Posamezna Številka stane 1.50 Din.	Poštnina pavšaiirana.
Leto I.	Ljubljana, dne 11. decembra 1923.	Štev. 3.
POLITIČNO GLASILO DELAVNEGA LJUDSTVA.
Naročnina za Jugoslavijo: mesečne S Din. Oglasi po ceniku.
Izhaia tedensko.
Rokopisi se ne vračajo. — Anonimni dopisi se ne sprejemajo.
\
Redakcija in administracija: Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 8 1.
BLOK.
II.
Z zadnjem članku smo razpravljali o potrebi enotne skupne fronte in navajali činjenice, ki govore za to, da bi se ujedinile vse stranke in strančice v Sloveniji v gospodarski dobrobit naše zemlje in v dosego čimprejšnje konsolidacije celokupne države.
Nastane sedaj vprašanje, kako poiskati skupno bazo, ki bi vezala la blok v borbi proti političnemu nasprotniku, in najti način, ki bi blok utrdil, da se ne bi ob prvi notranji sapici porušil in razpadel.
Od več strani se je stavil predlog, da bi se blok imenoval »napreden«, ali pa »koncentracija naprednih sil«. Po našem mnenju ime, ki naj vsebuje dušo bloka, čeprav ta formalnost ne igra tako velike važnosti, ni prav srečno izbrano. »Naprednost«, »naprednjaštvo«, »napreden, so pojmi široke vsebine, katerih se danes lahko poslužuje vsaka stranka od levice pa do desnice, povdarjajoč svoje, četudi momentano pozitivno delo. Naprednost je tudi zastarel, izigran in obrabljen pojem, ki je pripraven služiti v spodtiko, ne pa v potrditev skupne falange.
Bistvo skupne fronte bi bila v smislu delavnega programa vidovdanska ustava, v borbenem pa "skupni politični nasprotnik, Slovenska Ljudska Stranka, katere program in taktika bazira na protiustavnem smislu. Medtem, ko bi s prvo parolo bila podana skupna baza skupnega pozitivnega uspešnega delovanja za široke plasti našega naroda, bi bila druga parola tista, ki bi strnila naše vrste in bi jih držala borbene na okopu v boju proti skupnemu političnemu nasprotniku.
Višnja gora, 7. decembra.
V četrtek 6. t. m. se je vršil pri nas zaupni sestanek NRS. za litijski srez, katerega so se udeležili tudi nekateri delegab' kmeti,, ki so prišli navzlic veliki povodnji več ur peš ter s tem pokazali požrtvovalnost do naše stranke in veliko zanimanje do političnega življenja.
Stefanovič, katerega so navzoči šentviški in okoliški kmetje burno in prijateljsko pozdravili s klici: -Dobro si naredil z Lukanom, ti si naš, mi Te ne damo, je v temperamentnem govoru pojasnil zadnje politične dogodke v Sloveniji, spor v stranki in politični položaj v državi. Povdaril je, da se je stranka v sporu za pravilno politiko širokih mas prerodila, da bo izšla iz njega mogočna in da bo po resničnih informacijah centrali v Beogradu, lahko začela s pozitivnim gospodarskim delom. Beograd nas smatra za svoje brate, kar nam dokazuje poset dveh radikalnih ministrov v Sloveniji, da si ogledata strašno povodenj, z namenom, da pomagata delavnemu ljudstvu. Nato je prešel na vprašanje bloka in pozval navzoče, naj se izrazijo.
Razpredla se je stvarna debata, v katero je poseglo več govornikov. Vsi so bili soglasnega mnenja, da mora bili vendar že enkrat konec
Ja, v teoriji in na papirju so parole pravilne, toda kakšno naj bo v bloku razmerje med poedinimi grupami, in kar je še važnejše, med občutljivimi političnimi voditelji? Ali se dajo preko noči odstraniti princi-pielna nasprotstva, ki so izrastla iz političnih in osebnih ambicij poedi-nih strankarskih voditeljev?
Na to najvažnejše vprašanje moramo odgovoriti in iskati izhoda.
