od njegovega Veličanstva cesarja, sl. dež. odbora kranjskega in od druzih milosrčnih ljudij v znesku do 1700 gld. podarjeno, še razdeljene ? Stari pregovor osobito v takem slučaju veli: hitra pomoč včini dvakratno moč. Josip Zelen, dež. poslanec. (»Naši straži«) je podaril krasno veliko stensko uro g. Fran Čuden, urar, zlatar in trgovec. Dalje sta za okrasbo stanovanja »Naše straže« darovala g. dr. Val. Krisper, odvetnik v Ljubljani, lepo barvotiskano sliko Val. Vodnika in g. prof. dr. Janežič umetniški akvarel Bleda. Hvala iskrena! (Izlet na Jesenice.) »Slovenska krščansko-so-cijalna zveza« vabi še jedenkrat k obilni udeležbi pri jutrišnjem važnem izletu na delavsko slavnost na Jesenicah. Izletniki se zbero ob ljtt. uri zjutraj na južnem kolodvoru. (Romanje na Brezje.) V nedeljo dne 9. ju lija t. 1. bo veliko skupno romanje k Mariji Pomagaj na Brezje. Vodil bode romanje naš presvetli knez in škof. Romarski vlak bo odšel z državnega kolodvora ob l/t6. uri zjutraj ter bo vozil, ne da bi se kje ustavil, do Radovljice, od koder pojdejo romarji peš s procesijo na Brezje. Romarji iz ljubljanske okolice morajo priti na kolodvor v Šiški. Iz Radovljice bode vlak odšel ob 6. uri zvečer in pride nazaj v Ljubljano ob četrt 9. uri. Cona vožnje za tja in nazaj bo za eno osebo tretji razred 80 kr. Kdor se misli skupnega romanja udeležiti, mora karto plačati naprej, in sicer najkasneje do praznika sv. Petra in Pavla, t. j. 29. junija. Plačuje se od nedelje 25. t. mes. pri porti v frančiškanskem samostanu, v proda-jalnici pri Štefetu pred škofijo št. 13, v mokariji gospoda Velkavrha na Rimski cesti št. 3, v pro-dajalnici gospoda Podrekarja na sv. Jakoba trgu in v Prešernovih ulicah pri gospodu Veselu. Romanje se bo napravilo tudi ob neugodnem vremenu; denar se tistemu, ki se bo skesal, ne bo vrnil. Udje »Slovenske krščansko-socijalne zveze« in tretjeredniki pojdejo z zastavama. Pridruži se pa lahko vsak, ki se ne sramuje svoje vere očitno izpoznavati ter želi z romanjem počastiti Marijo Pomočnico. Pripravljalni odbor. (Iz Mošenj) nam pišejo: Povodom cesarjeve 50 letnice je sklenil tukajšnji občinski odbor ustanoviti prostovoljno gasilno društvo. S pomočjo raznih prispevkov smo si napravili brizgalnico in gasilno orodje, katerega blagoslovljenje se je vršilo zadnjo nedeljo. Vreme sicer ni bilo ugodno, vendar se je slovesnost vršila sijajno. Ob '/»10. uri je bil vsprejem društev v Podvinu; domača dekleta so bila v narodnih nošah. Sv. mašo je daroval domači g. župnik Berlic, ki je v jedrnatem govoru označil pomen slavnosti in potem ob azistenci blagoslovil gasilno orodje. Mej tem je radovljiška godba svirala koral, domači pevski zbor pa je zapel temu opravilu primerno pesem. Slavnosti so se udeležila gasilna društva iz Begunj, Breznice, Bleda, Bohinjske Bele, Kamne Gorice, Krope, Dovjega, Ljubljane, Radovljice, Tržiča; zavezo gasilnih društev je zastopal gosp. nadzornik Ahčin. Pri skupnem obedu so se vršile mnoge navdušene napitnice, ljudstvo je imelo mnogo poštene zabave. — Brizgalno nam je napravila tvrdka Smekal v Pragi po zastopniku Sa-masi v Zagrebu. Delo je jako solidno, tvrdka priporočila vredna. (Kresovi) so sinoči goreli po stari navadi na raznih krajih; posebno velik kres je gorel na Drenikovem vrhu. (Medvedko) je dne 22. t. m. zvečer na Veliki gori pri Ribnici ustrelil g. Anton Rudesch. (Zdravje t Ljubljani) od 11. jun. do 17. jun. Novorojencev 29, mrtvorojen 1, umrlih 27; med njimi za ošpicami 3, vratico (davico) 1, jetiko 4, vnetjem sopilnih organov 1, vsled nezgode 2, za različnimi boleznimi 16; med njimi 5 tujcev in iz zavodov 9. Za inlekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 63, vratico 2, ušenom 3. (Pačenje