r -i Največji slovenski dnevnik 1 ▼ Združenih državah VeUe *» v*e leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 S Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 Jj igBHBBDB' I GLAS NARODA "••"j List.slovenskih.delavcev v Ameriki« TELEFON: CHelsea 3—3878 The largest Slovenian Daily in the United States. a Issued every day except Sundays Land legal Holidays. 75,000 Readers* si. Entered ma Second Class Matter, September ZU IMS, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Cenfras of March 3, 1879 TELEFON: CHeJsea 3—3878 NO. St. — ŠTEV. 58. NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 11, 1931. — SREDA, 11. MARCA 1931 VOLUME — LETNIK KONFERENCA PROGRESIVCEV V WASHINGTON, D. C. SENATOR WATSON JIM JE PREDLOŽIL ŠTIRINAJST IZREDNO VAŽNIH VPRAŠANJ Stavljena je bila zahteva glede natančnih pojasni! z ozirom na prohibicijo, priseljevanje in vladne monopole. — Navzlic temu, da so progresivci odločno zanikali, d a nameravajo ustanoviti tretjo stranko, slutijo nekateri, da se snuje ne-kaj takega. — S vrha konference je ustvaritev naprednega zakonodajnega programa. WASHINGTON, D. C., 10. marca. — Pod predsedstvom senatorja Norrisa iz Nebraske se je začela danes tukaj konferenca progresivcev oziroma naprednjakov, ki pripadajo obema političnima strankama. Navzlic temu ,da so sklicatelji ponovno zagotovili, da ni svrha konference ustanovitev tretje stranke, domnevajo dobropoučeni voditelji demokratske in republikanske stranke, da se utegne nekaj takega izcimiti iz konference. Uvodni govor senatorja Norrisa bo jutri zjutraj ob desetih broad-castan po National Broadcasting Company. Isto-tako bo broadcastan tudi govor senatorja Boraha, ki bo popoldne govoril o agrarskem vprašanju. Konferenca se bo bavila predvsem s sledečimi problemi: s poljedelstvom, javnimi potrebščinami, nezaposlenostjo, carinskim tarifom in reprezentativno vlado. Zadeva prohibicije najbrž ne bo prišla na vrsto. Svrha konference je ustanovitev naprednega zakonodajnega programa, ki bo predložen meseca decembra novemu kongresu. V novem kongresu bodo namreč igrali progresivci važno vlogo. Med republikanci in demokrati bodo tvorili nekak jeziček na tehtnici. S svojimi predlogi bo prodrla le tista stranka, kateri bodo pomagali progresivci. Sodeč po današnjih pripravah in dogovorih, bodo progresivci ostro napadli vladne principe predsednika Hooverja. Istotako bo izpostavljen ostri kritiki vladni pragram, ki ga je predložil John J. Ras-kob demokratskemu narodnemu odboru. Na predvečer konference je predložil republikanski senator James E. Watson senatorju Norrisu listino, ki vsebuje štirinajst vprašanj, katera zaslužijo po njegovem mnenju največjo pozornost ter je treba v interesu javnosti odgovoriti nanje. Vprašanja se glase: — Ali je treba osemnajsti amendment preklicati ? — V slučaju, da osemnajsti amendment ostane, ali naj razreši zvezna vlada posamezne države odgovornosti za izvedbo prohibicijskih postav? — Ali naj ameriška vlada prizna Sovjetsko Unijo? — Ali naj vlada prevzame upravo ameriških železnic? — Ali naj vlada prevzame in kontrolira vodne naprave? — Ali naj se ustava'tako predrugači, da bo i-mel kongres pravico zavreči odloke najvišjega sodišča. ; — Ali naj se odvzame predsedniku pravico veta? . — Ali naj se zniža carina na poljedelske produkte? ,, — Ali naj se odpravi agrarno'oblast ? — Ali naj se preneha dajati far mer jem posojila? — Ali naj se uvede sistem, da se b6 plačevalo nezaposlenim podporo? j — Ali naj se liberalizira priseljeniške postave? — Ali naj se prepove uvoz petroleja? — Ali naj se uvede carino na petrolej ? Senator Watson je odločno zavrnil sumnjo, da je stavil ta vprašanja v namenu, da bi zanetil spor med Po njegovem mnenju so ta vprašanja mM- MOKRAČI SO DOŽIVELI VELIK PORAZ Antisalonska liga se pripravlja na veliko kampanjo po južnih državah. — Tri mokraske predloge zavrnjene. ALBANY, N. Y.f 10. marca. — V zakonodaji so bile danes poražene tri predloge mokračev, naj se pozove kongres, da odpravi prolhibici-jo oziroma osemnajsti amendment. Mcficrači upejo, da bodo prihodnji teden, ko bodo prišle predloge zapet na vrsto, imeli zadostno večino, da jih spravijo skozi. ST. PETERSBURG, Fla., 10. marca. — Dr. F. Scott McBride, generalni superintendent Ant isa Ionske Lil je je objavil načrte za splošno kampanjo proti mokračem v južnih državah. Po vseh vaseh in mestih bodo upstanovljitne podružnice organizacije, ki bodo pošiljale svoja poročila v glavni stan. Ma3ride je zaključil svoj govor s pozivom, da morajo zdaj suhači biti bol'j složni kot so bili kdaj prej. TEŽKA KAZEN ZA ZAROTNIKE Štirinajst obtoženih j e sprejelo sodbo sovjetskega sodišča z največjim mirom. — Obsodbe so izzvale velike odobravanje občinstva. MATI IN HČI USMRČENI PRI POŽARU ANGLEŠKI PREMOGARJI PRED ŠTRAJKOM Angleškim premog ar-jem bodo v kratkem sle- ^ dili tudi francoski. — Izprtje bavarskih kovi narjev. MOSKVA, Rusija, 10. marca. — Sredi burnih prizorov, je bilo danes obsojenih 14 manjševikov, ki so bili obtoženi, da so se zarotili z inozemskimi socrijalnimi demokrati za strm»g>lavljenij e sovjetov. Sodbo je sprejelo občinstvo z velikim ploskanjem. Velike luči so osvetljevale oder, kjer so sedeli sodniki, med njimi vrhovni obt-»žitelj, Nikolaj Krilenko,1 ki je zahteval za najmanj pet obtoženih smrtno kazen. Po izidu procesa proti profesorju Leonidu Ramsinu ni nikdo več pričakoval smrtne kazni. Sedem obtoženih je dobilo po deset "let, štirje po osem let in trije po pet let ječe. Predsedujoči sodnik je osebno pisal obsodbe in vsled tega se je zavlekla objava za sedem ur. Takoj je izbruhnilo velikansko ploskanje med občinstvom, ki -»je trajalo več minut. Prečitanje sodbe je trajalo več kot eno uro. Obtoženi so poslušali z največjim mirom. Nekateri sd izgledali v luči ob-ločraic zelo bledi a drugi so se smejali, ko so jih slikali. Pred prihodom sodnika so se obtoženi neprisiljeno pogovarjali s Krilenkom, ki je čitol inozemske Mati je skočila na ulico ter obležala mrtva. — Hčerka se je zadušila v stanovanju. — Trije člani družine so se rešili. V neki hiši na 77. cesti v Wood-haven je izbruhnil včeraj požar. Mrs. Dora Abrams in njena enajstletna hčerka sta izgubili življenje. David Abrams je zjutraj ob treh opazil, da je začelo goreti v kuhinji. Požar se je z^čel širiti z veliko naglico. Mati je planila k oknu 'in skočila na ulico, kjer je obležala mrtva. Oče je z 18-letno hčerko Ruth pobegnil po gorečih stopnicah, misleč, da mu bosta sledila ostala dva otroka. Ognjegaesci so rešili petnajstletnega sina, ki je stal pri oknu in klical na pomoč. Enajstletna Ana je ostala sama v stanovanju. Ko so prišli ognjegas-ci do nje in jo odnesli na ulico, je bila že mrtva. VIHARJI V NOVI ANGLIJI Železnice in ceste so za-metene. — Mraz na jugu. — Kljub dežju zadnjih par dni, ni še odstranjena nevarnost pomanjkanja vode. CARDIFF, Wales, 10. marca. — Danes je zaštrajkalo v raznih premogovnikih pet tisoč premolar j ev, ker jim je bila znižana plača za sedem pence na dan. Todazevno znižanje je uveljavila razsodiščna komisija. Šfcrajk se bo najbrž znatno razširil. PARIZ, Francija, 10. marca. — jNiarodni odbor zveze premogaijev se bo sestal v četrtek k posebni seji, ker so se pogajanja med delavci in (podjetniki neugodno končala. Unija premogarjev je brez uspeha skušala pregovoriti premogovne barone, naj delavcem ne znižajo plač. Ako se baroni ne bodo hoteli u-tokmiti zahtevam narodnega odbora, Jx> prihodnji teden izbrulinila Obtožencem so odrekli Častne pravice za dobo petih, treh ali dveh let. SPANSKI VOJAK STRELJAL NA REKRUTE SOGIVIA, Španska, 10. marca. — Ko je dospel danes na tukajšnje vežbaliišče oddelek rekrutov, je začel streljafti nanje neki starejši vo-imj^p. jih pet nevarno ranil. To-(PP so vojaka razorožili. Vojaški zdravniki so dognali, da je zblaznel. stavka vseh francoskih premogarjev. BERLIN, Nemčija, 10. marca.