CELJE, 6. JULIJA 1978 — ŠTEVILKA 26 — 1ЈГГЧ) XXXIÏ — CENA i DINARJE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Današnja številka nosi obeležje praznovanja dneva borca, ki smo ga proslavili s številnimi slavnostmi in delovnimi zmagami. Prazno- vali so tudi občani Laškega, tik pred praznikom pa so tudi občani Žalca. Ob njihovih občinskih praznikih iskrene čestitke našega ko- lektiva. Poletno akcijo smo tokrat pripravili v sodelovanju z Avtomoto dru- štvom Slavko šlander Celje in kar nekam žalostno smo zapisali ne- gativne rezultate, ki jih lahko najdete na sedmi strani in se nad njimi tudi zamislite. Zapisov z morja še ni, toda kaj bi tožili ob slabem vremenu, ko pa ga imamo doma dovolj. MILAN SENIČAR Na sliki vidimo bodoči žalski osno\-no§olskl center, ki bo pričel z delom 1. septembra tega leta. To je le eno izmed mno- gih gradbiSč v ïadnjem času v žalski občini,-kar seveda priča o nenehnem razvoju na vseh področjih. Razlog več /a lepše praznovanje občinskega praznika, ki ga bodo proslavili na jutrišnji svečani seji vseh treh zborov občinske skupščine. OB DNEVU BORCA REVOLUCIJA TRAJA Letošnji dan borca praznujemo še posejno slovesno. Ni pomemb- no zgolj dejstvo, da je od oboro- žene vstaje Jugoslovanskih narodov preteklo polnUi 37 let, ki v zgodo- vini nekega naroda sicer ne pome- nijo dolge epohe, mi pa smo v teh letm preskočili stoletje. Svečano obeležje prazniku dajejo tudi ve- hki politični dogodki, kot so kon- gresi ZK po repubhkah in 11. kon- gres ZKJ, politične sile delavskega razreda Jugoslavije, ki je v naj- usodnejših letih naše zgodovine prevzela nase vso odgovornost za usodo naših narodov. Letošnje leto je na našem ob- močju potekalo in poteka veliko slovesnosti, ki nas spominjajo na velike dni oborožene vstaje in ljud- ske revolucije. Nepozabna je pro- slava pri Smiglovi zidanici. V isto vrsto sodijo prireditve na Lisci, kjer so se zbrali borci Kozjanskega ne vezisti Slovenije. Zbrali so se na kraju, kjer so bili sprejeti po- membni sklepi za organizacijo in začetek oboroženega boja proti fa- šističnim osvajalcem. V maju smo praznovali 33-letnico osvoboaitve, ki je bila krona naše- ga štiriletnega neenakega boja go- lorokega nafoda proti do zob obo- roženi fašistični soldateski. Teh triintrideset let pa nas spremlja iz- polnitev našega dolga vsemi, ki so prelivali kri, ki so pustili svoja ži- vljenja v gozdovih, zaporih in ta- boriščih samo zato, ker so hoteli živeti svobodno, vidoü svoj narod živeti v svobodi, svobodnem in člo- veka vrednem razvoju. štiri leta oboroženega boja so obrodila obilen sad. Ne samo to, da smo v naši socialistični samo- upravni skupnosti stopili na pot naglega gospodarskega razvoja. Bolj je pomembno to, da smo po- stali skupnost enakopravnih naro- dov, ki ga prežemata bratstvo in enotnost, da smo razvili svoboden demokratični tip samoupravnega socializma, kjer delovni ljudje od- ločajo o vseh, tudi najbolj elemen- tarnih interesih skupnosti ter po- sameznikov. Čeravno je med tem zrasla nova generacija delovnih ljudi, ki so sto- pih v zrelo obdobje svojega ustvar- jalnega življenja, so borci NOB še vedno v prvih vrstah borcev za uresničitev vseh revolucionarnih ciljev naše družbe. Težko je, da je bila kdaj v zgodovini doba, v ka- teri bi neka generacija od mladih let do pozne življenjske jeseni tako čvrsto stala na barikadah svobode svoje domovine, ki bi tako goreče in zavestno izpolnjevala naloge do- movine in razvoja družbenih odno- sov. Vojaki revolucije nikoli niso zapustili svojih okopov. Na tisoče jih je, potem ko so preživeli nečlo- veški boj, zgorelo za napredek svo- je domovine in za uresničitev vseh idealov, ki jih je postavila revolu- cionarna misel in volja vsega ljud- stva. Revolucija še traja. Vedno znova izpod površine izbijajo na dan po- iskusi zavreti naš razvoj, izvršitve naše oporoke vsem, ki so padli. Vsem tem poiskusom smo se vse- lej z uspehom uprli. Upreti pa se je treba tudi vsem izkrivljanjem naše ravne poti v srečmejšo sociali- stično družbo, pa naj se zbirajo okoli birokratskega tehnokratizma, ali pa okoli anarholiberalističnih pojmovanj ter teženj. živimo v tem svetu odprtih mej v vse smeri. Naša neodvisna in ne- angažirana politika nam ne dopu- šča graditi plotov in zidov okoli nas. Zato vdirajo k nam ideje in poiskusi vmešavanja nam nesnaklo- njenih sil, vseeno s katere strani blokovsko razdeljenega sveta. Tem poiskusom se lahko uspešno upre- mo le tako, da dosledno izpolnju- jemo načela naše ustave, da razvi- jamo samoupravni socializem, ure- sničimo zakon o združenem delu, da se v okviru vseljudske obrambe pripravljamo za upor vsakemu na- silju in vmešavanju v naš razvoj. Ce kdo, potem so prav borci v prvi vrsti dolžni stati v prvi vrsti borbe proti vsemu, kar bi nas hotelo zavre- ti, v prvih vrstah borbe za tisto, kar smo si postavili za cilj. Naj nam bo napotilo za akcijo predvsem sklepna beseda predsed- nika Tita na 11. kongresu ZKJ. V njegovih besedah najdemo dovolj pobud in moči, da bomo borci do kraja svojega življenja, borci revo- lucije, ki, čeprav v miru, še vedno traja. JURE KRAŠOVEC 7. JULIJ - PRAZNIK OBČINE ŽALEC Ko slavimo občani občime Žalec 7. julij, praznik: oöCt- tie se v svojih spominih ne vraćamo le v leto 1941, ko so komunisti i£ Zabukovice, Prebolda in nekaterih drugih kra- jev Spodnje Savinjske doline skupno s skojevci m ostalimi zavednimi liudmi izvedbi veliko napisno propagandno akcijo proti nemškim oblastnikom in slovenskim pomagačem, am- pak tudi razmer pred letom 1941, ki so bili značilne za živ- ljenje delavstva in delavsko gibanje pod vodstvom Komu- nisticT.e partije na tem področju. Spominjamo se Cebin in i. konrerence KP Slovenije v šmiglovi zidanici, sjxrminjamo va se tudî dogodkov po letu 1941. Oblikovanje Savinjske čete, prva frontalna bitka na štajerskem na čreti, breSiški pohod, ki se je pričel iz Griè in številnih drugi dogodki iz oodohja NOB, ki dokazujejo, da žive tod zavedni ljudje, ki so pripravljeni žrtvovati vse za svojo svobodo, za uveljavi- tev svojih aelavskih in socialnih pravic. Spominjati se NOB pomem tudi oživeti pred našimi očmi grozote in trpljenja, pa tudi junaštva in herojstva našega prebivalstva. Pred na- mî je tudi živ spomin na 862 žrtev z območja občine Žalec. Povojno obdobje, obdobje razvoja socialističnega samoup- iavneca sistema je polno zmag in uspehov, kakor, da je tudi v naši dolini v svobodi po tisočletnem suženjstvu prekipela in se razvilo v nezadržen razvoj silna energija našega delov- nega človeka. Djnes doživlja Spodnja Savinjska dolina izredno hiter gospodarski in družbeni razvoj, če smo Se leta 1970 močno zaosta'^ali za povprečnim razvojem Slovenije, pa lahko glede na dinamičen razvoj posebno po letu 1974 trdimo, da smo povprečni razvoj Slovenije dosegli, glede na nekatere dosež- ki». pa celo presegli. K takšnemu dinamičnemu razvoju so prispevali tako nosilci našega gospodarstva: Kombinat tHmezad« Žalec, Tekstilna tovarna Prebold, Tovarna noga- rie Polzela in SIP Šempeter, kakor tudi enakovreden kvali- teten razvoj številnih drugih, sicer po številu delavcev in celotnem prihodku nekoliko manjših organizacij združenega dela. Na osnovi doseženih rezultatov lahko ugotovimo, da doseganio ah celo presegamo temeljne cilje in naloge, ki syno ih smelo zastavüi v našem srednjeročnem programu družbenoekonomskega razvoja občine. Posebej naj omenim več kot l(Pi realno rast družbenega proizvoda občine, nad rast števila zaposlenih in močan dvig produktivnosti v zadnjih letih Kc čestitam k prazniku vsem delovnim ljudem in obča- nom izražam željo, da s skupnimi napori in z delom stori- mo tudi v prihodnjih letih vse, da dosežemo maksimalne rezultate pri nadaljnjem družbenoekonomskem razvoju ob- čine. PREDSEDNIK IS, Jože JAN ŽALEC ODLIKOVANJA TITO ODLIKOVAL ZASLUŽNE Minuli ponedeljek je pred- sednik Skupščine občine 2alec Vlado Gorišek izročil 30 odlikovanj predsednika republike tovariša Tita. Za. dolgoletno družbenopolitično delo ter uspehe so jih pre- jeli: Viktor Gajšek, Stanko Pešec Red zasluge za "narod s srebrno zvezdo; Vera Voz- lič Red dela s srebrnim ven- cem in Cveta Têreaija Ranói- gaj. Medalje dela. Za med- vojno aktivno ter povojno družbeno in politično delo: Franc Mikuš, Franc Ribič, Vinko Virt, Blaž Arlič,. An- ton Vočko in Mirko Zupane, Red republike z bronastim vencem; Fanika Raček, Red zasluge za narod s srebrni- mi žarki; Oveto MikUš, Jo- že Pogačar, Jože Jegrišnik, Ana Sevčnikar in Alojz Vir- tič. Red dela s srebrnim vencem; Slava Mimik, Franc Smerdelj in Ivanka Sošter, Red zasluge za narod s srebrno zveîsdo. Za dolgo- letno delo na področju kul- tumoprosvetne dejavnosti: Edi Masnec, Milan Lesjak, Stanko Novaik, Jakob Jeršič in Vera 2užej, Red dela s srebrnim vencem; Florjan Lesjak, I\'an Gostečnik, Franc Kovač in Ivo Kuhar, Red zasluge za narod s srebrno zvezdo; Darko Sa- lar, Red republike z bro- nastim vencem. T. TAVČAR 2. stran — NOVI TEDNIK ST. 26 — 6. JULIJ LAŠKO OB 2. JULIJU NOVI USPEHI IN NACRTI POBRATIMSTVO Z OBČINO MIONICO v soboto na predvečer ob- činskega praaaiika občine La éko je bila v domu »Dušana Poženela« slavnostna зеја ob- činske skupščine. Poleg dele- gatov vseh treh zborov, vod- stev družbeno-ix)litičnih or- ganiîsacij, samoupravnih in- teresnih skupnosti, se je sve- čane seje udeležilo še troje delegacij iz pobratenih občin Trstenika, Vrbovca in Mioni- ce ter predstavniki sosednjih občin. O prazniku 2. juliju, o pri- zadevanjih za procvit občine, o nadaljnjih načrtih in nalo- gah je govoril predsednil>: ob- činske skupščine J02E RAJH. Navedel je vrsto delovmh us- pehov .v minulem letu, med katerimi je naji)omemonejša nova proizvodna avorana TOZD »Elektrokovinar« v Debru. Poudaril je vedno več- jo vlogo zavestnih áil pri iz- grajevanju družbenega stan- darda, pri razvijanju saitio- upravne demokracije. Med drugim je dejal, da je razvi- janje gospodarske osnove v občini ena najvažnejših na- log, ki se ji morajo posve- titi vsi družbeni mehanizmi v občini. Izredno slavnostna je bila podelitev listiiie o pobrate- nju predstavnikom občine Mi- onica, s katero se je laška občina močno zbližala ravno na področju gospodarskega sodelovanja. S seje so del^acije pobra- tenih občin in predstavniki ix>litičnih organizacij laške občine odnesli k spomeniku žrtev za svobodo vence. V nadaljevanju seje so bila podeljena priznanja »2. julij« petim organizacijam in društ- vom ter petim posamezni- kom. Priznanja so dobili: Krajevna organizacija SZDL Marija Gradec, hortikuUumo društvo Laško, Pevsko društ- vo TIM Laško, ribiška dru- žina Radeče in planinsko dru- štvo Rimske Toplice. Od posameznikov so prizna- nja prejeli: Jože Sadar iz La- škega, Velja Hudokün iz Ra- deč, Janko Zdovc iz Laške- ga, Peter Podbevšek in Pavla Erjavec iz Laškega. Na svečam seji so bili po- deljeni tudi srebrni znaki sin- dikata za dolgoletno delo in posebne uspehe ter zasluge na področju sindikalnega. dela. Priznanja so dobili iz rok predsednika sindikata Marka Mani reda naslednji: Osnovna organizacija ZS de- lavcev vojnega centra za me- dicinsko rehabilitacijo iz Rim- skih Toplic in naslednji po- samezniki: iStanko (iotar iz rudnika Laško, CSril Knez iz pivovarne, Franc Lipoglavšek iz prometne sekcije Zidani most. Jelko Mejač, član pred- sedstva občinsk^a sveta ZSS, Iledvika Peterkovič iz sekci- je za vleko Zidani most, Jože Potušek, član predsedstva OSS Laško, Edvard Privšek iz PEP nadzomištva Zidani most, Albina Selič iz osnov- ne šole Rimske Toplice in Anton Turnšek, član predsed- stva OSS Laško. Na svečeni seji so povzeli besedo tudi predstavniki iz vseh treh poteralenih oočin in zaželeli občanom laške obči- ne obilo delovnih zmag, na dalùngega razvijanja bratstva in enotnosti naše družbe ter splošnega razcveta naše sa- moupravne socialistične druž- be. JURE KRASaVEC PO VOLITVAH PREVERJATI DELO INTERVJU S TONETOM ROZMANOM Čeprav je od voflitev dele- gatx/v v skupščine družbeno- političnih skupnosti preteklo že nekaj mesecev, so tótKib temu ne četrtkovem sflcupmem zasedanju občinske boniepen- oe SZDL Ceflije in občanskega sveta ZSS deiegaiti ocenjeval opraivlijesio predvolilno in vo- Укж) delo. Z razpravo so na- mreč želeai opozioriti na ne- katere pomaixjld::ii\'oeti, ki so se pojavljaile v pripravah na letošnje volitve ter izjoblikoiva- ti zaikljiučke, kú bodio pomeni- И napotek гза diedo v sedanjem mandatnam obdobju. Da bi nekoliko pobliže opre- deüUd naloge, ki jih bo po- trebno uresničevati v ce- lotnem sklopu priprav na pri- hodnje volitve in Id so sestav- ni del aiktivnoeti krajevnih kXÄiiereaic SZDL in osnovnih organiaaarj siindakaitov, smo za rac^vor prosili Toneta Rozmana, sekretair> občinske kiOïifereince SZDL v Celju. NT: Kakšna mora postati naša bodoča predji'olilna aktiv- nost? T. Rozman: »V oeljeiki obči- ni in tudi širše nKJira prostati bodoča predvolilna aktivnost predvsem priložnost za naj- bolj mmožično mobilizacijo de- lavcev in občanov pri prever- janju učinkcvdiosti politične- ga sistema in dela deiegatskilh beles, pri izanerjenju reauilta- tx>v gospodairske preobrazbe in uveljawlijiain;u zxiruâenega dela, katerega sestaivni del so tudi krajevne skupnosti. Ne- dvomriio bo v bodioiče potreb- no predvolilno alkfciivnoet bo- lje izkoristiti tudi za kon- kretno dograjevanje metod in oblik dela družbenicnpolitič- nih orgaffMiTjacij v delegatsikiem gistemu, česar prav ob zidaj- ànjih priprarvah na volitve ni- smo najbolje opravili. Bolj vsestransko in poglobljeno bo- mo morali oceniti delovanje vseh delegatskih teLes in no- sđlcev odgovornih funko'j, da bomo tako zsagiotovili še boèj demokratično vsebino volir te\'.« NT: Osnovni cUj naporov frontne SZDL v pripravah na volitve in v izvedbi volilnih postopkov je prav gotovo po- družbljanje voütev in vseh spremljajočih opravil. Kaj bo potrebno storiti, da bi ta cilj dosegli? T, Rozman: »Poleg nalog, ki sem jiih že uvodoma pouda- ril, bi morali v bodoče posve- titi večjo storb tudi interesnim argaaiiziaci,iiam, klubom in vsem drugim obliüfcam zidru- ževianja interesov občanov. Za- kaj? Prav interesne organiza- cije so dosliej daJe premajlien prispevek v prizadevaaxjih za še večje podružbljanoe voli- tev, čeprav zsdružuijejo zelo veliûoo število Ijudá. V pri- hodnje jSli moramo bolj vse- stransko vključiti v skupma prizadeivanja za pogiLabljanje in še hitrejši raizvoj delegat- skih odnosov. Seveda pa peri tem ne moremo tudi mimo saiinouprawnih interesnih stoxpnosti, ki morajo ob osta- lih nosiñcih družbenega razvo- ja postati še bolj odgovorne za nadaljnja razvoj in kako- vost delovanja delegatskiega sistema.« NT: Kaj pa pomenijo skup. ni zaključld, ki so jih v zve- zi z oceno volitev sprejeli na skupnem zasedanju delegati občinske konference SZDL in občinskega sveta ZSS v Ce- lju? T. Rožman: »SkiLepi, ki so jih sprojeU delegati p>o za- ključeni гагр'пт, obvezujejo predvsem vse nosilce družbe- noekonomskega razvofja. naše občine. §8 posebej pa poudar- jajo vlc^o družbenopoidtičnih organizacij in delegatskih skupščin pri nflidaljnjem raz- voju del^atskega sistema m jih obvezu.iejio, da se preko vseh njihovih tefles povecsuje- jo z razvejano delegatisko in samoupravno bazo. Osnovni cilj tak^ povezovanja pa mo- ra " biti usmerjen v ^шрпа prizadevanja za resndčno uve- ljavljanje delovnega öQweika kot ustvarjalca in iipravljal- ca.« DAAUANA STAMEJCIČ META RAINER Malo je tistih, ki ne bi poznali Mete Rainer. To je pravzaprav ženska, za katero vedo vse generaci- je. Od najmlajših, ki še- le spoznavajo prve črke, pa do njihovih staršev in »tank staršev. Kako tudi ne! Kdo le ni bral njenih otroških pesmi! Pesmi, v katerih je znala poiskati otroško radoznalost, se jim v njih približati... Dolga leta je učila na os- novni šoli v Žalcu. Slo- venski jezik. Meta Rainer pravi, da materinščini ne posvečamo dovolj pozor- nosti. 2e v tistih letih, ko je učila na Soli, je vsako- mur hotela povedati, kaj pomeni materin jezik, ot- rokom je skušala prikaza- ti umetniške in človeške vrline naše književnosti, naših literatov. Se danes se Mete Rainer radi spo- minjajo njeni nekdanji učenci, sedaj že odrasli ljudje. Res je, pravijo, stroga je bila. Ampak to rñ bila tista strogost, pred katero bi človek trepetal. Prej neke vrste dosled- nost. In nobenega dvoma ni, da je bila Meta Rainer učiteljica v pramem pome- nu besede. Pa ni bilo vse njeno de- lo namenjeno zgolj učite- Ijevanju. Meta je vede- la, da mora biti učitelj aktiven še kje drugje. Ne le v šoli. In prav gotovo ima precej zaslug za raz- voj kulture v žalski ob- čini. Prav zanje je dobila že vrsto različnih priz- nanj. Otroške pesmi, ki jih je napisala, niso izda jali samo v Sloveniji. Tis- kali so jih tudi izven na- ših meja. Na primer za naie, slovenske otroke v ItaJtji. V Trstu na primer je izdala nekaj knjig z otroškimi pesmimi. K vsemu temu je treba dodati še pisanje besedil za slovenske popevke. Ni naključje torej, da se je poiavila s svojimi bese- dili tudi na našem fe^sti- vaJ.u Slovenska popevka, pisala tekste za ansam- ble domače zabavne glas- be. To počenja še danes, pa čeprav priznava, da v tovrstnih besedilih ne mo- re biti toliko osebne iz- pof>edi. kot bi je lahko bilo. Enostavno zato ne, ker je človek ujet v tak- te, ker mora pravzaprav pisati po naročilu. Pri vsem tem gre verjetno boJj za pomoč. Meta Rainer potem ra- da pove, da ima nadvse rada humor in satiro. Ko- liko let že sodeluje pri Pavlihi niti sama ne ve. V posebni mapi ima zbra- ne vse svoje šale, domis- lice, ki so izšle. Zajetna mapa je to. Se danes ra- da napiše kaj za Pavliho. Vrsto let je že upoko- jena. Včasih jo srečamo na uHci, v trgovini, na kakšni razstavi. Mimogre- de poklepetamo z njo kar na cesti in potem pova- bi, naj jo obiščemo. Pri- jateljev ji ne manjka. Ljudje radi hodijo k njej in če le more, pomaga ? nasveti, iz katerih veje ena sama življenjska iz kušenost prepletena z dob- ronamemostjo. Ob vsem tem pa je treba zapisati še nekaj. Meta Rainer je reden gost na številnih podelitvah bralnih značk na našem območju, če 'e utegne in zmore, se ra- da odzove vabilom. Sicer pa — naibolj srečna je med mladimi ljudmi. JANEZ VEDENIK PIŠE IVAN SENIČAR BOLGAROM SE SPET KOLCA z našo soeedo Boigarijo (110.908 kiv.km in Seje 8,8 milijonov prebivalcev) kakor da se sçiel povpiek gle- damo. Mi in Bolgaji smo diva sociaiistiićna soseda. Med nami зо razviiiö stiki in tudi sipoma vprašanja, ki zavirajo neêe sodelovanje. VSi vemo, pri nas in pri njih, pe tildi v svetu vedo, da gre za maikedorisko na^ rodnostjio manjšiffio, ki v Bolgariji živi in dela. Toda BoJgari Maikedcncetv ne priznajo in jim ne dovoljujejo, da se tako počutijo. Vse to so stare in znane zadeve. Kaj pa se je potem pravzaprav zgodilo v teh dneh? Eînajsjbi kongres zïveze komunistov Jiigoslavije .le med drugim potrddil zunanjo politiko naše dežele. Del te politike so tudi naša iskrena in stalna prizadevan,>a, da bi imeM z vsemi sosedi kar najiboilù&e odnose. To velija za vse sosede, tudi za BoOgarijo! In če bá to zares želeli tudi Boflgairi, potem t» oto naši pripravlje- nosti kaj hdtno lahiko raejrešiM sporna vprašanja. Vse to je bdlo rečeno tudi na enajstem kongresu. Boflgarsko dedegacdjo v Beogradu je vodil sekretar centraOnega ko- miteja KP Bolgarije Dimitar Stanišev. In ko se je po koaičanem kongresu vmil domov, ni niti počaikai, da bd bolgarsko vodstvo lahko ocenilo neè kongres. Stani- šev je potóted in nas je takoj napadel, češ da smo na koff^esu govorili o Makedoncih v Boigariji, da se s tem mešan» v bolgarske notranje zadeve in da smo tako baje celo izracsili ozemeljske zahteve do naše so- sede. Tak iabruh Staniševa je bñ vsekakxw presenetiljàv. Vse to pa dokazuje, da so se Bolgari ob našem kongresu ргЈргалдИ, da nam nekaj povedo. Bolgaaiski vodiiteij Todor Živfcov je namreč že 15. junija v Bla- gìoijevgìWu v pirinski Makedoniji govoril tudi o srtJkih z našo držawo. Reked je med drugim tole: Bolgari so pripraviljeni, da z JugosJavijo takoj podpišejo spora- zvon o nediotakijivosti meja in o neobstoju oeemefljskih zaMev. On, Todor 2ivkov, pa je zaradi tega takoj pri- pravljen priti v Beograd na podpis. Dodal je še, da med nami otostajajo zapletena vprašai>ja, s fcarterimi nas je obremenila zgodovina. Nič pa ni povedal, kaj bremeni naše odnose in zakaj jih ndsmo vsi skupaj doslej razîbremenili. Njegov namen torej nd biü v tem, da ponudi roko. Po drugi svetovni vojni sta si naša dežela in nova Bolgarija izredno prizadevali, da bi zaživela v dobrih odnosih. Makedonci v Bolgariji so bili piriznaná, imeli so svoje šoJe, knjižnice, knjigarne in celo gledališča. Ob šitetju pirebivalistva leta 1956 јШ je bilo po bolgar- skih podatkih 187.789. Danes pa ni — spet po bolgar- skih podatkih — niti enega. Kam pa so odšli? Bolgari, ki živijo v Jugoslaviji uživajo ves čas, vse pravice kx>t narodnostna manjšina in kot naši državljani. Bo^lgari pa so ukinili vse, kar je bilo, še več: govore celo o bolgarskem narodnostnem značaju cele Makedonije in delov Srbije. AU to ne pomeni, da se nekomu kolca po teh ozemljih in da se mu kolca po Veliki Bolgariji, ki 90 jo pred časom slavili kot veliko dobo svoje z^- dovine. Način, s katerim to delajo, pa je z vidika da- našnje zgodovine pritlikav. GORENJE GOVORIL JE FRANTA KOMEL v Gorenju nad Zrečami je bilo v nedeljo veliko ljudsko zboro\'anje posvečeno dnevu borca in 35-letnici partizan- skega mitinga v tem kraju. Na zborovanju se je kljub slabemu vremenu zbralo mno- go borcev in aktivistov iz ko- njiške, celjske, žalske, mozir- ske in šentjurske občine, po- sebej veliko pa je bilo tistih, ki so med narodnoosvobodil- no vojno delovali na tem p>o- dročju Pohorja. Med gosti sta büa tudi Tone Bole, član predsedstva SRS in Franta Korael, nekdanji komisar dru- gega pohorskega bataljona, ki je na srečanju tudi govoril. Med drugim je v svojem go- voru poudaril, kako velika opora so bili partizanom med narodnoosvobodilno vojno kmetje, saj so jim po svoji močeh nudili hrarK) in zato- čišče. »Ali smo danes pozabili na- nje?« se je vprašal Franta Komel. Nato je dejal, da smo se premalo potrudili, da bi kmete organizirali tako kot delavce v tovarnah. Seveda je v tovarnah laije, saj so de- lavci združeni v določenih proizvodnih skupinah. Pri kmetih pa ni tako. Razdrob- ljeni so vsak k sebi in to se pozna tudi pri delu z nji- mi. Več bi morali storiti za- nje in skupaj z njimi, da bi bilo V6€ več tudi hlevov, us- merjenih kmetij, mehanizaci- je, je dejal Franta Komei. Na srečanju v Gorenju so imenovali tudi nov okrožni odbor aktivistov savinjsko- celjskega in konjiškega ob- močja, ki je bil pravzaprav organizator ljudskega zboro- vanja na Gorenju. Tako so za predsednika odbora imenova- li Toneta Kotnika iz Prebol- da, za podpredsednika Lud- vika Zupanca in za tajnico Ivico Fiserjevo. Na novo pa so imenovali tudi vse ostale člane odbora. Njihova po- membna skrb v prihodnjem obdobju bo namenjena izidu knjige o osvobodilnem giba- nju na širšem celjskem, ko- njiškem in savinjskem ob- močju, ki bd pravznpraiv že morala biti natisnjena, pa so ji to preprečile nekatere oko- Uščine. 