Borbe med poedinimi grupami bodo in lahko, da, celo morajo ostati dalje, ker je medsebojna kritika tudi pri skupnem delu in nastopu proti skupnemu sovražniku vedno potrebna. In če je ta kritika podana tudi v ostrejši obliki, ne sme ona pod nobenim pogojem motiti može, ki se imenujejo in hočejo biti politiki v boju proti skupnemu nasprotniku.
Čas in skupno delo pa bo tudi medsebojno notranjo borbo usmerilo v pozitivnem smislu, kar se bo dogodilo v tistem momentu, ko bo nasprotnik začutil resno opasnost in bo začel rabiti vsa sredstva, da svojega protivnika uniči. Kajti le v borbi se strnejo falange in postane blok enoten.
Potem, ko je podana skupna platforma, je neobhodno potrebno sestaviti skupni forum in to na podlagi paritetnega principa, tako, da ne bi imela nobena stranka razloga pritoževati se, da ni v forumu enakopravno zastopana. Predsednik skupnega foruma se naj bi periodično izžrebal. Ta najvišji forum bi proglasil enega izmed obstoječih dnevnikov kot svoj službeni organ, v katerem bi objavljal svoje zaključke in kateri bi imel nalogo širiti idejo bloka med širokimi plastmi našega naroda.
strančic v Sloveniji, in povdarjali potrebno močnega, državotvornega bloka celokupnega delavnega ljudstva Slovenije. Kar se pa tiče eksponentov Jadranske banke, se je zaključilo, da se naj vsakega, ki bi hotel razdirati v naših vrstah, energično pretepe.
Po debati so bili sprejete sledeče resolucije:
1.	Sklepi ustanovnega kongresa Narodne Radikalne Stranke za Slovenijo, se navdušeno pozdravljajo ter se naroča izvoljenemu odboru za ljubljansko oblast, da ponovno obudi organizacije iz enomesečnega mrtvila k živahnemu delovanju.
2.	Stefanoviču se izreka absolutna zaupnica za vztrajno delo, katero je moral vršiti ob največjem terorju od strani bivšega velikega župana dr. Lukana, ki pa je naše radikalne organizacije delavnega ljudstva pripeljalo k zmagi pravilne radikalne ideje.
3.	Radikal se proglaša za službeno glasilo radikalnih organizacij in se pozivajo vsi člani, da se obvezno nanj naroče.
4.	Iz Jadranske banke se potegne ves denar ter ta zaključek vsak posameznik sporoči svojim sorodnikom v Ameriki.
5.	Odpošlje se pozdravni brzojav šefu stranke g. Nikoli Pašiču.
Sestanek se je zaključil z velikim navdušenjem.
Naslednjega dne se je vršil ponovni sestanek, na katerem se je obravnavalo vprašanje občinskih vo-
Novo mesto 10. dec.
Vsi sloji v Novem mestu in okolice stoje pod uplivom bližajočih se občinskih volitev v nedejo 23. decembra. Največje vrenje smo opažali pred terminom vložitve kandidatnih list. To Vam je bilo prerekanja, zakulisnega intrigiranja, tekanja od Poncija do Pilata, milega vzdihovanja, terorja ter groženj z vlado, dokler ni prišel usodepolni dan. Vložene so sledeče liste: Lista »Zveze dela in reda«, kjer so združeni naši ljudje pod predsedstvom Mihe Pod-bevška, člana glavnega odbora za ljubljansko oblast, narodni socialisti, socialisti, nezavisni ter nevtralci. Po leg te liste je še lista »Gospodarske stranke«, o kateri pravijo hudomuš-neži, da se bo tako imenovala samo za časa volitev, ker so v njej združeni demokrati in samostojni kmetje, lista SLS ter lista dr. Gregoriča, katerega ljudje pa že k nam prehajajo.