* — Vodstva raznih bavarskih jeklarn so včeraj izprla 40,000 delavCetv. Delodajalci so i jim nameravali skrčiti plače za ipefcnaj'at odstotkov, dočim je dovolilo razsodišče le petodstot-no skrčenje. BORAH NA KONFERENCI PROGRESIVCEV Senator Borah je bil izvoljen kot voditelj pogajanj. — Republikanci so ustvarili gospodarski svet. WASHINGTON, D. C., 10. marca. Vprašanje načrta za eksportne premije 'bo igrala veliko ulogo na tu zborujoči konferenci pregresivcev. Senator Borah, čeprav ne apada med sklicatelje konference, je bil izvoljen predsednikom. Senator Borah še vedno vztraja pri mnenju, da je uvedba eksport-nih prem'ij najboljši način, kako dvigniti poljedelstvo, potem ko se je izjalovila agrarna oblast. Senator Norris bo vodil razpravo glede javnih utilitet, in senator Cutting bo pa vodil razpravo glede štaibiliziranja industrij. Vsega supiaj se bo vršilo pet sej. 55 odličnih oseb, med tudi tudi razni profesorji, je oiblj.ubilo svojo soudeležbo. Vihar, ki je divjal preko konca prejšnjega tedna preko New Yorka ter zahteval več človeških žrtev, je povzročil velikansko materij alno škodo. Tudi v ženi j je bilo že slabo vreme. Le sempatam se je pokazalo solnce. Temu nasproti pa je gospodarila zima v gorenjem delu države ter v vseh državah. Nove Anglije.. Iz Ro-chestra poročajo, da so obtičali vozovi in avtomobili v snegu, telefonske žice so bile pretrgane in tok elektrike je bil v številnih slučajih prekinjen. Iz Bostoaa poročajo o najhujši zimi v tej seziji. Na tisoče nezaposlenih je dobilo zaslužek. Sneg je prekinil železniška služtbo na New York, New Haven & Hadford železnici. V bližini Newberryport, Mass. je bil vržen na breg neki ribiški čoln. Domneva se, da je utonilo pet mož. Dozdaj ni vrglo morje še nobenega mrliča na breg. Preko Maine je divjal vihar z naglico 44 milj na uro. Ofc> obali je bilo povzročene dosti škode. Na srečo ipa ni treba obžalovati nikake izgube na življenjih. Celo na Ju£u je bilo opaziti močan severni veter, ki je gnal snežne oblake prav do južne Caroline. Vremenski urad je sporočil, da se je nevarnost suše v ozemlju zapad-no od Mississippi]'a zelo zmanjšala, čeprav ni še odpravljena. Pričakovanja tukajšnjega urada, da se bo zvišalo vodno stanje v tukajšnjih reservoarjih so bila razočarana. Ravno v okrajih, kjer je najbolj potrebna mokrota, so izostali nalivi, vsled česar je pomanjkanje vode tako veliko kot preje. bistvene važnosti, in javnost zahteva odgovora na-nja. Obenem s progresivci se pa tudi vodstvo republikanske stranke pripravlja, da pojasni javnosti, kakšnih dobrot je bil deležen ameriški narod po dve leti trajajočo Hooverjevo vlado. Danes se je posvetoval s Hoover jem senator Fess, predsednik republikanskega narodnega odbora. Po posvetovanju je rekel, da je napočil čas, ko se mora narod prepričati o mirnem, vestnem in naprednem delu pod Hooverjevim vodstvom. Generalni odvetnik republikanskega narodnega odbora, James Francis Burke, je rekel, da narodni odbor republikanske stranke še ne bo tako kmalu sklican, češ, da trpi narod vsled "prevelike doze politike". Včerajšnja objava, da bo ustanovljen gospodarski svet za narodni odbor, je naletel na veliko opozicijo tako pri demokratih kot neodvisnih republikancih. Nasprotniki pravijo, da farmerjev ni mogoče prepričati o uspehih republikanske uprave. BOMBA V ŠPANSKEM P0SLANISTVU Motiv atentata ni poja-snen. —Napad na uredništvo humorističnega tednika "Karicati" v Havani. HAVANA, Cuba, 10. matrica. — V tukajšnjem španskem posUaništaru je eksplodirala danes bomba. Neki neidentificiran moški je bil raztrgan na kosce. Kaj je dalo povod atents/tu, se zaenkrat še ni moglo dognati. Sinoči je skupina neznancev napadla urednika in člane uredništva humorističnega lista "Kartcato". List je na Cubi zelo priljubljen in je začel zadnji čas objavljati kari-kaUire predsednika Machada. Napad se je najbrž završil po vladnem naročilu. Urednika Julija Gaunarda so morali odvesti v bolnišnico, kjer so mu zdravniki na£Ui globoko os ftari, POŽAR UNIČIL SMODNIŠNICE PARIZ, Francija, 10. marca. — V artilerijskem taborišču pri Auxe-re je nastal požar, ki se je začel širiti z veliko naglico. Velika smod-nišnica je zletela "v zrak. Vojaštvu in ognjefeascem se je (posrečlo omejiti ogenj predno je dospel do o-gromnega skladišča granat in drugega vojnega maiterijala. HINDENBURG JEZAPRETIL Z ODSTOPOM Nemški poljedelski minister Schiele je rekel, da bo predsednik odložil svoj urad, Če bo državni zbor odklonil začasne odredbe kabineta. BERLIN, Nemčija, 10. marca. — Skrajno važno izjavo je podal danes nemški poljedelski minister Sshiele s privoljenjem državnega predsednika von Hindenburgu. Bil je odgovor na včerajšnjo izjavo voditelja nemških nacijonal-cev, Alfreda Hugenberga, ki se je glasila, da mora (predsednik napotiti nemške nacijonalce, naj gla-slujejo proti odredbam, katere je slprjel kabinet. V tem slučaju bi predsednik odložil svoj urad. Schiele je rekel: — Državni predsednik mi je dal Izrecno dovoljenje, naj konštatiram, da bi bil po njegovem mnenju preklic teh postav edina alternativa, da razpustim državni zbor. Vspričo resnih posledic razpusta državnega zbora je prišel državni predsednik do mnenja, da bi b^a njegova dolžnost resignirati. S tem je postal (popoln razkol med nemškimi nacijonalci ter pristaši Hitlerja. Državni predsednik je dolgo časa razmišljal, predno je storil odločilni korak. ARMADA JE POMAGALA CHICAGO 111., 10. marca. — Ko se je Mrs. Hues tin v Lake Forest približal das, jo je njen mož odve-del z avtomobilom proti bolnišnici v Highland Park. Naenkrat je pa njegova kara obtičala v snegu. Nasproti je pridrvel armadni traktor, katerega je Huestin ustavil ter povedal vojakom, kad in kako. VojaJki so priklorpili avtomobil traktorju in ga odvedli pred 'bolnišnico. Par minut pozneje je porodila Mr. Huestin osem m unto v težkega fanta. NESREČA BETHLENOVE ŽENE BUDIMPEŠTA, Madžarska, 10. marca. — Včeraj je na spolski poti padla -grofica Bethlen, žena rtra-džaitskega ministrskega predsednika. Pa-dla je tako nesrečno, da si je zlomila nogo. ^eglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu, žujete nase banke za obrestonosno nalaganje in pošilja-janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4°/o že s prvim dnem vsakega meseca. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naalovljenci prejmejo toraj denar doma, bra samnda Can, bra* nadaljnih potov in stroškov. t , Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene š podpisom naslovljencev ln ilgom zadnjih poit, katere dostavljamo padU]a-> teljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike ▼ slučaj* ni« sreče pri dela radi kompenzacije, kakor mnogokrat ▼ rasnUi slučajih tudi na sodni] 1 v stari domovini. Sakser State" Bank 82 Cortlandt Street Kew York, N. .. Telephone BArclaj 7—0MQ ali 0381 NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH llt 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. ad Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ( A Corporation) L. Benedttk, Trm. SI« ot the conpontioa and addresses of above officers: Borough of Manhattan. New York City. N. Y. GLAS NARODA** (Tole« of the People) Dopisi. Issued Every Day Except Sundays and Holidays S pota. V Tower, Minn., je bil dne 7. marca pogreb, da malo talcih. Umrla je namreč roj-akinja J. Stkala, stara 57 let, doma iz Črnomlja, rojena Še linger. Poleg soproga zapušča tudi več odraslih otrok. Pogre- Ea celo leto velja llct za Ameriko In Kanado Ea pol leta ta četrt leta ..