2iborovanje v Gorenju so napravili še bolj slavnostno pevci, recitatorji in člani god- be na pihala iz Zreč, Gore- nja in Konjic, tovarižko sre- čanje udeležencev pa se je zavleklo tja pozno v popol- dan. DS ST. 26 — 6. JULIJ NOVI TEDNIK -- stran 3 SVEČANOSTI V LAŠKEM NOVE DELOVNE ZMAGE V VZDUŠJU BRATSTVA IN ENOTNOSTI Svečanosti ob prazniku ob- čine Laško so se začele mi- nuli petek, ko je bil v Ma- rijagradcu, krajevni skupno- sti, ki je letos bila gostitelji- ca, odprt nov kulturni dom. v pretežnem zgrajen s prosto- voljnim delom občanov. Ob tej priložnosti je bilo izroče- nih 18 bronastih priznanj OF posameznikom in organizaci- jam ter delovnim kolektivom, ki so k izgradnji tega doma največ doprinesli. Hkrati je bilo izročeno srebrno prizna- nje OF dosedanjemu predsed- niku sveta KS Jožetu Zorku. Po otvoritvi doma je bila na prostem v Marijagradcu velika kulturna manifestaci- ja, ko je nastopilo kulturno umetniško društvo »Petar Zrinjski« iz Vrbovca. Nekaj sto prisotnih je z bučnim plo- skanjera spreonljalo spored mešanega pevskega zbora in folklorne skupine. Koncert je trajal skoraj dve uri, vsebo val pa je narodne in umetne pesmi jugoslovanskih naro- dov. - V soboto je po seji skup- ščine, o kateri poročamo po- sebej, bila v Debru otvori- tev novih proizvodnih objek tov TOZD »Elektrokovmar«, kateu-ega kolektiv je proslav- ljal hkrati 30. letnico obstoja. O pomenu te pridobitve smo poročali v prejšnji številki. Naj spomnimo samo na dej- stvo, da se je ta kolektiv raz- vil od male obrtne delavni- ce v tovarno in ima danes pomembno meeto v gospodar- stvu občine in slovenskem elektrogospodarstvu. Prava manifestacija bratst- va in enotnosti je bila v so- boto zvečer, ko so v Iraškem nastopila kulturno umetni- ška društva pobratenih mest Trstenika, Vrbovca in Laške ga. Skupine iz bratskih re- pubük so navdušile predvsem s točkami iz bogate zaklad- nice ljudske umetnosti in vso širino, v kateri se Kultura v pobratenih občinah lazvija. Vrbovčani so nastopili z me- šanim zborom in solklomo skupino, Laško je predstavilo mlade glasbenike iz glasbene šole — nastopil pa je tudi letos — petdesetletni jubi- lant: moški sbor TIM Laško. Zaradi velike oddaljenosti je iz Trstenika prišla na to sve- čanost le manjša skupina, toda z glasbenimi točkami, recitacijo in narodnimi plesi je prav tako navdušila kot številnejši ansambli. Na pri- reditvi je sodeloval tudi član 8Ш iz Celja, laški rojak, Matjaž Arsenjuk, ki ¡e pove zoval vso prireditev in po skupni predstavitvi vseh so- delujočih povedel Titovo kolo v dvorano, kjer so se z na- stopajočimi povezali tudi ob- čani in nadaljevali rajanje v preddverju dvorane »Dušana Poženela«. Tudi na skupnem tovari- škem večeru v Zdravilišču, kjer so se kulturniškim sku- pinam pridružili še športniki in delegacije iz pobratenih občin, je imela pesem »glav- no besedo«. V nedeljo se je vreme ski- salo. Dopoldne so izpolnjeva- la športna srečanja. V Rim- skih Toplicah so tekmovale ekipe v namiznem tenisu, v Laškem v šahu, malem nogo- metu in košarki. Kljub rahlemu dežju, ki je padal v zgodnjih popoldan- skih urah, se je v Marija- gradcu) na praznični zbor zbralo veliko ljudi. 2e tret- ji dan po otvoritvi je nov kulturni dom pokazal svojo vrednost. V vsej naglici so se občani in nastopajoči pred- stavili s prireditvenega pro- stora na prostem v dvorano, ki sprejme pod streho 130 ljudi. Tu se je potem nemo- teno odvijal program. Podpredsednica občinske sfkupščine Zlata Stred je bila slavnostni govornik. Svoj go- vor je posvetila predvsem razvijanju delegatskega siste- ma, razvoju samoupravljanja v družbenem življenju, zla- sti pa v krajevnih skupno- stih. Posebej se je posvetila dosežkom, političnim in de- lovnim akcijam v krajevni skupnosti Marijagradec, ki je v zadnjih petih letih zabele- žila celo vrsto delovnih uspe- hov in se uvrstila med naj- bolj aktivne K6 v občini. Ne gre pozabiti tudi pri- srčnega srečanja krajanov v Radobljah, ki so v nedeljo dopoldne na koncu asfaltne- ga cestišča priredili vaški miting in bogato pogostili vsakega, ki se je prišel vese- liti njihovega proslavljanja zaključka prostovoljnega dela pri modernizaciji ceste. J. K. Nastop KUD Petar Zrinjski iz Vrbovca PREJELI SMO 60 - LET BOJEV ZA SEVERNO MEJO KDAJ SPOMENIK MAISTRU V MARIBORU? Kot poročajo časopisi, bo letos sredi novembra v Marir boru osrednja proslava odnosno akademija ob 60-letnici bo- jev za severno mejo, za kar je še imenovan koordinacijski odbor za organizacijo te proslave. Ta vest je nas Maistixwe borce pa ostale rodo- ljube zelo razveselila. Ni nam pa znano, kako je s posta- vitvijo že tolikokrat obljubljenega in načrtovanega spome- nika generalu Maistru v Mariboru, zlasti sedaj ob tako po- membni obletnici? V ta namen so namreč že zbrana lepa denarna sredstva — občinska organizacija MB v Celju je že doslej zbrala 600.000, Radovljica 730.000 starih dinar- jev itd. — ostalo pa bi gotovo rade volje prispevali tudi preživeli Maistrovi borci drugih občinskih organizacij pa ostali zavedni slovenski rodoljubi, ker se tudi živo zavedajo, da bi brez generala Maistra in njegovih borcev ne bila osvobojena severovzhodna Slovenija z mestom Ma- riborom. O tem vprašanju je bilo doslej veliko napisane- ga. Sprejete so bile tudi razne resolucije na naslov RK SZDL itd. Zadnjo so sprejeli in odposlali herojski bivši Ma- istrovi borci iz celjskega področja. V kolikor do navedene obletnice ne dobimo v Maribo- ru veličastnega spomenika v spomin na generala Maistra, kot ga imajo v Kamniku, bi bilo sramotno, da se tako iz- razim, če bi si za omenjeno obletnico morali Maistrov spomenik zares izposoditi iz Kamnika, kot je to pred krat- kim predlagala ljubljanska TV v svojeim žehtniku ... FRANJO NOVAK ROGAŠKA SLATINA TEMNO ŽIVLJENJE SLATINČANI NEZADOVOLJNI Z RAZSVETLJAVO Javna razsvetljava bolj kot ne vznemirja krajane Rogaš- ke Slatine. Vznemirja, pra v imo zato, ker nikakor ne ustreza potrebam pa tudi,, tako zagotavljajo v Rogaški Slatini, nekam nepri- merna je. Svetilke so redko posejane, medle in zaradi tega je glavna cesta, K:i pe- lje (kako dolgo še?) skozi naselje, skorajda barsko os- vetljena. Nekoliko bolje je v okolici novega hotela Do- nat in bloka, ki ga je zgra- dila Samoupravna stano- vanjska skupnost. Svetilke, postavljene pravzaprav za potrebe tega bloka, skoraj- da v celoti osvetljujejo tu- di ulico Kozjanskega odre- da. Slabo so osvetljene sko- rajda vse stranske ulice m ceste. Javna razsvetljava je v kraju že kar osivel problem, če vemo, da je že pred še- stimi leti krajevna skupnost naročila strokovni pregled m pa načrte za celovito javno razsvetljavo, ki jih je izde- lalo podjetje za projektira- nje Komunaprojekt septem- bra 1973. 2e leta 1973 bi morali v javno razsvetljavo, kot sta si jo zamislila projektanta B. Pečenko in D. Pavlič, odšteti 4,360.000 dinarjev. Vi- soka številka je krajane pre- strašila in odločitev o ure- ditvi јатое razsvetljave se je prestavljala iz leta v le- to. Letos je zade^ postala aktualna in razsvetljavo so vključili v program del kra- jevne skupnosti ter ji na- menili tudi 1.000.000 dinar- jev, s čimer bi lahko polo- žili kabel in postavili so- dobne cestne svetilke za- strtega tipa (Cut off) na kandelabrih in sicer od že- lezniške proge pri Ogrizku v Tekačevem do odcepa v Sečovo v Tržišču. Javna razsvetljava bo ta- ko menda končno le dobila domovinsko pravico v Ro- gaški Slatini, če bo (nene- hen refren!) dovolj sred- stev. MILENKO STRASEK Novi dom kulture v Marijagradec CELJE: POGOVOR Z DELEGATI Pred dnevi je bil v Ce]jlerji in dru- gi manjši proizvodi. Ta pro- gram je usjješno prestal pre izkus v lanskem letu, ko iimo z izrednim prizadevanjem za- ključili p(>slo\Tio leto pozitiv- no. Raziskave trga so poka- zale, da je ixlloóitev pra- vilna. Razv(»jna sanacija, ki jo planiramo v letih 19^9 in 19X9 nas navdaja še s poseb- nim optimizmom. S tem za- ključujemo neko obdobje in začenjamo novo. ki bo lepše za vse zaposlene in za kra- jane Bistrice.« Temeljne poslovne usmerit- ve EMO Celje je na tiskov- ni konferenci razložil glavni direktor Franci Gazvoda: EMO je v letošnjem letu sredi ne samo snovanja, am- pak konkretnih priprav za realizacijo razvojne sanacije in ure.sničevanje prve etape svojih raz\'ojnih načrtov. Lan- •sko leto nam je dokaz-alo, da smo sposobni to uresničiti Letos pa moramo pokazati že prve večje rezultate. Izdelali in tudi samoupravno verifici- rali smo poseben projekt raz- vojne sanacije, po katerem bi postopno praktično prenovili ves EMO predvsem v smer tržno dokazanih »n tudi že preverjenih poslovno atrak tivnih programov na p>odroč- ju energetike, toplotne teh- nike, hladilništva, klimatiza- cije s poudarkom na varstvo okolja (.sežiganje odi^adkovi. Drugi programski sklop je razvijiuije znanja emajliranja posode Ln drugega. Tretji sklop zajema transportno teh- niko, kjer bi uporabili zna nja pri kontejnerjih. Najzah- tevnejši pa .je program orod- jarne, da hi le-ta glede na izkušnje in kaoslovna ambici.|a zahte- va. da s konkretnimi progra- mi, ki jih operacionalizira- mo i nosilci, roki in samo- upravno odgovornostjo, raz- bi.iamo nezaupanje. Razbili pa g^ bomo dokončno ta- krat, ko se bomo že i>ogo- varjali o prvih večjih rezul- tatih. Prav ti pa bi morali biti v nekaj letih vendarle doseženi.« MTTJA UMNIK OBVEZNA številne delovne organi- zacije so sprejele za le- tošnje šolske počitnice dijake srednjih šol na ob- vezno delovno prakso. V polzelski tovarni nogavic jih je okoli ;«). O tem ka ko se počutijo in kaj pri- čakujejo so trije gimna zijci povedali; ST.\NKA 1'FEIFER: »Po končanem tretjem letru- ku sem bila deset dni na obvezni delovni praks:. Delala sem v dodelavi no- gavic, imela sem prilož- nost spoznati proizvod- nji proces še v drugih obratih, najvažnejše pa je to, da sem spoznala, kak- šno je kolektivno delo«. ZORAN F.ENOVŠICK: »Končal sem tretji letnik gimnazije v Celju, zato sem moral opraviti deset dne\'no obvezno prakso. Bil sem v apreturi, kjer sem pomagal pakirati no- gavice. Z delom sem bil zadovoljen in menim, da bi se z neposredno pro- izvodnjo moral srečati vsak srednješolec.« ZLATKA STANKO: »Tu- di jaz sem morala letos na obvezno prakso in ker sem doma iz Polzele m: je delo v tovarni noga- vic, kjer dela fcudi moja mama, zelo ustrezalo. Oüj- račala sem nogavice, ze- so sem hitela, saj sem se skušala približati normi. To delo je precej enolič- no in mislim, da bi dolgo časa težko zdržala ob njem. T. TAVČAR GOSPODARSTVO OBMOČJA OSNOVNA NALOGA JE DVIG PRODUKTIVNOSTI DELA Na širšem celjskem območ- ju so v prvih mesecih letos zabeležili boljše gosp>odarske reznaltate kot v istih mesecih lani. Tako se je celotni priho- dek povečal aa 32 odst., do- hodek pa je narastel aa 5б odst. Oba ix>datka kiaieta, da je bila gosF>odarska aiktivnost območja mnogo bolj živahna kot lani. Seveda pa je njun porast v mnogoöem pospešila precejišnja inflacija. Družbeni proizvod na enega zaposlene- ga so v občir^h območja do- segali zelo različno. Najviáje- ga so zabeleÄüi v velenjski občini, kjer anaša 4в9,10 di- narjev, nato v konjiški, 41.2,¡50 dimarjev, v laški občini 301,70, v žalski 299,50, v šentjurski 267,20, celjski 264,00, momr- ski 243,90 in v šmarski obči- ni znaša družbeni proizvodna zapoislenega 217,90 dinarje. Od družbenega proizvoda so se- veda odvisna tudi sredstva za družbeno reprodukcijo. Teh so na zapoöilenega prebivaiLca dosegli največ v konjiški ob- čini, najmanj pa v občini Šmarje. Ob tem je zaskrblju- joče predvsem dejstvo, da je sredstev zia razširj,anje mate- rialne osnove gospodarstva najmanj prav v nerazvitih občiinah. Zaradi tega, ker te občine nimajo sredstev, ki bi jih vlagale v modernizacijo projiBvodnje in дјепо raússóT- janje, se razkorak med raz- vitimi in nerazvitimi občina- mi še povečuje. Na pkodročju izvoza so na območju dosegli boljše rezul- tate kot lani, vendar tudi s temi ne moremo biti aado- voj'jni. Predvsem zato ne, ker je opaziti določeno zaostaja- nje pri izvozu in tudi zato, ker nekatere večje delovne or- ganizacije ne dosegajo ziastav- Ijenih načrtov izvoza na tuja tržišča. Posebej zaskrbljujejo podat- ki o izgubah, ki jih ustvarja- jo delovne organizacije na ob- močju. čeprav so vrednostno izgube za tri indeksne poene manjše kot v istem obdobju lani, se je vendarle močno po\'ečalo število delovnih or- ganizacij, ki jiih izkazujejo. Takih delovnih organizacij je na območju SI, od tega jih je 30 že lani poslovalo z izgubo. Kljub temu, da so podatki na prvi pogled zelo zaskrb- ljujoči, pa slike vendarle ne gre gledati preveč črno. V številnih vejah gospodarstva je namreč aktivnost delovnih organiizacij močno oživela prav v zadnjem času, kar je poroštvo, da bodo leto ven- darle ziakl j ličile s pozitivnimi rezultati. Kljub temu pa bi morali v vseh občinah nemu- doma ugotoviti, kako v posa- meznih delovnih organizaci- jah, ki poslujejo z izgubo, uresničujejo sanacijske pro- grame in ka.ko se zavzemajo za to, da bi težko gospodar- sko situacijo presegli. Pri tem ne bi smeli spregledati niti tistih delovnih organiza- cij, ki poslujejo na meji us- pešnosti in ustvai-jajo le to- liko sredstev, da lahko po- krijejo stroške enostavne re- produkcije. Tudi njim mora- jo nameniti veliko družbeno skrb. čeprav podatki o gospodar- skih gibanjih na celjskem ob- močju ne ziadovoljujejo p>o- vsem, jiUi vendarle ne gre gle- dati enostransko. Mnc^o je namreč delovnih organizacij, ki poslujejo dobro in dosega- jo zadovoljive rezultate. Kljub temu pa je potrebno zinova poudariti eno: osnov- na skrb sleherne delovne or- ganizacije in vseh nosilcev družbenega razvoja mora bi- ti usmerjena v povečanje sto- rilnosti. Pri tem imajo še po- sebej odgovorno vlogo komu- nisti, ki so na pravkar kon- čanih kongresih potrdili, da je bitka za dvig produktivno- sti osrednja naloga Zveze ko- miukistov. Opozoriti pa velja še na nekatere probleme, s katerima se srečujejo v toadih in ki prav gotovo fk>menijo oviro na poti hitrejšega go- spodarskega гаатоја. Medpr- viml velja prav gotovo ome- niti dejstvo, da v temeljnih in drugih organizacijah pre- več ugotavljajo gospodarsko stanje, vse premalo pa stori- jo zïa to, da bd ga z dobro zastavljenimi prograani tudi presegli Problemi se kažejo tudi v razkoi-aku med ust- varjenim in porabljenim do- hodkom. V.se pi-emalo se de- lavci v temeljnih organizaci- jah zavedajo, da je od do- hodka odvisna FKjraba, pred- vsem pa da so od ustvarje- nega dohodka odvisna tudi sredstva m. osebne dohodke. Nena^Kidnje pa velja opoziori- ti tudi na problem, kii izvira iz umetno ustvarjenega raz- koraka med družbenoekonom- skimi in samoupra\'nimi od- nosi v združenem delu na eni strani in gospodarjenjem na dmgi. Ta odnos v temelj- nih organizacijali vse preveč, krat ločujejo in obravnavajo samoupravljanje in odnose v temeljnih organizacijah tako, kot da niso neločljivo pove- zani s produktivnostjo in ust- varjenim dohodkom. Takemu pojmovai\jai se morajo delav- ci, predvsem pa komunisti, te- meljito p-Dstaviti po robu. DAMJANA STAME.JCIC ST. 26 — 6. JULIJ NOVI TEDNIK -- stran 5 CELJE NA DOBRI POTI ZA REŠEVANJE TEŽKEGA VPRAŠANJA »Veste, zdaj ko smo se te- ga dela lotili načrtno in ko so vidni tuda prvi rezultati, čutim vesedje, zadovoljstvo. Prej pa, saj smo prav tako delali, toda tisto na zunaj ni biLo videti v tolikšni me- ri, ker smo več sredstev na mienjali za reševanje osnov- nih bivalnih p>ogojev, ne pa za obnovo pročelij stanovanj- skih hiš...« je med drugim ugotovila Slavica Zohar, ko- ordinator za vzdrževanje sta novanjskih hiš pri strokov- ni službi občinske stano- vanjske .skmpnoeti v Celju. Dtt. problem, ki je pereč in aktualen. Tudi boleč. Kaj- ti. lahko bi ga rešili v raz meroma krajšem obdobju, če bi bilo na voljo več sred- stev. Samo letos bi v Celju potrebovali za investicijsko vzdrževanje hiš okoli 90 mi- lijonov, na voljo pa jih ima- jo le petnajst. Primanjkljaj je velik, očiten. Možnosti za obseg dela pa so na dlani. Pri celjski stanovanjslci skupnosti so zlasti lani sto pili nâ pot odločnega in na- črtnega obnavljanja pročelij stanovanjskih his. Že lanski delovni rezultati so veliki, lepi. To so štiri pročelja v Zidanškovi ulici, eno v Can- karjevi, pa Tomšičev trg, Te- harje, štore . . . »Tu se srečujemo z več problemi. Poglavje zase so stanovanjski bloki, grajati po jugomont sistemu. Stanje je tu рогагто kajti ne gre sa mo za pročelja, marveč tudi za dotrajana okna in druge dele hiš, ki bi jih morali za- menjati. Enega dela brez dru gega ni mogoče opraviti. Za- to so tudi stroški dosti večji. Denarja pa je premalo. Drugo poglavje tvorijo tako imenovana plastična pročelja, to je pročelja, ki jih obrizga jo s plastično snovjo. Garan- cija velja tri leta, izkušnje i>a kažejo, da se takšna snov začne lupiti dosti prej, To kažeta med drugim tudi blo- ka ozirorha stolpnici v Mi- klošičevi in Malgajevi 2 a. Znan je primer bloka v Nu šičevi ulici, kjer bi se lahko zgodila huda nesreča. Pa se na srečo ni. Ena hiša v tej ulici je zdaj urejena, poprav- ljena, druga še ni,« je spet povzela besedo £t'av:oa žo- har jeva. Torej, kvaliteta dela. kvali- teta materialov! O tem bi moraU reči svojo besedo gradbinci. Morali, da bo jav nost pravilno obveščena. Za- to naj bo ta zapis tudi hkra- ti javno vprj^anje Ingradu, Gradisu in Obnovi: kaj me- nite in ugotavljate na račun kvalitete pročelij? Stanovanjska skupniost je Šla v tem pogledu naprej. Zahtevala je jamstvo in po daljšanje garancijskega roka. Pogodbe, ki jih z gradbeno operativo podpisujejo zdaj, navajajo, da je jamstvena do- ba za pročelja deset let! Bo zdaj drugače, bodo pročelja zdaj boljša, bolj vzdržna in zakaj te kvalitetne stopnje ni- so gradbinci dosegli že prej?! Zanimiva je tudi ugotovi- ♦^ev, da pri hišah, ki jih gra- di kolektiv Obnove ni pro- blemov s kvaliteto pročelij. Je odgovor na to vprašanje iskati v več аИ manj klasič- nem delu in ne toliko v in- dustrijskem? Seveda pa na vzdržljivost pročelij vplivajo še vremen- ske razmere, postavitev ob jekta strehe in še in še. To- da, to ni izgovor, to so dej- stva, ki bi jih morali upo- števati. Ravne strehe so v Celju že zdavnaj dobile nega- tivno oceno. So tudi tiste, ki v večji meri omogočajo za- makanje pročelij kot one z nagibom. In tretji i)a ne zadnji pro- blem, s kaiterim se srečujejo pri stanovanjski skupnosti, kadar beseda teče o vzdrže vanju fasad, so stare hi- še. Stanovanjska skupnost upravlja z okoli 900 stano- vanjskimi hišami na celot nem območju občine. Skoraj tretjina teh hiš čaka na ob- novo pročelij! In še to, nad hišami v Celju, VojnUcu, što- rah, Teharjih... bdi Zavod za spomeniško varstvo. Zato obnova pročelij ni enostavna naloga. Treba je upoštevati prve izvedbe. Treba jih je ohranjati. Včasih tudi obnorvi- ti v celoti, ker jih je zob ča- sa ali drugačen neodgovoren poseg uničil. Pa se tu in tam še najdejo originalni načrti, ki kažejo, kakšne so te hiše bile na zuLnaj in kakšne mo- rajo torej ostati. To je na vsak način zahtev-no delo. Tu- di dražje, sicer pa nujno, če hočemo ohraniti tisto, kar smo imeli. Toda, spoštovanje tega pra vila terja dostikrat tudi tež- je operativne posege. Na prvi pogled se zdi, da bo treba obnoviti le pročelje, toda ko kladivo udari na to površi- no, se vidi, da je »gniloba« globoka da bo treba obnovi- ti še vse okraske in najraz- ličnejše reliefe, ki so na pro- čeljih, da bo treba zamenjati dotrajane okenske okvirje, žlebova, da je treba najprej popraviti streho itd., itd. De la tako rasejo, z njimi pa stroški. »Takšna obnova pročelij je zahtevna. Naj p>ovem, da se je tega dola z vso resnostjo lotil kolektiv Remonta, ki tu- di čuva modele najrazličnej- ših okraskov, ki se pojavlja jo na hišah. To je dragoce- no delo in morda bi kazalo se zgledovati po nekaterih v tujini, ki imajo v tem po- gledu prave zakladnice, res- nične preglede, kaj je bilo na pročeljih hiš in kaj bi mora- lo biti tudi v prihodnje. To sodi v našo arhitekturo. To je naše in na te značilnosti bi morali bolj paziti,« je po- udarila Slavica žoharjeva. Dela na obnovi pročelij se nadaljujejo. Tudi letos je na vrsti Zidanškova uUca, Veliko je bilo napravljenega v Voj- niku, kamor je stanovanjska skupnost namenila okoli 4 milijone dinarjev samo za obnovo pročelij. Letos bodo pripravljeni tudi načrti za obnovo veličastne stavbe na Titovem trgu, kjer sta Celj- ska mestna hranilnica in Ju- gobanka in kjer bodo mora li upoštevati originalni načrt. Delo bo zahtevno, drago. Skratka, na vsak način pro- blem, ki smo ga pozaiali bolj od zunaj, fasadno, ne pa v notranjosti, v bistvu. Gre za resnično zahtevno nalogo, ki j« večja tudi zategadelj, ker je bilo veliko zamujenega in smo zdaj nestrpni. Vse bi ra- di naenkrat. Toda, tudi žep za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš ima svoje dno. V bistvu je zelo plitko. Predvsem zaradi potreb. Na vsak načio pa bo mo rala dati svoj delež v reše- vanju tega vprašanja gradbe- na operativa. Najprej s k va liteto ded, z upoštevanjem in izvrševanjem vseh garancij. Prav tako tudi z izbiro ma- terialov. Plastični ometi so bržčas odpisani, glajeni se bolje držijo. To so izkušnje, ki jih vidi tudi strokovno ne- poučen človek. Toda, to so izkušnje, ki marsikaj povedo. In za konec: čeprav bi že leli, da bi bili pri obnovi pročelij stimov-anjskih hiš v celjski občini dlje, kot smo, so prvi rezultati spodbudni. Razveseljiva je tudi odločitev stanovanjske skupnosti in njene enote za vzdгže^лmje stamovrinj-skih hLi, da bo z reševanjem tega problema nadaljevala. Načrtno. MILAN BOŽTČ Slavica Žohar Ljubljanski dnevnik podružnica Celje vabi k sodelovanju — dijake — študente —upokojence za kolportažno in akvizi- tersko delo na področju Celja. Interesenti nag se zglasijo v podružnici Celje, Cup- rijska 4. Z obnovo pročelij dobiva Zidanškova ulica spet prijaznejše lice. TURISTIČNO DRUŠTVO CELJE POLETNE PRIREIIITVE 6. julija ob 17.30: Promenadni koncert: Godba na pillala Laško — pokrovitelj Ljubljanska banka — na cvetličnem trgu pred Ljubljansko banko; 7. julij ob 20.00: Slovenski pihalni kvintet — Pokrar jinski muzej, slavnostju koncert; 28. julij ob 20.00: Koncert za tenor, violino in kitaro (Mitja Gregorač, Igor Saje, Tomaž Lorenc) — atrij, Tomšičev trg 7; 4. avgust ob 20.00: Večer jazza, atrij, Tomšičev trg?; 18. avgust ob 17.30; Promenadni koncert: Pihalni orkester DPD SVOBODA, Prebold. Pokrovitelj IDO Tkanina — pred veleblagovnico Tkanina. 24. avgust ob 20.00: Slovenski godalni kvartet — atrij na Tomšičevem trgu 7; 25. avgust ob 17.30; Promenadni koncert: Pihalni orkester Zabukovioa —- pred hotelom Evropa; pokro- vitelj Turistično društvo Celje; 1. septembra ob 17.30: Promenadni koncert; Delav- ska godba Zj\JîJA Šoštanj — pred poslopjem Tomši- čev trg 7 — pokrovitelj Celjska turistična zveza; 2. septembra ob 17.30: Koncert okteta GALLUS. Slavnostni koncert za zaključek poletnih prireditev v dvorani Pokrajinskega muzeja. Poleg teh prireditev bodo še promenadni koncerti v Vojniku, Strmcu in v Šmartnem v Rožni dolini. Mož- ne so spremembe zaradi višje sile. Promenadni kon- certi so brez vstopnine, za ostale koncerte je določena enotna vstopnina 20.— din. UM VRANSKO IIOOHIEFSITRG... ŽELJA ZA BOLJŠO UREDITEV KRAJA Na Vranskem so v preteklem obdobju velüco gradili, saj imajo no/o šolo, igrišča, grar dijo kulturni dom in še bi lahko naštevali. Krajani pa še niso zadovoljni. Tako kot pov- sod drugod tudi na Vranskem želijo, da bi v razvoju svojega kraja dosegli kar največ. O tem, kakšne so želje aa prihodnje obdobje, so povedah; ¡VUKS VENIGER: »V zad njem času smo res precej pridobili, še vedno pe je po trebnih veliko stvari. Po mo- jem bi bilo treba najprej zgraditi trgovino, fci bá na enem mestu lahko zadovolji- la potrošnike s kar najširšo izbiro blage. Potreibovali pa bi tudi otroško igrišče.« IVAN F.\RCNIK: »Mislim, da smo si v tem, da je po- trebno urediti trg in cesto skozenj, enotni vsi Vrančani. I»rav tako nujno potrebujemo trgovino, mogoče taflcšno, kot je blagovnica v Šempetru. Kot predsednik Partizana pa želim, da bi uredili igrišča in jih dopolnili z igriščem za najmlajše.« SAŠO MIHELIC: »Glede na to, da je ulica skozi trg zeiio prometna, bi želeli, da z označenimi prehodi za pešce in ustreznimi prometnimi znaki promet uredijo tako, da ne bo ogrožal pešcev. Po- leg tega je potrebno uredi- ti kanalizacijo in še več dru- gih stvari.