263360 COLOliEVE inFOSmACiJE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Letnik VII. Februar 1978 Št. 2 (71) Delavci v TOZD Premazi, nitro oddelka v Rakovniku, so lanskoletne planske zadolžitve presegli za 11 %, oziroma za skoraj 300 ton izdelkov VOLITVE >78 Izvršni odbori sindikata so v pred-kandidacijskem postopku opravili evidentiranje možnih kandidatov za temeljno delegacijo v zbor združenega dela občinske skupščine in za delegacije v SIS. Dogovorjeno je bilo, da bosta v TOZD »Premazi« dve posebni delegaciji: SIS za zdravstvo in socialno skrbstvo, ostale tri SIS pa zdru- žena delegacija, v TOZD »Smole« še vnaprej splošna delegacija, v DS SS bosta dve združeni delegaciji: SIS za zdravstvo in socialno varstvo in ostale tri SIS Na prvi temeljni kandidacijski konferenci je bila obravnavana in sprejeta kandidatna lista za temeljno delegacijo v zbor združenega dela in skupščin SIS. Predlagali ste ljudi, ki jih poznate in jim zaupate, ki bodo na seznamih res tisti ljudje, ki bodo delo lahko odgovorno in v redu opravljali, pri tem pa imeli vso podporo delegatske baze. V četrtek, 9. marca bomo tako oddali glas za delegate, za katere govorita delo in izkušnje ter predanost socialističnim smotrom in samoupravljanju. Uresničevanje zakona o združenem delu pri delitvi osebnih dohodkov MERILA ZA DELITEV Določbe zakona o združenem delu zavezujejo TOZD oz. DS SS, da določijo osnove in merila za delitev sted-stev za osebne dohodke. Delavci moramo določiti osnove in merila za delitev osebnih dohodkov tako, da bo ustrezal našemu osebnemu prispevku k delu in rezultatom dela in poslovanja. Osnove in merila morajo biti določena za naše živo in minulo delo (gospodarjenje z minulim delom). Osnove in merila za živo delo: — količina dela — kvaliteta dela Količina dela: je obseg delovnih nalog in opravil po zahtevnosti dela, odgovornosti in pogojih dela, v katerih delavec dela (za to vrednotenje bomo uporabili analitsko oceno delovnih nalog). Kvaliteta dela: ugotavljanje in merjenje opravljenega dela po naslednjih osnovah in merilih: a) kakovost doseženih rezultatov b) izraba delovnega časa c) gospodarnost z delovnimi stroji in napravami Pri nas bomo v prvi fazi uporabljali tista merila, ki so prilagojena obstoječi evidenci v TOZD in DS SS. Ta faza bo z raznimi dopolnitvami trajala do konca leta 1978. Organiziranost ZK Merila za ugotavljanje uspešnosti dela v TOZD so: Fakturirana realizacija TOZD v obdobju 1978 v din Povpr. mes. fakt. real. v TOZD v 1. 1977 v din X št. mes. v obd. Dosežena proizvodnja TOZD v obdobju 1978 v tonah Povpr. mes. proiz. TOZD v 1. 1977 v t X št. mes. v obdobju Dosežena prodaja v TOZD v obdobju 1978 v tonah Povpr. mes. prodaja TOZD v 1. 1977 v t X št. mes. v obd. Dosežena proizvodnja v obratu v obdobju 1978 v tonah Povpr. mes. proizv. v obratu v obdobju X št. mes. v obd. X100: X 100 = X 100 = X 100 = ^ Dejanske LJ/ure v obratu v obdobju ^ ^ gr Normirane LJ/ure v obratu o obdobju Proizvodnja kq na režijsko uro v obratu v obdobju F =--------------------------------------------------- X 100 = o/„ Proizvodnja kg na režijsko uro v letu 1977 v obratu Merila za ugotavljanje uspešnosti dela v DSSS so: Fakturirana realizacija TOZD I v obdobju v din _ Povpr. mes. faktur, realiz. v 1. 