$6.00 .$3.00 _____,$1J>0 Za New York sa celo leto |7.001ba 36 Je udeležilo veliko pogrebcev Za pol leta __________________________43.50 v kakih 40 avtomobilih, polo? veli- Za Inozemstvo sa eelo*leto kega sprevoda članstva dr. št. 4 K. Za pol leta ..$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Plim Naroda" Uhaja vsaki dan lzvzemšl nedelj In prasalkov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli po16 W. 18th Street, Chelsea $67$ mt - ■ . u New xozm, n. a. PREDSEDNIK NI STORIL PRAV S. KL J. V cenkvi se je pri tej priliki zopet enkrat shšiJo slovensko petje, ko so zapeli pevci "Blagor mu...." Rodbini Skala izrek sun svoje so-ealje! Dne 6. marca je na Viirginji, Miran, umrl rojak Frank Klime, doma iz Dobrega polja, star kakih 65 let. Možak si je bil pred leti napravil veliko premoženje, zlasti s pivem, katero je prodajal na debelo. Pred dvema letoma mu je umrla soproga. Njegovo premoženje cenijo na sto tisoč dolarjev. Matija Pogorele. Girard, O. Drugi koncert naših odličnih pevskih umetnic, gospe Josephine Lausche im pa gospodične Mary Udovich, pod vodstvom Dr. W. Lau-scheta in pa Hojer tri;> orkestra, je sijajno ugpel. Slovenska pesem je dosegla velik triumf. Dvorana je bila nabito polna in vse premajhna za ta veečr. Narod je prišel od blizu in daleč, kajti hotel je slišati' našo pesem, zapd.o tako, kakor jo je naš narod pel na svoji zemlji. Vsaka naša pesmica nam (kaže barvo in lepoto posameznih 'krajev. Dr. W. Lausche je skrbno sestavil program za naiše ljubke pevke. Ko sta se naši umetnici prikazali na odru, jih je publika nagradila z burnim aplavzom. Vsi smo . . uživali brez izjeme Gromoviti Morda vsebuje prddlo^a par nedostatkov, katere jeja!pl:3UV2i vsaki ipesmi ^ b,M jasen dokaz, kaka je naša pesem segla do srca nam vsem. Naši pevki sta nas popeljali v duhu na krasno Gorenjsko, kjer kraljuje očak Triglav, Predsednik Hoover je vetiral predlogo liewyorskega demokratskega.senatorja Waguerja. Predloga se tiče zvezne posredovalniee za delo. Da utemelji svoj veto, je podal precej obširno izjavo, v kateri pa ni navedel pravilnih dejstev. Bolje bi storil, če bi ne dodal evojemu vetu nobenega komentarja. Senator Wagner je rekel, da je predsednik zelo razočaral nezaposlene, ker je predlogo vetiral. Pa ne samo nezaposlenih, pač pa je razočaral tudi one, ki si na vse načine prizadevajo odpraviti sedanjo depresijo ter vršiti v bodočnosti konstruktivno delo. Wagnerjeva predloga je predvidevala ustvarjenje narodnega sistema brezplačnih posredovalnic za «lelo in sicer s sodelovanjem državnih uprav. Pomenjala bi torej velik korak naprej, kajti bas v sedanjem času splošne depresije, je bilo težko občutiti pomanjkanje takih centralnih uradov. Mr. Pire, urednik A. D. se je kar čadil, cZt. se je narod tako lepo in mirno zadržal. Mr. Pire mi je tudi pjvedal, da bosta priredili naši pevki samostojen kimcert v jeseni v Slovenskem Domu na St. Clair v Clevelandu. Zdaj vidim, da je (prišel čas, ko je naš narod začel vpoštevati svoje taler.i-e. Jaiz jima želim velikega u-speha in upam, da se bo nas več udeležilo koncerta. Končno se še enkrat vsem lepa zahvalim, ki ste se udeležili kon-ceitta od blizu in daleč in tako pripomogli do tako sijajnega uspeha. Obenem se tudi zahvalim za pozdravni govor Mr. Joe Cekutu, predsedniku Doma in pa Mr. John Jesenku, ki se je Itoliko trudil za koncert. Pozdrav vsem skupaj! John Dolcic. Gledališče-Glasba- Kino KONCERT JEANETTE PERDANOVE. Težko pričakovuini prvi samostoj- mlada umetnica" skjtzi dolgoletno ni koncert ameriško-slovenskc pia- resno glasbeno šolo ter da posedu- nistinje in sopranistinje Jeanette je zavidanja vredne sposobnosti. Perdanove iz Clevelanda 1. marca' Zatrdno pričakujemo, da bo v v Slovenskem Delavskem Domu v najbližji bodočnosti ponos ameri- Clevelandu, je izpadel v vsakem o- ške Slovenije. žiru zelo dobro. Svečano razpolo- Ta koncert je bil v življenju ame- Ely, Minn. V Milwauke je umrl Frank Er-chul, sin obče znanega Slovenca Frank Erchulla v Ely. Danes je bilo z vlakom pripeljano truplo pokojnika v stanovanje Mr. Joseph P™cm in ljubkim nastopom. Ob-Skala. cčota Mr. Frank Erchull. jc-nstv^ ji je prirejalo viharne ova- V Tower, Minn., je umrla Mrs. ;ci^e t€T Je kakor "kovano sledil° Jakcb Skala, rojena v Črnomlju. ,nacialjnim točkam. Program je bil izvrstno izbran ter dovolj pester, ženo občinstvo v debela zasedeni dve.ni se je v polni meri zavedalo tega odločilnega in zgodovinsko važnega trenutka, kateri je dal naši ameriško-slovenski glasbeni kulturi nov mejnik. Slovenci v Ameriki imamo pač več za petje in glasbo vnetih domačih mrči katerim tpa povečini manjka resne in dolgoletne glasbene Izobrazbe, katera je za dosego višjih ciljev absolutno potrebna. Prvi koncert Perdanove pa je dokazal, da ima mlada umetnica z-a seboj ves predpisani glasbeni študij in >da smemo v najbližji bodočnosti računati na izvrstno umetniško moč. Tako z prvo efektno izvajanj Adamičevo "Jezdec"' je osvojila srca Številne publike s svojim lepim so- riških Sloven cev pravi zgodovinski umetniški dogodek, katerega se z vsem srcem vesei:mo. Z Perdanovo smo debili svojo umetniško moč.' katera bi delala Oust tudi poklicnemu odru. Perdanova se poda na daljšo koncertno turnejo po večjih ameriških mestih in brez dvoma se bo naše občin sivo zavedalo svojih dolžnosti napram naši umetnici ter ji bo z svojim obiskom dalo moralno oporo, katero upravičeno v očigled svojih odličnih sposobnosti v polni meri zasluži. Nato odpotuje umetnica meseca maija v Evropo, kjer se namerava z vso ambicijo izpopolniti v svoji stroki. R. S. j Peter Zgaga! V Laur'.um, Mich, .zapušča sestro Mrs. Papič. Poročevalec. KRVNA OSVETA NA KITAJSKEM pr«4d«ednik Hoover posebno polifclaril v svoji poslanci. Ne-dostatki so pa le malenkostni ter bi se jih dalo potom poznejše zakonodaje popraviti. Poglavitno je pa, da bi bilo s sprejemom postave tin kjer se čuje spev slovenskih de-spravljeno v tek važno delo, ki 'bi moralo že zdavnaj funk- kle; i^:fantQV; vse to je izaaženo v cijonirati. Za predlogo so se zavzele delavske zveze in organizacije, ker so videle v nji konstruktiven predlog. Predsedniku Hoover ju najbrž ni bilo znano, da se je bil za predlogo zavzel tudi delavski tajnik Doak, ki pa tedaj seveda še ni sedel v predsednikovem kabinetu, ampak je bil zastopnik velike bratovščine železničarjev. Odkar posluje Doak kot komisar delavskega depart-inenta, se je njegovo navdušenje precej ohladilo. Šel je celo tako daleč da je sestavil svojo lastno predlogo, katero je pa kongres z veliko večino zavrgel. Hoover je najbrž tudi prezrl dejstvo, da se je narodni penami našegt Gorenjca. Nato smo v duhu poleteli na Dolenjsko, kjer se raprostirajo krasni vinogradi in sa napolnjena zidanice z rajsko kapljico. Tudi v fcok>-pd:ju sta .pevki to pot pokazali sv:«jo umetnost. Mary Udovich je zapela krasno pesem "Rožni venec", da je kar zadivila publiko. V priznanje ji je mlada Stellla Dolčič podarila krasni šopsk cvetlic. Ravno tak? je krasno zape- Katkor v vseh kulturah velja tudi na Kitajskem poleg oficijelnega državnt&a pravi prastaro ljudsko pra«o. Včasih si .pride .