« Tekst in foto: T. TAVČAR ŠMARJE PRI JELŠAH IZGUBUENE URE ODVISNO OD LETNIH OBDOBIJ Izostanki z dela, pa najsi bo to zaradi bolezni ali tega ali on^a razloga, so bili v lanskem letu nemalokrat predmet vročih razprav tako na sejah Izvršnega sveta kot tudi zborov skupščine pa še kje drugje. Najbolj vroče je bilo v besedovanju okoli iz- ostanka zaradi bolezni, ki so se menda nekoliko preveč značilno pojavljaü v posa- meznih letnih obdobjih, zla- sti jeseni in spomladi, takrat, ko je največ de^la na kme- tijah. N^odovanje in nezadovolj- stvo pa bo bržkone kaj kma- lu dobilo tudi drugo, neko- liko svežejše lice: prvi po- datki za letošnje leto namreč kažejo, da je skupno število neopravljenih delovnih dni znašalo za leto 1976 101.182 dni, lani .pa 104.225 dni, kar sicer pomeni, da razhka ni omembe vredna in da je pro- blem pravzaprav na istem ni- voju. Vendar je treba zapisa-_ ti tudi dejstvo, da se je šte-' vilo zaposlenih v gr>spodar- stvu povečalo za pet odstot- kov in da se je število Izo- stankov z dela ustrezno zmanjšalo. Najbolj se je zmanjšalo Stevüo izostankov zaradi bo- lezni ali nesreče, kar za 12 odstotkov In zaradi poroda. Se vedno pa je delež izostan- kov zaradi omenjenih vzro- kov (v letošnjem letu) večin- ski: 67 odstotkov. Ustrezna akcija v lanskem letu je očitno rodila sadove, ki se bodo gotovo v mnogo- óem odraziü v gospodarstva. . mst 6. stran — NOVI TEDNIK ST. 26 — 6. JULIJ PREJELI SMO: SOLE-SLABO! OCENA MNOŽIČNEGA VKLJUČEVANJA MLADIH U9pK>sabljanje občanov in delovnih ljudi za nuđenje pr- ve pomoči je pomembna de- javnost Rdečega križa. Prav poeebno pa si prizadevamo v to usposabljanje vključiti čimveč mladih. Namen Rdečega križa pri širjenju znanja v prvi pomo či je: — da bi znalo čim več občanov in delovnih ljudi ne- sreče preprečevati, če pa že pride do njih, kvalitetno po- magati, — širjenje humanih odno- sov med ljudmi in negovanje herojskih tradicij partizanske sanitete, — krepitev zavesti pripad nosti socialistični samouprav- ni družbi, — usposobiti čim več ljudi za samopomoč in pomoč dru- gim v primeru naravnih ali drugih nesreč. Za spodbujanje teh ciljev organizira republiški odbor Rdeč^a križa Slovenije vsako leto republiško tekmovanje ekip prve pomoči. Letošnje ITI. republiško tek- movanje ekip prve pomoči mladih članov in mladine je organiziral repubilški odbor Rdečega križa Slovenije, Zve za prijateljev mladine Slove- nije in republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije — v počastitev kon- gresov Zveze komunistov in kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije. Po razipisu so bila najprej organizirana šolska, nato ob- činsko in republiško tekmo vanje ekip prve pomoči. Ob analiziranju podatkov ugotovimo, da je od 11 os- novnih šol v občini Celje iz- vedlo šolsko tekmovanje 8 Sol «siroma od 1.802 uspo- sobljenih učencev vključilo le 240 učencev, to je 13,3 od stotka; od 10 srednjih in strokovnih šol so izvedle šol- ska tekmovanja le 4 šole in od 5.632 usposobljenih učen- cev po obveznem učnem pro- gramu obrambe in vzgoje vključile le 72 učencev, kar predstavlja 1,3 odstotka. Ob takem porazaiem števi lu vključitve mladih, neod- govornem zainteresiranju po- sameznih vodstev šol, se po- stavlja širše družbeno vpra šanje, kako pojmujemo vklju- čevanje mlade generacije v proces podružbljanja ob rambnih priprav, ustavne pravice in dolžnosti vseh de- lovnih ljudi, občanov ter vseh družbenih subjektov, da se organizirajo in delujejo na področju ljudske obr^nbe. Prva pomoč je vključena tudi v civilno zaščito. Te- melj civilne zaščite je tudi samozaščita, ki obsega ukre- pe in ixfôtC'pke za neposred no osebno zaščito, za prvo pomoč in za vzajemno ko- lektivno zaščito reševanja ljudi in imetja. Organizacija Rdečega križa se na osnovi zakonitih jav- nih pooblastil vključuje tudi na področje vzgoje in izobra- ževanja ljudske obrambe, še posebej prve pomoči in ji je tako tudi poverjena priprava (strokovna) za posamezna tekmovanja prve pomoči. Vse organizacijske ш mate rialne priprave za občinsko in republiško tekmovanje je v letošnjem letu morala nosi- ti le občinska organizacija Rdečega križa Celje, čeprav to področje dela zajema mno- žično usposabljanje mladih. Na III. republiškem tek- mo\'anju ekip prve pomoči, je — ekipa mladine RK Pe- dagoškega šolskega centra Ce- lie osvojila I. mesto, — ekip« mladine RK Zdravstvenega šolskega cen tra (Delje ITI. mesto in — ekipa mladih članov Pr- ve osnovne šole Celje V. mesto. Vsem članom navedenih ekip, vodstvom šol in njiho- vim mentorjem in predava- teljem prve i>omoči — čla nom strokovnega centra prve pomoči, za vložen trud ob pripravah za republiško tek- movanje iskreno čestitamo. ŠMARJE PRI JELŠAH ŠE VEDNO NEPRIMERNA AVTOBUSNA POSTAJALIŠČA Smarske ceste se glede pre- natrpanosti pridružujejo slo- venskim, s tem pa .se seveda zvišuje krvni davek^ ki ga iz leta v leto dražje plačujemo, resnobno ugotavljajo v šmar- ski občini lu pristavljajo, da je stanje cestnega prometa vse bolj zaskrbljujoče. Za skrbljujoč je tudi podatek, da so lani delavci milice v Šmar- ju obravnavali kar 241 pro- metnih nesreč, kar je vse- kakor več od minulih let. K temu prištejmo še i>etnajst prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je izgubilo življenje kar sedemnaj.'ît oseb, torej devet oseb več kot v letu prej. Vzrok za takšno skrb vzbu- jajoče stanje je na prvem mestu slabo stanje cestnih površin^ slabše vremenske okoliščine kot v prejšnjih le- tih in pa (navada le želez- na srajca!) brezobzirnost voz nikov motornih in drugih vo- zil, ki (tako izgleda) čedalje manj upoštevajo prometne znake in označbe na vozišču ter svetlobno signalizacijo na železniških prehodih. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom je oilo prav zaradi neupoštevanja promet- nih znakov za nevarnost. Ne- discipliniranost domačih in tujih voznikov pa dobro ilu- strira tudi podatek, da so delavci milice v minulem ^e- tu ugotovili in obravnavali poleg ostalih prometnih ne- sreč še 1.508 (!) prekršk'jv po Zakonu o cestnem prometu. Delavci milice so o stanju na šmarskih cestah .•;proti ob- veščali odgovorne, vendar so, žal, morali ugotoviti, da so pripombe padle največkrat na neplodna tla in da so odgovorni storili zelo malo za izboljšanje varnosti pro- meta. Avtobusna postajališča so še vedno na neprimernih me- sitih, ki ogrožajo življenja ob- čanov, prometni znaki, ki označujejo nevarnost, bi bili IX)trebni tudi tam, kjer jih danes ni, ali pa so dotrnjani in ne opravljajo svoje funkci- je. Pristojni premaio skrbe 7A prehtxJe za pešce, parkirne prostore v večjih Krajih in podobno, zlasti tam, kjer je promet storazmemo gost. Vse to ki kup obrobnih stvari .je btt гаак)^;, da je o pereči pi4ji>kroiiitiiii moiaU razpravljati na posebnem se- stanku tudi skupščina, pobu- da pa je prišla s strani Re- publiškega sekretariata za notranje zadeve in Uprave javne varnosti Celje. Na utemeljenost takšnega sestanka kaže že podatek (pa tudi na neresnost, ki žanje človeška življenja!), da je bil že pred nekaj leti sklican v Rogaški Slatini sestanek, kjer je bil sprejet sklep, da je treba namestiti svetlobne luči na železniškem prehodu v Rogaški Slatini. Sklep dolgo ni bil realiziran, na tistem mestu pa je nemalokrat pri- šlo do tragedij. Problemi lanskega leta so se zavlekli v letošnje, v no- vozgrajenih soseskah, kjer so vrtci in šole, niso urejem pločniki in prehodi za pešce (primer Ratanjske vasi), pločniki pa so boleča točka tudi nasploh, kar še posebej velja za Rogaško Slatino. Izkristaliziralo se je mne- nje, da ni dovolj, da za ce- ste skrbi neposredno Usti,, ki z njimi upravlja, pač pa, da so za to dolžni kar vsi de- ja\Tiiki v občini. Ceste in do- gajanja na njih, ki nam vse bolj trgajo iz naše sredine ljudi, polne ustvarjalnosti, morajo biti skrb nas vseh in nikakor ni mogoče, da ta- ko alahka prezremo dogovo- re, ki bi lahko preprečili najhujše. Naravnost zaskrbljujoče je tudi poročilo sodnika za pre- krške, v katerem lahko pre- beremo, da je v miniolem le- tu bilo vloženih kar 1100 (!) prijav zaradi vinjenosti, ne- pravilne vožnje in vožnje brez vozniških dovoljenj. Po- datek, ki kaže na veliko ne resnost in neodgovornost kljub vsem opozarjanjem in preventivi. Izgleda torej, da opomini pa tudi krvni davek ne zaleže jo in da se bo kri na cestah še prelivala. Mar se res ne moremo m ne zna- mo brzditti, če že ce^te tega ne dovoljujejo? OPREMLJENA ZEMLJIŠČA V ŽALCU BODO USTANOVILI STAVBNO ZEMLJIŠKO SKUPNOST žalska občinska skupščina je novembra lani imenovala iniciativni odbor za ustano- vitev stavbne zemljiške skup- nosti. Ta je pripravil osnu- tek in predlog samoupravne- ga sporazuma o ustanovitvi stavbne zemljiške skupnosti, ga posredoval v javno raz- pravo in organiziral podpis tega sporazuma. Do danes ga je podpisalo že več kot dve tretjini podpisnikov, ki pred- stavljajo večino občanov v krajevnih skupnostih, delav- cev v temeljnih in drugih organizacijah združenega de- la ter delavcev v komunalnih organizacijah, ki opravljajo dejavnost posebnega družbe- nega pomena. Zakon o upravljanju in raz- polaganju s stavbnim zemlji- ščem, omenjeni samoupravni sporazum o ustanovitvi skui>- nosti ter predlog odloka o upravljanju, urejanju in od- dajanju stavbnega zemljišča, v mnogočem kvalitetneje in celoviteje urejajo področje gospodarjenja s stavbnim zemljiščem. Najpomembnejše spremembe na tem področju KO v samoupravnem organi- ziranju upravljanja s stav- bnim zemljiščem in približe- vanju tega področja delov- nim ljudem in občanom. Po- Mb№ p« ne gre programira- nja ki planiranja kot te- meljzM eImnentA urejanja Ê^Bvïmtf» zemliiftèa. I»iavtea aemljiMii ffi- dobivala v družbeno lastnino občina in jih izročala v upravljanje stavbni zemljiški skupnosti ali pa krajevni skupnosti, če gre za zemlji- šča, ki jih urejajo z urbani- stičnim redom (o tem smo obširneje pisali v prejšnji številki NT). Zanimivo je, da bo lahko oddal upravljalec v uporabo le opremljeno in urejeno stavbno zemljišče. S tem naj bi odpadli dosedanji proble- mi in še vedno prevladujoči pogodbeni odnosi, odpravili naj bi kasnitev gradenj in ta- ko tudi naraščanje stroškov stanovanjske in druge izgrad- nje. Seveda morajo biti novi odnosi na tem področju od- raz sporazumevanja in dogo- varjanja, ker bi le tako lahko uporabniki stavbnega zemlji- šča enakopravno uresničevali svoje interese in organizira- no zagotavljali svoje potre- be po urejenem stavbnem zemljišču. Omenimo še uve- ljavljanje racionalizacije sta- novanjske in druge gradnje, ohranjevanje urbanistične di- scipline ter uresničevanje načel varstva okolja. Skratka, r Žalcu so tik pred konstituiranjem skup- ščine .stavbne zemljiške skup- nosti, izdelave srednjeročne- ga plana in letnega progra ma urejanju etavbnefja nern- IjiM«. RAZGOVOR Z JANEZOM KAPÜNOM ČLANOM IS SKUPŠČINE OBČINE CELJE Smo pred oblikovanjem občinske skupnosti za zapo- slovanje v C;elju. Kaj lahko poveste o pripravah na skupšč.no občinske SIS za zaposlovanje In sploh o bist- vu novega na področju organiziranja s|užl>e in skupno- sti v okviru občine? Postopek ustanavljanja občinskih sloipnosti za za- poslovanje je v zaključni fazi. Ustrezni sporazum o ustanovitvi občinskih sku- pnosti je do roka podpi- sala večina organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter krajevnih skupnosti, ki so skupaj z nekaterimi društvi novi udeleženci pri ustanavlja- nju občinskih skupnosti za zaposlovanje. S potrdi- tvijo tega sporazuma s strani delegatov občinske skupščine so bih izpolnje- ni vsi formalno-pravni po- goji za konstituiranje or- ganov občinske skupno- sti za zaposlovanje. Ta- ko je sklenjen пајрн> membnejši krog reorgani- zacije skupnosti za zapo- slovanje, ki so bile v skladu z dosedanjo zako- nodajo organizirane regij- sko, Prav ta regijska orga- niziranost je omejevala in zmanjševala učinkovitost interesov delovnih ljudi m občanov na občutljivem področju zaposlovanja in poklicnega usmerjanja. Se- daj bodo lahko delegati neposredno usklajevali in- terese s tega področja tu- di z ostalimi skupnostmi in organi, ki spadajo v dejavnosti za ustvarjanje FMDgojev za razvoj kadrov in njihovo poklicno anga- žiranje. Na ta način se bodo te skupnosti še bolj vrasle v skupščinski dele- gatski sistem. Istočasno smo že opredelili stališča okrog izvajanja in organi- ziranosti strokovnih služb in sicer v tem, da se stro- kovna služba, ki bo pri- pravljala gradiva za orga- ne skupnosti, loči od izva- jalske strokovne službe, ki bi naj bila zaradi racio- nalnosti organizirana regij- sko. Pa tudi kadrovski m drugi ix>sebni vidiki na našem celjskem območju govorijo v prid regijski strokovni izvajalski služ bi. MITJA UMNIK USMERJENO IZOBRAŽEVANJE DELU DELEGATI VSEH TREH ZBOROV SPREJELI ODLOK O USTANOVITVI CENTRA Skupščina občine Žalec je na zadnjem zasedanju vseh zborov sprejela odlok o us- tanovitvi centra usrp.erjenega izobraževanja v Ža.cu Pred mesecem dni pa sta tako skupščina občine kot skup- ščina občinske izobraževalne skupnosti sprejeli elaborat o družbenoekonomski upraviče- nosti m sklep o ustanovit- vi. Tako se uresničuje več letna želja občanov in zlasti mladine iz žalske občine, da se ponovno uvedejo določe- ne smeri poklicnega uspw sabljanja, še toliko bolj po- membno je dejstvo, da gre v začetni fazi razvoja cent- ra prav za smeri, ki bedo usposabljale združenemu de ju najpotrebnejše kadre, fc. jih na celjskem območju ni dovolj. Znano je, da se je znašlo srednje in strokovno šolstvo, ne le na celjskem, temveč povsod, v prostorski zagati. Zaradi interesov mla- dine po nadaljnjem usposab Ijanju po uspešno končani os- novni šoli, pa pomem vsaka nova kapaciteta ali razširi- tev možnosti, iziredno prido- bitev. Uvedba posameznin smeri usmerjenega izobraževanja I)omeni za žalsko občino ve- lik dosežek, saj je tako po- novno ureaiičena ena od te- meljnilj nalog srednjeročnega programa razvoja občine in letošnje resolucije o družbe- noekonomskem razvoju. Ne- dvonuK) bo imelo delsvanje centra močan odraz na kul- turno, športno in druge ob- like življenja v občini in me- stu Žalec. Z& Se hitrejši na- predek na vseh področjih družbenega življenja pa je da- nes treba vaporedn«' razvija- ti tako materialno os"ov kot družbeno nadgradnjo. Vr sta dokazîov za takšno pra viino ukrepanje v žalski ob- čini že obstoja. Vidno se že med drugim obrestujejc vla- ganja v o«ncvnoáolekÉ pros- tor, objekte otraš.ke?;a var- stva, m kcenuna- le, v prostore za kulturo in telesno kulturo ... Končno se že kažejo prvi uspehi sistem- skih naložb v kadre ob ugod- nejši štipendijski p>olitiki, pa tudi sama kadrovska politi- ka postaja sestavni del splo- šnih prizadevanj za boljše go- spodarjenje, kvalitetnejše de- lo. Irïiciativni odbor za usta- novitev centra je delal dobri dve leti. Opravil je c^rom- no poti, razgovorov, posve- tov in prepričevanj. Delo pa še ni zaključeno, saj bo tre- ba pomagati začasnemu po- slovodnemu organu pri pri- pravaii na konstituiranje in verifikacijo. V teku je akci- ja za pridobivanje ustrezne- ga predavateljskega kadra. Vpis je v glavnem zaklju- čen, pričakujemo pa še nove kandidate, zlasti tiste, ki sklepajo učne pogodbe. Pri- čeli smo tudi že z obnovo in opremljanjem prostorov, v katerem bo deloval novi center. V jeseni torej pričakujemo v Žalcu prve učence р>окИс- ne tekstilne in poklicne ad- ministrativne šole, kovinarji p>a bodo obiskovali dislocira- ne oddelke, ki jih bo uvedel ŠKIMC Store. Ob koncu t^a ziapisa naj poudarim, da je žalski pri- mer eden prvih poskusov, ka- bo bo v bodoče zastavljen razvoj usmerjenega izobraže- vanja v naši družbi. Pripra- va te zakonodaje je prav v tem času na višku, upraviče- nost novih smeniic pa naj se v praksi potrdi že v na- prej. V okviru Delavske uni- verze bo uvedeno še več ob- lik izobraževanja ob delu kot doslej. Usposabljanje ob de- lu m z» delo pa je tudi ena od osnovnih smernic novega zakona o usmerjenem izobra- ževanju T naši repiedseik)lk IS SO 2»iec бТ. 26 — 6. JULIJ NOVI TEDNIK — »tran 7 AKCIJA »PREIZKUSITE SEBE IN VOZILO«: MED 163 TESTIRANIMI VOZNIKI SAMO 12 S POZITIVNO OCENO! Na naših cestah je iz dneva v dan več motornih vozil. Vedno več je ljudi, ki imajo šoferski izpit, si kupijo »pločevino« in po- dajo v cestni prometni vo- zel. 2al se s prometom veča tudi število nesreč. Kaj storiti, da bi ob na- raščajočem prometu zmanjšali ali vsaj ublaži- li nesreče, razbito ploče- vino, smrtne žrtve, invali- de? Največ je odvisno od nas samih, kako smo us- posobljeni za šofiranje v prometnem vozdlu. Odvis- no od našega znanja, zbra- nosti, sposobnosti, priseb- nosti ... Vedno bolj pa se po- stavlja vprašanje: ali res znamo voziti tn ali dovolj vlagamo v ob- navljanje našega promet- nega гпалја? Po zadnji preventivni akciji, ki so jo pripravili pri AMD SLANDER ob so- delovanju delavcev tehnič- ne baze AMZS v Celju, lahko rečemo, da ne! Zakaj? 23. jtmija popoldne so pripravili preventivno ak- cijo na parkirnem prosto- ru Aera ob Dečkovi cesti. Vsak voznik je lahko so- deloval prostovoljno, ano- nimno in brezplačno. Or- ganizatorji preventivne ak- cije so se odločili za na- slednje preglede: — ugotavljanje pritiska v zračnicah, — merjenje plina v iz- pušni cevi, — naravnanje žarome- tov, —uporaba varnostnih pasov in — testiranje prometnih znakov ter vsega ostalega na poli, kjer je bilo 50 vprašanj. Podatki so več ali manj porazni in voznikom smo lahko mirnega srca dali »cvek« oziroma v določe- nih primerih komaj za- dostno. Sekretar AMD ŠLANDER Ludvik Zvonar se je ob zbranih podatkih upravičeno jezil, z njim vred pa tudi vsi ostali, ki so sodelovali v tej preven- tivni akciji. Medtem, ko so se organizatorji jezili pa bi se morali vozniki dobro zamisliti nad svojo »sposobnostjo« in oprem- ljenostjo vozila za vamo vožnjo v prometu. Kaj so pokazali podat- ki? Od 163 vodnikov, kolikor jih je sodelovalo, se jih je na parkirni prostor pri- peljalo privezanih z var- nostnim pasom samo 10!!! Velika večina voznikov varnostne pasove uporab- lja samo občasno ali pa jih sploh ima samo za de- koracijo in zadovoljitev uradnih zahtev. Vsekakor to ni prav! Pri merjsmju plina v iz- pušni cevi so ugotovili, da je bilo z njimi narobe kar v 61 primerih ali J7,42 od- stotka! To naj bi še bilo zadovoljivo, ne pa dobro. žaromete ni imelo v redu 67 vozil ali 41,7 od- stotka. Slabo! Pri merjenju pritiska v zračnicah so ugotovili, da je bilo narobe pri 72 vo- zilih ali 44,17 odstotka in to kljub temu, da so ra- čunali še toleranco 0,3, če- prav je dovoljena samo 0.2. To je slabo zato, ker je nevarno za vamo vož- njo. Najhuje pa je bilo pri reševanju testnih pol, kjer jih je pozitivno med 163 vozniki naredilo samo 12 (od nič do pet napak)! Od pet do deset kazen- skih točk je imelo 56 voz- nikov ali 34,36 odstotka, od deset do petnajst 30 ali 18,40, do dvajset 23 ali 14,11 odstotka in nad 20 kazenskih točk deset ali 6,13 odstotka! Vozniki med drugim niso vedeli, s kakšno hi- trostjo se lahko peljejo skozi naselje, kaj recimo pomeni znak, na katerem piše »60« in podobno. Naj- bolj žalostno pa je to, da je v vseh primerih šlo v glavnem za mlade voznike, ki imajo izpit šele nekaj let. Akcija je trajala samo štiri ure in je dala poraz- ne rezultate, nad kateri- mi bi se morali zlasti za- misliti šoferji. Brez dvo- ma je takšna preventivna akcija »Preizkusite vozilo in sebe« izrednega pome- na in bi z njo morali na- daljevati. Največ odgovor- nosti pa je na samih šo- ferjih, da svojemu šoie» skemu izpopolnjevanju tei skrbi za »izpravno« vozilo posvečajo več skrbi in po- zornosti. Gre za našo skup- no varnost, vamejSo vož- njo. in večji red na cest- nih polig;onih, napolnjenih s pločevinkami na štirih kolesih. TONE VRABL SREČANJE Z MONI KOVAČIČ: PRIHAJAJOČA PEVSKA ZVEZDICA OD MANEKENKE DO LEPOTICE IN PEVKE Na zadnjem opatijskom sejmu domače popevkar- ske krame se ne bi zgodi- lo nič posebnega, če ne bi nastopilo tudi takrat še ne osemnajstletno svetlolaso dekle s prifcuipmo postavo in zanimivim glasom. Sve- žim! Takšnim, ki jih v naši standardni popevkarski druščini še kako pogreša- mo. Pogrešamo, kot reci- mo Sahara vode. Pa je ti- sto dekle zapelo danes iz- redno popularno Hrušovar- jevo melodijo z optimistič- nim in obetavnim naslovom »Brez ljubezni mi živeti ni«, na mah osvojilo poslu- šalce širom po Jugoslaviji in led je bil prebit, pot na- vzgor odprta. Malokdo pa ve, kdo je to sploh Moni Kovačič! O njej so po različnih revi- jah in časnikih napisali celo vrsto podatkov, s ka- terimi pa si kljub naj- boljši volji ne moremo kaj dosti pomagati, Pa smo imeli srečo, kajti Moni Ko- vačič ima prav v Celju že vrsto let eno izmed svo- jih najboljših prijateljičin to Darjo Keber. Redno se obiskujeta in tako je pred dnevi Moni prišla tudi v Celje, To smo izvedeli in produkt tega obiska je tale zapis in še kaj, o če- mer pa kasneje. V Celje je prišla iz Ljub- ljane, kjer je posnela naj- novejši melodiji, ki jih bo pela na bližnjih festi- valih v Splitu in Piranu. V Splitu bo zapela melo- dijo »U dane igara« (po- svečeno bližnjim Medite- ranskim igram), v Piranu pa »Nasmeh poletnih dni« (melodija Ferlež in tekst Budau), Pravi, da je sled- nja melodija zelo melodič- na in med favoriti za kakš- no i2imed nagrad. Medtem je že praznovala osemnaj- sti rojstni dan (prav tako tuidi Darja, saj je med nji- ma samo nekaj dni raz- like!) ter tudi zapela v po- poni ami beograji3ki televi- zijski oddaji »Od glave do pete«. Prvega julija je bila s skupino ŠOK in Do Maki jem Maračićem v Li- pici, pripravlja pa se tudi na snemanje v Švici. Avgu- sta je pred njo zahtevna turneja po Jugoslaviji, vse skupaj pa naj bi trajalo trinajst dni. V drugi polo vici avgusta bo odpotova- la v Južno Ameriko in to v Santo Domingo, kjer bo na festivalu pela v angle- ščini. Potem jo čakata še dva festivala doma, v Jugosla- viji, in sicer na Slovenski popevki v Celju ter na za- grebškem festivalu. Torej dela več kot preveč. Do- slej je posnela sedem plošč, od tega tri pri nas in štiri v tujini. Zdaj lah- ko izdamo skrivnost, da je Moni Kovačič obljubi- la tudi nastop na eni iz- med naših javnih radij- skih oddaj ali posebnem koncertu, kamor bo pripe- ljala še enega znanega po- pevkarskega gosta. To naj bi bilo. nekje v jeseni, re cimo v času okoli sloven- ske popevke. Monikina mama se je rodila v Lasniču pri Kum- rovcu in njen oče (aliMo- nikin stari oče) Kovačič je bil sošolec tovariša Tita. Kljub temu, da se je Moni rodila v inozemstvu in da praktično kaj dosti ni za- haijala v Jugoslavijo, pa govori leipo slovensko. To je prav gotovo tudi zaslu- ga mame. Nagajivo dekle pove, da uživa v solatah in pizzi ter da ima rada jagnje na žaru in da je stalno zaljubljena m ta- koj >K>dlj ubij ena« pa da ima še osem let časa, da se poroči... Pred tremi leti je bila »miss teena- ger« v Venezueli 1976 je kot pevka in manekenka (»to je hec, to je hobi in »dopust« po petju, pravi) nastopala v Indoneziji... »Rada bi videla Iran, rada bi delala v ZDA...« vzdihuje in pristavi: »Péti sem začela z dva- najstimi leti, igram pa klar vir in kitaro.« Njen manager je kar mama, ki je tudi prinesr la posnetke v ljubljansko tv hišo. Tako se je pred meseci začela uspešina Mo- nikina pot tudi po deželi, kjer se je rodila njena mama. S seboj je prine- sla nekaj svežega, mladost- nega, nekonvencianabiega, skratka nekaj tistega, kar smo pogrešali, in če bo vse sreči, bomo Moni Kovačič lahko po naporni poletni sezoni z obilo po- tovanji in nastopanji po snemanju kmalu lahko, po- zdravili tudi na nasitopu v našem mestu. Prihajajoča pevska zvezdica je nastop obljubila in ni vzroka, da bi to preklicala. Obeta se torej prijeten večer z dob- ro glasbo in vsemi dodat- ki, ki sodijo zraven! P. s.: med obiskom v Ce- lju smo jo povabili tudi v naš nov studio, kjer smo z njo posneli razgovor. Pri tem pa so v studiu na- stopali člani moškega pev- skega zbora iz Celja pod vodstvom Vida Marcena. Ko so med seboj zagleda- li prikupno dekle, so ji kar na. hodniku v pozdrav za- peli tako, da je moralo seči do srca in še dalj. •. ZAPIS JE OPRAVIL (zdaj pa mora še gostovanje s fconcertam) TONE VRABL Moni Kovačič s prijateljico Darjo Keber. 