krajevnih imen.) Naši »mili« prijatelji so se trudili leta in leta, da bi nam potuj-čili lepa imena krajev, rek, gora itd. In še danes na pragu 20. stoletja nahajamo na zemljevidih, železničnih postajah in v vseh uradnih aktih ne smešne, ampak zlobne spake, katere so si izmislili zeleni birokratje. Tako so slovensko vas na Dolenjskem »Razdrto« prekrstili celo v »Zer-rissendorf«. Ako se pa to godi na zelenem drevesu, kaj še na suhem! V Primorju pa že ne najdete imena, katerega ne bi Italijani s pomočjo raznih uradov prekrstili. Mnogo imen so si kar izposodili od svojih »bratov« onkraj meje. Tako se po novejšem zove Grabrovica — Carpinetto, Dolenja vas — Bassano, Žareč — Arezzo, Boljun — Finale, Lušnjevica — Frascati, Kraj — Riva, Rečina — Fiumicello, Javorje — Loretto, Sajevče — Ajaccio, Sušak — Susa itd. itd. In ta imena so postala uradna, kajti tiskana so v imeniku davčnih občin, ki ga je izdal isterski deželni odbor. Mi le vprašamo: Ali za naše iredentovce res ne veljajo avstrijski zakoni? (Tunel izpod Trsata) so prodrli te dni. Za ta prorov blizu Sušaka so doslej potrebovali 40.000 kg dinamita, a še ga porabijo na dan do 60 kg. (Dva shoda socijalnlh demokratov.) Drugi shod je bil v Trstu v nedeljo dne 4. t. m. v sobani Dreherjevi. Ta shod je zato važen, ker so pri tem shodu krščanski socijalisti prišli do besede. — Sešlo se je kakih 200 mož, iz Trsta znani Do-mokos. Predsedoval je Candutti. Ta je bral neko razpravico o ženskem vprašanju. Razpravico mu je spisala madama »Corriere«. Nje pisava ne more biti prav lična, ker mož je slabo bral, če tudi je stavec. Popravljal mu je neumnosti preč. g. Alpi in tirjal, naj prekliče žaljive besede. Nastal je grozen hrup. Govoril je še Planiscig ali poslušalci so nagajali. Domokos je nekaj tvezil, kar ni bilo v zvezi s predmetom. Sodrug Milost je očital dr. J. Pavlici, da je na enem shodu udrihal po kapitalizmu, na drugem pa da je naročal delavcem, da naj lepo čakajo in trpijo. Dr. Pavlica odgovarja, da to ni moglo biti res, ker on je nasprotnik kapitalizma vedoč, da kapitalizem je oderuštvo in izkoriščanje ljudskega dela. (Odobravanje). Po veliki zmešnjavi je predsednik vendarle dopovedal, da prva točka dnevnega reda je razgovor o demokratičnem in krščanskem socijalizmu na Goriškem. Tedaj jo zopet govoril dr. Pavlica. Sodr. Milost je rekel, da kršč. socijalci na Goriškem so storili nekaj, ali malo. Zagotavljam ga, da imajo .voljo in namen storiti več ali dejanje je vedno manjše ko želja in volja. Sicer pa je kapitalizem tako mogočna pošast, da ne bo premagana v Gorici ampak v kakem drugem večjem mestu. (Živahno odobravanje). — Nedosledno je, da so se goriški demokratje pobratili s »Corriere«, ki je glasilo bogate gospode goriške. Predsednik taji zvezo s »Corriere«. Nastal je za predsednika mu-£en — molk! Sodrug Milost očita dr. Gregorčiču, da ni privoščil boljše plače učiteljem. Govori, da krščanski socijalci so zastopniki individualizma (sebičnosti) dočim so demokratje zastopniki kolektivizma (skupnosti). Dr. Pavlica: Dr. Gregorčič je storil za učitelje, kar je sploh kot poslanec mogel, že pred leti. Sicer pa v našem deželnem zboru so vodilna narodna načela in ne socijalna. V narodna vprašanja se nočem spuščati danes. Mons. Alpi popravlja sodruga Milost pojme individualizma in kolektivizma. Druga točka je bila program demokratov in krščanskih socijalistov. Poročevalec Domokos pravi, da bo povedal, kaj je krščanski in kaj demokratični socijalizem. V resnici je pa le prebral nekaj besed iz Marksovega dela »Kapital«. — Zagotavlja, da socijalna demokracija noče nasilstva in revolucije, ampak le preosnovo družbe in organizacijo delavstva. Dr. Pavlica: Govornik ni storil, kar je