-a navzkriž, a neredko zmaga ljudsko pravo, tako v primeru krvne os ve te, ki jo stari Konfucijev nauk naravnost zapoveduje. Sin je dolžan maščevati svojega cčeta. a to maščevanje ne izvira iz sovraštva, temveč iz dolž-ncc jnega čuta in je dejanje pietete. Tudi oskruni lev očetovega groba mora san maščevati, to veleva njegovo doižnostno razmerje d> prednikov ki obvladuje celotno kitajsko življenje in ki je celo močnejše nego delžnostno razmerje do države. Kakor rečeno* je že Konfucij (okrog leta 500 pr. Kr.) priznaval upravičenost krvne osvete in čeprav je le v poznejših časih država sama prevzela -dolžnost maščevanja, ni kaz- taiko da je moral zadovoljiti vsa-kcgrir. Izredno občuteno izvajana "The Slumber Song" v angleščini je dokazala, njene lepe skladateljske Sposobnosti. V Paderewskega Občuteno pred-našani "Legendi" in v Rubensiei-novem "Valse Caprice" se je predstavila kot odlično izvežbano piani-stinjo z dobro klavirsko tehniko in solidnim znanjem. DEKLICA, KI MORA HRANITI HUDIČA Odkar je bila uvcljavljem.1 pro-hibicija, je že dosti vode sieklj v morje. Pa kaj to! Nikogar nič ne briga, koliko vode steče v morje. Dosti bolj žalostno je, ako človek p:«misli, kako neznanske množine vode so bile tprodane v obliki debrega piva. In kako dra/?o je bilo treba plačevati vodo, ki je bila vinu primešana. * Človek, ki br:o zasluž:, naj brco dobi. Toda, pr.^atelj, kad-ar nameravaš kc-ga brcniti, glej, da ga ne boš brcnil z obema nogama naenkrat. Ako človek z obema nogama naenkrat brcne, običajno nekam pade. * Ugleden zdravnik pravi: Kadar se človek preveč napije alkoholne prjače. naj gre v lekrarno in naj kupi za ipst centov "bisurated magnesije ". Tisr.j naj spije na vodi, pa mu bo kmalu odleglo. Zdravniki so učeni možje, vsa čast jim. V časi pa vendar ne vedo, kaj govore. Človek, ki se preveč napije, ne more iti v lekarno, ker komaj na ncigah'stoji. Pa tudi. če bi na ta ali oni način prišel v lekarno, bi za ves svet ne mogel reči "bisurated magnesia". Londonski zave d za psihično raz_ iskavanje preiskuje že dalje časa duševno stanje 13_letne devojke E'.eonore Zugun, v prisotnosti ka_ tere se dogajajo razni nadprirodni! Med dvojčki je včasi taka podob-pojavi. Deklica je po rodu Turkinja nost, da jih živ človek ne more raz-in je bila že v svoji domovini v ločiti. Kvečjem mati, pa še mati se blaznici, odkoder pa jo je vzela ne. večkrat zm:iti. ka veleposestnica, ki se bavi s spo_ v rieki družini so imeli dvojčici, ritizmom in iki je postaia pozorna ki s:a si bili teko |\>odobni kot kraj-Višek v izvajanju pa je brez dvo-j na deklico ravno zavoljo čudežnih cer krajcerju. In kot je že običaj- ma dosegla v krasno Izvajanem stvari, ki jih mlada Eleonora pov za la solo pesem "Planinec" gospa Josephine Lausche in jo je publika novala sina, ki je osvetil svojega nagradila z gromovitlm aplavzom, očeta, če je že v naprej javil svoj Miaida stelia DclMč je tudi nji po-j maščevalni čin. , , , A , , , .darih krasen žopek. Naša na^elb'na I Po starem običaju lahko nadome- Wagnerjevo predlogo zavzel colonel Arthur Woods, pred-|jima jp tudi podarita- dva šcn&a za 311 bolnega sina katešen njegovp«- sednik odben-a za študirauje vzrokov nezaposlenosti. I priznanje krasneg ipetja. Predlogo so zagovarjali tudi razni strokovnjaki, ki soj Šopke sta izročili mladi deklici v direktnem stiku z delavskim vprašanjem ter smatrajo .Virginia cektf.a in stem doičuč siče je ^^ nad ^tero bi se moral predsednikov veto za največjo tragedijo, ki se je moula irripravno deilamacijo- I maščevati b^ina. sicer s>a se razte- i... 1 1 j •«i * ' ' Dr. W. Lausche je tako umetni- za izvršitev maščevanj** ne samo pripetiti delavcem v sedanjih časih. L , , . . _ „ 1 1 J iško spremljal m piano nase pevke, Predsednik je utemeljil svoj veto z domnevo, da bi 'da smo se mu kar čudili. Wagnerjeva predloga odpravila že obstoječo delavsko po-i^ ^f^ sredovalnico, ki pasluje pod nadzorstvom delavskega de-!simnis Hoyer, je pa s "svojo harmo-partmenta. ni ko ,p:ncazal svojo umetnost, v Ta domneva je pa le prazen izgovor in nikakor ni na mestu. certu pa s plesom. Vse kaže, da niso piti v Beli hiši niti v uradu generalnega ^državnega pravdnika predloge natančno preštudirali. Kajti če bi jo, bi spoznali, da prevideva dve leti trajajočo prehodno predlogo. S tem pa odpade zadnji predsednikov ugovor. Hoover je preJdlogo vdiral ter s tem izkazal deželi zelo slabo uslugo. j ate i j kot maščevalec. Samo v enem primeri ni son dcižan izvršiti krvne osvete: v tem primeru namreč, na pravega storilca, temveč >na vso njegovo družino in to z upra-v barbarsko okrutnostjo. Ljudstvo se p3-stavlja večinoma na maščevalno stran. Seveda pa iaiublja krvna o-sveta tudi na Kitajskem svojo veljavo, v istem tempu kakor vstapa "•dežela sredine" v krog civiliziranih držav. prizoru "Olympije" iz opere "Hcff-manovih pr:pcvedk". kateri je osta-vil pri avdljenci globok vtis Pela jo je v franccskem jeziku in tu šele je pokazal-^ in razvila vse občudovanje vredne odlike svojega sre-brno-čiis.ega in lepo izšolanega soprana. V tej pesmi šele smo čutili prav, da spada njen delokrog na opsrno polje, kajti poleg izrednih igralskih sposobnosti, v k:lor.Vuri nadvse prožnega in čistozvenečega srprana ima siguren nastop, izvrstno mimiko ter simpatično odrsko pojavo. Vse te lastnosti ji bcfdo prinesle lepo karijero. Operni prizor je morala na dolgotrajno odobravanje ponoviti. Sledile so skrbna- izbrane narodne pesmi, ki so naravno občinstvu zelo ugajale ter jih je morala ponavljati ter dodajati. Pela. jih je s finim razumevanjem in globokimi obč-utlci. Z odgovarjajočo igrs in neprisiljeno mimiko je olepšala njih pomeni, tako da so ostale marsikateremu glctooko v srcu. z-roca s samo svojo navzočnostjo. Često se dogaja, da posetnikom iz_ ginjajo s prstov prstani, da jim ne_ stane kovani denar iz žepov, dasi sedi Eleonora čisto mirno na svo_ jem stolu. Nekdaj je padla s stro. pa kovinsga črka, o kateri se je u. gotovilo, da je last tiftkarne, na. meščene v isti hiši nekaj nadstro, pij nižje. Ekinora je telesno moč_ no razvita, duševno pa je zaosta. la. Rada se igra s punčkami in trdno veruje, da živi v njej hudič, •ki ga more hraniS.. Zato ima ne_ navaden tek in poje za tri odras_ le osebe. V zavodu je pod nepre_ stanem nadzorstvom zdravnikov, ki so ugotovili njene čudne borbe s hudičem. Dekle je kar naenkrat zakričalo in pokazalo na licu pra_ sko, ki -se je takoj zalila s krvjo. Čez nekaj trenutkov je bolnica zopet žavpila in pokazala na ramo. Češ, da jo je tja ugriznil hudič. Res je imela na rami razločne cd tise zob, ki so tudi kmalu pomodreli. Napad je trajal četrt ure in deklica je bi_ la v tem času temeljito opraskana Perdan:vi poje z lahkoto, njen po obrazu in po životu. Zdravniki ZAHVALA. Safcser State Bank, 82 CortUHMftt Ot., New York, N. Y. Naznanjam Vam, da sem ravnokar spf^jel čeke za denar, katerega aern imel v starem kraju. Lflpo se Vam aahvalim va trud, M tfte ga imeli in za toftn> izpla-fstto. Priloženo Vam pošljem podpi-moe prtioge. de eifkrat se Vam lepo asatovaHm saa vse in bodite u verjemi, da *če bom Se kdaj kaj potreboval, w bom z asaupanjem obrni) na Vtta r&ud KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE SO RAZPRODANE Sprejemamo pa člajiari-nino za bodoče leto. Članarina znaša -Člani dobe .potem knjige po pošti, naraynost iz • ■ i 't* Velikonočni Prazniki Čas pirhov, vstajenja