8. stran — NOVI TEDNIK ST. 26 — 6. JULIJ ŠMARJE PRI JELŠAH ŠTIPENDISTI, KJE STE? POVEČALI ŠTEVILO ŠTIPENDISTOV ZA OSEMKRAT KacLri raizvnemajo dtihove v šmarski občini. O njih so se nedavno lega pogovarjaU na seji Izvršnega sveta. Ne čisto mirno. Prcdvisem priza- deto, resno in odgovorno. Od- krili so vrsto napak. Ugoto- vili, da kadrovska problema- tika še vedno ni našla v šmar- ski sredini tistega mesta, ki ji v nenehno razvijajoči se družbi pripada. Pristavili so tudi, da je treba enkrat za vselej končati z v bistvu pre- cej mlačnim odnosom do strokovnega kadra, da je tre- ba podreti nekatere miselne bariere, ki preprečujejo mla- dim strokovnjakom nenx>te no delo pa tudi vstop v to aJá ono organizacijo združe- nega dela. V šolskem letu 1977—78 se je na višjih, visokih in sred- njih ter poklicnih šolah šola- lo 268 štipendistov, iz prejš- njih let pa 553, skupaj torej 821 mladih ljudi, povečalo pa se je tudi število tistih, ki imajo kadrovske štipendije. Sedaj jih je 441, vkljčno z učenci in študenti. Zapisati je treba, da je vendarle še vedno večji interes za štipen- dije iz združenih sredstev kot za kadrovske, namesto da bi bilo otoratno. Te številke pa seveda niso pogoj, da bo študent v obči- ni tudi ostal. Prepogosto se namreč dogaja, da mladi ob- čani po končanem šolanju zaradi premnogih vzrokov —■ najpogostejši so slab osebni dohodek, delovni pogoji, sta- novanja itd. — odhajajo v raasvitejše sredine Najbolj kritično je pri kadrih z vi- soko in višjo izobrazbo, po- nekod pa to skušajo reševati kar sami: V Steklarni, Zdra- vilišču, Kmetijstvu, Korsu^ drugje pa enostavno ne ču- tijo nikakršne pat.rebe, da bi načrtovali kakršne koli ka- drovske spremembe in osta j ajo pri starem. To bi lahke ugotovili za OKP Rogaška Slatina, Donat, Prevozništvo Pekarno, Vital, Gorenje Ro gatee itd. Nesporazumi nastajajo tudi zaradi zaposlovanja šolanih občanov v srednjeročnem ob- dobju. Po družbenem dogo- voru so podpisniki dolžni v svoji sistematizaciji zagotovi- ti določeno število pripravni- ških mest skladno z razvoj- nimi potrebami. Očitno je, da so te stvari urejene le v ne- katerih delovnih organizaci- jah. Vzrok za pomanjkanje kad- rov so tudi neustrezno orga- nizirane kadrovske službe in da ta vprašanja največkrat rešujejo zgolj referenti i>o lastni presoji, da pa organi- ziranih kadrovskih služb naj- večkrat niti ni. Razmere v kadrovski po- litiki so torej več kot ne- ugodne in prav zaradi tega obstaja Še vedno velik raz korak med zahtevami in de- janskim sitanjem. Krivec za takšno stanje so seveda tudi »na pamet« narejeni - razvojni programi in prav zaradi tega se dogaja, da imajo v obči- ni vrsto učencev, vključenih v šole za poklice, za katere niti ni toliko delovnih mest. Hkrati pa ugotavljajo, da za nekatere deficitarne poklice (mizar, kmetovalec, sadjar itd.) ni dovolj interesentov. Manjka torej načrtnega in ra- zumnega usmerjevanja. Kratek sprehod po podat- kih že kar takoj pokaže, da je največje zanimanje za šo lanje v takozvanih neproiz- vodnih poklicih, najmanjše pa za šolanje v šolah gradbenih, strojnih, tekstilnih, lesnih, kmetijskih smeri, natanko tam, kjer je bela lisa. Da bi rešili položaj, so v občini sestavili listo štipen- distov, iz katere bodo orga- nizacije združenega dela lah- ko potegnile poduk in vzpod budo za smotrnejše štipen- diranje, kadrovska politika pa bo morala '(jiti zgrajena na natančnih posle tajništva organov up- ravljanja. V oddelku bomo morali izdelati temeljitejšo opredelitev posameznih nalog za posamezna področja. Ka- drovsko se bomo morali ok repiti. Predlog za ustrezno re- organizacijo je že izdelan, ne vem pa, kdaj jo bomo ures- ničili. Upam, da bodo stro- kovne službe pri nas predlog resno preučile in ga uresni- tìle. Sama se z obveščanjem še ne uki'arjam dovolj, čeprav sem büa že s 1. majem raz- porejena na delovno mesto referenta za informiranje. S-з vedno pa moram opravljati naloge, ki sem jih do sedaj. To pa je v glavnem admini- stracija, korespondenca in po- dobno v tajništvu organov up- ravljanja. Obveščanje sicetr I)oteka redno in pravočasno z izdajanjem informatorja in glasila Storski železar. Glav- ni problem so slabi komimi- kacijski tokovi in povratne informacije s strani tozdov kot tudi zunanjih dejavnikov. Kaj ti daje študij in kaj pri tem pogrešaš? Prav zaradi dela, ki ga op- ravljam tukaj v oddelku, sem se odločila za študij informa- cij sko-dokumentacijske smeri na Višji upravni šoli v LJub- ljani. Ta študij mi bo še kako koristil. Zal je za to ипег študija premajhen interes. Mogoče je zanj premalo »pro- pagande« in je manj poznan. MITJA UïilNIK ŠESTA REVIJA V LIBOJAH TOKRAT DVA DNI v nekoč rudarskih Libojah, kjer pa se zdaj vse bolj razvija industrija po zaslugi Keramične, Montane in Mirosana, bo letos in to v novembru že šesta re- vija narodno zabavnih ansamblov iz Slovenije, Italije in Avst,rije. Začetki pred šestimi leti so bili skromni in rojeni v želji, da bi v sicer kulturno razvitih I.ibo- jah zvrst domače glasbe še bolj razvejali. Glavni po budnik za takšno vsakoletno srečanje je bil domači an- sambel »Veseli hmeljarji«, katerim so priskočili na pomoč domače prosvetno društvo Svoboda »Ludvika Oblaka«, vse delovne organizacije in še zlasti keramič- na ter seveda tudi občinski kulturni dejavniki. Malo- kdo si je takrat predstavljal, da se bo že z leti libojska revija razvila v eno najmočnejših tovrstnih srečanj v Sloveniji. Skoraj pa ne bomo pretiravali, če rečemo, da je med revijami najmnožičnejša, saj sta ostali sre- čanji v Ptuju in Števerjanu v Italiji festivala. Prvo leto je nastopilo samo sedem ansamblov in še to na enem koncertu. Potem se je iz leta v leto število večalo, večalo pa se je tudi število koncertov. Najprej sta bila po dva na eno popoldne, lani na peti jubilejni reviji pa že kar trije, če zraven štejemo še izredno prijetno dopoldansko matónejo za mladino. Lani je že nastopilo 25 ansamblov. Zanimivo pri tem je, da pri teh ansamblih ne gre za novince na tem pKxiročju ali tiste, ki bi se zbrali »na hitro roko«, am- pak za preizkušene ansamble, ki so že vrsto let uve- ljavljeni v slovenskem glasbenem prostoru, ki imajo več festivalskih nagrad in mnogo posnetih plošč, kaset in televizijskih oddaj. Gre torej za kvaliteto, to pa zaiajo ljudje, ki jih pridejo poslušat, tudi ceniti. Do- slej še ná bilo praznega prostora na nobenem koncertu, bilo pa je stalno razburjanje tistih, ki na koncert ni.so mogli, ker niso dobili vstopnic. Libojsko revijo na- rodno zabavnih ansamblov tako resnično lahko ime- nujemo mek čudež« na tem p>odročju. In kako bo letos? Zanimivo je, da organizacijski od- bor po peti reviji praktično ni končal z delom, ami^ak nadaljuje s kontinuiteto. Sestanki so vsak teden ali vsaj večkrat na mesec, stalno se Aradržujejo stiki z ansambli, skratka vse se pripravlja, da jih v novembru ne bi »piovozil« čas. V tem je tudi pioseben čar liboj- skega organizacijskega odbora, ki se je odločil, da bo zaradi prostorskih stisk ter vse večjega števila nasto- pajočih ansamblov letos pripravil revijo v dveh dneh, 25. in 26. novembra. Vsak dan bosta dva koncerta in še verjetno kakšna matineja. Ansambli se bodo pro- stovoljno odločili, kateri dan bi raje nastopali, orga- nizator pa se bo potrudil, da bosta oba dneva prijetna in privlačna ter seveda enakovredna. Organizator ob- ljublja še eno novost, nastop ljudskih domačih umet- nikov (pevci, glasbeniki, literati itd.), katerih je v oko- liških krajih precej. Najboljši se bodo predstavili na reviji, saj so pravzaprav prav oni nekje začetniki vsega ljudskega. Tudi letos bodo vsd nastopajoči ansambli ter godca in pevci dobili posebna priznanja, ki jih priprav- lja p>okrovitelj Keramična. To so vrči in krožniki z vgraviranám simbolom revije in Keramične. Kako pa bo z dodatnim programom, to pa je zaenkrat še skriv- nost. Morda bi kazalo p>onovno pripraviti kakšen krajši razgovor o nadaljnji kvalitetni rasti te zvrsti glasbe na našem območju in v Sloveniji. TONE VRABL Včeraj so odpotovali na svetovno prvenstvo godb na pihala na Nizozenisko v mesto Kerkrade člani velenjske rudarske podbe na pihala. Vodi Jih prof. Ivan Marin. Nastopili bodo v soboto in to v najmočnejšem razredu. Z njimi bodo nastopili tudi g;odbeniki iz Trbovelj in Raven na Koroškem ter še okoli trideset drugih podobnih orkestrov s celega sveta. Velenjčani so se zadnje dni na to veliko srečanje zelo vestno pripravljali in so vadiU tudi po večkrat na teden. Nastop na svetovnem prvenstvu bo v 59-Ietni zgodovini obstoja velenjelte rudarske godbe zanjo doslej največje priznanje. Velenjskim godlieni- kom želimo uspešen nastopi Foto: S. VOVK T. VIl.\BL ST. 26 — 6. JULIJ NOVI TEDNIK -- stran 9 SLOVENSKE KONJICE OD BESED K DEJANJEM NOVA ORGANIZIRANOST OBČINSKE KONFERENCE ZK Zadnji dan v juniju so ko- njiški komunisti izkoristili za temeljito razpravo o svoji or- ganiziranosti, še posebno kri- tično pa so ocenili delova- nje samoupravnih interesnih skupnosti na področju drviž- benih dejavnosti. Seji občin- ske konference ZK sta os- novni ton dala oba partijska kongresa, Id sta na nedvo- umen način predvsem pod- črtala AKCIJO komunistov na vseh področjih družbene- ga življenja in delovanja. Se nikoli prej pa ta AKCIJA ni bila tako močno podčrtana s STALNOSTJO kot časovno dimenzijo političnega delova- nja. Toiej STALNA POLITIČNA AKCIJA v vsakodnevnem sa- moupravnem življenju naše družbe zahteva od komuni- stov prisotnost in dejavnost na vsakem koraku. V tem smislu je izzvenel tudi go- vor sekretarja Maksa Breč- ka, ki je poudaril, da mo- rajo vse politične in samo- upravne sile v občini hitre- je reagirati ob pojavih kot je na" primer podatek, da 189 delavcev v občini še ved- no prejema manjši osebni dohodek, ki je v Sloveniji označen za življenjsko mioi- malen. Razprava je sicer ob tem opozorila tudi na drugo plat medalje. V enem izmed TOZD KONUSA so prav pri takšnih delavcih ugotavljali zelo slabe in pod- povprečne delovne rezultate. Socialistična zveza ni še dovolj prisotna v krajevnih skupnostih, pa tudi sindikati kot najodgovornejši pri ures- ničevanju zakona o združe- nem delu morajo do konca leta intenzivirati svoje delo. Ostreje in - takoj je treba politično ukrepati proti po- javom delegatske mlačnosti, poslovodno-zasebnih oviranj integracijskih procesov v združenem delu, političnega verbalizma in sestankarstva, sprenevedanja o odgovorno- sti in podobno. V razpravi je bilo poudar- jeno, da so sedaj politične sile v občini kompletirane za akcijo, saj so prejšnji te- den delovno usmeritev dolo- čili sindikati in socialistična zveza. Kritično je bilo ugo- tovljeno, da je izostala idej- na naravnanost pri uresni- čevanju družbene samozašči- te in ljudskega odpora in pri poglabljanju samoupravlja- nja. Posebno pri nagrajeva- nju je iskati več izvirnejših rešitev. S tem bo uresniče- vanje zakona o združenem delu dobilo nove vzgone. čeprav so v konjiški obči- ni rezultati gospodarjenja ugodni, nas to ne sme uspa- vati. Saj je takšno spanje na lovorikah v ne tako davni preteklosti ob spremenjenih pogojiih gospodarjenja prine- slo marsikateri organizaciji združenega dela kasneje brid- ke čase Pa tudi huj?.e posle- dice — prekinitve dela. Tudi številčna moč komu- nistov v konjiški občini — 800 članov Zveze komuni- stov, se mora bolj poznati v kvaliteti političnega dela, večji učinkovitosti in takoj- šnjem ukrepanju ob vsakem negativnem pojavu ali prob- lemu. Ob zaključku razpra- ve o novi organiziranosti so sprejeli sklepa o ustanovitvi osnovnih organizacij v kra- jevni skupnosti Tepanje in PTT enoti v Konjicah, še prej pa so člani konference sprejeli dva pomembna po- litična dokumenta: začasni statutarni sklep občinske or- ganizacije ZK in poslovnik za delo. V bodoče bo imela kon- ferenca 37 članov, komite pa 11. Posebna komisija je na predlog komiteja ocenila de- lovanje SIS družbenih dejav- nosti. Poročilo »trinajstih točk« je konferenca sprejela, še posebno se je zavzela za okrepitev osnovne zdravstve- ne službe v občini in za enot- no ter usklajeno delo pri pomembni investiciji na tem področju —gradnji osrednje- ga zdravstvenega doma v Slovenskih Konjicah. MITJA UMNIK KONJICE: KRAIGHER MED TABORNIKI »Prepričan sem, da bi se tudi \i tako odločili, kot smo se mi takrat, če bi bilo danes to potrebno!« S temi besedami .je ogovoril predsednik predsedstva SRS Sergej Kraif^her tabornike Odreda heroja Bračiča iz Slovenskih Konjic. Na domačiji Ivana in Marice Pozeb na Dobravi pri Konjicah so se zbrali borci in aktivisti bistrišitega oivrožja. Znane borce in aktiviste so prišli pozdravit konjiški tabomHd, jim zapeli nekaj pesmi, in posedli k prijateljskemu pomenku. Posebno jih je s svojim pi-i- povedovanjera pritefmila Rokova Mica iz Maribora. H. V. IZOBRAŽEVANJE OB DELU DELAVSKA UNIVERZA V SLOVENSKIH KONJICAH Prav te dni se na veliko zapii-ajo vrata šolskih usta- nov. Končuje se izobraževal- na sezona 1977/1978. Delavske univerze postajajo vse po- membnejši »izvajalci« mno- gih zvrsti izobraževanja, od izobraževanja ob delu do družbenopolitičnega usposab- ljanja. Zato smo obiskali di- rektorja konjiške Delavske univerze FRANCA ŠELIHA in ga povprašali, kakšne so njegove prve ocene pretekle izobraževalne sezone pri njih. Za preteklo sezono je zna- čilna zelo razvejana dejav- nost na.še izobraževalne usta- nove. Ta dejavnost je bila prilagojena družbenim inte- resom in potrebam naših ob- čanov. Delo je zajelo vsa tri področja, ki so dokaj usta- ljena in sicer: področja druž- benega, strokovnega in sploš- nega izobraževanja. Leta 1974 smo ustanovili center za družbeno izobraževanje, ki je vsekakor opravičil svoj ob- stoj. Preko njega smo uspo- sabljali člane družbenopo- litičnih organizacij, samo- upravnih organov in pro- svetne delavce v naši občini. Enoten sistem zagotavlja na- črtno delo. Seveda programa ne bi mogli uresničiti, če ne bi uredili finančne plati. To smo dosegli z družbenim do- govorom. To delo predstavlja 14-odstotno realizacijo naše- ga programa. Težišče je še vedno na strokovnem izobraževanju, saj smo v preteklem šolskem letu imeli 1.5 dislociranih od- delkov šol. To je sicer pre- cejšnje število šol, vendar v na.ši občini ne deluje prak- tično noben šolski center. Prav zato takšna na.ša orien- tacija. šolske oblike mora- mo torej približati občanom. Mislim, da se bo treba v bodoče še bolj prilagajati in- teresom združenega dela. V naslednjem šolskem letu bo- mo z nekaterimi oblikami izobraževanja prenehali. Ne bomo več vpisovali v višjo pravno in administrativno šolo. Na novo bomo za po- trebe združenega dela vpi- sovali v poklicno kemijsko in gostinsko šolo in še več naredili za splošni ljudski odpor. Uspešni smo bili. Po- glejte, 20 seminarjev s 700 udeleženci za področje na- rodne zaščite, 19 predavanj za nerazporejeno prebival- stvo s 1200 udeleženci. Mi- slim, da zaostajamo pri vključevanju v večerno os- novno šolo. Lani smo imeli samo dva oddelka osnovne šole. Dobro pa vemo, da v naši občini približno 30 od- stotkov zaposlenih nima kon- čane osnovne šole. MITJA UMNIK Prizor s snemanja v emajlimlcl EMO Celje FILMSKI ENTUALIZEM V CELJU JOSTOVO DOMOTOZJE NOV CELOVEČERNI FILM «PRED ZADNJO KLAPO- Snemalno ekipo celjskega filmskega amaterskega entu- ziasta Stanka J osta sem zmotil med snemanjem celo- večernega filma DOMOTOZ- JE. Sneinali so v izredni vro- čini T obratu emajlimice EMO Celje. No, tudi sicer ^e Jostovo filmsko delo okvir- jeno z društvom Ljudske te- hnike EMO, njegovim POTO- KINO KLUBOM. Ta je nje- gov producent. Skupaj z ekipo, ki ne po- zna počitka — tum so pos- neli praktično v sedmih dneh — in igralko Ljerko Belako- vo, članico SLG Celje, se je znojilo tudi moje novinarsko pero prav pri snemalnem pri- zoru ali filmsko: kadru št. 57, ko »Anico zgrabi porod- ni krč«. Stanko Jost je takole ori- sal sedem snemalnih dni in glavno idejo svojega celove- černega filma: »Skoraj ne upam priznati, da bomo posneli celov^čerш film samo v sedmih dneh. To pomeni, da je delo eki- pe, pod izjemno težkimi po- goji. Pa tudi te besede ne po- vedo dovolj. Preko 100 igral- cev, snemalci, osvetljevalci in drugi so polni entuziazma, ki mu ni primere. Do sedaj sem posnel osem igranih filmov, pa vendar se dostikrait sam sebi čudim, da ljudje vztra- jajo pri meni, mi pomagajo. To veselje do amaterskega dela me seveda o'bvezuje. O ideji filma pravi snemalec Miso Coh, da je ta film sin- teza mojih prejšnjih filmov. Najbrž je res. To je fihn o sedanjem trenutku življenja na kmetih. In še več? Domo- tožje v filmu mi pomeni mi- nec/anje časa, je naša boleči- na zaradi p>oslavljanja od sta- rih stvari, od naše mladosti, od ljudi, ki jih imamo radi, od časov, ki se sami po sebi spreminjajo ш to temeljito. Pa vendar nas to bold. Prihajamo od nekod; v fil- ma prihajamo z dežele, z ne- kega nepokvarjenega, i>očas- nega sveta v hrup, ciim, me- sto. Spreminja se naše živ- ljenje in spremirya se naš odnos do sveta, spreminjajo se naša čustva in naše doje- manje tega novega sveta. Film torej ne ponuja samo zgodbe o dekletu, ki si na vasi ne more dobiti fanta, da bi se poročila; starše od- da v dom za onemogle, odi- de v mesto, da si prisluži vsakdanji kruh in dogradi hi- šo, pK>nišeno zaradi potresa. Simbol domotožja se ne do- tika samo te konkretne fihn- ske zgodbe, ampak je to fijni- ska, moja, avtorska meteo- ra o minevanju časa, o slo- vesu od stvari in življenja, ki se tiče vseh nas.« Poslovil sem se od .«aiemal- ne ekipe in delavk emajlir- nice, od vroče jxxsode in rdečeoranžne barve. Se se- daj, ko pišem ta zapis, mi je vroče. Pa srečna zadnja klapa, Stanko Jost in vsi tvoji so- delavai! Film Domotožje je prvi slovenski celovečerni ama- terski film, ki ga bodo po- sneli na ozkem traku. De- narno je film podprla le Ljud- ska tehnika iz EMO Ceije. Vsi igralci SLG Celje in vsi nastopajoča ter sodelavci pa delajo zastonj — resnično zaradi amaterskega navdut^e- nga ffi prepuTičanja. UMNIK DELO ŠMARSKIH KOMUNISTOV REŠITEV V ANALIZAH?! Kot povsod, so tudi v šmarski občini komunisti po kongresih vnesli v svojo or- ganizacijsko shemo nekaj bi- stvenih sprememb, nove so komisije, novo je vodstvo, občutne so tudi kadrovske spremembe. Zmanjšali so število članov občinske kon- ference, zmanjšal pa se je tudi občinski komite. Spre- jeli so tudi predlog, da usta- nove nekaj novih svetov ZK, ker so uvideli, da so prav ti sveti odigrali v njihovem delu precejšnjo vlogo. To je tudi ena izmed ugotovitev zadnje seje OK ZKS, kjer ад se, med drugim pogovarjali tudi o predlogu akcijskega programa do konca leta, v katerem so skušali zajeti najpomembnejše delovne na- loge, naloge, ki se sicer vie- i čejo že kar preveč dolgo. Ta- ko na primer, usposablja- nje delegatov, saj je nenehno prisotna ugotovitev, da so delegatski odnosi slabi in da jih je nujno treba spreme- niti, pa žal vse ostaja le pri besedah. Med prioritetne na- loge štejejo šmarski komu- nisti tudi dosledno izvajanje zakona o združenem delu, še posebej v zvezi z osnovami in merili za delitev sredstev za osebni dohodek. Kot je bilo moč spoznati iz zelo na- tančno izdelane analize, kjer pa je več ali manj upošteva- no le gospodarstvo, ne i>a tudi družbene službe, so pri teh naporih zabeležili kaj skromne rezultate. Kot mar- sikje. je tudi tukaj bila kri- va naglica, od tod pa seveda ni daleč do površnosti. Le redkokje so osnove in merila za delitev sredstev za oseb- ne dohodke izdelana tako, da bi lahko bili z njimi za- dovoljni. V analizi, ki jo bodo seve- da dobili v vseh organizaci- jah združenega dela in tozdih pa še drugje, je nanizana vrsta kaj neprijetnih ugoto- vitev. Cesto je prisotno spo- znanje, da je bilo prepisova- nje kar nekam prepogost po- jav, brez kančka kolektivne prizadetosti, ponekod pa so ti akti, milo rečeno (tako analiza!) celo protiustavni. Sklep je seveda jasen in na dlani. Ena izmed prihod- njih nal<^ — in z njo ne gre odla-šati — bo v šmar- ski občini ureditev teh po- manjkljivosti. ---- . MST 10. stran — NOVI TEDNIK ST. 26 — 6. JULIJ LOŠINJSKI POLETNI ZAPISKI VSAKA TRAVA, CVET IN KORENINA JE ZDRAVILNA LETNO 30 DO 35 TISOČ FAZANOV Iz Celja do cmiskega, manjšega kraja deset ki- lometrov pred Malim Lo- šinjem na otoku Lošinju, je nekaj manj kot .300 ki- lometrov. O tem, da je ce- sta v glavnem vseskozi oz- ka in polna prometa, ni treba posebej govoriti. Zlasti je hudo v turistič- nih mesecih, ko se proti Loàinju valijo nepretrgane kolone z vseb vetrov sve- ta. Za otok Lošinj, ki je po- znan po izredno ugodni klimi ter bohotnem zele- nju (na večini otokov prevladuje kamen) je zna- čilno, da so si ga vzeli »v ZHkup« Slovenci, med nji- mi pretežno Celjani in okoličani, delno Maribor- čani, nekaj manj Ljub- Ijanòani in Kranjčani. Med dolgo f>otjo čez cel otc^ (nekaj več kot 80 kilometrov ) od Porozána (trajekt) dalje ni kraja, tejer ne bi prevladoval slo- venski jezik. Značilno za tista naselja je, da so sta- rejši ljudje pomrli ali se pred in med vojno izselili v Združene države Ameri- ke (s trebuhom za kru- Ixom!), mlajši pa so veči- noma p>obegnili na celino, tudi za lepšim in sodob- nejšim življenjem. Trdne kamnite hiše z lesenimi polknami pa kamini v no- tranjosti in lesenimi stoï>- nicami ter vodnjaki s hla- dno vodo so ostali sami. Veter in sonce in dež in vse kar sodi zraven so bi- čali po trdnem belem kamnu, ga glodali in uni- čevali. Ljudi pa ni bilo, da bi vse to vzdrževali, po- pravljali in obnavljali. Začelo se je nekje okoli leCa 1950 pa morda še kak- šno leto pozneje. V tisti čas tudi segajo prvi zanne- tki našega vse bolj razvi- jajočega turizma. (3d ta- krat dalje smo začeli oku- šati vse poletne lepote mo- rja, sonca, zdravega zra- ka ... Zametki so bili skromni, vendar bili so. Podjetni ljudje so »zavo- njali« ugoden trenutek in si za resnično majhen de- nar kupili razpadajočo hi- šo. »Za vikend bo!« so me- nili. Ostareli ljudje, ki so živeli sredi razpadajočih hišnih spomenikov, so ra- di prodajali. Dobili so ne- kaj denarja (kamen in kr- pe zemlje ne dajo veliko) pa še sami niso bili. Tu- risti so začeli vračati ži- vljenje! Vračati so se za- čeli tudi mlajši otočani, saj so videU v tem svojo perspektivo. In tako se je začelo. Iz leta v leto je bi- lo manj razpadajočih hiš, ki imajo danes i>opolno- ma drugačno podobo. Zdaj so to spet vile ali prave lepotice iz belega kamna sredi zelenja, pripetih v hrib nad gladino morja. Eden izmed takšnih »slovenskih« krajev je tu- di manjši kraj Čunski, ki je deset kilometrov pred Malim Lošinjem. Zdaj so v njem skoraj vse parcele in razpadajoče hiše že prodane. Kar pa jih je še pa imajo takšno ceno, da moraš seči globoko v žep. Časi se pač spreminjajo! Tisti ugodni vlak iz petde- setih let je odpeljal... Cunski ima samo to na- pako, da je iz njega sora- zmerno daleč od morja. Najkrajša pot je dolga dvajset minut. V kraju sta dve gostilni pa trgovina, kjer dobiš vse, samo po meso je treba v Mali Lo- šinj. Imajo p>oèto, turistič- ni urad, šolo za nekaj otrok. Domačini so prijaz- ni ljudje in radi kakšno doma predelano stvar pro- dajo za majhne denarje počitnikarjem. Naselje je stisnjeno v breg, kjer je na vrhu kot stražar mogo- čna cerkev in ob njej po- iX>kopališče, na katerem prevladujejo pokojniki treh najmočnejših rodbin. Pred cerkvijo je večji rav- ni prostor (trava je tam temno zelena kot prepro- ga) z mogočnim kosta- njem, pod katerim ob ne- deljah in praznikih doma- čini čakulajo. Skozi nase- lje se je kot reka skozi kanjon vrezala zdaj že as- faltirana cesta, po kateri poteka promet iz dneva v dan, iz noči v noč. Cunski je poznan po dveh, treh stvareh in to večji farmi fazanov, odlič- nem ovčjem siru in bo- hotnem rastju, kjer pravi- jo stari domačini, da je vsaka travna bilka, vsak cvet, vsaka korenina zdra- vilna. Parma fazanov je last hotelskega podjetja Jadranka iz Malega Loši- nja, hotel Bellevue, OUR Uzgajalište v Cunskem. Z vzgajanjem fazanov so za- čeli pred šastnajstimi leti, prip>oveduje ena izmed pe- tih redno zaposlenih Jela Klincov, ki je v podjetju že štirinajst let. Trenutno imajo okoli 1500 fazanov, v eni sezoni pa jih vzgoji- jo 30 do 35 tisoč. Prvo le- tošnje leglo so vložili 18. aprila, vsak ponedeljek pa vlagajo po štiri tisoč jajc v štiri inkubatorje, od ka- terih sta dva klasična (ob- račanje z roko) in dva so- dobna avtomatska. Imajo osem valilnic, prii^veduje Viktor Petrinič. Jajca so v inkubatorjih enaindvajset dni, potem i>a jih dajo v valiirak, kjer se po dveh do treh dneh izvalijo mali »fazančiči«. Takšne fazan- čke potem prenesejo v ba- terije, kjer je temperatura 37 do 38 st. Po petnajstih dneh prenesejo fazana v zimanje bokse, kjer osta- nejo približno dva mese- ca, nato pa jih spustijo v naravo, v prostost, kjer jih pričakujejo lovci... V Ûuiïskem in okolici je lov zelo razvit, lovijo pa največ Italijani in t» fa- zane, zii.jce in jerebice (kaiterim pravijo domači- ni kamenjarke, ker živi- jo na kamnu) pa tudi je- lene »lopatar je«. Pozimi lovijo »patke« m štiri vr- ste »šljuk«, to so ptice selivke. So edini, ki na otoku Lošinj gojijo faza ne. V starili hišah nad ka- mini kurijo s trdim drev- jem, nad ognjem pa visi na črni verigi še bolj čm kotliček. V njem kuhajo vse. Zanimivo je gledati, kako pripravljajo odličen ovčji sir, katerega pri- pravljajo za sebe pa tudi kakšen kolut ga prodajo. Možno je kupiti tudi koz- je mleko. Pravi užitek pa se je zapoditi po kamni- tih stezah in ob njih na- birati vse vrste trav in zelišč. Kdo bi naštel vse rože in g-rmičnice, za ka- tere pravijo domačini, da je v vsaki zdravilna moč. Sam sem ob zadnjem obi- sku nabral več deset vrst zdravilnih rož in bilk ter jih posušil. Vsaka je za nekaj dobra, zdravilna in to od odprave glavobolov, j prehladov, prebavnih mo- j tenj in še česa. Lošinj je ¡ otok zelenja, prijetne kli- me in takšnega zraka, ki človeka pomlaja. Skoraj bi rekel, da se človek po- čuti deset let mlajši, ko samo nekaj dni preživi v tistem okolju. Prijetni so ti manjši kraji ob našem morju. V njih ni nič mon- dendira., ni velikih be- tonskih blokov (hotelov), ni nobene elitne noblese. Vse je naravno, prijetno domaiče. To p>a človek da- nes za pravi dopust še kako potrebuje. P. s.: V vzgajališču fa- zanov v Cunskem se vsi zaposleni zelo radi pohva- lijo tudi s svojo posebnos- tjo, to so imenovani zlati ali okrasni fazani. Ti niso užitni, imajo pa paleto izjemnih lepih barv od zlato rumene do nebo mo- dre, rdeče .., Zlato barvo začnejo dobivati po enem letu. Letos jih imajo pet, v glavnem pa vse prodajo v inozemstvo ... TONE VRABL Cea da» so ta/ani na prostosti (»Ironia v vfčjein pro.stoni, ki je z vsHi sirani, tudi / vr- ha. omre/t-n. Zvečer ffreth» v »wk.se, kjer prenočijo. Mi» КИпсоч- ned svojimi Üeivilnirm »r«cančiči«. Takrat, ko sem si Of^ledal hMBMriJo, so okoli bokkov bile c«ie preprofre živoplsanih drobnih ciklam. Sploh >e cvetelo IM •«! rikfcra «lo vrtnic, od kovianj« do marjetic.. « Usodna kUma. ni ka^ TRIM, TRIM... Zadnja pial vu je ге čisto otrdela, suj sein celo dopoldne presedela га zvezkom. Tako sem se odločila, da bom aia v šolo peš. Komaj sem dooro .stopila iia cesto, se je izza ovinka pripodila enajstletna soseda in ze na aaleč kričala: »lina, greš na trim?