obljubil, ker nam ni povedal, kaj je krščanski socijalizem, (Domokos: To sem pozabil) a tudi ne, kaj je demokraški socijalizem. Prebral je le nekaj Marksovih stavkov, v katerih ni celega pojma o socijalizmu. Marksova zasluga je, da je določil pojem kapitala in kapitalizma zato kar je, za oderuštvo in izkoriščanje. S tem je Marks proglasil nauk katoliške cerkve, katera je zavrgla gospodarski liberalizem kot oderuštvo in izkoriščanje. Za to so mu liberalni učenjaki očitali, da je nazadnjak, klerikalec in da je hodil v šolo k skolastikom. Marks je pa še veliko več učil in prorokoval : da bo kapital vse požrl in da bodo sami nemaniči na svetu, ki se bodo vsega imetja polastili in skupno ali združno vži-vali. To teorijo Marksovo so spoznali za krivo in prazno odlični socijalisti naših dnij. Nezmotnost Marksova je pri kraju, vsi od kraja pravijo : Iz tega ne bo nič. Čudim se, da sodrug Domokos ni še tega izvedel. Seveda nauki se kujejo v Be-rolinu in predno pridejo v Gorico, so jih v Be-rolinu že zavrgli. Kar smo danes slišali, je že zastarelo I Proti Domokosu in MiloBtu moramo trditi, da socijalizem je revolucija. To mi je v četrtek na ves glas vpil sodrug Kristan v Trstu. — Res je, kar pravi Engels, da je greh zapeljati nezavedno ljudstvo v revolucijo, ali ljudstvo je treba pripraviti, da bo zavedno in godno za revolucijo. Rad se pa pridružim povabilu g. Domokosa, da združite se in če se nekateri ne morete združiti z nami na krščanski podlagi, združite se na ma-terijalni gospodarski podlagi proti skupnemu sovražniku : proti kapitalizmu. (Živahno ploskanje od vseh stranij). Domokos priznava, da so Marksovi nauki omajani. Dalje ne more odgovarjati, ker nima časa (Aha l!) Predsednik je sklenil sejo, a tovariši so se razšli tiho . . . tiho . . . Slišali so resnico, katera je mnogim oči odprla. Bog daj ! (GoriSka komisija proti fllokseri) je zborovala minuli torek v Gorici. Navzoč je bil tudi ces. namestnik. Tehniški vodja je naglašal, da treba saditi primerne ameriške trte, katere se cepijo z domačimi. Vlada je vsled tega odklonila vsako podporo za sredstva proti fllokseri, pač pa dala saditi v Šmarijah in Arisu trte. Določena sta tudi dva potovalna učitelja, g. Rubija za Vipavsko dolino, g. Štrekelj za Kras. Namestnik je konečno omenil, da nista dežela in država krivi, ako se malo stori v tem oziru. Kdo pa? Mi sodimo, da Italijani, ki ne trpe slovenskih poslancev in se ne brigajo za gmotne koristi prebivalstva. (Občinske volitve v Marčzigali v Istri.) Dne 13. t. m. so se pričele občinske volitve v novoustanovljeni občini Marezige — prej združeni s Pomjanom v eno veliko občino. — Volitve so se pričele za III. razred 13., za I. razred 16. t. m. V volilni komisiji so sedeli zloglasni Gugnaz in Bartolich in še par druzih nasprotnikov, od naših bil je samo eden. Volitev je bila v hiši Babiča Fikona. V III. razredu je volilo 63 volilcev, v II. 65, v I. 40. Izvolitev je bila v vseh treh razredih jednoglasna. Voljenih je v vsakem razredu po 8 zastopnikov in 4 namestniki. Zmaga je povse naša, ker ni bilo Lahonov iz Kopra — bali so se! (Neslavni zadnji.) Bivši urednik izdajskega hrvatskega lista »Prava Naša Sloga« Robert Vlah, je umrl te dni v bolnišnici na Reki. Robert Vlah je bil član odlične hrvatske rodoljubne rodbine Vlahov na Kastvu. Rodbina je slovela radi svojega uzornega rodoljubja in dobrosrčnosti in blagostanja, mnogo narodnih dobrotnikov je izšlo iz hiše Vlahov — zadnji člen te rodbine pa je že bil narodni izdajalec in si je z svojim izdajstvom zaslužil v narodu razširjeno ime »Kajfa« (Kajfež). Ali je to znak, da napreduje italijanstvo Istre? * * * (V modemi Rusiji.) »Neues \Viener Tagbl.