narave in drugih sladkih spominov iz mladosti - se bližajo ^Prepričani smo, da se bo tudi letos kljub slabim razmeram večje število naših rojakov in rojakinj spominjalo svojih dragih v stari domovini, z večjim ali manjšim denarnim darilom za Velikonočne Praznike. Pripravljeni smo popolnoma za točno iz. vršitev vseh naročil, vendar prosimo, ne predolgo odlašati s pošiljatvami, da nam bo mogoče dostaviti nakazane zneske naslovijen-cem pravočasno. Sakser State Bank sopran je mehak, lepe barve, izredno gibčen, blestečih sočnih višin ter zlasti izrazit v koloraturnem potjju. Prednai>nje je toplo, izredno občutno, izgovarjava jasna in razumljiva v vsaki besedi. Je izredno muzikalna, inteligentna ter ima po-navedenih odlik simpatičen nastop ter ljudsko odersfko postavo. V svojem izvajanju je pokazala izredno igralsko sposobnost in razgibanost, da smo bili kar očarani. Prejela je (več krasnih šopkov in cvetja. V vsem se torej vidi, da je šla so videli in ugotovili, da si teh prask ni prizadela sama, in pojasnjujejo te pojave kot avtosugestijo. I>ekli_ ca sama pripoveduje, da ji te ne_ všečnosti pov7rcča hudič, ki biva v nje telesu in ki ga je slabo na_ krmila. Začela je takoj jesti, ker ima zavoljo napadov vedno pogr_ njeno mizo in pripravljena razna jedila. Eleonora bo ostala pod zdraivniškim nadzorstvom še nekaj tednov, da se ugotovi, koliko res_ nice je na vesteh, ki poročajo o iz_ ginjevanju prstanov, denarja in drugih kovinskih predmetov. I « ] Mali Oglasi j j | | imajo velik uspeh ( n no pri trnkih ctrJrih. sta se vedno enako spletali, oblačili, šminkali itd. Mlad fant se je bil zaljubil v eno in jc zasnubil. Rekla jc: "Ja". in sturisi so določili dan pore ke. Njegc.vi prijatelji so zvvčudeno majali z glavami. — Ali ju razločiš? — so ga vprašali nekega dne. — Nak. ne razločim 'ju pa ne, — je odvrnil. — Celo mati se včasi zmoti. — Kak? pa veš. da baš svojo zaročenko cftjemaš in poljubuješ? — Stariši so jako golantni m brez predsodkov. Meni je pa tudi vseeno. * Rojak je ves ogorčen pisal prodajalcu kanarčkov: * — Pred par meseci sem kupil od vas kanarčka. Rekli ste, du je mladič in da bo pel. Tri mesece že čakam, 'pa -d cz d a. j ni nKi erikrat zapel. Kaj je temu vzrok? — Splošna kriza — mu je odpisal »prodajalec. — Lepo vas .prosim, kdo bo pu pel v tej strašni depresiji? * Sredi noči je prebudil mež svojo sladko ženico: — Potres je, ali ne čuješ? Hitro se obleči, beživa! No, kaj čakaš, kaj se obotavljaš? Hitro se obleci. — Tak počakaj vendar, da pre-udarim, lrakšno spodnjo obleko naj oblečem: pink ali zeleno? * | Uljuden si le takrat, če ljudem ne poveš, kaj misliš o njih. Kunšten rojak mi poroča: Kaj je težje: pet funtov železa ali pet funtov kurjega perja? Vsak razsoden človek bo odvrnil, da Ima pet funtov kurjega perja in pet funtov železa isto težo. To je irazad-res fceda le n-a papirju in v glavi učenih profesorjev. V praksi je vse drugače. Vzemi v roko pet funtov kurjega perja in ga Spusti na nogo. Nato pa spusti na nogo pet'funtov železa. Stavim, dra boš takoj opazil da je med težo in težo velika razlika. * Kunštna rojakinja mi ipiše: Vzemi košček papirja in napiši nanj kdaj si Ml rojen. Pod to številko zapisi leto. ko si se poročil. Spodaj zapiši, koliko let si poročen. In nazadnje zapi&i, koliko si star. Nato seštej -vse skupaj. Dobil boš število 3862. To velja za vse poročene: ženskp in za moške. Poskusite, če je res tako. OBA" MEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 11, 1931 LARGEST SLOVENE DAILY In t. F ANKO K AC: Zagreb, februarja, p. Hr.pa se Zagrebu poslednje dni sumljivo lag'o siri. Danes je bilo ?abeleže_ hih zelo veliko število resnih obo_ |enj. Ko sem čital danes to brzojavko listu, sem sedel in zapisal tole: Prav na koncu zagrebške Ilice Istcji na bregu cerkev sv. Duha, za i njo se razteza na levi ceste poko. pališče z nekaj spomeniki in ci_ Ipresami ter mnogo grmovja in tra. ve. Malo všje sameva ob cesti kr, ima "Kod dobre domačice". Pod njo se v rebri lentjo zanemarjene predmestne bajte. Višje v rebri je postavila 1914. leta hrvatska kra_ ljeva zemaljska vlada cel komp'.eks pesiep'j za deželno ubožnico. Ko je nastala vojna, je b.lo poslopje le napol dograjeno: ni bilo ne oken ne vrat, tla so bila iz betona, luči ni bi'.o in ne vodovoda. Vojna vihra je pa prignala tudi v te razfrnažene prostore z vseh vetrov ljudi, ki so jih pregnale granate t.z toplih za_ pečkov in mehkih pernic. Z njimi so se vkvartirali njihovi večni so_ pctrJ ki — milijoni stenic in uši. Zagreb sam pa je prispeval v izobilju podgane in miši. Dolga leta eo kleli v tem peklu gosto napehani bedn. stanovalci. Redka je bila mo. lite v, kvanta, vsaikdanji priboljšek h kruhovim kartam, je vabila se. j-Lrariane skeiele v nočeh brez spa. nja v ljubezen, prešuštvo, gonorejo in sifilis.Drsetletni otrori so se vla_ j čili po temnih hodnikih in se vda_ | jaii vsakomur ?a skorjo plesnive. j ri kumisa. .. Mir jr počasi izpraznil to žalost, j no hiša. Z ljudmi so odšle uši, ste. j nice pi to se s-krile v zidne razpoke j in čakale boljših časov. Pokrajinska hrvatska vlada je dala napravit na zurudbo okna. vrata in vodovod. Stene ro prebelili in natr.etali na pod tanke in artce d?ske. irmed števil rt h In firokih špranj je pa dihal mrzel cement svojo vlažno . lpo. Železne peči ?o postavili v sobe in vojaške kavaleče ter so tklenill, da naj bo na Sv. Duhu a. kadem-ki dom za planinske Hrva. te, ki se imenujejo sa v čast, da si tvojo poglavarjevi ženil pri porodu in s tem se je divjakom še bo-lj priku. j dolžnost za obrambo nase ljube do-pia. movine storila v veliko višji meri Čez nekaj mesecv je parnik "Bra. kakor pa naš gospod ministrski ma" zopet pristal pri otoku in po.' prescdnik, ki ni že nobenega voja-sadka je hotela poiskati pogrešano ka -pojavil na nege na lastne stro-natakaricc. da fck jo spravila nazaj ške, čeprav bi moral biti v svojih | na krov. Našli so jo, toda vse pri. mladih letih drugi.n vzor. V tem bo. Predvsem je tam zelo znameč j četi boj za ostanek. Rada bi bila I naj zapusti divjake in c*im stojiš ti mnego višjo kakor »Ito prazgodovinsko pokeoališče t dobila službo v pisarni, pa je ni Special Interest Accounts Vnak, kdor še nima vloge pri nas je vabljen, da se pridruži mnogoštevilnim našim vlagateljem, ker pri nas je denar VARNO naložen in ga zamo-re vsak vlagatelj dvigniti vsaki čas, brez vsake odpovedi, kar je v gotovih slučajih velike važnosti Vloge obrestujemo po A°Jo in obresti teko od vsakega prvega v mesecu naprej in se pripišejo h glavnici vsakega 1. januarja in julija. Sakser State Bank Sve je modri psalam jesenje tiši. ne.... Sredi tega kaosa pa je stal Ja. nez kakor večni mornar na izgub. 