« Z mislimi sem bila še čisto pri učni .snovi, zato sem l-iar v tri dni rekla: »Kaj? Kdaj?« liTrivi kolesarjenje, ne! V nedeljo!« je zagnano re kla пш1а. Odkimala sem. Mah navlhanki so se oči zaprle od začudenja, kot da sem zavrnila deset tort. »Ampak, devali bodo značke!« Ko je videla, _ da ta vaba ne zaleže, }e nerazume- mjočc zategnila: »Pa, h je boš potem dobila značko?« Ker je bilo že pozno, sem pospesila korak in kinalu prispela do mostu čez Savinjo, potem pa ob reki áo mesta. Kakšen užitek vdihovuti smrad uma- zane Savinje in vonj cvetočih rož. Nekaj podobnega kot nadii^avljene potne noge. Sredi tega užitka me je zmotil kolegov glas: »Potem se pa v nedeljo vidimo na trimu, ne?! Pun- ca, to bo show! Starega sem nasral za novo dirkalno kolo. Deset prestav! To bodo ljudje zijali od zavisti. Uh!« Lepo sem mu pojasnila, da ne grem. »Pa, zakaj ne?« je hotel vedeti. »UCiti se moram, če se hočem zvleči skozi razred. Prejšnja lenoba me tepe « Zaničljivo je puhnil: »sola!« In vie je preletel od glave do peta s pogledom, kot bi hotel reči: »Ne bi ti škodilo, če bi izgubila nekaj kalorij!« Zdrav duh v zdravem telesu. Vsi mi kolo za zdravo telo. »ŽC.« sem prikimala, »toda ... « Kolegu Andrej pa me je nekam čudno pogledal in odšel naprej. Morda se je zbal, da ne bo imel doiKilj občudovalcev. Kolo bo vendar nooo! Na deset pre^iat^! Potem se mi je posrečilo priti v šolo brez večjih zapletov. Nihče me ni več vprašal, če grem na trim. Tedaj pa se je oglasila sošolka: »Ti, v nedeljo pa gremo, ne?« »Kom,« sem se obrnila k njej. »Na trim vendar, trapa, kam pa drugam.« Na nesrečo, sem ravno jedla jabolko. Ko sem ponovno slišala to besedo, se mi je zaletelo. Ko sem končno prišla k sebi, sern ji lepo razložila, da se mo- ram udti »Amjxik, gremo vendar vsi, rasumeš?! Ve.s razred!« Ko sem odkimala, so se v hipu zgrnili okrog mene ogorčeni sošolci. »Si nora?« »Si čisto za luno?« »Moraš iti!« Po petnajstminutnem prepričevanju so obupali. Prt uri maternatike nam je profesor navdušeno razlagal, da bo šel na trim kolesarjenje z obema otrokoma in da bodo dobili družinsko diplomo. Potem sem imela do večera mir. Naslednji dan, na dan trima, sem se učila po dolgem času in žrtvovala svoj dragoceni di jaški čas. Na, splačalo se je, saj sem potem popravila negativno oceno. Nelcaj tednov po tej nedelji sem se odločila, da grem v hribe. Spomnila sem se Andrejevega stavka »Kaj nimaš rada narave?« in se domislila, da ga lahko povabim s seboj. Saj ima vendar rad naravo! Vprašala sem ga, če bi šel zraven. »Kam?« »Na planino nad Bohinjem.« »Kdo pa to organizira?« »Kolegi.« »Kaj?« »Da, s kolegi gremo, ne?!« »Si nora? Nič značke, nič diplom!« »Toda, nimaš pojma, kako je tam lejK). Tiho. brez ljudi. Le smreke, jezero in... « Posmehljivo me je pogledal in odgonil naprej na svojem dirkalcu na deset prestav. Potem sem poskušala pregovoriti še nekatere ko- lege, da bi šli v hribe. Nihče ni hotel iti, kajti zdrav duh v zdravem telesu je le tedaj, kadar je trim! MAGDA TRATNIK ST. 26 — 6. JULIJ NOVI TEDNIK -- stran 11 V GOSTEH PRI VESNI NOSE „REVOLUCIJA NI KONČANA...!" ZA BORCE BI NE SMELO NIKOLI ZMANJKATI DELA Sredi sezone, toplo sonce kar preveč žge na Rogaško Slatino, ki je polna tujih in domačih gostov, ždi Ves- na v svoji kamrici, v pisar- ni, nad tremi stopnišči v Zdraviliškem domu in vrti telefon. Ce ne dela tega, jo bomo prav gotovo našli na kakšnem filmskem festivalu, pa ne zato, ker bi bila kak- šna filmska zvezda, pač pa zato, ker želi ponuditi svo- jim obiskovalcem kar naj- boljši izbor filmov. Ko se znova srečava s to energično Bosanko, direkto- rico slatinskega kina, tako ji rečejo domačini, iz katere življenjska sila naravnoar, vre in priteguje, nekdanjo gim- nazijko, ki ji je vojna pre- križala vse račune, ne govo- riva več o otoku Mamuli pri Bold Kotonski. Tam ji je okupator na najbolj bru- talen način pokazal, kako meni ravnati s tistimi, ki se mu ne nameravajo po- koriti. Od vsega tistega ji je ostala bolna hrbtenica. Ni še dolgo, ko je bila v ljub- ljanski bolnici. Vsemu temu so se pridružile še težave s pritiskom, a tega ne pove sama. Bezam vanjo, ne po- vem, zakaj sem prišel. Kot star znanec pač. Niti ne govoriva o tabori- šču Visco Palmanova, od ko- der je s skupino tovarišev štirinajst dni pred Isapitula- cijo Italije pobegnila k par- tizanom, ki jih je srečala nekje na Mašunu. Patrolo XIV. divizije, ki ji je ostala zvesta vse do konca vojne. Nekdanja gimnazijka iz skromnega bosanskega me- steca je prestala vse napore pohoda na štajersko. Zdaj se vsako leto vsa srečna ude- ležuje njihovih srečanj. In vendar Vesna, nihče je ne pozna pod njenim pravim imenom, ne živi le zaradi teh spominov. 2ivi za delo. Je sekretar partijske celi- ce, kot pravi po starem, de- legat družbenopolitičnega zbora skupščine občine Šmar- je pri Jelšah, borci pa so jo izbrali tudi za delegata za bližajoči se kongres ZZB NOV. »Premnogi med nami, bor- ci, pravijo nemalokrat: Boril sem se, delal po svobodi, zdi se mi. da sem naredil dovolj. Zdaj bi se rad od- počil. To ni prav. Borec ni- koli ne konča revolucije, ta zanjo nenehno živi, le v dm- gih oblikah in razsežnostih. Še vedno je dovolj dela, ljud- je imajo v nas zaupanje, laž- je delamo z njimi kot kdor- koli in če le znamo delati na terenu, je uspeh več kot očiten.« In razglablja naprej: »Če si v penziji, če že mo- raš iti, še ni rečeno, da si tudi odpisan. Delati moraš do smrti. Na kongresu se bomo do- govorili, kdo bo govoril in če bom izbrana, potem bom zaklicala vsem borcem, naj delajo v svojih krajevnih skupnostih. Tako bomo veli- ko naredili za skupnost, za nas vse.« Govoriva o položaju bor- cev. Vesna ognjevito pripom- ni, kar zazdi se mi, da jo vidim nekje sredi pohoda po štajerskem v tisti hudi zimi 1944, da jim še nikoli ni šlo tako dobro, kot danes, če- tudi je še nekaj izjem, ne- kaj nepoštenih in grdüi na- ključij, nekaj, kar bi ne smeli dovoliti, pa se je pač vtihotapilo. A tako je ved- no. Nikoli ni vse urejeno do zadnje mrvice. Veliko so ljudje krivi sami. In že modrujeva o hribov- skih kmetijah, o tistih kme- tijah, ki jih partizanka Ves- na pKjzna in ki so ji z mno- žico prijateljev in soborcev nudile zavetje. Kmetije na Pohorju, Graški gori, Bohor- ju. Kozjanskem, kmetije, ki jih marsikje danes ni več. »Na višinske kmetije bi morali paziti. Zdaj veliko go- vorimo o tem, pa ne bi smelo ostati le pri besedah. Ti ljudje so nam ogromno pomagali. Dati bi jim mo- rali vse mogoče olajšave. Ljudje morajo ostati v teh odročnih krajih.« O sebi govori kaj malo. Ne toži, ne kritizira, a ko go- voriva o kritiki, se spet raz- vname. »Zelo pogosto naši ljudje kritizirajo. Po dolgem in po- čez, spredaj in zadaj, brez glave in repa, nepremišljeno. In vendar nam še nikoli ni šlo tako dobro, kot danes. Neosnovane kritike ne prene- sem.« Mimogrede, tako je nane- slo, da bodo šmarski mladin- ci prevzeli ime njene pri- ljubljene enote: mladinska delovna brigada XVI. udarne divizije Zdaj je razigrana, vesela. »Naš narodnoosvobodilni boj je treba približati mla- demu človeku. Na prijeten, nevsiljiv način. In kje je to bolj mogoče, kot v briga- dah?« Telefon je zazvonil. Zvonil je že prej. Vesna živi sredi dela. Franc Leskošck-Luka jc luko predal namenu nov odsek ceste v zaselek Lovče. ANDRAŽ MED GOSTI FRANC LESKOŠEK-LUKA Preteklo nedeljo so v An- dražu prvič praznovali kra- jevni praznik v spomdn na 39. junij leta . 1942, ko so bli- zni kmeta Praprotiúka padli v boju proti okupatorju tri- je partizani. Praznovanje so prilli že pretekli teden z raznimi športnimi tekmova- nji. Slavnostne seje, na ka- teri so podali poročilo o de- lu krajevne skupnosti An- draž, so se poleg številnih krajanov udeležili še pred- stavniki družbenopolitičnega življenja občine Žalec in kot član sveta federacije Franc Leskošek-Luka. Po poročilu je predsednik sveta KS po- delil priznanja, ki so jih pre- jeli za usi>ešno delo v kra- jevni .skupnosti in na drugih področjih: Rafko Umbreht, Anton Ograjenšek, Ivan Kol- šek. Srečko Pižoim, Franc Vasle, Ivan Pirečnik in To- varna nogavic Polzela za so- delovanje in pomoč pri raz- voju krajevne skupnosti An- draž. Po seji so se vsi odpraviU na otvoritev dveh odsekov asfaltiranih cest v zaselka Lovče in Houinje. Tu je zbra- nim govoril predsednik re- žijskega odbora za gradnjo cest Anton Sitar in med dru- gih F>ovedal, da je za oba za- selka velika pridobitev, da imata asfaltirani cesti. Obe- nem je poudaril, da jim ti delovna zmagi pomenita to- liko več, ker so vanju vlo- žili preko 3.000 ur udarni- škega dela ter precejšen del prisî>evali tudi v denarju. Po- tem je tovariš Franc Lesko šek-Luka prerezal trak, in ta- ko simbolično izročil cesto prometu. Kolona avtomobilov je kre- nila proti kmetiji Praproc- nik, kjer so odkrili spomin- sko obeležje padlim partiza- nom. Krajani so ob obeležju pripraviti kulturni program. Popoldne so imeli dnožabno srečanje, ki so ga organizirali člani gasilskega društva. Kljuib slabemu vrememi, Id pa se je popoldne vendarle nekoliko izboljšalo, so An- dražani svoj praznik piposla- vili v velikem številu, skle- nili pa so tudi, da bodo od- slej 29. jxmlj kot dan здгоје- ga kraja praznovali vsako le- to in ga kot tokrat oltele- žili z delovnimi zmagama T. T. JAMA PEKEL NOV DOM Turistično društvo Šempe- ter je še enkrat dokazalo, da sodi med najdelavnejše na p>odročju celjske Turistič- ne Bvere da bi števil- nim obiskovaleean jame Pe- kel T lepem okoJjU pamidJi tudi kakšno okrepčilo, se je končno uresničila. V nedeljo so namreč tik pred vhodom v jamo Pekel odprM nov tu- ristični dom. V njem je pro- stora za 60 gostov, nadalj- njih 20 jih lahko posedi na prijetni terasi. V njem bo veljal planinski način strež- be, kar zagotavlja predvsem veliko domačnositi fcn iskiis- nih prigrizkov. Na nede3jski otvoritvi se je zbralo kiljub slabemu vremenu prece^ftnije števl'lo kraijanov in predstav- nikov družbenih in gospodar- skih o^anizacáj. Osrednjji go- vor je iariel piredsednik TD Šempeter Ivo Kuhar, nato so govorili še tajnik celjske Tu- ristične zveze profesor Zo- ran Vudler, predsednik KS Šempeter Vinko Janič m ob koncu še predsednik BS ob- čine Žalec Jože Jan, ki je dom fcudtt odprl. T. TAWiAR ŠEMPETER NIČ BREZ SIP-A PRISPEVEK K NAPREDKU KMETIJSTVA v petek je Organizacija združenega dela SIP Šempe- ter praznovala svoj praznik, 2. julij, v spomin na dan, ko se je gospodarsko in samo- upravno osamosvojila. Na srečanju, ki so ga pnpravih pri Lo%Tski koči v Založah se je zbral cel kolektiv in šte- vihii gostje. Osrednji govor je imel p>odpredsednik cen- tralnega delavskega sveta Slavko štrucl, ki je med dru- gim dejal: »V Jugoslaviji si danes ni več mogoče zami- šljati modernizacijo kmetij- stva brez SIP-ove mehaniza- cije. To se vse boy opaža tudi v sosednjih repubMkah. Naša skladišča so zato praz- na, blago pa prodano za oe lo leto v naprej. Dvajset ta- soč kmetijskih strojev, koli- kor jih bomo naredili letos, pomem naš velik prispevek napredku tak» pomembne gospodarske panoge kot je kmetijstvo, SIP pa imšča med trt najmočnejše domače proizvajalce kmetijskih ^лх)- jev ...« Zbranim je govoril tudi direktor Polde Rajh in poudaril, da SIP tokrat pr- vič podeljuje priznanja le članom delovnega kolektiva, in sicer tistim, ki v njem neprekinjeno delajo 30, 20 in 10 let Obenem je dejal, da to nikakor ne pomeni, da SIP vse svoje uspehe pripl- »uje le samemu sébi, saj se zavedajo, da imajo za uspeh «asiuge tudi Številni drugi občani in organizacije. V imraiu IS skupščine občane Žalec je kolektivu SIP-a go- voril tudi predsednik IS Jo- že Jan, jim čestital za us- pešno delo in zaželel še več- je uspehe. Za 30-lefaK) delo sta priznanje prejela Miro Stare in ESnil šušteršič, za ŽO-letno Anica Majer in Pe- ter Zohar ter za 10-letno de- lo Jože Basti, Viktor Eider- šek, Milan Gostečnik, Ivan Leskovšek, Andrej Rešeta, Marija Ribičič, Otril Slavec, Marjan Svagelj, Vlado Toman in Marjan Vidmar. Podelje- na priznanja so delo Adija Araenška. Po podelitvi so praznovanje popestrili še s prijetnim kultumim progra- шкш], oib koncu pa so glasili Se rezultate SIP-ovih športnih iger. T. TAVČAR Slavko Štrucl NA TREBČAH OBSOTELJE PRAZNOVALO TRIJE TEMELJNI KAMNI NAJLEPŠI SPOMIN NA PRAZNOVANJE DNEVA BORCA Ob rsavaoórK)stá nekaj sto občanov ter mnogih vddnejšdh dfnuÄbenopolitiönih predstavnikov SRS, med njima so bili tudi Franc Šetinc, Ljubo Jasnič, Emil Roje, Janez Zahrastnik in drugi, so v soboto dopoldne v Bistrici ob Sotli, tik ob cesti proti Celju silavnostno zasadili lopate za motel Petrola, za obrat Ck>renja iz Velenija, ki bo zaposlil okoli sto občanov ter za regulacijo potoika Bistrice, v prvi fazi oikoli štiri kilometre in pol. Hkrati so predali namenu tudi novi lokal Izletoiika v Treb- čah, v središču spominskega parka Kumrovec— Kozjansko, ki mu bodo vse omenjene pridobitve gotovo največ pomenile, saj bo z njimi šele lahko začel prav utripati. Odveč je ocenjevanje, kaj od л^ega tega je najpomembnejše za razvoj kraja in parka samega, gotovo pa je, da so se krajani Bi- strice ob Sotli skorajda najibolj razveselili Pebro- lovega motela, ki ga bodo začeli delati v jeseni in naj bá bil končan do leta 1980. Poleg motela bodo postawìiJi še servis in pa prodajalno rezeirvnih avto- delov, imel pa bo tudi več tujskih sob, bodo pora- jajočem turizmu veliko pomenile. Okoli poldneva se je množica, ki je spremijala otvoritve temeljnih kamnov, preselila na osrednjo slavnost ob dnevu borca, na Trebče. Zbrani mno- žici je govoril narodni heroj Tone Vidmar Luka, legendami komandant XIV. divizije, ki je v krat- kih besedah orisal dosedanji razvoj spominskega parka in Titovo delovanje v dolini. Ob tej priložnosti so poslali tudi telegram to- varišu Titu, v katerem obljubljajo, da bodo zvesto izpolnjevali njegove besede, pomemben kažipot pri gradnji samoiupravnega socializma. Praznovanje v dolini Sotle in Bistrice je bòlo prisrčno, spontano in spremljano z velikim zado- voljstvom prebivalcev, slavje pa so pozno popol- dan, medtem je bil še kailtumi program, zaiključili s posebno sejo članov CK ZKS, ki so biLi ta dan na Trebčah, da bi pregledali dosedanje uspehe pri umeditvi spominskega parka. mst SPORED OD 6. DO 12.7.1978 Četrtek, 6. 7.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15..30 Obvestila, Ifi.OO Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.30 V četrtek z vanru, (vmes ob 17.00 Kronika), 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. Petek, 7. 7.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne glasbe, 17.30 Turistična oddaja, 17.45 Domači ansambli, 18.00 Zaklju- ček sporeda. Sobota, 8. 7.: 8.10 Poročna, 8.15 Poletni cocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Vrtiljak melodij, 18.00 Zaključek sporeda. Nedelja, 9. 7.: 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Za vsak okus, 10.45 Onstran srebrne črte, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Predstavljamo vam, 11.45 Zabavni glo- bus, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 10. 7.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove plošče, 17.30 športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. Torek, 11. "h: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda. 15.30 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih zabavnih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Za- ključek sporeáeL. Kreda. 12. 7.: 8.10 Poročila, 8.15 Poletni cocktail, î>.00 Zaključek dopcrifedanskega sporeda. 15..3в Obvestila, 16.00 Poročala, 16.05 Oesfcitke in pozdravi, 16.45 Zabavni glo- bite, 17.00 Kronika, 17.1.^ Zgxxloviim jazzsa, 17.30 .\ktii- •ÌM), 17.45 Iz arhiva resne ¿1аМж, 18.00 Zaključek spo- rwi». ZAPIS S CELJSKIH ULIC L NA KOLESIH KAJ PA VOZNIKI-ZAČETNIKI? Kaiko lep prizor se je pred dnevi pKMiujial na Kersira.kiOfvi ulioi v Celjn! Gruča otrok — bilo jiih je kakih pet ali šest — je veselo kolesarila proti križišču z Dečkovo cesto. Pa to praa-ziaprav ne bi bito rač neoiavadnega, če ne bi imeli vsi otroci na hrbtih pripete velike zmike »L«. Laiki osà- roena začetniki na kolesiih! Lepo, da so vidno opozorili voznike najse in jiih s tem ne- kako pr^liild v bolj previdno vožnijo mimo nó'ih. Nehote se ob taikšnem pri- zoni utrne mimcOdočim mi- sel, da bi bilo verjetno zelo koristno za vse udedežeaice v prometu, če bi imeli podobne oznake »L« na vozilih tudi vo^i.iki, ki so šele opravili šo- ferski izpit. Nemalokrat so na- mreč praw oni zjaradi svoje obotavljivosti in neizna;jdljivo- sti krivci prometnih nesreč, saj s počasno in mnogokrat malce somkovibo vožnjo ovira- jo ostale voznike. Take оша-- ke so na vozilih šoferjev — zjačetnikov že uvediM v neka- terih zahodnoevropskih drža- vah in izikazalo se je, da so doseli namen. Tudi pri nas bi veljalo raizmisliti o tem predvsem zato, ker iz leta v leto iščemo poti za zmanjša- nje števila prometnih nesreč na naših krvawih cestah. DS RAZMIŠLJANJE Po nekaj letih se je v stari hiši na hritou zopet ogLasM ot- roški jok. Skoraj so že poza^ bili, kako neprijeten zma bitrl, hkrati pa ti ob njem poskoči srce. Stari materi so se ob pc^ledu na štruco, ki je kriili- la z rokami, vzbuddM spoara- ni na njenih osem kričačev. Koliko je pregairala, da so danes ljudje, na katere je to- liko ponosna! Toda, čemu sá njena hči noče prihraniti teh muk? Na vsak način hoče imeti celo kopico otrok, za katero bo žrtvova-la vse, na koncu pa jio bodo zaipustili. I Saj ve, katóni so danes otro- ci. Na kmetiji noče nihče ostati, vsi bi radi v mesto, v tovarno. Le kako morejo? Max jim ni zemlja dala nT'hov pr- vi kruh in jim nasitila lačna usta? Oh, ali je res nima ni- hče več rad, te uboge zemlije? In to je že njen peti otrok! Le zakaj nista pazila? Danes vendar to nd v«č problem! Pa v njenih letih, ko bi si lahtko malio oddahnila! Res je ne- umna! Pa tudi kmetija, je maijhna in nikoli niso imeli vsega v izobilju. Ampak, vča- sih je bilo druigače. Otroci so prihajali, pa četuxii lega nisi hotel. Ргал-! mi, da jih ima pač rada. Res, pameten iz:go- vor; Sag jih imajo tudi dru- gi radi, pa si jih kljub temu T№t nakopljejo na vrat ceao kopico. To danes ni ekono- miično. Ona p>a ne in ne. »Saij nam nič ne manjika!« pravi. »Da, seveda, glavno je, da se imamo radi,« ji odvrne mati. Struca se je medtem umiri- la. Stara mati je počasi vsta. la, še enkrat pogledala na po- steljo, kjer je ležal mali in nato mrmraije odšla v hlev, da bi pomolzla kravo. TATJANA PODGORŠEK 4- »Trebate obesek za ključe- ve?« Plastičen, koviiniski, z veri- žico, brez .,. »Dva džuka komad!« »Evo, Mate Parlov! Ne vo- liš boks. E, onda Dudek i Re- gica... « Tudi Sandokan, Tom in Jerry. Odpisani----Vsi juna- ki ntóiiega ekrana vam čuva- jo ključe. Za dvajapučara ... Volim te ... Po- ljubi me u raiSKleljak ... Voli m« ... Help!« RM! se, ktV>r ¡w more! Verižice. Dolge, kratke. Za- pestnice. »Za verenice, udovice.,. « »Trompetengold. Pravo iz Trsta.« Samo še trige kosi. S križ- cem, britvico, z rogom... Kupi že, vol zabiti! Glavnilki. Veliki, mali, rde- či, zeleni... Fino, nezlomljivo. Pet kcv sov za jurja. Bolj potreben ga je meše- tar sam, da si uredi grivo. »Ajde, kupite. Još danas in -nikad više po toj ceni!« Samo še danes. Pa jutri. In vsaik dan. Na vlaku Célje — Zidasr»- most. In še kje. Prave tržni- сл na kolesih. Komu je bo všeč? Р1оЛи1Јл1севт1 gifjitovo! TONE .SES35I. GRADNJA STANOV/ V Soseski V. v Žalcu gradijo nove stolpiče, kjer bo v jeseii Ijenih stanovanj. Od teh bo približno polovica solidarnostnili Gradiš. PoMsietek .Ц* iz I*reb«>kla. kjer Je na /«l«nlei parkiran ar bordan raje drujcič parkiral na drusi strani ee»t«»., kjer И Prrbolrt. Na iraient v«^hfce voznikov takKnth. JJ 120 novih, za vselitev priprav- Dela izvaja gradbeno podjetje T. TAVČAR »«hil. Morda ne bi ta Mari- vfilik parkirni proKior h«slel T. T. NAŠ KRAJ PONGRAC:VEDNO PRIPRAVLJENI Poi^rac pod Hohnom je majhna va- sica, ki šteje komaj šestnajst hišnih številk. Ves čas NOB je bil ta kraj povezan z osvobodilnim bojem. Povoj- ni smo začeli z udarniškim delom za obnovo 2e leta 1952 .imo iz lastnih sred- stev in z udarniškim delom napeljali elektriko. Nekaj let prožneje smo zače- li razmišljati o napeljavi vodovoda. S samoprispevkom in z udarniškim de- lom smo iz strmega kamnitega Kam- nika izikopali 2.800 m jarkov, položili cevi in dosegli, da nam vode ne zmanj- ka niti ob suši. Misliti je büo treba tudi na cesto, ki je bila za motorni promet neprevozna. Spet smo zaviha- li rokave, popravili cesto in jo delno tudi asfaltirali. Prav tako smo napelja- li telefon. Ostal pa nam je še najtež- ji predel ceste v dolžini 800 m, ki po- vezuje prometno turistično točko v žal- ski občini — Planinski dom na Homu. Tako smo lansko leto opravi U 1.400 udarniških tu', odvozili 1.300 kubikov zemlje s pomočjo komunalne skupno- sti Žalec in razširili cestišče. Zahvala velja najbolj požrtvovalnim vaščanom, čeprav so bili tudi takšni, ki so se izogibali dela in samoprispev- ka. Sedaj pričakujemo pomoč občine pri asfaltiranju najtežjih 800 m ceste. FRANC PETEK SENTViO:USPESNI V AKCIJI štab civilne zaščite v KS Šentvid pri Grobehiem je v počastitev 11. kon- gresa ZKJ in dneva CZ 20. junija orga- niziral večjo vajo vseh pripadnikov CZ. Predpostavka vaje je bil potres 9 stopnje, ki je p>orušil nekaj poslopij ter bilo zasutih več ljudi in živali. Po danem alannu je prva stopila v akcijo tehnična enota, nato enota PP, veterinarska služba, enota za socialno delo, enota za red in varnost in ga- silska reševalna enota, ki pa je za kra- jevne razmere še najbolj opremljena. V vaji je sodelovalo preko 70 pri- padnikov CZ. Po končani analizi vaje je vsem pri- padnikom CZ spregovoril komandant občinskega štaba CZ SO Šmarje pri Jelšah ter se med drugim pohvalno iz- razil, da so številčni in dobro izurjeni ter je treba še samo bolj materiahio opremiti. Na koncu govora je vsem pripadni- kom čestital na visokem odlikovanju ter jim podelil Plaketo CZ KS Šentvid pri Grobelnem zveznega izvršnega sve- ta kot znak prizna,nja za dosežene re- zultate v razvoju CZ. Ž. I. ZALEG SKUPSCINA POŽARNEGA VARSTVA Na četrtkovi seji skupščine požarne- ga varstva so delegati najprej posluša- li poročilo o delu skupščine v pretek- lem letu, ki ga je podal predsednik skupščine Franc Jelen. Med drugim je poudaril, da je bil uresničen nakup modeme avtocisteme za 4500 1 vode, 500 kg kemikalij za zračno peno in 500 kg gasilskega prahu. V Grižah je drusivo Kupiio avtociscemo, za katero je Občinska skupnost požarnega var- stva prisp>evala 150.GOO dinarjev. Nova gasilska vozila so si lani priskrbeli še društva: Drešinja vas, Ložnica pri Žal- cu, Gomilsko in Prebold. V Grajski vasi Vranskem in Arji vasi pa so si kupili rabljena vozila. Vsem omenje- nim društvom je Ob^Mnslca skupnost varstva pred požari prispevala dotaci- jo od 20 do 30- tisoč dinarjev. V nadaljevanju se je tov. Jelen do- taknil še hidrantnega omrežja, uredit- ve vodnih zajetij, alarmiranja gasil- skih domov, vzgoje kadrov, gasilskih tekmovanj, itd. število p)Ožarov ni na- raslo, prav tako pa tudi ne škoda. Go- vorili so tudi o najetju kredita za gradnjo novega doma v Žalcu. Delega- ti so se z omenjenim predlogam stri- njali. LOKA POD RADUNO: DAN PLANINCEV V phMiinski koči v SAVINJSKEM GAJU — Mozirje, je bila seje propa- gandne komisdje та p>rip.raivx) DNEVA PLANINCEV 1Ô78 na Loki pod Raduho. Letošn,).'; dan planinoev bo 10. .septem- bra 1978 OÄ 10.30 Ita Loki pod Rjid^^o. Propagandna komisija je pripravila os- nutek plakata (zasnoval ga je Grega švab), izdala je že propagandno dopis- nico v počastitev 115-letnice rojstva Frana KOCBEKA. 