17 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Andrej Pavlič Judovska zbirka v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota V začetku leta 2004 se je Pokrajinska in študijska knjižnica preselila iz dotedanjih dveh lokacij, to je so- boškega gradu, v katerem sta domovala oddelek za odrasle in mladinski oddelek, ter Hartnerjeve vile, v ka- teri je deloval študijski oddelek, na novo lokacijo v na- mensko knjižnično stavbo v center mesta na Zvezno ulico 10. Med tisoči knjig, ki smo jih selili zaposleni v knjižnici v novo stavbo, je bilo tudi 84 hebrejskih knjig. To gradivo je vse do leta 2020 bilo nameščeno na poli- cah v skladišču knjižnice in je zaradi neznanja jezikov oz. nepoznavanja naslovnic bilo nekatalogizirano ter s tem tudi nedostopno uporabnikom knjižnice. Apri- la 2018 je bil na obisku v soboški knjižnici izraelski veleposlanik na Dunaju Eyal Sela, ki je pristojen tudi za Slovenijo, in takrat sem mu omenil, da imamo ju- dovske knjige, ki jih želimo katalogizirati in z razstavo predstaviti javnosti. Veleposlanik nam je obljubil po- moč. Konec junija 2020 je potekala video-delavnica na temo dviga prepoznavnosti judovske kulturne dedišči- ne v Prekmurju. Na njej sem udeležence seznanil, da imamo v PiŠK M. Sobota hebrejsko gradivo, ki je bilo nekoč najverjetneje v lasti nekdanje judovske občine v M. Soboti, ki bi ga bilo potrebno katalogizirati. Taka zbirka bi lahko bila na ogled kot ena izmed točk po poti judovske skupnosti v M. Soboti. Omenil sem tudi, da je katalogizacija takega gradiva izziv, saj so naslov- nice v hebrejskem, jidišu, nemškem in madžarskem jeziku ali pa tudi - v navedenih jezikih - dvojezične. Ob vsem tem je potreben tudi pravilen vnos v vzajemni katalog COBIB. Videokonference se je udeležila tudi gospa Maja Ku- tin iz Ljubljane, poznavalka hebrejščine in judovstva, ki ji je ideja o katalogizaciji bila všeč in je predlaga- la njeno realizacijo kot projektno delo. Po pogovorih smo sklenili, da bo nosilec projekta PiŠK M. Sobota in da bomo v njem neposredno sodelovali kot koordi- nator direktorica knjižnice mag. Klaudija Šek Škafar, gospa Maja Kutin za transliteriranje in prevajanje he- brejskih naslovnic, za vnos v COBIB pa bibliotekarski specialist Andrej Pavlič. K projektu smo povabili tudi gospo Dolores Veren, ki smo jo naprosili za ovijanje knjig v brezkislinski karton, ki je namenjen varovanju in zaščiti gradiva. Do 15. septembra smo pripravi- li potrebno dokumentacijo in prijavili projekt pri tuji zasebni fundaciji, ki je v opisu obsegal katalogizacijo 98 knjig, 14 knjig nam je namreč kasneje podaril Po- murski muzej Murska Sobota, ovijanje gradiva, posta- vitev razstave in izdelavo kataloga. Januarja 2021 je bil projekt odobren. Finančno so ga podprli že ome- njena tuja fundacija, Mestna občina Murska Sobota in Veleposlaništvo Države Izrael. Začeli smo z organizi- ranim delom, tako da je vzporedno potekalo čiščenje, ovijanje in katalogizacija knjig. S kolegico Majo Kutin sva zaradi fizične oddaljenosti vsebino fotografiranih naslovnic razreševala na daljavo, delovni postopek je bil prevod oz. transliteracija iz hebrejščine oz. jidiša v latinico in zatem vnos v COBIB. Enak postopek je bil pri dvojezičnih naslovnicah, torej hebrejsko-nemških oz. hebrejsko-madžarskih. V teh knjigah običajno gre za besedilo, ki je tiskano vzporedno v obeh jezikih. Pri popolnoma nemških oz. madžarskih naslovnicah je katalogizacija bila lažja. Za uspešno katalogizacijo je potrebno poznati tudi kulturno zgodovino določenega naroda, verske izraze 18 Prekmuriana in v našem primeru poimenovanja judovskih prazni- kov in njihovo kronologijo. Vzporedno s katalogizacijo smo objavljali prispevke oz. opise posameznih knjig in fotografije njihovih naslovnic na družabnem omrežju Facebook, ki ga polni z vsebinami PiŠK M. Sobota. Na ta način smo javnosti predstavljali potek projekta in nova odkritja glede knjig. Ob predstavitvah v medijih smo tudi naprosili javnost, da nam daruje hebrejske knjige, v kolikor jih posamezniki posedujejo in meni- jo, da si želijo njihovo katalogizacijo in hrambo v PiŠK M. Sobota. Na ta način smo od anonimnega darovalca dobili restavrirano hagado, pripoved o odhodu iz egip- tovske sužnosti, izdano na Dunaju leta 1915, za katero se mu na tem mestu tudi zahvaljujem. S tem darom se je zbirka povečala na 99 knjig. Vsebinsko so to molitveniki in druge obredne knjige. Ob delu na daljavo, telefonskih pogovorih in obiskih Maje Kutin v naši knjižnici sva reševala katalogizacij- ske in prevajalske zagate. V vzajemni katalog COBIB je sedaj katalogiziranih 72 naslovov oz. 99 enot, ki so v njem najdljive pod skupnim nazivom Judovska zbirka. Med njimi so posamične enote, deli iz zbirk ali celotne zbirke. Najstarejša knjiga je iz leta 1779, najmlajša pa iz leta 1942. Med njimi je 7 antikvarnih enot, kar po- meni, da so izšle do leta 1835. Skoraj polovica knjig v Judovski zbirki izhaja iz takrat vodilne Schlesingerje- ve tiskarne in založbe liturgičnih knjig konec 19. in iz začetka 20. stoletja z Dunaja in iz Budimpešte. Dru- gi kraji izdaj so bili še Berlin, Praga, Vilna, Sulzbach (na Bavarskem), Rödelheim. 