1977 X št. mes. v obdobju + 2 Fakturirana realizacija TOZD II v obdobju v din + Povpr. mes. faktur, realiz. v 1. 1977 X št. mes. v obdobju X 100 = 2 Dosežena proizvodnja v TOZD I v obdobju v tonah _ Povpr. mes. proiz. v TOZD Ivi. 1977 X št. mes. v obd. + 2 V naši delovni organizaciji je 56 članov Zveze komunistov."T>la volilnih konferencah v novembru lanskega leta so v TOZD I, ki šteje 6 članov, izvolili za sekretarja osnovne organizacije Pavla Valanta. V TOZD II, ki šteje 28 članov, je bil za sekretarja osnovne organizacije izvoljen Viljem Luštrek, v SDS SS, ki šteje 22 članov, pa je bila za sekretarja osnovne organizacije izvoljena Janina Ferjančič. Na nivoju delovne organizacije je bil izvoljen svet Zveze komunistov, ki šteje šest članov. Za sekretarja sveta je bila izvoljena Nataša Barle, za namestnika pa Pavle Valant. Za eviden-tičarja je bil izvoljen Roman Resman, za blagajnika Ivica Žagar, kadrovsko komisijo vodi Franc Smolič, komisijo za ideološko politično delo pa Sekul Ačimovič. Dosežena proizvodnja v TOZD II v obdobju v tonah + Povpr. mesečna proizvodnja v I. 1977 X št. mes. v obdobju X 100 = 2 Dosežena prodaja TOZD I v obdobju v tonah _ Povpr. mesečna prodaja v TOZD I v letu 1977 X št. mes. + 2 Dosežena prodaja v TOZD II v obdobju v tonah + Povpr. mesečna prodaja v TOZD II v letu 1977 X št. mes. X 100 = 2 Povpr. zaloga got. izd. in polizd. v TOZD I v obd. 1978 (dn.) __Povprečne zaloge v TOZD I v letu 1977 (dnevi) + 2 Povpr. zaloge got. izd. in polizd. v TOZD II v obd. 1978 (dn.) + Povpr. zaloge got. izd. in polizd. TOZD II v 1. 1977 (dnevi) X 100== % % % % % % % % Povpr. zaloge v TOZD I surovine in emb. v obd. (dnevi) Povpr. zaloge v TOZD I surovine in emb. v 1. 1977 (dnevi) + S = 2 Povpr. zaloge surov, in emb. v obd. (dnevi) za TOZD II + Povpr. zaloge surov, in emb. v 1. 1977 (dnevi) v TOZD II X 100 = % 2 Za korekturo doseženih rezultatov uporabimo tabelo »Popravki procentov«. Pri doseženem rezultatu + 15 % se pri izračunu upošteva + 5%, pri —10 % se upošteva —3%. Vse kar je nad + 15 % je v izračunu +5%, vse kar je pod —10% pa je v izračunu —3%. Do 0,5 % preseganja se upošteva v izračunu nižja številka, nad 0,5 % pa višja številka v tabeli. Tabela: »Popravki procentov« Dejansko doseženi % Degre- sivni faktor Upoštevani % za izrač. OD Dejansko doseženi % Progresivni faktor Upoštevani % za izrač. OD 100 1,000 100,00 100 1,00000 100,00 101 0,998 100,80 99 1,0084 99,83 102 0,992 101,18 98 1,01561 99,53 103 0,986 101,56 97 1,02338 99,27 104 0,98 101,92 96 1,03115 98,99 105 0,974 102,27 95 1,03892 98,70 106 0,968 102,61 94 1,04669 98,39 107 0,962 102,93 93 1,05446 98,06 108 0,955 103,14 92 1,06223 97,73 109 0,949 103,44 91 1,07 97,37 110 0,943 103,73 90 1,07777 97,00 111 0,937 104,01 112 0,931 104.27 113 0,925 104,53 114 0,919 104,77 115 0,913 105,00 Ta merila, metoda izračuna in tabela popravkov procentov so v letu 1978 v preizkušnji in se bodo po potrebi dopolnila in spremenila. Zakon o združenem delu predpisuje, da moramo ugotavljati tudi prispevek vsakega posameznega delavca v delovni organizaciji. Vsi pa vemo, da je v Colorju tehnološki proces vezan na določene vrste strojnih naprav in traja proces proizvodnje od začetne do končne faze več izmen. Ta način dela pa omogoča ugotavljanje uspešnosti dela