Največ šanc ima brezdvomrio Zveza dela in reda«, kjer so se združili pač najbolj idealni ljudje. Njihovi cilji so nadvse plemeniti, socialni in kar je predvsem važno, človeški. Njihov program za občinske volitve se bere kakor evangelij za novomeščane, katerim so se pridružili še kandijanarji. Ne smemo namreč pozabiti, da je Novo mesto metropola Dolenjske, obdarovana z naravnimi krasotami in pridobnina-mi, trpela že več let na svojem zavoženem gospodarstvu, občutno zlasti za male ljudi, med katere prištevamo tudi bedno uradništvo. Številni slučaji, ki nam dokazujejo, kako so gospodarili na mestnem rotovžu mestni očetje, kateri so tvorili med seboj veliko žlahto, se bero kakor romani iz Culukafre. Ne moremo si kaj, da ne bi zapisali, 'in to breE jeze in zavisti, da stopajo približno isti mestni očetje že zopet na plan v listi Gospodarske stranke«
Izmed teh številnih slučajev imenujemo za enkrat samo' en slučaj, o katerem upamo, da bo odmeval po vsej Sloveniji. Je to slučaj, ki je zelo neprijeten za bivšega župana Rozmana^ navdušenega demokrata. Meseca aprila 1. 1923 se je namreč prodalo iz mestne boste za 118.000 K smrek Josipu Golevščku iz Ljubljane. Ta svota se je porabila za dolg na moki pri Žitnem zavodu v Ljubljani še iz 1. 1917. in sicer v znesku 115.300 K. Mestna občina pa je morala plačati še za tožbene stroške poleg omenjene svote 4133.10 K in 6 odstotkov zamudnih obresti v znesku 5499.40 K, kar je vse skupaj zneslo 124.932.50 K. Tozadevna pravda je tekla pod št. C. G. 23. in 24. 1920/1921.
Ta slučaj je tembolj značilen, ker je župan Rozman vedno trdil, v
litev. Po daljši debati se je zaključilo, da se stvori blok delavnega ljudstva proti SLS, v katerega se vabijo ( vse SLS. nasprotne stranke. Prva pogajanja, ki so se tozadevno pod vzel a, so ugodna in je podano upanje, da blok tudi uspe.
jarmih sejah, da nima mestna apro-vizacija nobene skupnosti z mestno imovino. Skupiček za smreke pa je bil po sklepu občinskega odbora namenjen za zboljšanje gmotnega položaja mestnih nameščencev! Višek še tvori dejstvo, da ta prodaja sploh ni bila zapisana v računskem zaključku niti vknjižena niti izknjiže-na. Značilno je, da jte vlada tako gospodarjenje vkljub raznim opozo-ritvam trpela, čeprav je posebno protestiral uradniški klub. Zadnji akt na primer je ostal sploh nerešen pri vladi. Znano je le, da ga je enkrat globovala v znesku 4000 K, o čemer pa sploh ni nikdo ničesar slutil. Ta kazen vsled njegovih skromnostnih sprehajalnih! stroškov, ki jih smemo krstiti tudi skrivalnica« ali pa »slepe miši , se je čisto slučajno odkrila.
Kot soglasen odpor proti korupciji in paševanju na mestnem rotovžu, se je rodila - Zveza dela in reda«, zastopnica vseh bednih in izkoriščanih. Na tej naši listi je zastopanih 9 obrtnikov, 18 posestnikov in 23 uslužbencev« Nosilec liste je obče-spoštovani g. Šimen Meršol, inšpektor finančne kontrole v p. Da bodo novomeški volilci še bolj poučeni, navajamo še sledeče kandidate po vrstnem redu:
2.	Rudolf Murn, invalid.
3.	Radovan Ogrinc, strojni nadzi-ratelj.
4.	Andrej Uderman, davč. upravitelj.
5.	Janez Lužar, tesar in posestnik.
6.	Miha Podbevšek, čevljarski mojster.
7.	Valentin Kržišnik, strojnik.
8.	Franc Vovk, kurjač.
9.	Anton Mehle, pisar, oficijal.
10.	Ivan Kraigher, notarski soli-citatator.
11.	Franc Bukovec, sprevodnik.
12.	Drago Gorup, zavirač.
13.	Anton Filipčič, nadsprevodnik.
14.	Peter Poljanšek, finančni nad. stražnik v p.
15.	Ivan Lapajne, nadsprev.
16.	Jakob Planinšek, posestnik in usnjar.
17.	Anton Mali, posestnik.
18.	Alojz Kroneger, strojevodja.
Kakor računamo, bomo odnesli sigurno večino, ker so nasprotne stranke od sile nesrečne pri izbiri kandidatov« To nesrečo oz. smolo opažamo posebno pri »Gospodarski stranki , katere nosilec je g. Adolf Pauser. trgovec, demokrat. Iz sestave te liste je razvidno, da nista centrali demokratska in samostojne stranke prav nič poučeni o nesrečni roki obeh krajevnih organizacij, sicer upamo, da bi energično vmes posegli ter bi lista v tem slučaju drugače zgledala. Na drugem mestu nastopa g. Filip Ogrič, zohotehnik in
(Dalje prihodnjič.)