« je nedavno objavil jako zanimivo črtico pod go-renjim naslovom. Poročilo pravi, da je 30 dunajskih veleobrtnikov obiskalo Rusijo in da so bili iznenadeni ob tolikem napredku v »barbarski« Rusiji. Tako so v bližini Petrograda ogledali ogromno kožarnico treh Rusov, ki ne znajo ne besede nemške. (Seveda Nemec misli, da se povsod njegov jezik govori.) V tej tovarni je okoli 600 delavcev, za katere gospodarji skrbe kakor za svoje. Pri tovarni je velika bolnišnica in za otroke odgojališče. Dotični avstrijski potniki trdijo, da bi se splačalo razne izdelke izvažati v Rusijo, osobito sedaj, ko je dograjena sibirska železnica. V ta namen bi se nujno potreboval ruski jezik. Tako sodijo tudi nemški trgovci. Ali čujete ekscelenca baron Hein ? (Stoletnica meterske mere.) Letos je ravno sto let, odkar se je v Franciji oficijelno uvedla me-terska mera. (Hrib iz zlata.) Iz Kolorada v Ameriki se poroča, da rudokopi pošljejo na francosko razstavo v Parizu velikansko kepo zlata, ki tehta skoraj dve toni. To zlato je vredno šest milijonov frankov. (Izsnševanje pontinskega močvirja.) Jugoza-padno od Rima raztega se obširno pontinsko močvirje, katero kuži zrak daleč na okolo, da so skoraj vsi kraji na močvirju zapuščeni. Papeži so bili svoj čas mnogo storili, da bi to ozemlje usu-šili. Zadnja desetletja se ni zgodilo nič v tem oziru. Sedaj je italijanski senat odobril načrt zakona glede osuševanja. Troški so proračunjeni na 17 milijonov lir. Ako se delo posreči, moglo se bode na tem zemljišču preživiti na tisoče družin. (Trgovec, kakoršen mora biti.) Knjigovodja: »Gospod principal, Vaš sinek je ravnokar jedel od umetnega gnojila, katerega nihče ne kupi.« — Principal: »Za božjo voljo, vendar mu ne bo škodilo?« — Knjigovodja: »Ne, sinek je popolnem zdrav.« — Principal: »No, potem pa to robo prodajajte za najboljšo otroško pašo.« * * * (Sejmi po Slovenskem od 26. jnn. do 1. julija.) Na Kranjskem: 26. v Dvoru, Šentjanžu na Dolenjskem; 27. v Strugah pri Cirkvi; 28. v Radečah; 30. v Mozelju, Zagorju za Savo, Mirni peči, na Mali gori, pri Sv. Mohorju in na Rakeku; 1. julija v Velikem gabru, Žireh in na Krškem. — Na slov. Štajerskem: 30. vGomil-nici, Olimji, Rajhenbergu, Spodnji Polskavi in v Zrečah. — Na Koroškem: 28. vGrajfenbergu; 30. v Pontablju. — Na Primorskem: 26. v Divači, Korminu; 28. v Kastelnovi; 30. vTerčetu in Št. Petru; 1. v Jelšanah in Ospu. Društva. (»Slovensko planinsko društvo«) priredi ob lepem vremenu svoj drugi društveni izlet na sv. Petra in Pavla dan, 29. t. m., na Višarje in bo tam otvorilo ob enem planinsko sobo. Odhod iz Ljubljane v sredo o polnoči. Povrat v četrtek večer. Odbor uljudno vabi vse člane kakor prijatelje planinstva k obili udeležbi. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo: G. J. Oblak, župnik z Bleda, 5 gld. — G. A. Mezeg, župni upravitelj v Podkraju, 5 gl. — A. M. 3 gl. 90 kr. — Fel. Z. 5 gld. — B. B. 4 gld. Za Marijanisče: B. B. 5 gld. Bog plačaj! Telefonska in brzojavna poročila Dunaj, 24. junija. Mestni zbor je včeraj vsprejel nasvet župana dr. Luegerja, naj se naprosi vlado, da čira preje izposluje odobritev občinskega volilnega reda in mestnega statuta. Opozicija je zahtevala nasprotno. Mej govorom odbornika dr. Voglerja so osta-vili dvorano vsi krščanski socijalci. Praga, 24. junija. Društvo nemških buršev „Teutonia" je vlada razpustila, ker je prekoračilo svoj delokrog. Iglava, 24. junija. Povodom 1100 letnice obstanka mesta je vse mesto v zastavah. Sinoči so priredila razna društva obhod po mestu, po hribih so pa goreli kresovi. BudimpeSta, 24. junija. Zadeva glede razveljavljenja mandata poslanca Sirae se je vsled odločne zahteve skrajne levice vrnila odseku. Pariz, 24. junija. Skupina Melinejevih somišljenikov je naročila