85-letn,!ce SAVINJ- SKE PODRUŽNICE SPD, 30-letnáce PZS in 25-letnice PD LUCE. To je isto- časno tudi skronmi prispevek za ob- novo koče (10 din). Na zadnji strani ima že odtisn ene štiri ž^ge. Enako osnovo kot plakat bosta ime- M tudi značka in nalepka. Razmišljamo tudi o biltenu, ki naj bi vseboval ok- virne podake o Raduhi in Dnevu pla- nincev, ki bo letos deseti po vrsti. Natis- nili bi tudi skico poti in dopustov na kraj proslave s potrebnima podatki. Morda bo tudi posebna poštni žig, kar bi bilo zelo privlačno za naše filateli- ste. B. J. PREBOLD: STARESINE Z REKE V okvii-u 8. srečanja bratstva in enictoosti je minule tri dni gostila žal- ska občina vojaške starešine iz Reške regije. Najprej jih je v hotelu Pre- bold sprejel predsednik skupščine ob- čine Žalec Vlado Gorišek, nato so si ogledali zanimivosti v Savinjski dolini. T. T. BRUNK NAD RADEČAMI: SREČANJE BORCEV IN OBČANOV Kljub nekoliko čemernemu nedelj- skemu dopoldnevu, tu in tam je med prireditvijo v p>očastitev dneva borca na Bninku, znani partizanski vasici, ki je krepko plačala svoj krvni davek oku- patorju, zarosilo, se je na prostrani planoti zbralo veliko občanov. Na Brunk so prišli tudi Emil Roje in Ja- nee Zahrastnik, ki je bil tudi slavno- stni govornik pa predstavniki pobrate- nih občin Trstenika, Vrtovca in Mioni- ce. Srečanje so pop>estrili s kultumim programom, v katerem so sodelovali pevci iz Jagnjenice in Radeč pa reci- tatorji in drugi, mladi iz TOZD Muflon Radeče pa so pred spomiinsko ploščo padlim položili venec. O narodno osvo- bodilnem boju, o velUîem deležu ljudi z Brunka in акоИсе je govoril Janez Zahrastnik, sekretar medobčinskega sveta ZKS, ki je dejal, da je »bitka za boljše samoupravne odnose torišče na- šega preteklega in bodočega dela. »Go- voril je tudi o položaju gospodarstva v občini in ugotovil, da bo potrebno vložiti še veliko naporov, da bomo končno le lahko zadovoljni. Na koncu je opozoril na veliko vlo- go splošnega ljudskega odpora, ki je globoko vtkan v našo zavest in ki ga nenehno krepimo. Skromna vasica je Dan borca pro- slavila nadvse občuteno, kar brez dvo- ma ni le slučaj: še danes lahko obi- skovalec tik cerkve vidi ruševine, sle- dove okupatorjevega divjanja. mst PLANINA: ČEBELARSKI KROŽEK Na osnovni šoli Kozjanskega odre- da na Planini je v čebelarskem krožku, ki ga je ustanovil in vodi učitelj Dra- go Jazbinšek zelo živahno. Deset članov krožka se je že v zimskem času po eno uro tedensko teoretično seznanjalo z življenjem čebel, čebelarjenjem, zgo- dovino slovenskega čebelarstva itd. Na pomlad so pričeli s praktičnim delom v p>anjLh, ki jih imajo v poviljončku ob šoli. Materialno plat jim je oskrbelo Če- belarsko društvo iz Šentjurja, ki jim je pKDdarilo p>aviljonček, panje in če- bele, Medex iz Ljubljane jim je na njihovo prošnjo daroval štiri Až panje, 80 kompletnih satnic in točilo uprava šole, ki je bila prav tako uvidevna pa še ves čebelarski pribor in kar je bilo še potrebno. Ob koncu šolskega leta so mladi čebelarji v okviru ostalih interesnih dejaivnosti priredilo zanimivo razstavo, na kateri so prikazali tipe p>anjev, če- belarske potrebščine, proian'ode čebel, literaturo, razne grafikone in tabele o čebelah, opazovalni p>anj, pribor za varejo matic itd. Izleta čebelarjev so se poleg mentorja udeležili tudi štirje člani krožka. Nedvomno bo tak nač'n dola vzbudil več zanimanja za čebelar- sitvo na tem pi>đr'>čjiu, ki ima kljub rsiprostranjenosti le 20 rednih čdanov čebelarske dfl-utine, 30. 6. 78. E. RBCNIK MALA ANKETA MARSIKAJ SE JE SPREMENILO v torek, 3. julija, so praznovali rudarji. To je vsako leto njihov dan, ko ga poskušajo slaviti predvsem de- lovno ali pa vsaj ob pregledu uspešnih rezultatov v preteklem obdobju in sprejemanju novih. Na šii^^em celjskem območju delujeta trenutno dva rudnika in to v Laškem in Velenju. Velenjski rudnik je pravi gigant Ln se v svoji »branži« uvršča med največje v Jugosla- viji pa tudi v svetu. V zadnjih letih se je v velenjskem mdniku, kjer je trenutno zaposlenih okoli 4280 delav- cev (od tega samo 10 od.stotkov izven jame, vsi ostali p« so direktno vezani na »srce« jame med rjavo zlato), marsikaj spremenilo. Kaj? IVAN K ALIO ALG iz Velenja je že 24 let zapo sien v rudniku, zdaj pa je izmen o vod ja strojne vzdržbe: »V teh štiriin- dvajsetih letih, kar sem zaposlen v jami, se je marsikaj spremenilo in to seveda na boljše. Uva janje mehanizacije nam lajša sicer težavno fizič- no delo. Ce mi bo zdrav- je dopuščalo, zaenkrat mi še, bom do »penzije« os- tal knap. Verjemite nru, kljub vsem težavam sem resnično zadovoljen.« SLAVKO JANEŽIC, di- rektor DO Rudnik lignita Velenje: »Po letošnjem dnevu ruda.rjev bi najprej pogledali, kaj smo doseg- li v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Osnovni plan smo presegli za 101 tisoč ton in dosegli 2 mi- lijona 282 tisoč ton ah poprečno 17.020 ton na dan. To je uspeh h kate- remu bi želeli vsem so- delavcem čestitati z željo, da v drugem polletju us- pehi ne bi bili nič manj- ši.« SREČKO MEH je v ni- dniku zaposlen že trinajst let, sicer pa Je do pred nekaj dnevi bil tudi se- kretar organizacije aveze komunistov: »Mi s svojim delom rušimo šaleško do- lino in tega se zavedamo, vendar drugače ne more- mo nakopati premoga. Tam, kjer pa premoga ne kopljemo več, pa zemlji- šče rekultiviramo. Z vse- mi močmi poskušamo »ra- zidejanje« ix>praviti«. ANTON R1 BARIC, pred- sednik uredniškega odbo- ra njihovega glasila Ru- dar: »Pred in med letoš- njimi partijskimi kongre- si smo veliko delala, saj smo prav z delom želeli dati svoj prispevek k tem pomembnim sestankom članov zveze komunistov In prav v tem obdobju so tudi padali naši rekor- di od dnevnega do teden- skega in mesečnega izko- p>a. Dnevni rekord je ta- ko 21.300 ton, tedenski po- prečno na dan 18.200 in mesečni preko 400 tisoč ton.« MARJAN MEVC ¡x So- stanja je zaposlen v rud- niku sedem let in je tre- nutno skupinovodja stroj- ne vzdržbe: »Zaenkrat je vse v redu in dokler bo zdravje bom delal v jami. Te ne mislim zapustiti! Tako kot je že rekel ko- lega Ivan, res se je mar- sikaj spremenilo in to je dobro. Veste, z dobro vo- ljo se da vse narediti m marsikatera težava prebro- diti. Sicer mi pa povej- te, kje ni težaV?« I^hko bi rekli, da za velenjskega rudarja ni ovir. Ce je treba, delajo tudi »ob petkih in svetkih«, samo da bi nakopali dovolj prepotrebne rude za našo ener- Rijo, katere nam v glavnem vedno primanjkuje. Hes. marsikaj se je zlasti v zadnjih letih spremenilo in prav je tako. Izkop postaja vse bolj mehaniziran, zmanj.siije «e težavno fizično delo. Vendar tudi brez rqdarjev pa Ц samo mehanizacijo delovnih rekordov ne bi bilo in tudi draííooene rude ne. Rtidar je "le rudar in od nje«>a je veliko odvisno! Sreino! TONE VRABI. 14. stran — NOVI TEDNIK ST. 26 — 6. JULIJ PRAVNI POLOŽAJ KMETA ZA KMETA JE DELO IZKAZNICA ZEMLJA JE SPLOŠNA DRUŽBENA DOBRINA Zakaj je pomembno, komu priznati, da je kmet? O tem v zadnjili tednih namreč spet veliko razpravljajo. Ziakaj od točitev ne bi pustih ljudem, naj bi sami povedah, ali se čutijo kmete ali ne? Zakaj je treba z zakonom o kme- tijskih zemljiščih določiti na- tančna merila za ocenjeva- nje, kot zahtevajo nekateri kmetje in zadružniki? Ob vročih razpravah neka Ieri že menijo, da bi delitev ljudi na kmete in nekmete lahko izpustili iz omenjenega predloga zakona in bi le opi sali, kateri delavci smejo imeti več zemlje, kot določa maksimum za nekmete, in si- cer v nižini 1 ha, v hribih pa 3 ha. Gospodarski učinek bi bil enak in se ne bi bilo treba loviti za besedo kmet. Če vzamemo poleg zakona o kmetijskih zemljiščih še zakon o starostnem zavarova- nju kmetov, imamo že dve različni delitvi ljudi na kme- te in nekmete. Po prvem za- konu naj bi bil kmet vsakdo, ki ustrezno obdeluje kmetij sko zemljo, po drugem pa le tisti lastniki posestev, ki ni- so redno zaposleni kje dru- god. Pri sedanjih raapravah o pravnem položaju kmeta pa ni bistveno to, temveč gre za zemljo. Ali bo zaposlen lastnik smel obdržati več kot I oeiroma 3 ha zemlje ali ne? Kdor živi na kmetiji in ustrezno obdeluje svojo zem- ljo,. se mu ni treba bati, da ¿•jo moral odprodati. Vpraš- ljivo je pri takih lastnikih, ki menijo, da se zeanlje ne sptača obdelovati, četudi sta- nugejo na kmetiji, ali če fc>olj cenijo goad kot obdelovalno aemljo. Kmet mora obdelovati zem- Ijot kako naj bi sicer živel, če ima toliko drugih dohod- kom, da ne potrebuje še do hodka od zemlje, pa se men- da ne bi smel imenovati kmet. To še bolj velja za tiste, ki ne- žive na svojih kmetijah, čeprav jim zemljo obdeluje kdo drug. Pravimo, da je po- ložaj človeka v socialističm dnažbi odvisen od njegovega dieia. Kdor svoje zemlje ne obdeluje sam, ampak to de- lajo drugi, pobira od nje le rento in običajno čaka, kdaj bi jo lahko dobro razprodal za gradnjo počitniških hiš ali kaj podobnega. Zemlja je splošna družbena dobrina. Sedanjih lastnikov vzlic temu ne namerava nih- če razlastiti brez odškodnine. Družba pa zaliteva od njih, da svojo zemljo ustrezno ob- delujejo. Obseg zemlje je ostro omejen in ga ni moč širiti podobno, kot, recimo, gradijo nove tovarne. Zato je treba vso, ki ustreza, do- bro obdelovati. Kako ocenjevati, ali je kme- tijska zemlja ustrezno obde- lana? Z republiškim zakonom tega ni moč določiti, ker so razmere med posameznimi občinami in celo naselji moč- no različne. Določili pa naj bi z občinskim odlokom, in sicer na predlog kmetijske zemljiške skupnosti, ki jo se- stavljajo v glavnem kmertoval- oi, delavci ziaclrug in druÉíbe- nih po-sestev ter kmetje. JOŽE PETEK Ob cesti iz âempetra proti Zgornjim Grušovljam voznike motornih vozil m pa seveda tudi drii^e mimoidoče »opo- zarja« tale obcestni znak, še b»lj pa v bližini sadovnjaka še plug za oranje sn«ga. T, TAVČAR RIBEZ NOVA CENA DOKAJ SKROMEN PRIDELEK Ko so se pred kratkim sestali pridelovalci in pre- delovalci ter trgovci, ki se ukvarjajo s prodajo m pre delavo ribeza, da bi ugoto- vili, kakšna bo letošnja leti- na, so se med drugim dogo- vorih tudi o letošnjih cenah za dokaj skromen pridelek, ki ga je, kot je ai3no, pre- cej pobrala pozeba. Kot predvidevajo, bo v Sloveniji od predvidene letine astalo le kakšnih 28 •/• pridelka za predelovalce in trgovmo pa tuda za issvoz. Ob tem je bilo treba seveda pozor- no razmislita o novi сеш, ki bo odgovarjala tako pro- izvajalcem kot tiudi trgovi ni in predelavi m omogo- čila rentabilno proizvodnjo, na drugi strani pa vsaj mi- nimalno pokrila stax»ške pire- delovalcem in trgovcem. Na omenjenem srečanju so se dogovorili, da naj bi znašala cena za prideloval- ce po kilogramu 22 dinar- jev, za kmetijsko zadrugo, ki je dolžna pridelek od- kupiti in ki organizira ko- operacijsko proizvodnjo pa 25 dmarjev. Pripomniti je treba še, da bi bilo možno letos plasirati večje količi- ne ribeza v iztvxkz po zelo ugodni ceni, vendar se po- stavlja vprašanje, komu bi prodaL ta ribez naslednje leto in po kakšni ceni gle de na to, da ga bo ргал' gotovo več kot letos. Cena je po mnenju vseh, ki so jo določili, znosna, četudi ne najboljša. S to ceno so se sporazumeli tu- di predelovalci, četudi je za- nje odločno previsoka rz preprostega razloga, da bi imeli v svojem asortimanu vsaj minimalne količine te- ga priljubljenega soka. če bi se cena 'dvignila, bi se bili pripravljeni fxlpoveda- ti predelavi, kar prav goto- vo ne bi bilo vzjpodjbudno za proizvajalce. Prav zaradi vseh teh oko- liščin bo treba posvetiti ne- gi in vzgoji ribezovih plan- taž vso pozornost, saj je ri- bez še vedno izredno per- spektivna sadna vrsta. PLAVANJE ŽIVAHNO MED PLAVALCI V CELJSKEM PLAVALNEM KLUBU NEPTUN Obiskali smo celjski plaval- ni klub Neptun. Tu je ob top- lih dneh zelo živahno. Konč- no pa bodo še naslednjih mlatli vaterpolisti tudi v svo- jem bazsenu zsaplavali. Sekre- tar društva Rudi Travner nas je seznanil z letošnj.imii načr- ti,. željami in delom. »Trenutno imamo kar štiri skupine mladih predšolskih otrok, ki se učijo plavanja. BLí2!U 100 mladüh občanov bo čes nekaj dni zaplavalo in spoznalo vso lepoto tega športa. Takoj za prvo skupi- no. pa bodo še naslednjih sto» otrok celjskih vzgojno- vajrstvenüi zavodov privabili na naš bazen. Naučiti čim- več otrok plavanja je naš prvi večji cilj in .naloga v letošnji sezoni.« Kaj pd tekmovanja? »Pravkar so najboljši pla- valci odšli na igre »Bratstva in enotnosti«, ki so v Tuzili. Pričakujemo nekaij uspehov naših predsfcavnkoiv, kot vsa- ko leto do sedaj. V pcmede- Ijek in torek pa sk> Sabina Logar, Sanja Vukovič, Matej Bane, Gorazd Planinšek in Aleš Iršič nastopili na pla- valnem tekmovanju v Ljub- ljani. Seveda pa tekmuje.ioše v pokalnem tekmo^'anju Slo- venije«. In nastopi v Celju? »V Celju bomo prirediild od- prto prvenstvo Ce:ija ob praz- novanju občinskega praanika. Na sporedu bo 21. jailija in povabili smo'mlade piavaJoe Branika, Ptuja, Murske Sobo- te, Celulozarjia, Ruciarja, Vele- гкја, Prebolda, Slov. Konjic, Laškega in Rimskih Topiic. Se posebej pa bomo imeli prijateljski dvoboj s plavalci Velenja.« Kaj pa vaterpolo? »V republiški ligi ne bomo sodelovali s člansko ekipo, ker je nimamo. Pač pa prid- no delajo igralci v pionirski in mladinski ekipi. Ti bodo tekmovah na republiškem pr- venstvu. Vodi jiih Božiič, men- tor-pa je Edi Goršič. Pla^nal- ce trenirajo ing. Jože Tanko, Alolisander Krašovec, Janko Rode in Tonček MimOk.« J.KUZMA GLINŠEK NAMESTO VUKOJA v nogometnem društvu Kladivar in celjski selek- ciji je prišlo do spremem- be pri trenerskem kadru. Nedeljko Vukoje, ki je vodil eno leto celjsko se- lekcijo, je s svojim de- lom prenehaj. Namesto njega bo prvo sedekcdjo Kladivarja vodil Vlado Glinšek, dosedanji trener mladinske in pionirske vr- ste. Vlado Glinšek že pri- pravlja seznam kandida- tov za prvo moštvo, ki bo pričela z delom koncem meseca in od katere v Oe- liju pričakujejo boljši us- peh kot v pretekli sezo m. J. KUZMA STROKOVNJAK SVETUJE O POZEBl V VINOGRADIH Vin.^ trta si je po pozebi kar precej opomc^la, kar še posebej velja za vinograde, ki so bili pognojeni in tudi sicer dobro negovani. Prav sedaj je čas, da vinogradniki poskrbe za obiranje vuiske trte, odnosno za xistranje vanje vseh tistih poganjkov, ki ne bodo rodni, odnosno tistih, ki ne txxio prišli v poštev naslednje loto. Pn tem je treba opozoriti na posebno okoliščino: kaberm- ki, ki so se pojavili po po- zebi, izhajajo iz postranskih očes in kot nam je že ma- no, doic «vajo mnogo pozne- je ali pa sploh ne, če ni ugodnih vremenskih prilik. Poleg tega pa bi bilo na- pačno, če bi težili k ohra- nitvi čimvečjega števila ka- bernikov, pri tem pa poza- bili na rodni les in šparone, ki jih moramo vzgajati za na- slednje leto. Strokovnjaki iz izkušenj menijo, da je treba izdvojiti nove poganjke na enoletnem lesu, jih posebej enega ali dva vzgojiti in vezati po- konci, da bodo čimbolj ra- sili in šele nato pustiti ne- kaj kabemikov, ki Lxxlo v najboljšem primeru dozoreli konec Oktobra ali v začetku novembra, če ne bomo rav- nali tako, drugo leto ne bo rodnega lesa v vinogradih. V VSAK DOM NOVI TEDNIK ROKOMET V PETROVCAH Na rokometnem igrišču v p«a"ovčah sto se v prijatedj- stei tokmi srečaiU ekipi vete- raaaov in mlado moštvo Pet- roKPč. Po izenačeni tekmi so zanaeali vetea-ani s 25:24. Pri veteranih sba büa najlboljša СиЛк in iOinc, pri mladih pa Deï^k in Golaivšek. Vetera- ni so nastopili v naslednji po- stata: Goloto, ÔuJk. Grešak, Herman, Aubreht, Mikeln, Pei- ner in Kline. J. GROBELNIK STRELJANJE: PODVIC LAVRINCA V Rečici nad Laškem so tamkajšnji strelci s prostovolj- nim delom obnovin vojaško strelišče ter ga tako spreme- niš v zelo lep objekt. Ze- meljski kompleks za streli- šče. je brezplačno odstopil kmet Viktor Jeran, ki tudi rad prime puško v roke in že vrsto let dosega lepe re- zultate. Torej gre res za pri- mer, ki zasluži vso pozor- noelt. Ob priliki otvoritve stre- lišča so prizadevni Rečičanl organizirah množično strelsko tetonovanje z vojaško puško, katerega se je udeležilo 9 eldp oziroma 45 posamezni- kov. Pri posameznikih je Ml najprecizneáái Vinko Lavrinci — SD »Dušan Poženel« — Re- čica, ki je z dobrim rezulta- tom 178 krogov zasluženo zmagal. Drugi je bil Vüi Vid- mar — SD »Ernest Draksler« — Dol pri Hrastniku. Na tret- je mesto se je uvrstil Ivan Kočevar — »Kovinar« — âto- re itd. Ekipno so bili najbolj- ši člani strelske družine »Ce- lje«, ki pa so le za 5 kro- gov premagali strelce Kovi- narja iz Stor. Tretji so bili tekmovalci iz Dola, četrti Re- čičanl, peti »Pivovarna« — La- ško itd. Celjani so že drugo leto zapored prejeli prehodm pokal, ki je svojevrstna red- kost, saj je visok en meter in izrezbarjen iz lesa. Majhen kovinski pokal so prejeli v trajno last. Pokrovitelj tekmovanja »Pi- vovarna« Laško pa je zadnje- uvrščenega tekmovalca nagra- dila z gajbico piva. Rečičani so prenovili tudi malokalibersko strelišče in ob tej priliki izvedli tekmovanje z malokalibersko puško pro- ste izbire. Tekmovanja se Je udeležilo 12 tekmovalcev iz raznih krajev Slovenije. Kot posebno zanimivost moramo omeniti, da je nastopil tudi Kranjčan Prane Petemel, ki se je kot član jugoslovanske reprezentance udeležil zadn.1e olimpiade. Tudi v tej discipU- ni je presenetljivo zmagal do- ačia VINKO Lavrinc s 531 krogi pred Francem Planin- cem — Ljubljana, Francem Petemelom in ostaUmi. TONE JAGER »lOZmJE: DVESTO N0¥9H PLAVALCEV Mrzla Savinja v zgornjem toku onemogoča izvajanje plavalnega pouka v mozirski občini. Zato je neznanje pla- vanja v tej občini izredno ve- liko, še predvsem med učen- ci in učenkami osnovnih šol. Šolniki in ustrezni dejavniki v občini pa so letos skleni- li, da bodo z organiziranimi akcijami v prihodnje nadalje- vali z uvedbo plavalnih šol v naravi ob samem morju. Na pobudo celjskega centra za mladinski turizem so letos v dveh izmenah, n» katerih je bilo skupno nad 200 otrok, popeljali na plavalni pouk v Makarsko učence iz Mozirja, &nihela nad Mozirjem, Na- zari j, Rečice ob Savinji, Ljub- nega in Luč s podružničnimi šolami. Uspeh je bil prese- netljiv. 2e prvi stik z mor- jem je bil za večino otrok enkratno doživetje. Ustaljeno toplo vreme in topla morska TOda pa sta ob prizadevnem pedagoškem delu olavalnih učiteljev in drugih sodelav- cev iz vrst učiteljskega kad- ra nudila ugodne pc^je za delo. Tako so ob zagnanosti otrok in njihovih v^ojiteljev dosegli presenetljiv 100 od- stotni uspèh. Vsi otroci so namreč splavah! Postali so bogatejši za _ eno osnovnih spretnosti, ki spada v sodob- nem času med kulturne nar vade in potrebe današnjega človeka. Otroci, njihovi starši, šoiniki in predstavniki drugih drganizacij, so bili ob teh ob- likah dela nadvse navdušeni. K. JUO Osnovna šola Šentjur pri Celju ponovno razpisuje dela in naloge: 1. učitelja za fi-ma ali tehnični pouk — PRU ali P 2. učitelja za podružnično šolo Kalob- je — U ali končana PA (lahko tudi absolvent) Nastop dela 1. septembra WS. Prijave z dokazili o izipoinjevanju pyogojev poáljáte ravnateljstvu šole. Razpis velja do zasedbe dekxrnih mest. Za učitelja pod 2. točko je aagotovljeno stanovanje in dodatek za težje delovno mesto. gj 26 — 6. JULIJ NOVI TEDNIK stran 15 ZAVOD ZA NAČRTOVANJE ŽALEC V TRILETNEM OBSTOJU UPRAVIČILI ZAUPANJE, KLJUB TEŽAVAM, KI SO BILE Mirno lahiio zapišemo, da je žalski Zavod za načrtovanje že prebredel za- četne težave in se uveljavil pri mnogih pomembnih nalogah. Seveda bi bilo še več uspehov, če se zavod ne bi uk- varjal z nekaterimi težavami, ki so pe- stile ta mlad prizadevni delovni kolek- tiv. Mislimo na neurejeno financiranje in pomanjkanje strokovnih kadrov, će bi bil Zavod dovolj kvalitetno usp>osob- Ijen bi lahko tudi pravočasno realizira- li precej nalog v z\'ezi s pri-pravo ur- banistične dokumentacije. Lansko leto je bilo še posebej po- membno, saj je prišlo do razširitve po- slovanja. Gre 2Ki področje ekonomskih raziskav in svetovanj, urbanizem, ko- munalno in stanovanjsko gospodarstvo ter družbene dejavnosti. Zavod sedaj sestavljajo enota aa načrtovanje, enota xa pridobivanje, pripravo, komunalno opremljanje in oddajanje Stavbnih zem- ljišč, inženir-ng, enota za ekonomske raziskave in planiranje ter skupne slu- žbe. Kljub temu, da je imela doslej ver- jetno najtežje delo enota za načrtova- nje, pa so se sodelavci še posebej iaskazali pri izdelavi urbanističnega pla- na občine 2alec. Skupaj z Birojem 71 17 Domžal so skrbeli za sprejemanje in usklaje\^anjö urbanističnega progra- ma, kreirali so bodoče urbanistične re- šitve ter posredovali obstoječe urbani- stične podatke. Poleg izdelave vse lo- kacijske dokumentacije za celotno ob- močje občine, so delavci enote za na- črtovanje lani izdelali šestnajst zazi- dalnih načrtov ter sprememb zazidal- nih načrtov. Ob tem ne gre pozabiti izdelave načrta urejanja starega dela mesta. Žalec ter priprave za izdelavo urbanističnih načrtov za Petrovce in Vransko. Enota za pridobivanje, pripravo, ko- munalno opremljanje in oddajanje stavbnih zemljišč bo z večjo poveza- nostjo s samoupravnimi intereianimi skupnostmi posebnega družbenega po- mena lahko pravočasno opremljala stavbna zemljišča. To je tudi predpo- goj za ui-esničitev programa i^radnje stanovanjskih objektov. Ima pa precej zaslug za izboljšanje komunalnih raz- mer v občini. Pri šestindvajsetih ko- munalnih ureditvah so ^sodelovali lani. Gre Zia pomembne nove objekte in so- seske, komunalno so uredili sedem na- prav in objektov in še bi labko našte- vali. Vsekakor pa bo treba tudi naprej spoštovati osnovne elemente urejanja določenih stanovanjskih sosesk. Enota za inženiring se uspešno vključuje v investicijsko dejavnost or- ganizacij združenega dela, verjetno pa bo treba njeno dejavnost usmeriti tudi izven občinskih meja, na Zavodu pa tr- dijo, da bo enota za ekonomske razi- skave in planiranje zaživela prav v le- tošnjem letu. OdA^eč bi bilo ob koncu še enkrat poudarjati vlogo žalskega Zavoda za načrtovanje. Vseeno р>а ne moremo mi- mo ugotovitve, da je precej prispeval k razvoju občine, tako na področju ur- banizacije, komunalnega urejanja, gra- dnije objektov splošnega družbenega pomena in stanovanjske izgradnje. 16. stran — NOVI TEDNIK ST. 26 — 6. JULIJ PIŠE DR. MILAN BEKĆIČ INFEKCIJE ŽENSKIH GENITALIJ Z& žemske bolezni so značilni txije bolezenski sl№>toni, in sioer: izcedek, krvavitev in oolečine. Pri nekaterih ženskih boleznih so prisotna vsa tri znamenja, pri drugih samo dve ali eno, izcedek, krvavitev, bolečina pa so le varnostne naprave, ki opozarja;jo ženo, da nekaj ni prav. Pri infekcijah ženskćh genitalij sta največkrat prizadeta nožnica in vrat maternice. Infekcijo pospešujejo po- rodne poškodbe, pogostni splavi, po- manjikljdva higiena. Razen baikterij je aa infekcijo potrebna tudi posebna op- rijemljiivo&t organizma. Kadar je od- pornost organizma zmanjšana ali pa so genetalije mehanično ali kemično okvarjene, vderejo bakterye lahko v posamezne organe. Tudi ob noamaJ- nem porodu in menstioiaciji je mož- nost infekcije spričo manjše odporno- sti organizma večja, saj so tedaj geni- talnd organi bolj dostopni raznim bak- terijam. Le-te povzročajo na posamez- nih organih vnetja, in sicer povzroči- telji vnetja vnanjih genetaMj dospejo iz črevesja, sečnice in pri spolnem ob- čevainju, lahko povzročijo vnetje ne-, pravÁlna higiena pri menstruaciji, ne- primerni kemijski pripomočki za oseb- no higi.eno, pri čemer ima bolnica ob- čutek napetosti in pekoče bolečine. Vnetje nožnice nastane večinoma za- radi porušene normalne vaginalne fio- re, le-ta varuje nožnico pred invazijo patogenih bakterij. Bolnice toži'jo o neprijetnih bolečinah v nožnici, o bo- leòinah pri občevan„u in močnem iz- cedku, belem ali gnojnem. Ta jih ze- lo ovira pri delu in neugodno vpliva na njihovo psiho. Pred zdravljenjem ugotovimo čistočo nožnice in šele ta- krat odredimo splošno ter lokalno z^iravljenje. Najpogostejše ginekološko obolenje je vnetje materičnega vratu, ki je ved- no posledica infekcije. 