Manifestacija proti bančnim eksponentom.
,Zveza dela in reda' v Novem mestu.
Pred občinskim! volitvami v Novem mestu. — Največ šanc ima »Zveza dela in reda.« — Kričeči slučaji pa-ševanja. — Naši možje. — Nepoučenost centrale JDS in SKS. — Volilcem v Novem mestu.
samostojni kmet, bodoči minister za polje in vode.
Pdučetii smo; dr^b^TTRir Mg za županski stolček v slučaiu zmage med gg. Ogričem, Kalčieem in Rozmanom, da pa lma za enkrat še največ šanc g. Kalčič, ki je menda tudi pri obrtnikih ptecej priljubljen.
Lista 3I^S pa je sedaj še misteriozna do ‘skrajnosti. Samo toliko se ve, da je nosilec liste g. dr. Josip Česnik, advokat, na drugem mestu da je Julij Ficek, trgovec, na tretjem pa Franc Perko, pos. in bivši župan.
Nosilec liste dr. Gregoriča je g. Ferdo Meršol, Siin g. Šimna Meršola. Ta lista se je v boju za kandidate junaško odrezala. Mogoče ji pade še mandat.
Jesenice, 10. decembra.
V nedeljo 9. deeeembra se je vršil na Jesenicah javen shod naše stranke. Čeprav je bila velika proti-agitacija po revidentu V. ter je posebni avizer državne železnice tekal okoli in zlasti železničarjem naročal, da se ne smejo udeležiti našega javnega shoda, je bila udeležba nad vse pričakovanje velika. Prostorna dvorana v hotelu »Triglav« je bila nabito polna.
Shod je otvoril g. Valentin Kolman, ki je pozdravil vse navzoče, prebral dnevni red in podal besedo Podbevšku iz Ljubljane. Podbevšek je izvajal na kratko sledeče: Pri nas v Sloveniji se ne goji politika kot umetnost, temveč kot šport, kot zabava, kot igra v najboljšem slučaju. Oglejte si ogromni potek svetovne vojne. Kje smo bili takrat Slovenci in kje so bili n. pr. Čehi? Slovenska politika je doživela v svetovni vojni velik krah, katerega ni omilil niti umik malo preg zlomom bivše av-stroogrske monarhije. Takrat je bil čas, da se uniči politična SLS, toda naša inteligenca ni bila takrat na mestu. Zato se je SLS krepko dvignila, predstavila se je v Beogradu kot zastopnica slovenskega naroda in pričela kupčevati z narodnimi svetinjami. Tako so delale sploh vse stranke, zato je razumljivo, da je rastlo nezadovoljstvo in da še danes raste. Kot odpor proti korupcioni-storn se je v Sloveniji rodila NRS, katere ideje pa so se izrabljale po akcijskemu odboru, kakor se sploh vse ideje nekaj časa zlorabljajo, dokler ne zmaga pravica. Prešel je nato na ustroj političnih strank, na delovanje centrale in krajevnih organizacij in opozarjal, kaj da nastane, če oboje harmonično ne deluje. Potrebno se je politično šolati in izvajati kontrolo. Kot tipični slučaj zlorabe ideje je potem navedel spor z Jadransko banko, ki je hotela v stranki komandirati. Ker smo vedno delovali za tem, da smo odvisni od volje naroda, ne pa bank, smo se uprli ter sprejeli boj, ki smo ga končno zmagonosno končali. Naštel^ je celo kopico terorističnih činov, Šte-fanovičeve avdijence pri g. Pašiču in pozval navzoče, naj vsak teroristični čin sporome v Ljubljano. Povdaril je, da imamo po zmagonosriem boju to moč, vse tiste ljudi, ki porabljajo državno oblast proti nam, tudi eksemplarično kaznovati. Pri tem je namignil na di’žavno železnico, kjer hočejo izvajati gotovi gg. carske svoje čine, ki spadajo v srednji vek. Hočemo, da bo vsak človek zares svoboden, česar pa ne nudi še obstoječi sistem, ter je zato o osebni svobodi govoriti, večkrat blaznost.