predsedstvu, naj stopi v dogovor z ostalimi opozicijonalnimi strankami, da prično v ponedeljek skupno akcijo proti novi vladi. Socijalistom ni posebno všeč vojni minister Gallifet, vsled česar se 15 članov priklopi splošni opoziciji. Pariz, 24. junija. Vsi radikalni republikanski in socijalistični listi se laskavo izražajo o novem ministerstvu. Posebno značilna so za novo vlado imena: Waldeck-Kous-seau, Gallifet in Millerand. Od novih mož pričakujejo odločnih dejanj. Napovedujejo pa novi vladi le kratko dobo in to celo najboljši prijatelji. Kabinet mora samo dognati afero in potem lahko gre. Pariz, 24. junija. Radikalno-socialistiška skupina je sklenila podpirati vlado, ako bo hotela varovati republiko. Vsled tega sklepa je izstopil iz skupine Palletan s štirimi člani. — Snuje se velik opozicijonalen klub vseh novi vladi neprijaznih strank. Pariz, 24. junija. Beaurepaire naznanja v „Ecbo de Pariš", da bodeta v Rennesu zaslišani dve priči, ki bodeta dokazali popolno krivdo Dreyfusovo. Rim, 28. junija. Ker je obstrukcija tudi v včerajšnji seji nadaljevala boj proti vladi, je prebral ministerski predsednik kraljev dekret, s katerim se zasedanje prekine do dne 28. junija. Rim, 24. junija. Vlada je s pomočjo kraljevega dekreta uveljavila nekatere politične predloge, posebno glede društev, časopisja, stavk in zborovanja. Gospodarska organizacija. Cena žitu na dunajski borzi dne 23. junija 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za mesec junij gl- 10-— do gl. 1005 » » jesen . . . » 949 » » 9 51 Rž » mesec junij » 775 » » 780 » » jesen .... » 7-73 » » 7-75 Turšica » mesec junij » — » » — » » » julij-avg. » 489 » » 491 » » » sept.-okt. M 5-09 » » 511 Oves » » junij » 6 — » » 6 05 » » jesen .... » 611 » » 613 Umrli so: 22. junija. Ljudmila Mavc, delovodjeva hči, 10 mes., Marija Ter. cesta 6, oSpice in pljučnica. — Ivan Slana, dninar, 22 let, je v Ljubljanico skočil in utonil. V bolnišnici: 22. junija. Jo2ef Hren, delavčev sin, 2 leti, oSpice in pljučnica. Meteorolog-ično poročilo. Višina nad morjem 306 2 m , srednji zračni tlak 736 0 mm. 1 c Caa opt.zo-O j VMi» Stanje barometra v mm. Temperatura po Celzija Vetrovi Nebo |1, * S !a* ► 231 9. zvečer ,27-3 IH'4 p. m. jzah. del. oblač. 38 „.] 7. zjutraj Z| 2. popol. 732 4 78i-i 149 14-1 sr. svzh. sr, jzah. jasno pol oblačno Srednja včerajšnja temperatura 16 1°, normale: 18'6°. Tržne cene v Ljubljani dne 24. junija. Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ . Leča, hktl. . Grah, . . Fižol, m. stot . Maslo, kgr. Mast, „ Špeh svež, „ gl.Jkr. lOj- ?l-6 50 8i 50 9 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Piščanec . . . . Golob..... Seno, m.stot, . . Slama, „ „ . . . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „ o a Ph cr. 3 J3 O a •C _ x 'a E 1 JJ.S ® 5 ' ' 00 at ■e —' S » "j " S t% JS M O .3 "O 00 gl B-e SRS 1 ---—' naravna alkalična kislina Je iiiijboljsa mizna in osvcžu-v. joča pijača, 20 25 katera je preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. . livireK: Giesshtibi Sauerbrunn, p -C 13 želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. '■ET Prospekti zastonj in franko, Ciltlin+o hnwt> v kosilarnih škatljicah za raz-\SVJIILVC/C. ULVI prodajalce in lastno uporabo se dobe pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice Vnanja naročila proti povzetju. 