1 Zgodovinski pomen na lokalnem in nacionalnem nivoju imata dve knjigi; pe- teroknjižje ali Tora in Hebrejska Biblija, na katerih so 1 Kutin, M.: Zbirka judovskih molitvenikov in obrednih knjig iz obdobja od 1779 do 1942 v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. – Murska Sobota: Pokrajinska in študijska knjižnica, 2021, str. 1. lokalni Judje lahko zaprisegli pred sodiščem v Murski Soboti v času Kraljevine SHS – v prvi je rokopisno na- vedeno, da je »po navodilih rabina dr. Henrika Kissa 2 primerna za zaprisego«, druga pa je iz časa njegove- ga naslednika v Murski Soboti nadrabina dr. Lazarja Rotha, ki je umrl skupaj z večino članov njegove judo- vske skupnosti v Auschwitzu. V njej je njegov rokopis in podpis. 3 Glede tipologije molitvenikov v zbirki lahko govori- mo o več vrstah enot. Sidur je molitvenik za vsakda- njo uporabo, ki vsebuje vrstni red dnevnih molitev ter šabatno (sobotno) bogoslužje za celo leto, lahko vse- buje tudi molitve praznikov. Sidur spremlja Juda od rojstva (obrezovanja) do smrti (pogreba) in je »knjiga življenja judovstva«. Uporablja se lahko za skupinsko molitev v sinagogi ali zasebno. V naši zbirki najdemo izključno aškenaške 4 različice sidurjev. 5 Mahzor po- meni cikel. Je namenski sidur za določene praznike, ki se ponavljajo vsako leto. Za visoke praznike, kot sta roš hašana in jom kipur 6 so molitve daljše. Obstajajo tudi mahzorji za praznike, kot so pesah, šavuot in su- kot 7 , za katere pa lahko najdemo molitve tudi v nava- dnem sidurju. 8 Selihot je liturgija za molitve božjega odpuščanja (selihot) pred praznikoma roš hašana in jom kipur ter postnimi dnevi in običajno ni sestavni del večine molitvenikov, zato ima tudi v naši zbirki 2 Rabin dr. Henrik Kiss je deloval v Murski Soboti od leta 1914 do leta 1921. 3 Prav tam, str. 1. (dalje Kutin) 4 Aškenazi – Judje iz Rusije, Nemčije in Poljske. 5 Kutin, str. 9. 6 Roš hašana je judovsko novo leto, jom kipur pa dan spra- ve. 7 Pesah ali pasha je praznik spomina izhoda iz Egipta, ša- vout je praznik tednov, sukot je šotorski praznik ali praznik kolib. 8 Kutin, str. 11. 19 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino svojo posebno knjigo. 9 Žalni molitveniki so tip molit- venikov, ki veljajo za molitve nad pokojnimi. Hagada pomeni pripoved. Gre za knjige, ki vsebujejo liturgijo in redosled obredne večerje za praznik pesah, imeno- vane seder (red). Praznuje se običajno v družinskem krogu. 10 V zbirki je tudi kakšen učbenik za poučevanje branja in izvajanja molitev v judovskih šolah. Ob že zgoraj navedenih dveh knjigah, v katerih sta ro- kopisno omenjena dr. Kiss in v drugi dr. Roth, so za Prekmurce gotovo zanimivi tudi molitveniki, v katerih so podpisi drugih Judov, ki so živeli v Prekmurju, tako npr. Ignaca Heimerja z navedenim datumom 15. VII. 1937, ali trgovca z železnino Lászla Frima z dodat- kom Muraszombat, 1943 Novemb. 12. Oba sta skupaj z družinama bila umorjena v nemških koncentracijskih taboriščih. Zanimiv je tudi ekslibris z napisom Dieses Buch gehört Sallaman Preisz. Projekt katalogizacije in ovijanja hebrejskih knjig smo zaključili 20. oktobra 2021 s podrobnejšo predstavi- tvijo poteka dela in gradiva, glasbeno-kulturnim veče- rom, razstavo izbranih knjig iz zbirke in spremljajo- čim katalogom avtorice Maje Kutin. Razstava je bila na ogled do 22. novembra 2021. Vseh 99 knjig oz. celotna zbirka bo v bodoče postavljena v za ta namen posebej izdelani vitrinski omari z Davidovo zvezdo. Tako bo na ogled obiskovalcem in na voljo uporabnikom knjižnice za raziskovalno delo ter hkrati ena od točk poti judo- vske zapuščine v Murski Soboti. 9 Prav tam, str. 21. 10 Prav tam, str. 19. Mahzor je namenjen za uporabo ob prazniku roš hašana in jom kipur oziroma dnevu sprave v deželah Bohemije, Poljske, Moravske. Na ilustracijah prepoznamo judovske očake – na desni Abrahama, na levi Izaka in zgoraj motiv Jakobovih sanj.