Politično življenje zadnjih mesecev v Sloveniji odpira politiku, . ki pozna zakulisne intrige in vse tiste mahinacije, katerih javnost po na-
Lftstnik in izdajatelj: KONZORCIJ.
Volld naiega Novega mesta I
D.oIžiwiLv^pli .pravih, radikalov je, brezpogojno voliti listo »Zveze dela in reda«, ki jo predstavljajo vsi pomoči potrebni. Po naši izmagi bo Novo mesto drugače zglodalo, kakor pa pod bivšimi županstvi. Čas je že, da dobi Novo mesto moderno lice ne samo v materialnem, temveč tudi v duševnem ožini. Zato pa 23. decembra že zjutraj vsi na volišče ter vrzite kroglico v skrinjico »Zveze dela in reda«! V nedeljo 16. t. m. vsi na shod »Zveze dela in reda«, ki sia bo vršil na Glavnem trgu ob 10. dopoldne: Na tem shodil bodo nastopili govorniki vseh strank. Od naše strani Emil 'Stefanovič: Pokažite, da da vam je dovelj panamskega dela na mestnem rotovžu!
Ko je Podbevšek končal, so zborovalci burno ploskali, na kar se je oglasil k besedi bivši državni poslanec v avstrijskem državnem zboru, prvoboritelj naših Korošcev, še vedno čil in zdrav, g. Franc Grafenauer.
Njegov govor je bila visoka pesem slovenstva. Začel je od začetka svojega političnega udejstvovanja, ki traja že 35 let in končal z obstoječimi razmerami. Naglušni je, da bi morala biti v vsaki delavski knjižici še rubrika, če je »odločen strankar«. Toda mi ne bi smeli poznati strankarskih strasti. V Avstriji smo se potegovali za ceste, plote, univerzo, dosegli pa nič, češ, da ne zaslužimo tega. Naš boj pa ni veljal vsakdanjostim, temveč predvsem enakopravnosti našega jezika. Po razsulu je naš jezik postal enakopraven, vendar obstoje še vedno težave, katere pa bomo v strpljivosti premagali. — Mi ne razumemo cirilice, Srbi pa ne latinice. Razvoj pa gre počasi, čeprav živimo v času železnic, zrakoplovov itd. Medsebojno se moramo izpopolnjevati, Bog ne daj, da bi tudi pri nas veljala nemška prislovica: Če mi nočeš biti brat, ti bom pa črepinjo razklal! Posledice poraza centralnih držav je dejstvo, da ne počivamo v Galiciji, temveč še živimo. Da še ni reda v državi, je kriva huj-skarija po gotovih časnikih. In strankarska strast, zaradi katere smo zgubili Koroško, kjer se je vršil plebiscit po 3 mesecih, v Alzaciji in Lota-ringiji pa se je sklenil plebiscit šele čez 15 let! Čestital je vodstvu naše stranke, da je udarilo po Jadranski banki, ki je hotela eksploatirati 110 mandatov srbskega kmeta. Prešel je nato na poedine politične stranke, na socialdemokratsko, katere voditelji so si poskrbeli mastne dohodke, delavstvo pa zapustili, na »katoliško SLS, ki po Krekovi smrti propada zlasti idejno, potem pa na demokratsko, ki tudi ni dosledna svojemu programu, čeprav ima moč.
Govornik je končal navdušeno pozdravljen, nakar se je otvorila izčrpna debata, v katero je posegalo več govornikov. Po javnem shodu se je vršil občni zbor krajevne organizacije, ki je izvolil nov odbor, sesto-ječ iz pripadnikov mase, in sprejel več resolucij. Storili so se tudi potrebni koraki za nastop pri občinskih volitvah, ki se bodo vršile 27. januarja, Jeseničane bo zanimalo, da je vložil g. Humer proti občinskim volitvam pri radovljiškem okrajnem glavarstvu oster protest, ki pa ne bo kmalu rešen. Javnega shoda se je udeležil tudi zastopnik radovljiškega okrajnega glavarstva komisar dr. Hacin.
vadi ne pozna, nove svetove. Človek pride in mora priti do spoznanja, da se ravno v politiki, ki bi morala biti veda doslednosti in logike, veda po-
štenosti in pravilnega (razumevanja, dogajajo najneverjetnejše stvari.