21eze materič- nega vratu izločajo altkaličen sluzast sekreta, ki se vse nevtralizira v kislem okolju nožnice in preprečuje vdor pa- togenih bakterij v genótailije. Dolgo traja;oče vnetje v materičnem vratu povzroča vedno spremembe v obliki rdečine — ranice na nožiiem de- lu maternice. Vsaka še tako majhna sprememba je lahko benigne narave ali pa začetni rak. Da to določimo ima- mo več preiskav, pregledi brisa po PAPANICOLAU, kažejo suspektne re- citate kadar gre za rakaste bolezni. Neredke žene trpijo takrat zaradi bo- lečine v križu in zaradii občutka težine v medenici, prav tako zasledimo tudi krvavitve, bolečine ob menstruaciji, kontaktne krva\'itve itd. Maternica se vname kadar pridejo bakterije iz nožnice ali od zunaj v ma- ternično votlino, vnetja povzročajo bu- le na maternici, polipi, največkrat je infekcija po porodu in splavoi. žena Outi bolečine v spodnjem delu trebu- lia in v križu, ima povečano temperatu- ro. izcedek in nepravilne kivavi;tve._ Tak- šne bolnice redno hospitaliziiramo in dajemo tiste antibiotike na katere ni- so bakterije rezistentne, če ni mogoče, ne čakamo z antibiotiki temveč jih da- jemo takoj. Z ginekološkim pregledom in pomožnimi preiskavami hitro ugoto- vimo, da gre le za posledice vTietja ¿enskih genitalij in žene so upravičeno v skrbeh za svoje zdravje. ALPINISTIČNI KOTIČEK HUASCARAN-NEVARNI VRH NEKAJ PODROBNOSTI O VZPONU CELJSKE NAVEZE že prejšnji teden smo ob- javili v Novem tedniku vest, da je celjska naveza preple- zala Ameriško smer v Hua- scaranu (6654), danes pa o tem FKXivigu še nekaj podro- bnosti. Knez Franček, ki se zdravi v celjski bolnišnici za zmrz- linami na nogi, je o tem vîsponu povedal naslednje: katerikoli pristop na Huasca- ran bi opravila naveza, vsak bi zahteval izredne napore in skrajno mero tveganja. Vzpon je bil izveden v klasičnem alpskem slogu brez vmesne aklimatizacije in postavlja- nja taborišč, tudi brez promo- či ostalih članov odprave. Za celotni vzpon, ki je trajal 5 dni, so Knez, Lesjak in Culk nosili s seboj vso opre- mo sami in bih prav zaradi tega po petdnevnem plezanju ob prihodu v bazno tabori- šče povsem izčrpani. Za raz- liko od drugih odprav, ki so jih srečali v Cordillera Blan- ci, so si vzeli izredno malo časa za aklimatizacijo, kar se je zadnja dva dneva ple- zanja izredno poznalo. V istih dneh je namreč švicarska od- prava, ki je plezala Italijan ski greben na Huascaran, {XJ- rabila 14 dni za aklimatiza- cijo in prenos materiala, če- prav je greben tehnično pre cej lažji od Ameriške sme- ri. Pod sosednjim Huando- yem so taborili Francozi na čelu z Dezmezonom, enim najboljših plezalcev zadnje dobe, in porabili več kot te- den dni samo za postavitev prvega taborišča pod grebe nom »S«, ki je bil tudi v na- črtu naših plezalcev. Smer p>o tem grebenu še ni pre- plezana, vendar imajo sedaj Francozi prednost m so mo- rali naši poiskati za svoj nas- lednji vzpon drugi cilj. Ameriška smer v Huasca- ranu je (kot vse smeri v tej gori) izredno izpostavljena plazovom, padajočemu ledu in velikim temperaturnim spremembam. Naveza naših fantov je zaradi tega strme ledene odstavke med prvim in drugim bivakom plezala ponoči, ko je sneg pomrz- njen Ш se objektivne nevar- nosti zmanjšajo. Preko dne- va namreč v tem predehi južnoameriških Andov sonce pripeka navpično, sneg po stane moker in luknjičav, led se lomi in drsijo mesto- ma cele plasti ledene brozge. Od višine 6.OCX) m naprej se Ameriška smer združi z Itali- jansko in dosega v kopnem delu s kratkimi ledenimi pa- sovi težavnostno oceno V. V steni so našli precej klinov in bongov (aluminijastih za- gozd) ter fiksnih vrvi prvo- pristopnikov. Knez Franček, ki je sicer eden najmočnejših mož v slovenskem alpinizmu, je staknil svoje zmrzline na des- ni nogi ob sestopu na le- deniku, ko se je ob podoni mokrega snega »okopal« v ledeniškem potoku. Sicer pa tudi ostala dva nista doseg- la baze povsem zdrava. Pet- dnevno plezanje je pustilo na vseh vidne sledove, kar je poznavalcem takšnega vzpona povsem razumljivo. CIC V ledeni strmini pod vročini opoldan.skim soncem \A\ IN ZDRAVJE BOLEZEN NAŠEGA ČASA Najbolj neugoden občutek za zdravnika nastopi takrat, ko ne more z medicinskimi preiskavami dokazati vseh te- žav, katere navaja bolnik. V takem primeru po navadi na- piše, da je bolnik nevro^^^ik. Pri pregledu ambulantne knjige iz leta 1938 je razvid- no, da je takrat iskalo zdrav niško pomoč pri zdravniku v Šentjurju do 20 ljudi na dan. Diagnoze iz tistega časa so bile medicinsko vedno otipljive, bodisi, da je šlo za poškodbe, pljučnico, srčna obolenja, sploh za resnejše bolezni. Na dana-šnji dan pa išče v Zdravstvenem domu v Šent- jurju zdravstveno pomoč v povprečju 300 ljudi. Od teh 300 občaanov pa boluje nekje 60 njih za nevrozo, tako da to bolezen uvršć'amo med ma- sovne bolezni in je jx) šte- vilu na prvem mestu v sploš- nih ordinacijah. Vzroki za nastanek nevroze so v glavnem v slabi, ne- ugodni, človek bi dejal v hlad- ni družinski atmosferi. Pri tem ne mislim toliko na ob- časne razprtije, ampak na ne- zrela zakonca, ki se ne uje- mata, ki imata slabe razva- de, to je pijančevanje m po- dobno, ki se prepirata v pri- sotnosti otroka^ ga s tem av- tomatično postavljata /a raz- sodnika in se borita za nje- govo naklonjenost, pri tem pa ga odvračata od pravilne prilagoditve na okolico, skrat- ka, vzgajata ga na.pačno. Otrok postane nesamostojen, razvajen in tu so že zametki bolezni, ki bo v obliki nevro- ze izbila na dan že v zgod- nji mladosti ali pa ka.sneje. Nevrotski bolnik predstav- lja hudo težavo zase, za svo- jo okolico in za idi-a^Tiika. Zase zato, ker ima resnične težave, ki se lahko kažejo bo- disi v duševni napetosti, v strahu, v nespečnosti ali pa v obliki telesnih težav, to je: zbadanja pri srcu, bolečin v prsih, prebavnih težav in po- dobnega. Skratka ni ga or- gana ali dela telesa, kjer ne bi bilo bolečin ali drugin te- žav. Za sredino, v kateri živi. predstavlja nevrotik t'jžave v tem, da je drugačen od osta- lih. Sam to občuti in mora zaradi tega to svojo drugač- nost tudi opravičev.i,ti m do- kazovati. Ta njegova zahteva, da se njegove težave medi- cinsko dokažejo, pa predstav- lja hudo breme za zdravnika. Statistično je dokazano, da išče nevrotik štirikrat pogo- steje zdravniško pomoč že v splošni ordinaciji. Ker po na- vadi ni zadovoljen z diagno- zo splošnega zdravnika m zato zahteva dodatno Speci- alistično obdelavo, kateri pa tudi ne verjame. Zate se vrti v začaranem krogu dokazova- nja svojih težav. Zdravljenje nevroze je problem zase. Najpogosteje zdravnik predpisuje pred- vsem zaradi pomanjkanja časa pomirjevala, v začetku je uspeh zdravljenja do- ber, kasneje pa pride do zasvojenosti nevrotika do teh z;dravil, poleg tega pa ta zdra- vila škodljivo vplivajo pred- vsem na jetra. Mnogo boljši način zdravljenja je psiho- terapija, ki pa je dolgotraj- na in zaradi pomanjkanja psihoterapevtov težko do- stopna. Zato ostane kot edi- no pravo zdravljenje prepre- čevanje nevroze. To doseže- mo z ustvarjanjem toplega družinskega ozračja^ kjer sta oba zakonska partnerja zre- li osebnosti, ki prenašata svoje življenjske '-zkušnje v obliki pravilne vzgoje na otro- ke. Vsi skupaj pa morajo ži- veti čim bolj umirjeno, ne hlastati za vsemi materialni- mi dobrinami in predvsem iskati stik z naravo, iz kate- re izhajamo. Dr. IVi\N MOSER PRIPOROČA Smo sredi poletja in marsikdaj rabimo tisto, kar nam bi olajšalo poletno vročino. Ob koncu tedna se podamo na vikend pa nimamo ustrezne mizice in stolov, kjer bi lahko posedli in kaj pojedli. To lahko ku- pite v »T«! Na soncu ne boste sedeli v »vročih« oblačilih! Tudi za ženske imajo v »T« bogato izbiro lahkih poletnih bluzic! Kaj pa otroci? Tudi za najmanjše je v »T« velika in pestra izbira! ST. 26 — 6. JULIJ NOVI TEDNIK -- stran 17 ŠE ŠTIRINAJST DNI DO SKOKOVEGA MEMORIALA OBETA SE MOČNA ZASEDBA DOMAČIH IN TUJIH ATLETOV fte štirinajst dni nas loči od tradicionalnega »Sko- koves:a memoriala«, fcl gz vsako leto ob celjskem občin- skem prazniku pripravi AD Kladivar. Organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik društva Bemi Strmčnik, že dalj časa pripravlja vse, da bi tudi letošnja prire- ditev bila elitna, kot so bile vse dosedanje. Seveda so tudi letos največje težave z zagotovilom najboljših atletov X zvenečimi imeni. Problemi so v tem, da je »Skokov memorial« v času, ko so tudi drugje številna atletska tekmovanja ter državna prvenstva, katerim dajo tekmovalci prednost. Kljub temu smo pri organi- zatorjih izvedeli, da bo tudi letošnja prireditev kvalitet- na, vsaj v nekaterih disciplinah. Težko je napovedati, kdo vse bo nastopil na celjskem tartanu. Težko zato, ker smo že velikokrat kakšno ime napovedali, potem pa tistega tekmovalca (ne po krivdi organizatorja!) ni bilo. ie zdaj lahko zapišemo, da se bo 20. julija popol- dne splačalo napotiti na stadion »Borisa Kidriča«, kjer bo v dveh urah možno videti marsikaj lepega. Bo pa to tekmovanje tudi lepa priložnost za domače atlete, da bodo v močni konkurenci zlasti tujih atletov do- segli dobre rezultate. To še posebej velja za mladega Roka Kopitarja, ki je v izvrstni formi in je samo л-рга- šanje časa, kdaj bo zrušil najstarejši državni rekord v teku na 400 m ovire. Poleg zanimivih imen bodo brez dvoma posebno atrakcijo predstavljali goste z daljne Kitajske, ki bodo tokrat prvič na gostovanju v Jugoslaviji. Skupina dvaj- setih atletov bo najprej nastopila v Beogradu, nato pa še dva dni kasneje v Celju. TONE VR^RL Velenjski Rudar je uspešno končal svoj prvi nastop v II. zvezni ligi. V prvem delu so fantje imeli nekoliko težav, ob koncu prvenstva pa so se le »našli« in zaigrali tako, kot znajo. Zanimivo je, da so bili zlasti v finišu med najboljšimi ekipami v drugi zvezni ligi, zato je njihov obstanek med najboljšmi povsem upravičen. Osvojili so enajsto mesto in dosegli 50®/» uspeh. Po krajšem zasluženem odmoru bodo začeli s pripravami na novo še zahtevnejšo sezono ko bo konkurenca še močnejša kot letos. Na sliki stojijo od leve proti desni Kikič, Vugdalič, Hudarin, Jovičevič, Raukovič in Džurić, v sprednji vrsti pa .so Ste- fanovič, Mujič, Kustodič, Gašič in Vlajič. Posnetek je najnovejši, saj je bil napravljen po zadnji tekmi na stadionu ob Velenjskem jezeru proti Jedinstvu iz Brčkega. Foto: LOJZE OJSTEllšEK TRIM TEAM PRVAK v medobčinski rokometni ligi, v kateri tekmuje 10 ekip, je Trim team, v kate- rem nastopajo predvsem sta- rejši igralci, ki so nekoč igrali za 2RK Celje, dokazal, da bi lahko igral tudi v kvalitetnejšem tekmovanju. Čeprav večkrat niso nastopi- li s popolno ekipo somladanski del tekmovanja. Rezultati zadnjega 11. kola: Zlatorog — Garant 109:81, Prebold — Ko- vinar 0:20, Šempeter — Gradiš 74:73, Elektra — Rimske to- plice 20:0 in Glin — Celie R fi9-71. T. TAVC/\R ŠAH: V Ohridu je bilo letošnje i državno šahovsko prvenstvo republiških ekip železničar- jev. Slovenska ekipa je zma- gala, v njej pa sta nastopi- la tudi Celjana Franc in Ja nez Pešec. V redalicijo smo dobili počitniške pozdrave vseh nastopajočih za sloven- sko ekipo, kjer pišejo »vsem poslušalcem Radia Celje, bral- cem Novega tednika, posebej pa tebi pošiljamo po skupni šahovski zmagi na Ohridu lep prisrčen pozdrav!« Hvala za pozdrave, mi pa vrUm šahistom čestitamo k njihovemu in tudi našemu us- pehu! T. VRABL MALI NOGOMET: ZAKLJUČENA PETA TEKMOVALNA SEZONA V MALEM NOGOMETU AŠKERČEVA ŽE TRETJIČ ZMAGALA Zaključena peta tekmoval- na sezona v malem nogome- tu — Teikmovalo je preko 330 nogometašev treh mest — »Aškerčeva« že tretjič zma- gala! Kar dvaindvajset ponedelj kov v letu spremljamo zani- mivo športno tekmovanje v Celju, štorah in Šentjurju. Gre za posebno, laliko bi rekli tudi rekretivno, šport- no tekmovanje v malem no- gometu. Na njem tekmuje v prvi ligi 12 in v drugi 10 mo- štev s po petnajst igralci. Letošnje prvenstvo se je kon- čalo z uspehom moštva »Aš- kerčeva ulica«, ki je v petem rednem tekmovanju, pričelo se je v sezoni 1973—1974, že tretjič osvojilo naslov prva- ka. Kdo pa so ti »mladi« fant- je..., ki tekmujejo pod raz- nimi imeni, kot so Azuri, Skavti, Grofija, Pigal, Celia in podobno. Naš namen je, da sedaj ob peti letnici ob- stoja zelo dobro organizira- ne lige, predstavimo vsa mo štva prve lige in dve najbolj- ši moštvi druge lige, ki bo- sta v prihodnjem prvenstvu, ki se bo pričelo septembra, ponovno med najboljšimi. Pri tem pa nam je s podatki pomagal eden izmed vodij tekmovanja Janko Cvetko iz Celja. Letos so zmdgali igralci Aš- kerčeve ulice. Dejansko je to ekipa, ki jo sestavljajo nekdanji igralci 2NK Celja, to so člani železniške sindi- kalne ekipe. Zato vam zma- govalno ekipo predstavljamo v celoti: Edi Koštomaj, Jan- ko Ferme, Ernest Letner, Bo- ris Kompan, Boris šeško, Boris Tamše, Janko Cvetko, Drago Kolenc, Stanko Kolenc in Milan Hohnec. Krajevna skupnost Gaberje ima kar dve ekipi. »Gaberje 1939« so člani in bivši prebi- valci spodnjega Gaberja, tam okrog doma Partizan Gaber je. V ekipi igrajo Hanza m Peter Hribemik, Vogelsang, Nikolič, Ratej, Audič, Stan- cer in Cafuta. Njihova mlaj- ša ekipa »Gaberje 50« pa je iz predela stare Dečkove ce- ste. NosUci te ekipe pa so Kopitar, Cretnik, Filipovič (igra tudi hokej na ledu in je eden od najbolj »živahnih« igralcev lige), Breznik, Mija- tovič, Muršdč, Ko6 in Krk. Svojo »prip>adnost« imajo vsekakor igralci Grofije. To so igralci bivšega SK Savi- nja in stanujejo ob Muzej- skem trgu. Naziv pa so vzeb iz udomačenega imena tega predela — Grofija. Tu igra- jo Tine in Stanko Jošt, Mo toh. Bratec, Lamut, Lednik, Štor in Reberšak. Ta ekipa je v lanskem letu tudi sode- lovala v Franciji na velikem turnirju v malem nogometu in osvojila v Meleu prvo me- sto. Taborniki so se zbraU v ekipi Skavti. Vodi jih Peter Mlinar. Igrajo pa še Flis, Oonradi, brata Mlinar, 2u- perl in Slavko in Zoran Knez. Prebivalci novega dela ob Ljubljanski cesti poznajo pri- ljubljeno ime Pigal. Ta na- ziv velja za prikupno ureje- na prostor ob samopostrežni trgovini. In isto ime so vze- li igralci te krajevne skup>- nosti, v kateri igrajo Viki Hribemik, čemič, Slavko Kajtner, brata Andjelovič, Vahtarič, Horvat in Željev. štorani so kot Zelezar no- silci malega nogometa v što- rah. Mirko, Darko in Dani Sivka so nosilci igre. Tu pa so še Juračič, Belej, 2ivko- vič, Boboš in vodja Grajžl. Bivši nogometaši Kladivarja Janko Kuder in Bosina so ustanovili moštvo Celeie. Ig- rajo pa Se Vlado šari, Sirca, Milanez in Siter. Eteveto me- sto je letos osvojila ekipa »Privatniki«, ki združuje de- lavce pri privatnikih in igral- ce iz finomehanične delavni- ce v Celju. Edi, Darko in Marjan Dobrajc žvižej, Kon- do. Cater in Zagore pa igra- jo v tej simpatični ekipi. Podgorje, Zaselek nad Selca- mi pa ima svojo skupino mladih igralcev, ki imajo v svoji vrsti tretjega najbolj- šega strelca prvenstva, to ^e Drago LOJEN. V drugi skupini pa so le- tos zmagali igralci Galeba z I>oIgega polja in nove Dečko- ve ceste, tam okrog štadiona AD Kladivarja. Mošti'o Azu- ri pa so igralci Kladivarja, ki so po »portoroških« skle- pih morali nehati igrati v prvenstvu in so sedaj nosil- ci v rekretivni ligi. Tu igra- jo Peteldnek, Dobrišek in drugi. Predstavili smo vam torej polovico moštev, ki tekmu- jejo v eni od najbolj mno- žičnih rekreacijskih tekmo- vanj pri nas. Pet let že red- no vsaki ponedeljek na Skal ni kleti, v štorah ali Šent- jurju gledamo »mlade« igra.i- ce, ki so nekdaj ogrevali šte- vilne jjubitelje nogometa v Celju v velikem, pravem no- gometu. Sedaj pa imajo šs več gledalcev, kot njihovi nasledniki na Glaziji! Pred- stavili pa vam bomo še vse dosedanje prvake: V sezoni 1973/74, 1976/77 in 1977/78 je zmagala »Ašker- čeva ulica«, 1974/75 »Gaber- je 39« in 1975/76 »Ga-berje 50«. Za novo sezono pa se pri- pravlja na podvig ekipa Gro- fije, ki je do sedaj vedno bi- la tik pod vrhom, toda ni- koli ni uspela v finišu. In še najboljši strelci v letošnji sezoni: Drago Kolenc (Ašker- čeva) 46, Iztok Kos (Gaber- je 50) 38, Drago Lojen (Pod- gorje) 28, Marjan Muršič (Gaberje 50) 27 in Ivan Vr- hovšek (Privatniki) 25 za- detkov. Vso prvenstvo pa so odlič- no sodili Rudi Kvartič, Ki- tak in Ramšak. J. KUZMA ZMAGO SAGADiN TRENER KADETOV SFRJ Vodja celjske košarkaške ekipe, Zmago Sagadln je te dni dobil za svoje dosledno delo še eno priznanje. Trenerska organizacija Košarkaške zve- ze Jugoslavije ga je imenovala za trenerja letošnje kadetske reprezentance, ki bo nastopila na bal- kanskem mladinskem prvenstvu. Zmago Sagadin je že odpotoval v Beograd, kjer bo imel prve treninge s svojimi novimi va- rovanci. Pozneje bo še turneja po Madžarski in Romuniji tciT ob koncu nastop na balkanskem prvenst\ii. Imenovanje Zmaga Sagadina za tre- nerja naše mlade kadetske reprezentance je pri- znanje za celjsko košarko, šport in njega samega! J. KUZMA POLZELA Pred dnevi so imeli redni občni zbor člani društva Par- tizan na Polzeli. Iz poročila dosedanjega predsednika Mi- ša Marovta (na sliki) in vo- dji sekcij za splošno vadbo, rokomet, košarko, nc^omet ter šah je bilo razvidno, da je bilo delo športnega dru- štva zelo delavno. V razpra- vi je bilo precej govora o pomanjkanju strokovnih ka- drov in financiranju. V pro- gram za letošnje teto so si zadali povečanje množičnosti ter kvalitete in da bi čim- prej začeli z gradnjo športno rekreacijskega centra. Za no- vega predsednika so irrvolili Karla Korberja. T. TAVCAB Mišo Marovt, ki je uspešno vodil društvo TVD Partizaa na Polzeli kar osem let. 18. stran — NOVI TEDNIK ST. 26 — 6. JULIJ UREJA: JANEZ VEDENIK ZLET ZELEZNiCARSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV Pred dnevi je bil v Lipxwa- 61 pri šidu na obronkih Pru- ske gore osemnajsti zîet pla- ninsko smuöarskih društev ju- goslovanskih železnic. Udele- žili so se ga predstavniki vseh šestnajstih železničarskih pla- ninslcih društev iz Jugoslavia je, med njimi tudi Celjani. Mod drugun so pripravili tek- movanja v orientaciji, strelja- nju, postavljanju šotorov in vlečenju vrvi. Celjsko društvo je tekmo-valo v vseh panogah in to v ženski in moški kate- goriji. V skupni razvrstitvi je tretjič zapored osvojilo prvo mesto. Prvega julija se je pre- selil sedež koordinacij skega odbora železničarakih planin- skih društev Jugoslavije za na- slednji dve leti v Celje, pri- hodnji zlet pa bo niaisflecinjje leto v Skopju. FRANC FBLDIN Na sliki vidhno planinski dom PD Zabukovica na Homu. Dom je odprt vsako soboto In nedeljo ter ob praznikih in privablja vedno večje število navdušenih planincev in izlet- nikov. Več stvari je, zaradi katerih ga ljudje radi obisku- jejo: čudovit razgled na Savinjsko dolino in Celje, prijaznost simpatičnega oskrbnika Živka in njegove žene, domača hrana, v tem času pa bodo prišli na račun tudi gobarji in tisti, ki bi radi nabirali borovnice. Na Honi lahko pridemo iz Griž in Matk, možen je dostop % avtomobili, vendar lega ne priporočamo, saj pot do vrha (808 metrov) ni naporna. Sicer pa je tu tudi ena izmed postojank Savinjske planin- ske poti. ZEMLJEVID TRIGLAVA Ob 200 letnici prvega vzpo- na na Trigiajv bo v kratkem izšel zemljevid našega očaka v meräu 1:20.000. Izdala ga bo PZS. PO SAVINJSKI POTI Odibor za Savinjtsko pot bo letos izdal novi Vodnik po tej naši lepi poti. Tako se bo oddolžil vsem tistim, ki radi zahajajo v ta predel sveta. ZBOR PLANINCEV Jugoslovanski planinci so se zbrali na sivoyem 13. zletu, ki se je pričel v torek na Pro- kletijah. Slovenski ljubitelji gora so se na pot odpravih 1. julija iz Loubljâne, vrnili pa se bodo danes ob 15. uri. Za to bo treba odšteti 200 dinar- jev. ZALCANIPO YU TRANSVERZALI Prihodnja mesec bo skupi- na članov PD iz Žalca odšla na pot po Jugoslovanski pla- ninski transverzah. Med drugim bodo planinci obiska- li tudi nekatere planinske vr- hove v Makedoniji ter se, če bo dopuščal čas, povzpeli na Olimp T Grčiji. NAIPREJ PROGRAMI Izhodišča vsakega smo- trno zastavljenega dela, ki naj bi postop>oma pripe- ljalo do uspeha, se pravi do učinkovitejšega sodelo- vanja med potrošniki in trgovino skupaj s proiz- vodnjo, je dobro pozna- vanje situacije. Sele ko poznamo potrebe in inte- rese delo-mih ljudi in ob- čanov, si lahko zastavi- mo plan dela, ki izpostav- lja prednotne naloge, do- loči nosilce p>osameznih nalog, predvidi potrebna sredstva in vire teh sred- stev ter vse tiste dejavni- ke s katerimi je potreb- no plan uskladiti. Vse to bi morali v krajevnih sku- pnostih uskladiti ob spre- jemu srednjeročnega pla- na razvoja, najbolj aktu- alne naloge pa bi izposta- vili ob letnih planih raz- voja. Tako bi morali potroš- niki skupaj z občinsko skupščino pregledati pot- rebe prebivalcev v KS po določenih proizvodih, vi- deti v kolikšni meri ob- stoječa mreža trgovskih in servisnih objektov za- dovoljuje potrebe in ra- ziskati koliko potreb os- tane nepokritih. Zato mo- rajo ugotavljati kako da- leč morajo potrošniki po rezervne dele za pokvar- jene stroje, kako daleč morajo iti krajani, da bi obiskali kemično čistilni- co, čevljarja ali krojača, ali so prometne zveze s centrom mesta dovolj po- goste, za občane ugic^e, аИ ni morda avtobusno p>o3tajališče večini obča- nov preveč oddaljeno, ah .so krajani pri čakanju na avtobus prepuščeni na mi- lost in nemilost vremenu in voznemu redu posame- znih šoferjev, ali ima sre- dišče krajevne skupnosti javno telefonsko govoril- nico od koder bi lahko poklicali zdravniško po- moč, ali dosedanje število krajevnih uradov zadošča za potrebe občanov, ah so tudi drugi interese in potrebe občanov v večji meri zadovoljene ... Naj navedemo primer smotrno zastavljenega de- la v krajevni skupnosti Karel Destovnik Kajuh ah pa v Vojniku. Tako so tu najprej sprejeli poslovnik dela, nato pa skupaj s potrošniki določili priori tetne naloge, zastavili sre- dnjeoKxcni načrt, z letnimi načrti pa te naloge kon- kretno rešujejo. Takšne in podobne programe imajo tudi preostaH sveti potro- šnikov, našh pa bi tudi kakšno KS, ki tega še ni naredila. Zato bi morali v prihodnjem obdobju pri uresničevanju ostalih na- log in ciljev upoštevati na- slednjih pet delovnih po- dročij: — še naprej bi morali stremeti za tem, da bi bil vsak potrošnik sezna- njem s temeljnimi predpi- si in zakoni kot sta za- kon o blagovnem prome- tu in Zakon o standardi- zaciji — 23. in 78. člen ZZD ter 20. člen Zakona o Dlagovnem prometu da- jeta Svetom potrošnikov pravice in dolžnosti, da sklepajo samoupravne sporazume z OZD. Pred- met takšnega si>orazume- vanja naj bi bilo v glav- nem vse tisto, kar je še nerešeno predvsem v zve- zi s kakovosmo preskrbo o razvoju trgovske mre- že, lokacijah prodajaln — Občinska konferenca Svetov potrošnikov bi mo- rala organizirati stalen si- stem informiranja, izobra- ževanja in vzgoje potroš- nikov. V ta sistem bi mo- rali biti vključeni: vsa sredstva javnega obvešča- nja, posamezne šolske us- tanove, inšpekcijske služ be, republiški zavod za ce- ne, področna gospodarska zbornica in še drugi, ki bi lahko po svoji moči in usmerjenosti prispevali k večji razgledanosti p>otro- šnika glede kakovosti po- sameznih proizvodov, hkra- ti s tem pa k racional- nejšemu nakupu — Sveti potrošnikov bi morali organizimao pri- stopiti k zbiranju pri- pomb na račim raznih po- manjkljivosti in nepravil- nosti. — Skupaj z inšpekcij- skimi organi bi morali ocs- niti ukrepe, ki so jih po- samezne inšpekcije nare- dile in oceniti skupaj z njimi stanje, kakršno je bilo ugotovljeno po kon- trolnih pregledih. 25 čez obraz se ji je pokadila nevolja. Nekoliko časa je molčala, potem pa je dejala gorjupo: ^Lakomnost te je vsega prevzela. Ni ti pomoči... Med nama pa je zdaj vsega konec.« »Potrpi г menoj!« jo je prosil. »Nič več! Sramovati bi se morala takega oderuha. Od danes je med nama vsega konec.к »Marta! Marta!« Tfepetaia je in ga dolgo gledala s svojimi velikimi očmi V iei svoj^ bridkobi je bila še lepša, čez nekaj časa je vze- la iz ¿epa škatlico in mu jo dala: »Na, vzemi, kar je tvojega!« Z drhtečo roko je odprl pokrovček in ugledal zlato ve- rižico Kakor z nožem ga je presunilo. V strašni bolečini je prosil: »Marta, vsaj ta spominek si ohrani!« y>\očem. Bolje je, da nimam ničesar, kar bi me nate spominjalo,« je odvrnila hladno. »Prodaj — dobil boš de- nana!« hri teh besedah je prebledel, v prsih ga je nekaj pehnio. Počasi je dvignil verižico, odpel z nje bleščeči križec, ga poliubil in vtaknil v žap. Potem je stisnil verižico v pesti tn jo zalučal daleč dol v graben, da jo je požrla globoka luža »Za bc-žjo voljo, kaj delaš,« je zavpila Marta. »V grryb s tem, kar je umrlo!