228 5 11—4 Ugoden postranski zaslužek za krščanske trgovce, učitelje, uradnike in agente na Kranjskem in v Istri je zastopstvo ,,Unio Catholica". Pojasnila daje pismeuo in ustno ravnateljstvo na Du naju, I., Backerstrasse 14 in glavno zastopstvo v Ljubljani na Kongresnem trgu. 513 8-5 Prodajainica katol, tiskovnega društva prej H. Nieman v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 2 priporoča svojo bogato zalogo molltvenlkov, mnogovrstnih podoblo in raznih drugih devoolonalij, zlasti: Rožne vence, navadne, po pet oddelov, na niti dvanajste-rica 25 kr. do 1 gld. 40 kr ; na žici dvanajsterica 45 kr. do 3 gld.; iz bisernice jeden 35 kr. do 2 gld.; iz bisernice na srebrni žici in s križcem bisernim ali srebrnim jeden 1 gld. 70 kr. do 3 gld.; iz alumnija po 65 kr. kos. Rožne vence Naše ljube Gospe, dvanajsterica 60 kr. do 1 gld.; rožne vence Žalostne M. božje, dvanajsterica 1 gld 60 kr. do 2 gld. 40 kr.; rožne venoe za duše v vloah, dvanajsterica 1 gld. ali 1 gld. 10 kr. Svetlnjloe, raznovrstne, manjše in večje, dvanajsterica 70 kr., 1 gld. 20 kr. do 3 gld. 60 kr. Svetinje za ,.Marijine družbe", velike, iz aluminija, s slovenskim napisom, jedna 12 kr., sto skupaj 10 gld. Srebrne svetlnjloe »Brezmadežnega Spoč.< in »presv. R. Telesa« po 45 kr. jedna in višje. Pražki Jezuščeki, v malih pušicah, po 10 kr., več skupa, ceneje. Krlžol za rožne venoe. dvanajst 25 kr. do 1 gld. 20 kr., iz niklja jeden 7 kr. do 70 kr. Križi razne velikosti in kakovosti s stojalom ali za na steno od 75 kr. jeden do 20 gld. Podobice za I. sv. Obhajilo, sto skupaj 2 gld. 50 kr., s čipkami 3 gld 80 kr.; večje za okvir, sto 6 gld. in 12 gld. Spomin sv. mlaijona, sto podob skupaj 85 kr. I.ltantje presv. Sroa Jezusovega, slovenske, nemške, latinske, sto skupaj 80 kr. td. itd. Knjižnica za ljudstvo. I. zvezek: Zadruge in njih nasprotniki. Uredil dr. Iv. Ev. Krek. Cena zvezku 5 kr., po pošli 2 kr. več. — Dobiva se pri odboru »Katol. političnega društva« v Ljubljani. Tir Prečastiti duhovščini se priporočam za slikanje in sob. Imam na razpolago tudi krasne vzorce / (skice) v barvah tiskane, cerkva, kapel 4- v- < V V// v raznih slogih, kakor tudi mnogo spričeval. 73 26-22 Izvrstna, naravna hrvaška W W H BBS* bela in rudeda priporoča iz svojega kleta MIRKO BR«Z v Zagrebu. Oddaja jih v sodih od 50 litrov dalje po 22, 23, 24, 25, 26 kr. liter iz 16t 1895, 1896, 1897 in 1898; črna dalmatinska iz leta 1898. — Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. — Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost. 558 10—2 Razglednice, krasno dovršene, 20—25 gld. tisoč komadov. Naročila sprejema ANTON JERKIČ, fotograf v Gorici, Primorsko. Na željo pride razglede sam fotografovat in sicer brezplačno. 512 5 Restavracija in hotel „Alla Nuova Abbondanza", Via Torrente 16/18, priporoča se slavnemu potujočemu občinstvu v najboljšo zadovoljnost. Točijo se pristna vina, kakor: istrsko, dalmatinsko in fini kraški teran, ter Dreher-jevo pivo. Kuhinja izborna. — Cene nizke. Nadejajoč se mnogobrojnega obiska, priporočam se z vsem spoštovanjem Peter Maschik, 520 4—4 lastnik. ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, Sv. Petra, ccistii At.O se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovniške obleke Iz trpežnega ln solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 227 33 _ _JM nr dvorni založnik Nj. svetosti Naivijja jimnanja i^. rcutUtfoh *l»»irtonu »V lu.Otcnovi «u v ''o^i ,i| LeonaXIII. lekarnar ,,prl angela" v Ljubljani, Dunajska cesta. Železnato vino. Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v železnatem vinu lekarnarja Pioooli-Ja v Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino železa, so najbolj" spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke. Cena polliterski steklenici 1 gld. Bf Naročila pošiljajo se plačajo p. n. naročniki. obratno pošto; poštnino 827 43 Vse stroje za poljedelstvo! Vnovič znižane cene! Trijerl (čistilni roji za žito v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. — Škropilnioe proti peronosperi, zbolišani sestav Vermolerov. — Mlatilnloe, mlini za žito, stiskalnloe (preše) za vino in sadje različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč, kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slamoreznloe, katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Stiskalnloe za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja t najboljši izvršitvi G. HELLER na Dunaju, II/2 Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! Zastopniki se iščejo. 