Dr. Ntko Županič, ki je dobil
mandat glavnega 'odbora v Beogradu, da vcepi in razširi v Sloveniji Narodno Radikalno Stranko, se je s svojimi neresnostmi praznih oblju-bovanj: kmalu po volitvah politično 'popolnoma ubil, tako v slovenski javnosti kakor tudi pri centrali v Beogradu. Nastalo je sedaj vprašanje, kdo naj prevzame vodstvo radi-kalne stranke? Eden najresnejših kandidatov na to mesto je bil .dr. Lukan, kateremu je bila dana z njegovim položajem pokrajinskega namestnika prilika in možnost, da pridobi zaupanje in simpatije množic ter na ta način utrdi popularnost in avtoriteto svoje osebe v naši javnosti. S previdnim, diplomatskim spretnim plavanjem nad partizanstvom poedinih strank bi se dalo to mogoče z velikimi težavami in notranjimi boji, doseči. Lukan si je vse to, dobro poznavajoč situacijo, tudi postavni kot svoj cilj, toda ga na žalost ni mogel doseči vsled svoje vihravosti, vsled neprevidnosti in, kar smatramo kot najvažnejše, vsled svoje premale vztrajnosti.
Dr. Lukan je bil od vseh gospodov akcijskega odbora najresnejši in edini, ki je takoj, ko je bila še radikalna stranka v povoju, uvidel nezdravo razmerje z Jadransko banko, in tudi namigaval, da bi bilo potrebne, zadevo urediti.
Napram g. Stefanoviču je ob različnih prilikah tožil:
»Naš najresnejši nasprotnik je Jadranska banka, ki hoče ves strankin upliv eksploatirati v svoje bančne interese po njenem ravnatelju in predstavniku dr. Ažmanu. Dr. Ažman je, potem ko ga je dr. Zupanič vpeljal v Beogradu in je dr. Zupaniča izpodrinil razpletel svoje veze pri centrali in jih tako utrdil, da se je mož čutil v svoji prapotenci, že absolutnega gospodarja situacije v Sloveniji, kateremu stoji tudi državna oblast na razpolago, da zadosti
Ljubljana. V soboto 15. t. m. se bo vršila seja odbora za mesto Ljubljana. Ta seja bo važna, ker bomo prešli v formiranje organizacij po okrajih.
Visokošolcem. Pozivamo vse ljubljanske visokošolce, ki so naši somišljeniki, da se priglasijo v svr-
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Več dopisov, poročil in člankov, kakor tudi važne resolucije krajevnih organizacij, smo vsled pomanjkanja prostora morali izpustiti. Pride prihodnjič.
Dr. Ažman je hotel spraviti svojo prijateljico v finančno ministrstvo kot /Uradnico, ‘Vložil je zanjo prošnjo, toda Srbijanac se ne da prevariti in je bacio molbu v koš. Namen dr. Ažmana, da /spravi svojo prijateljico v ministrstvo denarja, mora biti vsakemu jasen. Vprašanje je, če je pri oddaji prošnje, pokazal svojo umazano plavo legitimacijo. Naša bela bi mogoče preje uspela.
Ljubljana. Dopis natakarjev, ki stvarno in strokovno razmotriva vprašanje revirsistema, objavimo prihodnjič.