1 j enem brodu: zdravnik, strežnik, in kuhar. Za zadnje dinarje je kupil praške zoper glavobol, da je! lajšal tovarišem trpljenje. Ko je; iztaknil pri hišniku še vrečo pre. mloga na kredit, je pričel tretji dan, ko so pričeli tožiU bolniki o zbadanju v pljučih, z ovitki prega. nja ti grozečo pljučnico. Ni bilo drugega platna pa je vzel svoje lastne rjuhe in zavijal vanje vro_ če bolnike. Nace 'In Tine po nekaj dneh iz. g ubila vročico ter sta ležala vsa stepena in skoraj neprenehoma spala. Pri Franceljnu pa je šio na slabo. Desna plat pljuč je bila vsa vneta, da je pod Janezovim ušesom prasketalo, piskalo dn cvililo, da se Bogu usfili. Četrti dan je pri. šel mlad zdravnik cd mestne ob_' čine in kar na oko sklenil: — Dva j sta zdrava, tretji inrja nevarno pljučnico. Na tega glejte, da se vam ne prehladi! — In je odšel. Grozne so bili naslednje noči, ko je hrepel Francelj noč in dan in grgral. kaker da leži v agoniji. Le j poredko si je skušal cblizniU izsu. šene lin krvavo razpokane ustnice in je komaj dahnil v snu: — 2e_ jem vo.de. vo —. Kaši j al je silno in so mu cveteli Jtrvavi p'j »ki ka_ kor rdeči nageljni na ustnicah.' Kcsitrasto vedro, ki so ga Imeli za umazano vodo. je služilo za vse človeške potrebe. Janez je pokuril deske pri posteljah in celo de. ske s tal pri zidu. kjer se ni tako videlo. Sedmi dan se je Francelj spet o. svesu l in vročina je popustila. Vsi bolniki so bili iza nevarnosti In bi bili potreboval močne hrane. Ven. dar ni b»Jo ne sladkorja, ne čaja. ne svečave in ne kurjave in niti' dinarja pri vseh štirih. Pa ao se odprla naenkrat vrata in vstopili sta dve dami, za njima pa postre. šček, dva ogromna paketa pod pazduho.--Hilda! — je vzklik. nil Francelj. Bila je njegova zaro. čenka s sestro, ki ji je nekdo poro. čal o Franoeljnovem obolenju. Iz zavojev so se prikazale stranefiLm očom nečuvene dobrote od krhkih .piškotov preko pečenih piščancev do zlatega konjaka. Postrešček je prinesel od hišnika Ae dr? in pre. moga. Veselo so plapolali in pet v peči plameni. Nihče ni ničesar govoril samo zobje so mleli v ena. komornem taktu itn gospodične so 'ihtele ginjenosti. Ro ae je pa naj. hujši naval polegel, je pa potegnil Nace izpod vzgla-vja svoje orgljice in zagodel karatško himno: Gor čez izaro, gor čez gmajnico.... DELO DOBS j SLAMNIKABJCE na WUlcox, Box, InM&h in Z%ng aferojifc. i in obnovljena vera nemških pra. I mogla. Končno se ji je sreča na. o vrne na parnik, je bilo zaman, on in jaz :e o-bčudujem, ksr dobro Kcnčnc ji je kapitan podaril dva vem, da 19 ctr:fx ni rr.vlcnkcst; to dedov ima na teh grobovih svoje! smehnila in ponudil, so ji službo! prašiča in neka^ P*ruta»ne, ki se je je velika odgovornost in veliko trp-verske svečanosti. | natakarice na razkošnem parniku1 &Ca"onia tako raz™™>ži^ da ima Ijenje. Toda kot mož in kot fran- i,; ^ zdaj vsaka rodbina otočanov dovolj iooski državljan vorafa Vas Seefeld, ki ima 297 prebival. \ "Brama", ki je vezil med Anglijo cev, je že v celoti pristopila k i in Avstralijo. Evelyna je ponud. jam slavno teh domačih živali. Za svoje velike, vlado: Ali živimo v Franciji ali pa obnovljeni sta* veri in vaščani so' bo z veseljem sprejela, čeprav so;f!luge 7a P='vzdi^ blagostanja o.; kakem ,p2nju med čebelami, kjer m-irw ir, * 7hr,nn ! ** ii h^pI« ^vp t^ptp tccanov !j3 bila Evelyna leta 1910 praiečojo moški rod na cesto, čim 7elo pridno in z zbrano pobožnost. j so ji obstale docela nove razmere, jo udeležujejo božje službe. Četr. tek je posvečeni dan boga Votana, naslednji dan pa njegove božan. ake soproga Fraje. Za službo božjo se ne stavijo cerkve, marveč se vsi obredi vrše v posvečenih^ gajih Cn gozdovih pod milim nebom. Kakor poročajo Usti, se nemško ljudstvo trumoma zbira k tem svečanostim i in Ludendorff ima mnogo nade, da | se njegova zamisel sčasoma razši ri J preko vse Nemčije. SEZNAM KONCERTOV BANOVEC-ŠUBELJ. 22. marca: Chicago, 111. 29. marca: Detroit, Mich. Prva vožnja v Avstralijo jo šla glado. Na povratku so so pa stro. ji pokvarili in parnik je moral za. silno pristati pri tropičnem otoku Badu. Vs' pobniki so dobro vedeli, da prebivajo na otoku ljudožrci In zato si ni nihče upal » zstopiti. Sa_ j mo Evelyna je bila tako pogumna in radovedna, da je odšla na iz. pcchcd po otoku. Pet jo je vocTla sko i bujno trop'čno vegetacijo in[ v'cbla i? to ko mravnih lepot te. j ga krasnega eteka, da je pc®abila! na povratek in ljudožrce. Bujne] reže krasnih barv, trepične ptice' podobne letajoo.m draguljem, so jo vabile vedno dalje, dokler ni zašla v gozd in izgubila orijentacije po poglavarjevi smrti soglasno Gz_|je storil svojo dolžnost za chrani-vcljena za vladarico. In svojemujtev rodu? Če je mati rodila 19 divjemu plemenu vlada šo zdaj.'otrok, to ni samo njena zasluga! Ed ina skrb ji dela preglavice, skrb,'Tudi mož je bil na mes.u. ker ni ki jo imajo tudi vse žene v ci*lli_rizpcOnil t£ga, kar mu nalaga poznanih krajih, da mora namreč o., j stava, ampak se je držal tudi več-stati sloka, čim bolj suha, da ne(liega zakona ljubezni ;n zvestobe in zapoljc svojih podložnikov v !'z_;kcr se je znafjunaško upirati vsem kušnjavo, ker bi jo utegnili sicer iz j skušnjavam. Mi možje vemo, kako same ljubezni pohrustati. HIPNEM OMKAČENJU UMA ZAKLAL SVOJO ŽENO. V Ljubuški se j s pripetila krva-V2 družinska drama. Šukrija Jagiči je v trenutku duševne depresije Po;roklenil vrata stanovanja in zaprl Iznebitese! Uneto Grlo je nevarnost DOLEfK uneto grb. ki D i, zdravje. Rabite Seven's Anli fy nl. lznrMte ne ga hitro. te 5» Irt prinaša tm caamljiv* war za uneta ari«. Uimjlr An m V lekarni dolgem tavanju je našla pet k o. j bali. Iskala je parnik, toda zagle. dala ga je že daleč na širnem mor. ju. Kapitan ni hotel čakati, da bi se mlada natakarica vrnila, in pre. pustil jo je neznani usedi na oto. ku. ANTISEPSOL vsa ckna ter z nožem navalil na svojo ženo in ji eadal 5 udarcev. Že$a je poslali takoj nezavestna vse dortlej, dokler ni prišta zdravniška pcmoč. Stokanje uboge žene je slišal neki sosed in je s svojim nastopom preprečil, da ni prišlo do Nesrečni Evelyr.». ni preostajalofhujše tragedije, drugega, nego vnr ti S3 in poiskati I S strehe je prispel v predsobo in , najbližjo naselbino domačinov. —j se zagnal z vso silo v vrata ter jih Hodila je več dni. toda nikjer nil razbil. Znoreli mež je ravno hotel žive^duše. Utrujena in izčrpa. {udariti z nežem svojo ženo še en-e našla končno v gozdu kočo. i krat po glavi, ko je zagledal sose-okreg katere so bili zasajeni koli. j di in navalil nanj. Ta ga je spatak-njih pa nabodene človeške gla. nil in mu po hudi borbi odvzel ve. Lahko mislimo, kako se je nož. 'zvesto mora biti srce in kakšno moč-I no vero mcrair; imeti, da ci'.ane-• mo 19 let zvesti možje. Zato rečem, da je krivica, da tudi moj brat, ni odlik:van: če ne more dobiti reda častne legije, naj bi mu dali vsaj svetinjo za hrabres-t v zakonu. Upam, da br- slavna vlada svojo napako p c pra vila vsaj prihodnje loto, ko to zagledal luč sveta — že dvajreti Franz-cz ali Francozinja iz istega* rodu! POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naproieni. da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava **G. N." 9 SEDEM KNJIG » DlTOttTONY Or THE STATE OF NEW YORK POZOR Nekateri nam še ved- » • v no pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in v časi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y. kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima se stare zalepke, naj na nji popravi naslov,.predno pismo odpošlje. ^ . 1 Uprava. DEDEK JE PRAVIL...: MESUA______ _ ...... MLADIM SRCEM: SUNEŠKI INVALID PARIŠKI ZLATAR. N. T. .Knjiga za mladino, ki vsebuje dve ljubki pravljiei. _ "Knjiga je bogato okrašena s slikami .Razprava verske vsebine, katera je spisal bivši ljubljanski knezoškof. To je eno njegovih najboljših del. Morda se noben slovenski pisatelj ne sna tako poglo. i biti v otrokovo dušo, kot se zna Ksaver Meško. Knjigo je bogato ilustriral Šaša Šantel. .Povest za slovensko ljudstvo, v kateri so opisani raz_ "burljivi doživljaji mladega mornarja. Skrajno zanimiva zgodovinska povest iz dobe franco. _iskega kralja Ludovika XIV. Izšla je v treh natisih, kar znači, 'da je bilo po nji veliko povpraševanje. ■d AT "R" A TJSTrn TTTT>«TT A vatua"1 StT,llSi ****** ^jiga ^ slikami. V nji je natančno flAljAAnDAU- i UI»liA V i/U -NA opisana vojna, ki je bila predhodnica našega osvoboje- nja. SLOVENSKO - AMERIKANS KI Vsebuje zanimive članke, povesti, zanimivosti, pesmi, KOLEDAR, -, - ......... ....