samo za skupine delavcev, zato bomo morali posamezna prizadevanja ugotavljati z ocenjevanjem. Naša glavna naloga je, da pripravimo dobra merila, oz. da bo učinkovitost dela delavca ocenjena čim bolj realno in neosebno. Za vsa dela, kjer bo mogoče ugotavljati individualni prispevek, bomo izdelali merila. Smatramo, da je letošnje leto na tem področju preizkusnega pomeriaVS čim aktivnejšim sodelovanjem vseh nas, bomo uspešno uresničevali zakon o združenem delu na področju delitve osebnih dohodkov. i > Zakaj poklic? ;: Bilo je pred davnimi leti, ko se je šel mladi Peter učit — no, bil je (; pač vajenec. Veselil se je poklica ter z uspehom zaključil 3-letno vaje-;: niško šolanje. Bil je srečen, ko so mu podelili pomočniško spričevalo, j: Slučaj pa je nanesel, da se je zaposlil v kemični tovarni, kjer je ;! popravljal razne stroje in naprave. Zadovoljen je bil z delom in tudi 1! predpostavljeni so ga imeli radi, ker je bil priden in vesten delavec. '!■,' Tisto leto, ko se je Peter zaposlil v tej kemični tovarni je prišel v !! tb tovarno tudi Pavel. Tudi Pavel je bil vesten in priden delavec. Ne-I • kega dne je mojster dejal Pavlu: »Ti pavel, priden si, kaj ko bi delal ! I tovarniško kvalifikacijo?« Pavel je bil za to, ter uspešno opravil kvali- • • frkacijo, ki je trajala 3 mesece. No, in danes se Peter sprašuje, zakaj je moral hoditi 3 leta v šolo, ' • kjer je dobival minimalno nagrado in tudi učna doba se mu ni štela v ; • delovno dobo. Mar se je Petru res izplačalo vse to prestati zato, da • j ima danes toliko osebnega dohodka kot Pavel. Kdo ve, mogoče se v OZD »GOLOB.« podobni primeri... ,•; Zvonimir Žnidaršič S praznovanjem obletnice Prešernove smrti smo tudi letos obeležili Slovenski kulturni teden Nova žepna knjiga Kdor se zanima za knjige, je mogoče opazil novo knjižno zbirko, v kateri so zanimive knjige vseh vrst po za današnje čase presenetljivo nizkih cenah. Mogoče jo je opazil tudi kdo, ki sicer ne zahaja po knjigarnah, kajti te knjige so v prodaji tudi v samopostrežnih trgovinah, kioskih itd. na 250 prodajnih mestih po vsej Sloveniji. Gre za novo zbirko v moderni žepni vezavi, v kateri je zastopano branje vseh vrst: romani in povesti znanih tujih in domačih pisateljev, vojno dokumentarne zgodbe, fantastika, priročniki, vmes je celo Ivačičeva kuharska knjiga. Kaže, da skušajo slovenske založbe (novo žepno zbirko ne izdaja samo ena, ampak skupno 7 slovenskih založb) tokrat res ponuditi bralcem zanimive knjige po zelo nizkih cenah: večinoma so po 30, 40 in 50 din, najcenejše celo po 20 din. Ker so vmes obsežni romani, nam primerjava s trdo vezanimi knjigami istega obsega pokaže, da so te nove žepne knjige naprodaj za četrtino do tretjino običajne cene. Založniki nove žepne knjige obljubljajo, da bodo zbirko dopolnili z novimi zanimivimi knjigami še pred pomladjo in jo po izbiri razširili še na nova področja, ki zanimajo bralce. Bil je že skrajni čas, da tudi Slor venci dobimo moderno žepno knjigo po nizki ceni, kakršna je v drugih evropskih deželah že dolgo uveljavljena. Zanimiv izbor prvih 12 knjig je dober oljet za to, da bodo bralci knjige dobro sprejeli, njihova nizka cena pa daje upati, da jih bo kupil tudi marsikdo, ki sicer knjig redna ne kupuje. Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Delamo, kakor nam »paše« Tokrat smo se odločili, da povprašamo člane našega kolektiva, kaj menijo o prihodu na delo in odhodu z dela, kako je z izkoristkom delovnega časa in storilnostjo nasploh. Naši sogovorniki so bili izbrani povsem slučajno, nad njihovimi odgovori pa bi se bilo dobro zamisliti. Sicer pa preberite, kaj so nam povedali: ALOJZ IZLAKAR, VODJA OBRATA II: »Prihod na delo je zelo problematičen. Ne držimo se tistega pravila, da je treba biti pet minut pred delom na delovnem mestu. Pri določenih ljudeh se zamujanje ponavlja vsak dan, evidence o tem pa sploh nimamo (!). Kot obratovodja lahko samo ugotovim, da delavca ob 6. uri ni na delovnem mestu, toda nemočen sem, da bi karkoli ukrenil. V premislek: ali nebi kazalo registrirati prihod in odhod z uro? Izkoristek dela ni popoln, na kar vpliva več vzrokov, kot: priprava dela posameznemu delavcu, oskrba z delovnimi sredstvi, toda tu je še zavest, oziroma disciplina delavca, ki ni taka, kot si jo že- lim. Podaljšani čas malice, angažiranje pri delu, kot komu »paše«, nadalje izkoriščanje dopustov po urah (!). Vse preveč je »transporta« med staro in novo tovarno, spotoma pa zavijejo še malo v banko, trgovino ... Nespoštovanje dogovorov, delovne naloge se dajejo z več strani, tudi med TOZD ni pravega sodelovanja. Glede predčasnega odhajanja domov smo se zelo samoupravno dogovorili, toda tega ne spoštujemo. Kdo naj da vzgled, če je med njimi velika večina članov Zveze komunistov, vodstev sindikalnih odborov! Če se že jezimo na dopoldansko izmeno, je še slabše v ve- černih urah. Žalosten dokaz za to je, da nam je delavca sedem minut pred 22. uro na cesti povozil avto. Žal mi kot obratovodji vodstvo podjetja ne daje podporo ter se s temi vprašanji ubadam sam. Čudi me tudi to, da smo že osmo leto v novi tovarni, pa še sedaj nimamo vrat (!), da nebi nekontrolirano hodili ven. Zahteva je že zastarela, ukrene pa nihče nič!« JOŽE REBOLJ, POLNILEC: »Na delo prihajam redno, zelo malokrat sem zamudil v teh tridesetih letih. V oddelku Hammerschlagov in bronz imamo toliko dela, da nas samo sili narediti še več. Tudi v kuhinji lakov, kjer sem delal prej, je bilo tako. Sicer pa se za druge ne zanimam preveč.« GGLOR4 IVAN OMEJC, VOZNIK VILIČARJA; »Imamo štiri baterijske viličarje in samo dva polnilca, kar je premalo, da bi vsi štirje normalno obratovali, s tem pa je izkoristek delovnega časa precej manjši. Nimamo kompresorja za polnjenje gum in moramo zato v staro tovarno, seveda na lastno odgovornost, saj viličar ni opremljen za vožnjo po javni cesti. Zamujanje in predčasen odhod sta se kar precej razpasla, sam pa imam mirno vest.« ALOJZ ČESEN, ŠARŽER: »V nitro oddelku Rakovnik je delovna disciplina zelo vzorna in moram reči, da vse zahteve izpolnjujemo. Delovni čas je dobro izkoriščen, saj je tak delovni postopek. Da veliko naredimo pove podatek, da so pred leti v eni izmeni naredili dve »partiji« nitrolaka, sedaj jih pa šest.