Intervencije. Mi smo s» zavzeli za vojne oškodovance, narodno gle-
Vsled tehničnih ovir, združenih s tiskom lista, smo bili primorani iziti danes na dveh straneh. Organizacija pri listu bo še nekaj časa trajala, dokler ne bomo začeli brezhibno delovati. Potrudili se bomo, naše somišljenike čimbolj zadovoljiti- Pre* (pričani smo, da se nam bo to posrečilo. Onozarjamo že sedaj na članke v prihodnji številki »Radikala«,
svojim bančnim svrham. Dr. Ažman je šel tako daleč, da je zahteval, da se pritisne v negativnem smislu na menjalnico protivne banke na Jesenicah, ter da se pritisne na državno oblast v zaderi afere, v kateri je Jadranska banka nastopala kot tožitelj, kar nas je dr. Lukan sam informiral. Vse to zlo jet dr. Lukan videl, in neštetokrat povdarjal, da je potrebno dobiti materialna sredstva ter poslati neodvisen od banke, kajti le pod tem edinim pogojem se da voditi politiko.
Kako je bilo prvotno razmerje med Jadransko banko in dr. Lukanom nam najbolj dokumentira slučaj, da je Jadranska banka prepovedala objavo člankov v »Jutranjih Novostih«, za katere je on izrecno, in to pismeno zahteval, da se obja-vijo.
. čudno in skoro neverjetno pa je dejstvo, da je preko neči isti dr. Lukan premeni 1 svoje mišljenje in postal najvnetejši prijatelj dr. Ažmana in zagovornik Jadranske banke.
Jadranska banka je seveda opazila razpoloženje dr. Lukana, ki je imel končno vendarle vso državno oblast v Sloveniji v svojih rokah, ter popolnoma pravilno računala, da bi utegnil mož lepega dne, ko si utrdi svoj položaj, udariti po njeni politiki. Zato ji je ta okolnost velevala, pridebiti si dr. Lukana, katerega bi se dalo kot prijatelja dosti lažje izigrati, kot pa kot nasprotnika. To se ji je pri oportunističnem razpoloženju dr. Lukana tudi posrečilo.
Toda že v zadnjem rudarskem štrajku je Jadranska banka porabila priliko in ga zakulisno izvodila proti rudarjem, čemur je bila posledica spor z glavnim tajništvom. V tem sporu je dr. Lukan moral pasti.
Banka, kateri ni sveta nobena svetinja, in katera hoče izkorišče-vati in izigravati državno avtoriteto ra račun naroda, mora pasti. Dolžnost celokupne javnosti pa je, da nam v tem boju pomaga in z nami aktivno sodeluje.
ho ustanovitve kluba na univerzi na naslov: »Radikal«, Gosposvetska cesta 6/1., Ljubljana.
Jesenice. Seja krajevnega odbora je v sredo 12. t. m. ob 6. uri zvečer v hotelu »Triglav«. Udeležba obvezna.
OPOZORILO. - V PRIHODNJI ŠTEVILKI BOMO PRINESLI IZJAVO MINISTRA 0 STANJU JADRANSKE BANKE in SENZACIONALEN ČLANEK O DR. AŽMANU KAKOR TUDI 0 MIN. n. r. DR. ZUPANIČU.
dališče, za mesto Ljubljano, za meščanske šole, za oškodovance po zadnji povodnji itd., piše akcijski odbor. Povejte raje, v kateri stvari ste imeli uspeh, in kaj ste do danes dosegli! Na intervencije, katere smatra sam akcijski odbor kot popolnoma nevažne in samo kot sredstvo, da zabriše javnosti oči resnica- se v Beogradu nikdo ne ozira. Tudi v takih zadevah je potrebno voditi borbo, ako se hoče kaj doseči. Nikakor pa ne zadostujejo podpisi nekih bankirjev Jadranske Iranke in birokratov, na katere v Beogradu ni rilo nič ne da.
kakor tudi dopise iz vseh krajev. —
Poskrbite povsod za razprodajo »Radikala«, kolportažo, naročnike ter dopise! Naj ne bo kraja, ki ne bi dopisoval v našem listu!____________
TISKOVNI SKLAD. Krajevna organizacija na Jesenicah 150 Din, Kraj. org. v Novem mestu 75 Din; skupaj 235 Din.
Tiskal: Makso Hrovatin v Ljubljani.
Odgovorni urednik: Anton Podbevšek.
Shod naše stranke na Jesenicah.
Zalo, da bo vsa javnost poučena. — Nastop bivšega državnega poslanca Franca Grafenauerja, ki je deloval 18 let v avstrijskem državnem zboru.
Žrtev Jadranske banke.
Iz stranke.
Čitateliem „Radikala".