287 20-10 Znamenito! 100 gld. Za to nizko ceno pošiljam proti enoletnemu jamstvu jako moderno kolo I. vrste za gospe ali gospode. Po solidnosti in lahkem teku ga ne prekosi noben drug fa-brikat, čeravno bi dal trikrat toliko. Kolo z vso opravo, zadelano, s pismeno garancijo 100 gld, netto, 10 gld. je plačati naprej, ostalo po povzetji. — Cenik brezplačno. Prva dunajska hiša za kolesa: M. Rundbakin, Dunaj. IX., Berggasse 3. 505 10-5 JfEokst iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju oddaje se po eiigrrosi-cenali 259 44 1& v plombiranih vrečloah po 10 in 25 kil v prodajalnlol Maksa Domicelj-a v Ljubljani, Rimska cesta, vis a vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaje se tudi v vrečah po 50, 85 in 100 kil. Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem uspešno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov. Lepa vila na prodaj! Vila je enonadstropna, s štirimi sobami, dvema kuhnjama in shrambo za jedila. Zraven je vrt, sadno in gosto drugo drevje. Ima krasno lego s prelepim ^ razgledom na gorenjske planine. ^ Več je izvedeti pri lastniku 556 2-2 Francu Wokaun v Ljubljani, Na stolbi štev. 8. ^ /WV nmnjjr * na Kranjskem. Prav blizo železniške postaje ter poštnega in brzojavnega urada, ob znožji 26H0 m visokih kamniških planin, s krasnimi sprehajališči po ravnem in po gozdih. Na razpolago je elegantna zdravilnica z velikimi verandami, i>acc •oj S Obče znana, jako trpežna kolesa Styria št. V,.ljudsko kolo" prodajajo se zaradi različnih cen drugih vrst koles po jako znižanih tovarniških cenah pri Franu Čudnu v Ljubljani s čemur je si. občinstvu dana prilika po ceni si pribaviti Hi^tl® Ši® W® 399 18 Zastopnik tvrdke: Josip JE* o 1 ali. § S -ž 5 6 Cb S S •o« cTialan: -G^ovesti. Cena 20 kr., po pošti 23 kr. Dobiva se v Katoliški Bukvami in TIskarni. Dobe se tudi še vsi eveeki razven prvega in druzega. Josip Kastelic, krojaški mojster v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4, priporoča se prečast. duhovščinini v izdelovanje vsakovrstne oble o posebno talarjev, površnikov itd. I/.delujem blrete, olngulum in vsakovrstne žemlsete, kakor tudi vsa droga v to stroko spadajoča dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naročilo v največjo za- dovoljnost prečast,tih naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobi o urejeno krojaško delavnloo, v kateri izdelujem obleke za pspofle in n L, „1 po najnovejšem kroju, natančno po meri. ^ u*-—1 Zunanja naročila točna. — Cene primerno nizke. 519 31 4 905 (36-20) Najbolje in najceneje sredstvo /a čiščenje zob. i ® A*> ® i/ i ti- v Ljubljani ponudijo po najnižji ceni poljubno množino stavbinske opeke, (Strangfalz - Ziegel) in tem pripadajočo stekleno zarezno opeko. Stresna okna iz litega železa. Peči in štedilna ognjišča (lastni izdelek). 348 27-13 Roman-cement, davski Portland-cement pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. Najnižje o e 11 e. med. univ. dr. B. FHLAN ordinuje od 1. julija do 15. oktobra v Skofji Loki ■w Dei»im{«erjevl Ja S * S od 8 —12. ure. Revnim brezplačno. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve- lume, albe, koretelje. prte itd. sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljeuje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročuo in pošteno po najnižji ceni bundera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejso postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spostovanjam se priporoča 250 62-16 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in v LJubljani, Wolfove ulioo 4. Kmetijsko društvo y Gorjah priporoča izdelke svojih udov, kakor: železne izdelke: sekire, krampe, lopate in drugo kmetijsko orodje vsake vrste; oblike po zahtevanju. Edina obrt na Kranjskem za živinske zvonce vsake oblike. Prodaja tudi lesene grablje, trda in mehka drva, deske in stavbeni les po dogovoru. Ravno tako priporoča naturni sadni mošt; cena po dogovoru. V obila naročila se uljudno priporoča 498 C—5 .»Kmetijsko društvo v Gorjah, registr. zadruga z omejeno zavezo". Edina prodaja slavno znanih $ Diirkoppovih Diana-koles Q (najboljše nemško l>Ia$»o) je za Kransko le pri JAN. JAX-u v Ejjufoljazii, nit js z.• c«>wtsi ^« . G Ceniki brezplačno ln franko. — Na zahtevanje se vsakemu kupon daje brezplačen poduk za vožnjo s kolesom. 321 10-7 Kupuje in prodaja vse zdolej zaznamovane efekte in druge vrednostne listine po dnevnem kurzu. BI A J v I [i j< K A lakso Veršec Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 5, 10 goldinarjev. Giro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dnč do dne po 4xlt%. Poštno - hranllnlčne položnioe na razpolago. I > n n a j 8 k a borz a. Dnč 23. junija. 8kupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/„...... Avstrijska kronska renta 4"/„, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4%, 200 . . . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... Nemšk i drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor) ... . . . italijanski bankovci.....7* . • C. kr. cekini........... 100 gld. 10 kr. 100 > - » 119 > 45 » 1C0 > 15 » 119 > — » 96 » 20 » 914 > — » 354 » 25 » 120 > 45 » 58 > 92",f 11 > 77 . 9 > 65 » 44 » 47 V 6 » 67 . Dne 23. junija. 4°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld. . . 6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld..... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 . . Duuavsko vruvnavno posojilo 1. 1878 Posojilo goriškega mesta..... 4°/0 kranjsko deželno posojilo . . . Zastavna pisma av. osr.zem. kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . » > južne železnice 3°/0 . » » južne železnice o°/0 . » » dolenjskih železnici0/. jOJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju naimanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. mmom Menjarnicna delniška družba „Itt E K C V I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Kreditne srečke, 100 gld...... 201 gld 50 kr 4"/„ srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 162 a — • 168 gld. - kr. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 90 157 » - » Rudolfove srečke, 10 gld....... 28 » — > 194 > 60 » 86 — 9S » 50 » 83 » 76 > 138 » 25 60 a — » 129 » 50 Ljubljanske srečke......... 23 76 » 108 76 Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. 151 » 76 » 112 — > Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3345 » — » 98 » 25 > Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. 432 » — > 97 » 25 » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 67 > Vb > 210 » 76 Splošna avstrijska stavbinska družba . . 106 — » 170 > 30 » Montanska družba avstr. plan..... 232 > 76 » 121 B 60 . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 181 > — > 99 » 60 127 > — > 66 ■ »—; . .>■. • >■'-■•' "V-"V- V '- >:> ■ ar Pojasnila Tttt v vseli gospodarskih in finančnih stvareh potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestr.l sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti 3SJT h ii 1 o ž o n 1 li (r 1 n v n i c, Htt