šalo, itd. Knjigarna "Gfas Naroda" 216 West 18th Street ■O L A ■ miODI* " NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 11, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY to V. 8. A. .......— i ■■■■■■■ SKRIVNOST NEZNANKE ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Zm. Glas Naroda priredil G. P. rnrr. 20 (Nadaljevanje.) DESETO POGLAVJE. Grof Gunter se je že par mesecev pred smrtjo svojega očetu nasT-a-nil v gradu Taxeanburg. Vrnil se je namreč tjakaj, da prevzame vrhovno vodstvo poslov. To je želel tudi Klaus Ruthafdt. Ob istem času pa naj bi nadzoroval novo opremo sob. Vsled tega je imel dosti de>ar da se ušivi v novi krog dolžndsti. S svojimi dolžnostmi je nad1.opal zelo resno. Uloga moža brez dela mu nikakor ni iprijala. Potreboval je dela in se čutil boljše, čim več je imel opraviti. Svojo eksistenčno upravičenost na gralu Taxemburg je hotel pošteno zaslužiti. Dovršenje znanstveneg-a dela je preložil na zimske mesece, ko bi go gospodarstvo ne jemalo toliko vpoštev. Veliki krog dotžnod.i, ki je zahteval njegovo celo pozornost, mu je 2elo ugajal. Čutil se je tukaj potrebnim. Bil je sfpojen z naravo in izvrševal je dolžnosti, ki jih je imel. Grad Taxemurg je bilo impozamtno poslopje ter je ležalo na obraslem gričku. Sk;ei v.va okna se je odpiral pogled na obrasle griče in ljubke doline. Srednji del pcslclpja je bil obsežen, in prostori v njem so bili tako obsežni in veliki. Vsak prizidek je deloval kot majhen grad ter imel svoj lastni stolp. Dagmar je sipcenala grad Taxemburg tekom nekega obiska. Zelo ji ]e ugajal čeprav je bila notranjost zelo zanemarjena. Njen oče ji je dal na razpolago, v kateri del gradu hoče imeti svoje sobe. Bil je južni del. Grof Gunter je vedel, da bo v teh prostorih stanovala njegova žena ter polagal prav posebno pozornost na to, da so bile opremljene vse sobe natančno po željah Dagmar. Govoril je ž njo že podrobno glede tega, a ostalo je še vedno več vprašanj, kal.era je bilo treba rešiti. Raditega je ipisal ter si izprosil informacije glede različnih stvari. Njegovo prvo pismo na nevesto ni bilo nikako zaljubljeno pismo. Prizadeval si je ubrati prisrčen in goraik ton. Imenoval jo je "draigo Dagmar" tr se .podpisal "favoj srčno udani Gunter". Ko je dobila Daigmar ta pisma, se je obnašala tako, kot se obnašajo vse ljubeče neveste. Pritisnila je pismo na utripajoče srce ter polijubihi, drago ime. Bila je pač sama. Takoj nato je sedla za pisalno mizo, da odgovori na pismo. Napisah, je: — Dragi Gunter! Takoj hočem odgovoriti na tvoje drago pismo! Tedaj pa ji je zastalo pero. Stresla se je ter vrgla pero proč. Vsa prestrašena je zgvuiila polo ter jo vrgla v koš. Šele v tem trenutku ji je padlo na misel, da jo mora izdajata njena ■pisava Prav gd.ovo bo spoznal njeno pisavo kot ono "neznankekajti bila je zelo značilna. Sedela je nekaj časa prestrašena za pisalno mizo. Nato pa se je nasmehnila ter dvignila glavo. Kako bedasto je bilo prestrašiti se! Na srečo se je naučila (pisati na stroj. Vsa svoja naročila in trgovsko tocrešpodenco je pisala na stroju. Njen oče ji je pod-j.nl na njeno direktno željo" eleganten, majhen pisalni d roj. Ta je stal sedaj na majhni mizici njene delavne sobe. Svojemu zaročencu bo pisala vsled tega na stroju! Lahko mogoče bo smatraj to za posebnost, a kaj zato? Vsa olajšana se je dvignil* ter prinesla stroj. Sedla je zopet za pisalno mizo ter pričeia zopet pisati. Ko je grof Taxemburg dobil Ito pismo svoje neveste, je enrajal z glavo. Pričakoval je zaljubljenega pisma! Mesto tega ipa je prišlo pismo, napisano nia stroj! Nosilo je podpis: — Tvoja Dagmar! To je bilo preveč! . Vsak dobavitelj bi mu lahko pisal slično pismo. To ni bilo pismo neveste zaročencu! Dagmar si je izbrala besede zelo oprezno, ker se je bala izdati. , To pa Je bila stranska stvar. Pismo je bilo sestavljeno brez osebnosti. Grofa Taxemburg a je obletelo mrzlo, ko je preči tal pism. Podpisal bi morala: — Visokospoštovana Dagmar Ruth ar d t in tr-tmvago pismo bi bilo končano — si je mislil z ironično trpkostjo. Pozabil pa je popolnoma, da si je želel ženske ki mu ne bi dopri-našuia nikake ljubezni in nobene ne zahtevala od njega. Potem bi moral biti povsem zadovoljen s tem pismom. Na večer istega dne je sedel Gunter v svoji delavni sobi. On je stanoval v iztočnem prizidku, d očim so bile južne sobe, določene za Dagmar, dosti večje. Njegov oče je stanoval '.ukaj in s komercij-iijim svetnikom se je dogovoril, da b? stanoval v teh sobah. Izvedene so bile le najbolj potrebne poprave, in grof Gunter se je čutil udobnim v teh prostorih, nad katerimi je ležalo ozračje fevdal-nosti, čeprav je bilo pohištvo že precej obrabljeno ter prihajalo* iz prejšnjega Poletja. Vsi ostali prostori gradu so bili nanovo opremljeni, namenu primerno. S tem delom pooblaščeni arhitekt je pazil nato, da Je bila oprema gradu primerna ter pri tem ostala v odličnih mejah. Grof Gunter je sedel torej v svoji delavni sobi ter zrl v zahajajoče »olnce. Pred njim je ležalo -prvo pismo Dagmar. V svoji j end ga je vrgel na prvo mizo, ki je stala pred njim. Njegovo čelo je bilo namršeno. Vse ženske <90 trdosr&ne! Prva Je bila Liza Rohberg, ki Je hlinila svojo ljubezen in druga je bila Dagmar, Id je odkrito priznala svojo revščino na občutkih. Tedaj pa Je amr^jal z glavo. Najti Je še druge ženske! Treba mu je le misliti na deklico brez Imena, Id mu je pisala -tako ljuba in prisrčna pisma! Tako se Je naenkrat vzbudilo hrepenje, da še enkrat prečita ta pisma. Ko Je »olnce zašlo ler so sence ležale nad dolino, Je stopil fc pisalni mtei ter vzel iz majhnega predala pisma neznanke. Povezanu so bila skupaj z verižico. Odprl je verižico ter (prižgal električno svdliiko na svoji pisalni mizi. Naslonjen na mizo Je še enkrat prečital rvsa pisma, kot jih je dobil Pri tem eitanju mu Je postalo zelo mehko pri srcu. Bilo mu je, kot da ga boža mehka roka po čelu. PcvoBto Je že mteMl, krflco je prišla -ta tuja ženska do tega, da mu Idše? Is kafcfaofti občutkov sa nastala /ta pisma? " * H usmiljenja «11 pa Iz gole dobrote aH človekoljubnosti ali'iz kateregakoli razloga, ki mu je ostal prikrit? O tem se nI nikdar izrekla. BOJKOTIRANA GOSPA POSLANIKOVA Pariški ruski errtLgrantski list "Vosroždenje", ki ga vodi znan ru_ ski politik Peter Struwe, poroča obl širno o škandalni aferi, ki se je zgodila v poslaništvu neke inozem. ske države v Parizu. To poslani, štvo je priredilo te dni: sprejem, na katerega je povabilo člane fran_ coske vlade in zastopnike diplo_ matskega zbora. Med drugimi go_ sti je bLla tudi ga. Dovgalevska, žena sovjetskega poslanika v Pa_ rizu. Za njeno navzočnost pa se ni brigala živa duša, ves diplomatski zbor ji je demonstrativno obračal1 hrbet in vse ostale dame so ji šle j s poti, ko je poskušala dobiti z nji_ mi kaJkšen stik. To ooltno bojkoti. | ran je je na g. Govgalevsko vplival porazno. V nekem hipu je enostav.' no zapustila družbo, na vratih se je pa še ustavila in izrekla v ru. ščuii na glas naslednje besede tako da so jih vsi slišali: — — Če ta kanali j a ne ve, kako se sprejemajo gosti, naj jih ne vabi. Moja noga ne bo nikoli več pre. stopila tega praga! Ogorčeno je odšla. Učinek njenih besed na ostale goste si lahko mi. slimo.... V ostalem pa pravi "Vos. roždenje", da je Dovgalevska, biv. ša tajnica slavnega pisatelja Mak_ sima Gorkega, kaj visoka dama. Čeprav je žena zastopnika proletar. ske države, se v svojih pismih pod. pisuje kot "madame Dowgalewska. j a de Karasin" in zahteva, da jo v družbi titulirajo kot baroneso. Plemstvo pa je v svojetski Rusiji seveda odpravljeno.... ff VSE ZA ZNAK05T Skupina učencev Pasteurjevega zavoda v Parizu proučuje prenaša, nje tifusa. Proučevanje ima namen, odkriti snov za cepljenje proti le. garju v taki množini, da bi zado. tovala za najširšo uporabo. Legar. jev bacil imajo v sebi navadne ste. nice, zato se morajo te živali hra. 1 niti s človeško krvjo. Nekoliko raz.f iskovalcev se je ponudilo, da bodo' gojili stenice z lastno krvjo in se s tem tudi v večji ali manjši me. j ri okužili z legarjem. Kako nehva.' ležen posel je to, se razvidi iz o_ koliščine, da je treba 180 stenic, da. se iz njih dobi serum za eno cep.1 ljenje proti lekarju. Vso to go_ lažen morajo preskuševalci gojiti ■ z lastno krvjo, kajti stenica ne pije druge krvi. Seveda ne gre, da bi se učenjaki uredili "farmo" za stenice doma v postelji; zato so za. prli golazen v škatlice, ki imajo na eni strani tanko kovinsko mrežico. Kadar prde čas krmljenja, si učena žrtev položi škatlico na roko ali na nogo in živalice skozi mrežico le dosežejo kožo in se nasrkajo sladke človeške krvi. Na ta način hranijo učenjaki svojo živinico in imajo v spanju mir in zasluženi počitek. Vsaka škatlica ima po 20 živalic, ki jih krmijo požrtvovalni učenja. ki in se dado pitati od gnusnega mrčesa. Devet učenih oseb tedaj vrreja 180 stenic, kolikor jih je treba za eno osebo. Ta način bi se morali racij onalizirati, kajti na svetu je na .mlijone ljudi, ki se da. do pikati od mrčesa brez koristi za znanost lin za človeštvo. Res pa je tudi, da bi se med temi ljudmi ne našlo mnogo takih, ki bi gojili ste. nice samo iz idealnih razlogov. 16 LETNA-ŽENA DVEH MOŽ (Dalje prihodnjič.) Pred porotnim sodiščem v Li_ verpoolu je stala te dni komaj 16. letna žena, ki je imela dva moža in zato je morala pred stroge sod. nike. Prvič se je omoalla, ko ji je bilo 14 let, kar je v Angliji v ne_ katerih primerih dovoljeno. MLa. dost je pa norost in dekletce se je kmalu sprlo s svojim možem, od katerega je čez pol leta pobegni._ lo. Potem se je seznanila z drugim In se ž njim poročila, ne da bi bil njen prvi zakon sodno ločen. Oblasti so prišle na to In dvakrat omoženo dekletce je moralo pred sodišče. Grozila ji je stroga kazen in razveljavljenje drugega zako _ na. Toda predsednik sodišča je iz. javil, da je obravnava preložena, ker mora sodišče ugotoviti, če ni bil nezakonit prvi zakon obtoženke. V Angliji namreč ni v tem pogle. du enotne zakonodaje, temveč pre. vladuje večinoma običajno pravo, ki je seveda zelo različno. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez izjeme te stare in stanovitne domače banke. KDOR SE NIMA SLOVENSKO-AMERIKANSKK KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA SOc Po zanimivem c 11 v u presega vse do.sedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 . CENA 20 CENTOV Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi. "GLAS NARODA" 216 W. ISth Street New York City DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE M GLAS NARODA" ne fit« uma nie članstvo, pač pa vri §lovenci ▼ vasi okolici, CENE ZA OGLASE SO ZMERNE KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. *J£±t i (Nadaljevanje.) SPISI ZA MLADINO: 'AANGLl 2. sv trdo Tesano. Pripovedk« in pesmi ........................ JM 3. n. trdo Tesano. Vsebuje 12 povesti ........................ M 4. sv. trdo Tesano. Vsebuje 8. povesti ........................ jI 5. sv. trdo vesanr. Vinski brst .. J4 6. sv. trdo vessao. Vsebuje 10 povesti ......................... M IGRE: Beneški trgovec. Igrokas v D. dejanj .M Cyrin de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo ve- ■ano ..........................L?* Bdela, drama v 4. dej. ........... .M Marta, Semenj v Richmond n, 4 dejanja .......................St Ob vojski. Igrokas v Gtlrlb slikah M Tončkove saj ne na Mlbiavfiev ve- 3 ivrakl skupaj ........ il Slavtek. zbirka Šolskih pesmi — (Medved) .................... .28 Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30 Narodne vojaške (Ferjančlč) .. .34 (Pregelj) .....................L— Lira. srednješolska. 2. zvezka sku- P«J ...........................2.- Troelasnl mladinski zbori: Met^ai in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan; Dlvna noč.........41 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav.......44 6. zvezek: Opomin k veselja; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki; Geslo........44 T. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; I>omorodna Iskriea ; Pri svadbi; Pri mrtvaSkem sprevodu; Geslo .44 8. svezek: TI osrečiti jo hot! (me-San zbor) ; 9 Prijatelji in senca (mešan zbor) ; Stoji, solnčice stoj; Kmetskl higl .............4» CERKVENE PESMI: DomaČi Klasi, Cerkvene pesmi sa mešan zbor....................L— 12. Tan t um Rr*o. (Premrl) ____ M Mašne pesmi za mešan zbor. • (Sattner) ................... .M 12 Pange Lingua T an turn Ergo Ge- nitori. (Foerster) ............ M 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge- nitori (Gerbič) .............. JI Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi tia čast svetnikom. (Premrl) ................4« 10 obhajilnih in 2 v čast presv. Sr- eu Jezusovemu. (Orum> ...... .38 Missa In honorem St. Joseph) — (Pogachnik) ................. .44 Kjrie .......................... m K svetemu ReSnJemn telesa — i Foerster) ....................49 Sv. Nikolaj NOTE ZA CITRE: Koželjski: Poduk v igranja na citrah, 4 zvezki _____ ______3.50 Buri pridejo, koračnica.......... JE) NOTE ZA TAMBURICE: \ Slovenske narodne pesmi za tamba* raftki zbor in petje. (Bajuk) . .1.3» Bom šel na planince. Pod puri slov. nar. pesmi. (Bajuk) ..........1__ Na Gorenjskem je (letno..........L- BAZGLEDNICE: Newyorfike. Različne, ducat ____ .4» Velikonočne, božične in novoletne ducat.......................... m Iz raznih slovenskih krajev, ducat .44 Narodna noša, ducat............ .44 posamezne po ................ J9 ZEMLJEVIDI: * Stenski zemljevid Slovenije na močnim papirju a platneoeimi pred- 31. marca: Berengaria, ^nerbourg New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 1. apri'a: President Roosevelt. Cherbourg, Hamburg Leutschland, Cherbourg, Hamburg 2. aprila: (General yon Steuben. Boulogne sur Mer. Bremen Olpmpic, Cherbourg Westernland, Cherbourg. Antwerpen 4. aprila: Minnekahda, Boulogne Sur Mer 7. aprila: ' De Grasse, Havre 8. aprila: Mauretania., Cherbourg George Washington, Cherbourg, Bremen Bremen, Cherbourg, Bremen New York, Cherbourg. Hamburg 9. apri'a: Stuttgart, Cherbourg, Bremen 10. aprila: Paris, Havre Homeric, Cherbourg Itoma, Napoli, Genova 11. aprila: ) Minnewaska. Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerpen 14. aprila: Vulcania. Trst (IZLET) Aquitania, Cherbourg 15. aprila: Leviathan Cherbourg America, Cherbourg, Hamburg Eurnna, Cherbourg, Bremen Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg 16. aprila: Berlin, Boulogne sur Mer, Bremen 17. aprila: Majestic, Cherbourg 8t. Louis, Cherbourg, Hamburg Reliance, Cherbourg, Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen 21. aprila: Berengaria, Cherbourg Lafayette, Havre 22. aprila: r*re»iilfciit Harding, Cherbourg, Hum-burg Hamburg, Cherbourg, Hamburg 23. aprila: I>res