« M zanimanja Za sezono 1977/78 imamo na voljo v Mestnem gledališču ljubljanskem 10 sedežev za abonma Kolektivi »M«, po 10 sedežev v Drami in Operi, red »D« in »F«. Navkljub temu, da ste pravočasno obveščeni o predstavah, vstopnice za zanimive predstave ostajajo neizkoriščene. Vzroka za to ne vemo, napišemo pa naj, da dobite vstopnice za MGL pri Duši Hribar, za Dramo in Opero pa pri Hedi Resman. Evidentirani kandidati Zabeleženo ZA TEMELJNO DELEGACIJO ZDRUŽENEGA DELA: SDS SS: Jolanda Aleksič Dana Berčič Miroslav Božičevič Dragica Brekič Slavka Brešan Anica Rozman Jernej Sajovic Marija Sivec TOZD »PREMAZI«: Ivan Bečan Vera Gostič, dipl. ing. Osman Halkič Stane Jamnik Janez Kamin Jože Mežnarič Anica Petaci, ing. Julijana Zadravec Jože Zver Štefan Žlebič TOZD »SMOLE«: Marko Ažman Jože ing. Gortnar Vojko Dubokovič Vinko Zor Izidor Traven ZA SAMOUPRAVNO INTERESNO SKUPNOST: SDS SS: Ivan Burgar Janina Ferjančič Emilija Gvozdenovič Julija Hostnik Marjan Hribernik Črtomir Konič Miroslav Kovačec Zorka Lesjak Jernej Merjasec Hedvika Resman Oto Bačnik Herbert Schwikart Marjeta Štrukelj Zvonka Zupan TOZD »PREMAZI«: Anton Alič Branko Berus Helga Doleczek, dipl. ing. Zdenka Gleščič Jože Gostič Mile Milašinovič Josip Stranjak Ivan Šterk Ivan Tehovnik Alenka Trampuš Zvone Polenšek Sašo Istenič Duša Hribar Jože Rajbar Franc Smolič Mato Barišič Jože Barber TOZD »SMOLE«; Tone Žnidaršič Janez Zerovnik Stane Krmelj Vladimir Traven Marjan Kovaljev Janez Šarc Pavel Bukovšak Marjeta Čarman Majda Možina Peter ing. Trpin Premislite ! ;; Človeško je, da delamo napake, vendar se zaradi človeških napak $; ;; dostikrat zgodi tudi krivica. Kako to preprečiti? Najprej moramo delati t !:: tako kot pričakujemo od drugih, potem moramo pomagati eden dru- ♦ K gemu, biti moramo razumni, potrpežljivi, solidarni in še in še. Večna borba za osebno uveljavitev nas je pripreljala do živčne iztir- X j;; jenosti in dostikrat se zalotimo pri vprašanju, na katerega si ne znamo $ ;; odgovoriti, kaj je prav in kaj ni prav. Previdnost je mati modrosti in ♦ ;; zato marsikdo dostikrat ne upa izreči svoje misli, da se ne bi komu i ;; zameril. Nesposobnost, da bi prisilili sami sebe in nekaj začeli, je-lahko ♦ ;; posledica mnogih vzrokov, med katerimi so tudi bojazljivost, lenoba, ♦ ;; sumničenje in omahljivost. Vsi ti vzroki pa kažejo na eno stvar, to je t i;; neodločnost. Navaditi se moramo, da o določenih stvareh odločamo brez ♦ !;; oklevanja. Seveda moramo razumno premisliti, koliko časa za premišlje- ♦ t: vanje zasluži kakšna zadeva ali predmet. Tisti, ki preveč okleva, je | j;; izgubljen in to ne samo v tej ali oni situaciji, temveč izgublja svoje ♦' ;; mesto tudi v svetu dogajanj. Zato si zapomnimo, da je v vsakem pri- ♦ j; I meru bolje, da se odločimo za ali proti, nikoli pa ne smemo omahovati, ♦ • S strani delavcev je bilo že dostikrat izrečeno, da si želijo več J !; | tovarištva, discipline, reda, zavzetosti za delo. Zakaj se mnogi še vedno $ j; • zgledujejo po tistih brez odnosa do družbene lastnine in skupnih intere- ? !;: sov? Kaj še vedno ne sprevidijo, da bomo z zadovoljstvom šteli svoj ♦ I;;. zaslužek samo, če bomo vsi skrbno in vestno, s polno mero odgovornosti ♦ Ji I prispevali svoj delež k delovnemu procesu? Saj Color stoji zaradi nas, ♦ u I našega kruha! Če kdo misli, da lahko živi tudi brez dela, lahko ostane z ;<; doma. Ali smo prepričani, da med nami ni takšnih? t Odločili smo se, da preverimo govorice, da delavci predčasno zapuščajo tovarniške prostore. Nekaj pred drugo uro je kamera zabeležila tele posnetke, obenem pa je bilo slišati tudi nekaj