« je zamolklo odgovoril. Potem se je z obema nogama uprl v velik kamen in ni odnehal, dokler ga ni premaknil, da je jel po bregu drčati in valiti s seboj kamenje in prst, ki je zasula lužo tn strugo, tako da se je voda obrnila na drugo stran. »Tako! Tu naj leži do sodnega dne,« je zasopihal. K^t smrt bleda je stala Marta, vsa prevzeta od grozne lepote njegovih mišic in njegovega mračnega pogleda. »Ali mi imaš še kaj povedati?« je zahripal. >Ničemr več,« je dejala trdo, pa je glas vendarle drh- tel, »molila bom, da se na večno ne pogubiš.* »To pusti meni. Bog je tisočkrat bolj usmiljen kakor ljudje. Sii sem ljudi. Nobenega mi ni treba več.« Odurne je govoril. Ogrnil si je jopič, vzel sekiro in z dolgimi koraJci odšel navkreber, mV enkrat se ni ozrl. Ko je prilezel na vrh, jo je videi daleč spodaj na jasi. V plapolajoči obleki, z modrim predpasnikom, z belo ruto se mu je zdela kakor potujoča roža. Gledal je za njo, da so ga oči pekle, dokler mu ni izginila. Nato se je vlegel pod macesen in zastokal kakor ranjenec. Vse sončne gore naokoli, ogromni oblaki nad njimi: vse se mu je zdelo ka- kor velik grob. Da, vse upe je pokopal. Zanj ni bilo več veselja, ne sreče — ničesar več na zemlji. Kakor hitro bo mogel, bo sklenil račune z upniki, potem pa bo odšel daleč, da ne bo nikoli več ne čul ne videl ničesar tega, kar mu je bile doslej pri srcu. III. Več kot šest tednov že so Blazinovi na vse kraje posku- šali, da bi ugnali kje kako posojilo in se rešili Tevža. Toda na zadolžena grunt ni hotel nihče niti tisoč dinarjev poso- diti Tako so morali priti na boben. Nekega večera je Blazinka ustavila Tevža. Tokrat se je premagala in je rekla mirno, toda odločno: »Pol leta — do velike noči nas moraš počakati!« »Ni mogoče. Jaz moram tudi plačati,« se je napol opra- vičeoal- Tedaj je v njenih očeh zopet zagorel tisti zeleni ogenj sovraštva Stegnila je vseh deset prstov in se zaratila: »Zdaj pa ti bom pokazala, prekleti oderuh! Do kraja si nas nagnal zdaj; zdaj boš videl, še pare ne boš dobil, še pare ne.« Skorat strah ga je postalo, tako je divjala. Zato se je urno umaknil in ji ni odgovoril. Tri teune navrh je dobil povabilo na sodnijo. Menil je, da je kaj zaradi Blazinovega dolga. Ko je prišel na določeni dan na sodišče, je videl tu že celo vrste Podkrajčanov: župana, oba občinska moža, več kmetov, nekoliko starih kočarjev in preužitkarjev, mojstra »Krištofa« in Blazinko. Začudeno so se spogledali, ker no- beden ni vedel, kaj bo. Edino župan je skrivnostno mežikal in kazal, av že ve, o čem bo beseda. Kg jih je sodnik poklical predse in ugotovil, da so vsi povabljeni navzoči, je položil predse kup spisov in začel resno in slovesno: »Nedavno je dobilo sodišče od neznane osebe po pošti poslan testament, ki je že več kakor trideset let star in o katerem je verjetno, da,ga je nekdo ukradel in utajil. Ko smo ugotovili, da je res pravi, smo se sporazumeli z občin- sko upravo v Podkraju in sklenili, da se ta zapuščinska razprava obnovi. Ta obnova bo nekatere družine močno prizadela.« Tu je sodnik nekoliko pomolčal. Ko jé Tevžu ostro po- gledal v oči, je opazil, da je ta postal bled kakor stena. Drugim pr. je bral na obrazih neznansko radovednost. Razgrnil je spise in nadaljeval: »S tem testamentom je sprejelo sodišče tudi listek, na katerem sioji, da bo neznanec zadevo prijavil višjemu sodi- šču ako se je okrajno sodišče ne loti Kljub preiskavi ni- smo mogV ugotoviti, kdo je ta listek najnsal. Toda to nas zanima šele v drugi vrsti Predvsem je tu testament, o ka- terem ni dvoma, da je pravi. To je oporoka Jožefa Hriber- nika po aomače Dvornika v Podkraju, ki jo je napisal 15. maja 18. . torej štirinajst dni pred svojo smrtjo. V njem stoji tole Svojo kmetijo, vso zemljo, vse, kakor stoji in leži zapuščam kot glavnemu dediču svojemu nezakonske- mu sinu Juriju Močilniku. Izplačati mora moje sestre sinu Jozanu Jakopiču štiri tisoč goldinarjev. Cenci Mlinar, ki je že Od mladega pri hiši, pa tisoč goldinarjev.« Vse je prevzelo silno razburjenje. Eni so si kaj pošepe- tali drugi so se ozrli na Tevža, ki je pobesil glavo in bU bled ko smrt. Zdaj jo bo skopuh grdi izkujñl! Kdor bi bil Blazinico ostro pogledal, bi bil videl, da je ni nič iznenadilo, pač pa so se ji usta porogljivo razteg- nila Kakor da ga je iz neba treščilo, tak je bil Jurij Močil- nik mojster »Krištof«. Oči je izbuljil kakor vol, ruse je grizel, kakor da jih bo požrl, z glavo je majal: »Krištof moj nebeski, sedem sonc in mesecev štirinajst, Krištof!« Tedaj je velel sodnik: »Mir! — Vas, Matevž Jakopič, vprašam, ali priznale ta testament, ki ga je napravil vašega očeta ujec?« »če je pravi, ga moram priznati,« je stisnil Tevž iz sebe, ne da bi dvignil glavo. Sodnik se je čudil, da ni zahteval testamenta, da bi si ga '^gledal Zato je vprašal: »Ali sto vedeli, da je testament kje?« »Ne, tega nisem vedel,« je poudaril Tevž. »Ali ve kdo od navzočih, kje je bil testament vsa ta dolga leta ali pa, kdo ga je sodišču jx>slal?« je vprašal sodnik in se ozrl naokrog. »Kdor bi znal pokazati sled, bo dobu nagrado.« Ljudje so se zganili, stojñli v gruče in se potihoma po- govarjali; toda kaj pravega ni vedel nihče. »Kdo je bil zadnje dni največ pri rajnem?« je sodnik poizvedoval. »Tale tukaj — Cenca Mlinar, zdaj Blazinka,« se je ogla- sil mojster KriUof; »ta je bila zadnje čase noč in dan pri njem.« , Tedaj se je Blazinka grdo zarezala: ST. 26 — 6. JULIJ NOVI TEDNIK -- stran 19 Letošnja turistična zabavsia prireditev »PIVO IN CVETJE« v Laškem je jui>ilejna. Petnajsta po vrsti je in zaito bo še posebej bogata s priredi- tvami. Prireditve se bodo začele v petek 14. julija, ko ho ob 17. uri odprta slikaraka raizetava del Jožeta Horvata-Jakiija. Ob 18. uri bo otvoritev razstave cvetja, ptic in ma-lih živali. Ob 21. uri pa bo velika zabavnoglasbena prireditev MODA — PIVO — CVSrrJE in GLASBA. Na tej prirediitvi sodelujejo: TKANINA Celje TOZD maloprodaja, ansambel VIKIJA AŠICA in TONI GAŠPERIC. V soboto 15. julija ob deveti uri dopoldne iz Laškega krenil AVTO-RALLY »STAJERSKA 78«. Istega dne bo ob 16. uri v Laškem LAŠČANIA- DA, prireditev po vzoru igre brez meja. Osrednja priredi'tev bo brez dvoma sobotni »GOLDING SHOW«, ki пги je vredno posvetiti ne- kaj besed posebej: »GOLDING SHOW« bo ix>tekal na novo urejenem Aškerčevem trgu v soboto ob 20. uri. Potekal bo pod geslom »od mraka do svita«. Otvoritev te priireditve bo izjemno zanimiva. Na Aškerčev trg se bo spustil padalec, ká bo prižgal plamenico. Ta bo gorela do konca te prireditve. Sledil bo shiow^ program JAKA ŠRAUFCIGERJA (Vinko šimek), ki si bo, čeravno je gost v La- škem, privoščil Laščane z vesele satirične piata. Ce ognjemet smeha v sporedu »(HOLDING SHOW A« ne bo dovolj, ga bo dopolnil že tradicio- nalni ognjemet raket, ki je vselej oča.ral obisko- valce. Ob 200 v soboto bo drugi del show programa. Nastopila bo skupina »LIBERTAS«. V prvem delu bo koncert, v drugem pa bo ples. Med odmoroma bosta dve ' nagradni igri in nastop skupine VO- KALI. Ob 23. uri bodo na prizorišču izvolili MISS PIVA 78. Po tej točki se bo program skupine »LIBER- TAS« nadaije\'al vmes pa bodo himnorisiUčne točke. Od polnoči do ene ure ponoči bo show pove- 2зап z glasbenimi točkami in humorističnimi vlož- ki. Sodelovali bodo poleg Jake Šraufcigerja ALFI NIPIČ, BILJANA RISTIĆ in TOMISLAV IVČIČ. Od tu naprej bo imela glavno besedo glasba. Letos bo poskrbljeno za zadostno število se- dežev. Baterije točilnic v pivskih sankih bodo skrbele, da ne bo žeje. V prizorišče se bo letos spremenil ves Aškerčev trg, trg pred Ljubljansko banko in Orožno v trg. V nedeljo 16. julija bo ob deseti uri krenila po Laškem tradicionalna povoa-ka, ki bo predstavila vse oblike društvenega in gospodarskega življenja v mestu pod Humom. Tradicionalno prireditev bo v nedeljo popoldne ob 16. uri zaključil spektakulären nastop godbe na pihàila iz Vevč. Tako bo letos za praznik PIVO IN CVETJE v LAŠKEM. Obilica zabave, dobre postrežbe in užit- ka na prireditvah, ki jih vsako leto pripravijo društva, steber prireditve PIVOVARNA LAŠKO, predvsem pa turistično ln hortikulturno društvo. In kako bo potekala izvolitev MISS PIVA 78? Za tekmovanje se lahko prijavijo skupine ali posamezne tekmovalke, ki bodo nastopajočo kan- didatinjo za MISS PIVA 78 najbolj okusno, prikup- no in drugače opremile s propagandnimi sredstvi pivovarne Laško. Rekvizite za to bo mogoče dobiti pri točilnicah za pivo. To seveda ne bo lahka na- loga, kajti teh propagandnih predmetov, nalepk, plakatov, reklamnih majic ima pivovarna veliko. Šlo bo za domiselnost, okus in učinkovitost. Za zmagovalke so seveda pripravljene lepe na- grade. Nagrajene pa bodo vse udeleženke tekmo- vanja s posebnimi nagradami. O zmagi bo odlo- čala žirija sestavljena od predstavnika pivovarne, sodelujočih tekmovalcev in občinstva. NI VPRAŠANJE KAM 14., 15. in 16. JULIJA! VPRAŠANJE JE LE, ALI VSE TRI DNI, KAR JE SEVEDA ŠE NAJBOLJE! Prizor z lanskoletne povorke po laških ulicah. Svoje- vrstno reklamo so si pivovarji domislili s tremi vozovi, na katerih so bile ogromne steklenice in je na njih pisalo: SMO PILI — PIJEMO — IN SE BOMO PILI LAŠKO PIVO! ^ I..etos imajo toliko več razloga ob zlatih medaljaJi, ki so jih prejeli na svetovnem ocenjevanju piv. LETOS PRIREDITVE 14., 15. in 16. ¡ulija ,,GOLDING SHOW" od mraka do zore MONTANA ŽALEC CESTE VODIJO NAPREJ! POZORNOST RAZISKAVAM OPLEMENITENJA NEKOVIN Posebno mesto v proizvodnem programu žal- ske Montane zavzema nekovinsko predelovalna industrija s specializirano proizvodnjo opreme za ceste, avtoceste in ostale komunikacije. Tu mislimo predvsem na vertikalno opremljanje cest, križišč, v spisku njihovih del pa zasledimo tudi gradnjo nasipov, sisteme montažno armira- ne zemlje ... Zanimiv je podatek, da so vse ograje na avto- cesti Vrhnika—Postojna—Razdrto napravili de- lavci Montane. Za ta dela so uporabili dva tisoč p>etsto ton materiala za ograje ter štirideset ton različnih vrst vijakov. Seveda pa je Montana opremila še cesto Hoče—Celje—Arja vas, sode- lovala pri opremljanju ceste Surčin—Beograd— Umčarin in še kje. Omeniti velja opremljanje mostov, še zlasti so se delavci te žalske delovne organizacije izkazovali pri opremljanju mostov čez Donavo, na primer v Beški med Beogradom in Novim Sadom, čez Donavo v Smederevu, pri opremljanju mostov čez Dravo ... Montana je opremila križišče v Ankaranu, ki je zahtevalo precej truda in znanja ter predpriprav. Omeniti velja še sodelovanje pri gradnji velikega akumu- lacijskega jezera na Pivi v Bratìnju v ćmi gori, kjer je trenutno 2grajen največji tovrstni objekt v Evropi. Opremila je tudi novo cesto, ki vxxii v Bratinje. V osmih urah lahko danes v Montani izdelajo 2500 metrov ograj, montirajo pe jih dnevno 1500 metrov. Pri tej kapaciteti zadostuje za vsa ta dela štirideset delavcev. V prvem čet.i-tletju leiošnjefta leta so presegli načrtyOT8ni bruto proiz\43d kar ш 33,6 odstoíka. Deloma je morda to tudi odraz tega, da danes ni več v sklopu Montane kamnolom v Libojah, ki se je kot posebna enota priključil Ingradovi temeljni organizaciji združenega dela Industrija gradbenega materiala. V sklopu te TOZD ima prav gotovo lepše možnosti za uspešnejše delo. Kot vse kaže, bodo v Montani dosegli v letoš- njem polletju kar za osem milijonov večji ce- lotni prihodek kot so ga načrtovali. 2e v prvem tromesečju je znašal ostanek dohodka milijon dinarjev. Ce se ozremo malce nazaj, potem L^h- ko vidimo, da je ta številka za stočlanski delovni kolektiv pomemben uspeh. Aktivnost okrog razširjene reprodukcije so trenutno usmerili v intenzivne znanstveno tehno- loške raziskave glede oplemenitenja nekovin. V Zaloški gorici skušajo v sodelovanju z nekate- rimi znanstveno tehniškimi institucijami najti ustrezno tehnologijo za predelavo betonila in tufa. V Montani se namreč ukvarjajo tudi s po- vršinskim rudarjenjem, ki zajema eksploatacijo nekovin za potrebe jugoslovanskih cementarn. Tako moramo omeniti velik peskokop v Kresni- kah pri štorah, kjer letno nakopljejo 20.000 ton kremenčevih veskov, ki jih uporabljajo jugoslo- vanske livarne. Sicer pa — Montanina dejavnost je usmerjena tudi v sondiranje in preiskavo tal v tem žalskem delovnem kolektivu ustanovili za različne gradnje. V kratkem pa bodo tudi temeljne organizacije združenega dela in delovno skupnost skufMiih služb. Ob koncu pa še to. Tudi kolektiv Montane iz Žalca se pridružuje čestitltam ob prazniku ob- čine Žalec 7. juliju. ^ioniana Ì7. Žalca se j« ir posebej iricazala pri vertikalnem opremljanju cest. Posnetek je na.<«tal pri montaži uj^nij ovmili bo- govom tistega, kar so imeli samo na pretek — življenja. In sonce ni nehalo sijati! Najvažnejši azteški festiral pvoimenuje zgodovina kot »nov ognjeni obred«. Organi- zirali so ga vsakih 52 let. Ljudje so trumoma odšli na »g^rič novega obreda«. Malo pred svitanjem so opravili žrtveniško dejanje, odrekli so se še enemu Človeku za bo- gove in sonce. Za nas obsod- ba, zanje častno delo. Pogla- var vračev je že vedel, za- kaj. Ko je čarovnik-vrač pri- žgal ogenj, je sonce vsftalo. Vsi so se veselili. Svet je bil spet rešen. Vhod v znameniti antropološJd muzej Kritik Stevo Osto.|ič in Rosi Pelaes, naša vodnica CELJSKI SPREHODI VANDALIZEM V KORAK Z EGOIZMOM Napisne taJ»le, ki potnika na celjski avtobusni postaji opozarjajo na ocüiode posa- meznih avtobusov v različ- ne smeri, že dolgo ne oprav- ljajo več te funkcije in tako potnikom ne preostane nič drugega kot da na slepo srečo čakajo na svoj avto- bus pod neko, pač slučajno številko. Tabel že namreč kar precej časa m več. Razbite so, tu in tam pa škrbine nekdanjih prizadevanj avto- busn^a podjetja Izletnik ven- darle še kažejo, da je nekaj takega nekoč že obstajalo. človek se ob tem resno vprašuje,, kaj je vodilo »raz- bijalce<« teh tabel, da so jim bile tako zelo napwDti. Mar je bilo osnovno vodilo »raz- bij ačeva preizkušanje atlet- skih sposobnosti, skoka v vi- šino ali kaj drugega? Z zdra- vo pametjo gotovo ni imelo to, kar je pač bilo, čisto no- benega opravka. Razposaje- nost na nepravem mestu brž- kone ni v čast prebivalcem mesta, še manj pa mestu, k temu pa bi lahko dodali to, da bi büo več kot primerno enkrat začeti razmišljati tudi o tem, da tako prizadete škode ne plača nihče drug, kot najbrž mi vsi, tudi tisti, ki si privoščijo takšne van- dalizime. Težko je verjeti, da ljudje od samega dolgega časa, ko čakajo na avtobuse, nimajo kaj drugega početi kot raz- bijati table, avtobusi pa naj- brž kolikor toliko pazijo na družbeno lastnino. 0000000 Saj, zjutraj se nam vsem mudi, pa kljub temu še naj- demo toliko razumevanja, da je vrsta pač vrsta m da je tam treba stati, dokler te ne postrežejo. Ta stara resnica pa še ni in tudi najbrž dol- go ne bo našla domovinske pravice v nekaterih prenape-1 tih in egocentrično usmerje- nih glavah naših somešča- nov. Prodajalna GNJAT naspro- ti Zvezde pred dnevi. Vrsta, ki je okoli sedme ure zjutraj čakala, da si kupi nekaj za pod zob, za lažji začetek i dneva. Pa je nanesio, da je neka neučakana tovarišica, na po- gled zelo imenitna, kar na hitro naročila, kar si je za- želelo njeno srce, preskočila z vehementnim obnašanjem vso vrsto in plačala. Podpisani je spoštovano so- meščanko opozoril, da pač vsi čakajo in da naj bi bilo tudi z njo tako. »Zaradi tega gotovo ne bo- ste »hm«!, je grozeče zamr- mralo bitje in opravilo svo- je in prezrlo tudi besedova- nje o pomanjkanju čuta za red in spKJdobnost ter uvidev- nost. Gospa bo v življenju go tovo še daleč prišla ... 000000 V tem našem mestu se do- gajajo najbolj čudne stvari. Med drugim tudi U>, da ne- kateri uporabljajo prostor ček pod stopnicami v stolp- nicah kar za stranišče in pre- bivalci seveda potem vihajo nosove, obračajo glave v sme- ri, da bi ugotovili izvor ne- prijetnega vonja in so nato kar od sile presenečeni, ko ugotove, da prihaja iz tem- nega kota pod stopnicami. Nihče ne trdi, da je ta reč včasih na moč zoprna in da telo ne vprašuje, kje m kdaj bo postavilo svoje zahteve, ampak prostorčki ixxi stop- nicami niso najbolj primer- no mesto. Marsikdo v stolp- nici Nušičeva 14 je o tem trdno in sveto prepričan. 000000 Človek je navajen, da za plačilo tudi nekaj dobi. Med drugim tudi svetlobo v lokalu, ki jo bržkone tudi plača s ceno za kosüo, ve- čerjo aH malico. Nerodno je, da si mora sam prižgati luč v nekoliko barsko osvetljenem lokalu. Se bolj nerodno je, če luč natakar takoj ugasne s po- jasnilom, da je tako doloöü šef in da je to zadnja bese- da in da on pač nima nič pri tem. Gost je torej — red in pi- ši — odvisen od šefa lokala in če šefu ni do tega, da bi človek jedel v svetlobi, ki mu pač pri tem opravilu pri- ja, se bo hočeš nočeš moral podvreči višji siH. In šefi so vedno büi višja sila. Tudi pri »Žumru«. mst KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE GRAFITNI LONCI V NOVI HALI PROIZVAJAJO GRAFITNE LONCE ZA NAŠE LIVARNE Letošnje leto bo osta- lo v zgodovini libojskeke ramične industrije še dol- go zapisano. Prav pred praznikom dela so nam reč slavili pomembno de- lovno zmago. V 550-član- skem delovnem kolektivu so odprli novo halo za izdelovanje grafitnih Ion cev, ki jih potrebujejo ju- gosLcminske livarne. Tu teče tudi proizvodnja li- varskega orodja. Vred- nost investicije je znaša- la okrog p>etnaj3t müijo- nov dinarjev, keramična industrija Liboje pa jeva njo vložUa 61 odstotkov denarja. Pri investiciji s4a sodelovala še Tehno uni- on iz Ljubljane in tovar- na Augusta Gundlai^ Jz Zvezne repiublüke Nemči- je. Ta se keramično in- dustrijo sodeluje že celih deset let. Z gradnjo so pričeli lansko jesen. Si- cer pa, kot nam je pove- dal direktor te organizar cije združenega dela Fra- njo Tilinger, pričakujejo v tej temeljni organizaci- ji združenega dela bruto proizvod 35 müijonov di- narjev. 2e sedaj postaja jasno, da bo treba proiz- vodnjo nenehno povečeva- ti, saj vlada na jugoslo- vanskem tržišču veliko povpraševanje po tovrst- nih izdelkih. V nasled- njih letih naj txi se pro izvodnja povečala na 1000 ton. V libojski keramični in- daistriji pa to ni edina na ložba, ki smo ji priče. Omeniti velja novo linijo za prai2wcxiñjo skodelic in proizvodnjo nameravajo povečati kar za štirikrat, tu je urejanje Strugame 2 in še bi lahko našteva- li, med drugim namerava- no izgradnjo nove trgovi- ne. Poleg prodzvodnje sko- delic in drugih keramič- nih izdelkov ter talilnih grafitnih loncev, se v Li- bojah že nekaj let uk varjajo tuda z izdelova- njem talnih keramičnih ploščic in tako sestavlja- jo delovno organizacijo tri temeljne organizacije združenega dela ter delov- na skupnost skupnih služb. Zanimiv podatek, ki pri- haja iz Liboj je tudi ta, da so samo v prvih treh mesecdh letošnjega leta uspeli povečati iavoz v pri- merjavi z enakim obdob- jem lansko leto, kar za trikrat. Ko pogledamo ne- katere številke o uspešno- sti gospodarjenja v letoš- njih petih mesecih, vidi- mo, da 30 lahko z njimi v glavnem zadovoljni, pa čeprav se seveda poraja še nekaj težav, predvsem v zvezi s preobremenjeno- stjo našega gospodarstva. Tovarna v Libojah ježe dolga leta znana po sode- lovanju s krajevno skup- nostjo, fci prihaja do izra- za na vseh področjih, od komunalnega pa do kul- turnega. Konec koncev, pravijo v Libojah, živimo in deJamo т enem kraju. In vsi si zares prizadeva- jo za razvoj tako svoje tovarne kot krajevne skupnosti. ST. 26 — 6. JULU NOVI TEDNIK — stran 21 OBISK v VELENJSKEM RUDNIKU REK rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje n. sol. o. 63320 Velenje rudarska 6 telefon: (063) 851-100 telex: 33617 yu rekv poštni predal 91 NEKAJ O NASTANKIH SLOVENSKIH RUDNIKOV Lomemben igral- ski talent, mnogo težav s pu- ritanskimi časniki, ki so ji očitali, da se je nekoč, ko še ni bila slavna, slikala gola. Slikanje brez vsega je po sve- tu mnogim še vedno tabu, kot znak napredovanja in sla- ve zaradi vnanjih kvahtet. Marion Hoffman, štiri- indvajsetletna Nemka iz Miinchna pa si je zaradi ve- like podobnosti nadada »umet- niško« ime Mary Linn. Na- stopa v di-agem varieteju m pravi, da se tudi duhovno vse bolj počuti podobna svo- ji slavni vzornici. Marion je začela kot igralka stranskih vlog v preprostem podežel- skem gledališču v Garchinger- jn. In kako se je vživela * osebnost Marilyn Monroe? Morda z izjavo, da se to- liko raje slači, kolikor več moških jo gleda? V modernih porodnišnicah zavijejo novorojenega otroka, zla- sti pa vse, ki se rodijo prezgodaj, v folijo iz staniola. To storijo zato, da bi otrok ne izgubil telesne toplote, kar je pogosto vzrok za bolezni in celo smrt novorojenčka. REKLI SO... Založnik pisatelju: Vaš ro- man je resnično dober, to- da ka^ jaz trenutno iščem je šund. Oče ¿eni, ki hoče hčeri ku- piti strašansko drago poroč- no obleko: — Je ¿e prav, da damo hčerko mlademu mo¿u. Toda ali mora biti zavita v naj- dražjo embalažo? Odvetnik svoji stranki: Raz- ložite mi zdaj ves svoj pri- mer lepo po vrsti v razum- ljivi obliki. Jo bom že jaz spet zmešal pred sodniki. Modna kreatorka stranki. Va^a obleka mora biti tako tesna, da bo takoj videti v vas žensko, toda tudi toli- ko ohlapna, da boste v njej dama. Mati prijateljici o svojem doraSčajočem sinu: On pre- življa samo svojo razvojno fazo, ki pa bo trajala do njegove petdesete. Odklonjeni krilolovec uža- ljeno: Ce bi imel vse tiste lastnosti, ki jih od mene pri- čakujete, bi ženitno ponudbo naslovil na katero drugo. Moški svojemu prijatelju: In tudi če bi ženi namesto česa drugega podaril denar- ni ček. bi gotovo ne bil pra- ve velikosti. RABSKE RAZGLEDNICE ^^^ ^^^^ ^^^^ ^^ ^»d ^^ ^ ^иа NEHVALEŽNOST SORODNIKOV — HVALA POTOMCEV Rab je eden najlepših in najbolj slovitih turističnih krajev ob jadranski obali. Nekdanji keltski in poznejši rimski Arba ima burno in za- nimivo zgodovino. Vsakega, ki ta otok obišče pa presene- ti njegova priroda. Otok je namreč na svojem zapadnem delu pod 400 metrov visokim Kamenjakom izredno ploden in zelen. Pa ni bilo vselej tako. Kot vsa obala v Hrvaškem pri- morju je tudi Rab bil tarča grabežljivih Benečanov, ki so iz hrastovih debel zgradili vse bleščeče, mesto na koleh. Kar ni storila človekova roka, je kasneje storila narava, bur ja in dež, ki je sprala zem- ljo s tal, ki je niso več bra- nile korenine gostega rastja nekdaj zelene Liburnije. Pa je prišel pred stoletjem na Rab logar slovenskega rodu Belja. Imel je nalogo, da skrbi za skromno zeleno rast na otoku. Toda nadlo- gar Belja je storil v svojem trudapolnem življenju več, kot je bil storiti dolžan. Z neverjetno vztrajnostjo je za- čel pogozdovati zavetmo stran otoka. Marsikje je s svojimi pomočniki dovažal celo zemljo, gradil kamnite ograde, ki so branile skopo prst pred vetrovi. Rabski polotok Kalifat se je od takrat spremenil v gost, skoraj neprehoden pra- gozd, ki je zdaj poln divja- di in ki daje rabskemu lov- skemu društvu dovolj mož- nosti za dejavnost. Celo lov- ski dom so si postavili v tej zeleni pokrajini. Mesto Rab samo leži na koncu dolgega polotoka, ki je bil še pred pol stoletja goli- čava z redko travo, ki so jo pasle ovce rabskih viasteU- nov. No in to goličavo je Be- lja začel pogozdovati. Ne brez težav. Prva drevesa je Belja sadil celo ponoči, da bi ga razburjeni meščani ne videli. Bili so mu hudo gorki, da hoče njihove pašnike spreme- niti v gozd. Danes je na tem mestu eden najlepših jadranskih parkov, ki je pravi botanič- ni vrt in po katerem se spre- hajalec naužuje čistega zraka, pogleda na slikovit zaliv Sv. Eufemije. Danes se na vho- du v park vsak v mislih po- kloni spominu moža, ki ima -zasluge za to lepoto in raz- košje zelenja. Sodobni Rab- Ijani so logarju Belji postavi- li sî>omenik v zahvalo za podvig, ki ga njihovi predni- ki niso znali ceniti. JURE KRAŠOVEC NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, SlovenskeTCoiijice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec — Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3a, poštni predal 161. Naročnina m oglasi: Trg V. kongresa 3a — Glavm in odgovorni urednik: Milan Seničar, tehničm urednik Franjo Bogadi — Redakcija: Milan Božič. Jure Krašovec, Drago Medved, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg. ur. Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Mitja Umnik, Janez Vedenik, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Ctelol. naročnma 180 din, pol- letna 90 din. Za inoz. je cena dvojna. Tek. račun 50102-601-20012 CGV »Delo« Li. — Tel. 22-369. 23-105. oel. in naročnina