pikrih. Nekdo je pripomnil, češ, naj me slika, saj se ura ne bo videla na sliki. Ob 13.53 Ni naš namen sedaj akcijo komentirati kakorkoli, dobro pa bi jo bilo, saj ste se delavci v novi tovarni (tudi tisti na sliki) pred novim letom dogovorili, da se pred iztekom delovnega časa ne boste odpravljali domov. Sicer pa ste tudi v samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu v 72. členu zapisali, da traja delovna izmena od 6. do 14. ure. OBISK V RAKOVNIKU NOVA KAD PRESEŽEN PLAN Nova pridobitev v oddelku je pet-tonska kad za egalizacijo brezbarvnih lakov, ki bo omogočala neposredno točenje v kontejnerje, v katerih kupcem dobavljamo nitrolake. ZA ZGLED V TOZD Premazi, nitro oddelku v Rakovniku so v lanskem letu od planiranih 2.397 ton izdelkov izdelali 2.666 ton in s tem presegli načrtovano obveznost za 11 %. Lani je bil v oddelku obnovljen tlak pred oddel- a... Vodja oddelka Jože Gostič Ob prihodu v oddelek nas je presenetila stroga, vendar vljudna kontrola varnostnika Friderika Zemana. Delavci v obratu so dejali, je lahko za zgled ostalim varnostnikom, zahtevno delo pa v Rakovaeku opravlja že t« leta. kom, urejena razsvetljava v skladiščih ter urejen odvoz odpadkov. Delovna disciplina v oddelku je bila na zavidljivi višini, odtod tudi takšni rezultati. Ob tem pa se delavci vprašujejo, zakaj niso ustrezno nagrajeni, saj se več opravljeno delo in preseženi plan ni odrazil na njihovih osebnih dohodkih. DELOVNI PLANINCI Planinsko smučarska sekcija v športnem društvu »Color« je najbolj aktivna med vsemi, odlikuje se tako po množičnosti kot po delavnosti. V lanskem letu so se člani udeležili več smučarskih tekmovanj, tako sindikalnega prvenstva občine, in veleslaloma Polikem. Pripravili so smučarski tečaj z 21 udeleženci, na veleslalomu Color pa je sodelovalo kar 52 tekmovalcev in tekmovalk. Zelo dobro so bili udeleženi na vseh turnih smukah ter na vseh petih planinskih izletih. Delovnih- akcij na Voglu se je udeležilo v septembru in novembru kar 27 članov. Med številnimi načrti za letošnje leto velja omeniti smučarski tečaj, fci bo od 17. do 26. februarja na Voglu. Številni naš« delavci že poznajo »domačnost« tega tečaja, saj je celotna realizacija v domeni- članov sekcije. ŽREB JE ODLOČIL , -j 'j -. 7ZT czr =4* ...... O \/ o L E T N Z . c 3 L R / /V m T * -p R R z. zv / K / ~ f) K R C / S- K 'u \£ -1 N O C — E 9 R R ct E * E r O R O M -9 /y / U * H E L f) T / V e L 9 H / R K R J> J N R o S? N ■p: rr,.r. H s/ G R X ✓ /V U L X / M / ■J R ■D / SL. / vS / m E /V R 9 1» £ K ip G C. r «s P / AT * T / ■? / T z> a- R 5 7- E Z E O /V / 3 £1 / ✓ R s e: l/ d < T mfr Ete O a ✓ E z. R fmmj b * i» E o! p 9 r E u ° E? O !E 9 / o 9 ZL Av N o R /? 2= f) £= 7» L E «3 * R * ' El / ■e E. f) G 9 * X * K X * o Za nagradno križanko iz decembrske številke Colorjevih informacij smo prejeli 45 rešitev. Javno žrebanje smo izvedli v prostorih vzdrževalnih obratov. Komisija v sestavi Franc Jenko, Stane Strajnar in Franc De-benc je za dobitnika prve nagrade 120 dinarjev izžrebala Marjana Kovaljeva, drugo nagrado 80 dinarjev prejme Miloš Milašinovič, tretjo nagrado 40 dinarjev pa Matjaž Premk. polikem TO i - <- Z t /- iti -, ■■ "i g tir- r.r S] g "o" UL L . ■ v,:; g z c? 5 Ur Tl R _9 L, ' :;v. „:-r P f s / A? 3 E V :i: Z. k:-' • •>7 Z" 2) v o 2) z K 9 tl H wk H ■ ii 5B A? f o n Z 7 E ZZ n :-r.7 T E H 7 E — A? // z ~R_ E S 7 9 o R o 5 _5_i R B r / =5 z z P f r ~V R_ v k at i r E /r S <9 7 9 ZV_ s S R S ~R K ~R E R /V z TT --... g; ~š~ /v E ra_ S K O a R R_ v: r O R_ E r c Sr š z H 5 |7 R R : N f / =r Af R 9 E 7 > O Z / T AT < L >9 r ~7~ 3 7 o O •r" K 71 T r t S 7 3 7 . 3 e E ±\ N 9 E JL E ff | ii :| : % e R i i 2) | f z/ ‘AT| Z7 O -9 S o i O r m || E E iS 0 ± fr Zv E Za nagradno križanko iz januarske številke Colorjevih informacij pa smo prejeli 23 rešitev. Javno žrebanje smo izvedli v skladišču surovin. Komisija v sestavi Slavi Stenovec, Zdenko Tomšič in Anica Krelj je za dobitnika prve nagrade 120 dinarjev izžrebala Pavla Kavčiča, drugo nagrado 80 dinarjev prejme Rezka Povh, tretjo nagrado 40 dinarjev pa Majda Pivec. Nagrade bodo izžrebancem izplače.-ne skupaj z osebnim dohodkom v mesecu marcu 1978. CestitaW>* NAGRADNA KRIŽANKA 30S/P S7RI7PK, »OlZNJSM t S/NDSKP /app P K ED/r ET ČAŠČENJE TEL (»>'£>;>'•) BOZ/Č mpdp To* 5 P LK f)0&02>3Q poo zpvoDt fpjskp N e STO Ppf HphRUEto 8£lG'Jq Po7oTPN7E ?*EDlO$ t y M/RO V src*. M/7, LEP Mi/)»EMC £7QR£ NOČMI LOK PL y//p 7odxT//VEK tp SE*P>OC »KV STVKtBS' Cset) 0*3*>K DOMRCR '?E*N/}TP Z/V/JL zeif/f W’jr Koš, KLvB G-R9Z SLOV. SEl KOTn/nE Locut J 'Gu i FoSFO* NiČtG VRsrp JC///E iW)m r^rUSK R*mprql/( 4 NO VPepA/ ‘PKumi TKEN>e ZpCETEK PSECEdE TRME et/v/jk/ G-ZtJZ \/KS7p TOTK/mov SKOZ/ puščpvo CrOL Z (E/NSKoj COLORJEVE INFORMACIJE št. 2 (71), leto 7, februar 1978. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl. arh. Janina Ferjančič, Alojz Izlakar, Anica Rozman, ing. Rihard Pevec in Franci Rozman, glavni in odgovorni urednik. Fotografije: Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 120 din 2. nagrada 80 din 3. nagrada 40 din Dopisujte v svoje Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite v SDS SS, kadrovsko splošni sektor, z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 1. marca 1978. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! glasilo! V delovno organizacijo prihaja vse več pošte, zato postaja tale torba kar pretežka za našega Štefana PEROVIČA. Še dobro, da pošta ni predaleč. V stari tovarni zelo vzorno skrbi za čistočo Alojz Novak. Tudi muhasta zima z neprestanim sneženjem mu je zadala precej dela. Na dvorišču v stari tovarni je vedno polno tovornjakov, saj je proizvodnja vse večja, gotove izdelke pa je treba čimprej odpremiti številnim kupcem po vsej Jugoslaviji. Kuhanje kave je postala naša vsakdanjost. Le kdo še more zdržati brez nje. Toda, ali je primerno kuhanje tudi v ženskem stranišču v novi tovarni, o tem pa bi veljalo razmisliti... Ob skladišču surovin v novi tovarni je tudi tale »gora« odpadnega materiala. Toda, ali je res vse odpadno... Kolesarnica v novi tovarni je tudi v zimskem času dokaj dobro zasedena, kar pomeni, da se vsi delavci le ne pripeljejo z avtomobili na delo. Tale gol razgiblje med malico marsikaterega žogobrcarja. Toda, nekateri si privoščijo »trening« tudi čez uro, nato pa sušijo premočene »drese« na sebi in počivajo (seveda med delovnim časom)... Čeprav pravijo, da se barva kar sama dela, ni tako. Vsi, ki sodelujejo v proizvodnem procesu, vam lahko povedo, koliko truda je potrebno za vsak posamezni izdelek, za vsako nianso.