SLOVENSKI TEDNIK Leto - Año VI. No. 265 'EL SEMANARIO ESLOVENO" Cena 10 cent. Uredništvo in upravništvo Calle AÑASCO 2322 U. T. 59 - 3667 ^prejemanje strank vsak dan od 15.—18. Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo leto $ 5.—; Inozemstvo Dolar 2.— List izhaja ob sobotah štirikrat mesečno o § O TARIFA REDUCIDA j ti «C h S o FRANQUEO PAGADO I < o Concesión 1651 VZROK KRIZE - MONOPOLISTIČNI KAPITALIZEM Prve korifeje znanosti in prakse se trudijo, kako bi premagale krizo, toda kriza gubi le malo na svoji ostrini. Vsi pomočki za rešitev privatnega kapitala so bolj ali manj brezuspešni. Marksistično vešč delavec ve. da je končno krivec le pomanjkljiva zgradba kapitalističnega družabnega reda, ki pripravlja in povzroča take krize. Imovinske razmere produkcijskih pomočkov so največ vzrok desorgani-zacije gospodarstva. Kari Marx in Friderik Engels sta opravičeno opisala že pred davnim časom v "Komunističnem manifestu" to dejstvo. Meščanska družba se je polastila vseli gospodareskih pomočkov, povečala ogromno prometne i nprodukcijske pomočke. ki jih ne more več obvladati kakor čarovnik, ki je klical "duhove" in se jih ne more več iznebiti. Marx in Engels sta trdila to že leta 1847, sredi hude krize, ki je bila prethodnica revolucije 1. 1848. V prvem zvezku "Kapitala" opisuje potem Marx menjavanje prosperitete in krize kot posebni pojav moderne industrije. Marx primerja gospodarstvo modernega industrijskega kapitala z nebesnimi telesi, ki vržena v določeno smer, isto vedno ponavljajo, tako tudi družabna produkcija, čim zaide v gibanje menjajočega se dviganja in padanja. Vsak resen poizkus za odpravo krize bi se torej moral pričeti s preureditvijo lastninskih razmer, na kar pa doslej ni nihče od njih mislil. Teh razmer pa kapitalizem sam ne more izpremeniti, marveč se jim mora iz sebičnih razlogov upirati. Tu more torej v krizi aktivno delati za odpravo krize samo delavski razred. "Načrt dela" je veliko geslo, ki naj združi vse one momente, ki so potrebni za prehod v socijalistični sistem. Načrt zahteva socijalizacijo kredita, skupno gospodarstvo in denarstvo. Privatnih bank, denarnih in kreditnih zavodov ne sme več biti. Vse te posle opravlja poseben državni finančni komisarijat, ki gleda na to, da produkcija odgovarja povečani kupni sili množic. Enako se morajo socijalizirati velika industrija, ki imajo že danes značaj kapitalističnih monopolov. S tem bi bil socijaliziran finančni kapital »n monopolistične ustanove industrijskega kapitala. Vse drugo, kmetijstvo in obrt, moreta »e ostati v kapitalističnem sektorju gospodarstva. Kjer se torej kapitalizem še giblje v okviru konkurence, je razvoj urediti po načrtu, kmetijstvo in malo obrt, kjer so podani samostoj-ni eksistenčni pogoji, pa je te obenem podpirati. Kjer je pa kapitalizem postal monopol, Pa je treba odpraviti ekspropriacijo s podru-zabljenjem. Cilj je torej: zlomiti je treba oblast monopolnega kapitala nad državo in gospodarstvom, ojačiti kupno silo množic in s tem odpraviti nezaposlenost. To je edina pot boja proti divjanju krize. Kapitalizem se bo seveda tej novi ureditvi gospodarstva upiral. Skušal bo to preprečiti s silo. V Nemčiji se je s tem namenom skril za fašizem, enako sliko imamo v Avstriji. Čim kapitalizem opazi nevarnost zase, nastopa z vso brutalnostjo proti delavstvu in režimu, če mu ni po volji. Dogodki so samo opomini delavstvu. Čim hujši je pritisk krivičnosti, tem krepkejše se mora mobilizirati voljja. delavstva. Zakaj, zatrto delavsko gibanje, prelita kri, je samo seme za nove boje za pravično preureditev družbe. — D. P. Veličasten pogreb predsednika Hindenburga Vsesplošno mnenje med Nemci je, da Nemčija odkar obstoja kot skupna država, ni še nobenega svojega državljana na tako impozan-ten in iskren način, spremila k zadnjemu počitku. Z običajnim vojaškim spremstvom in paradami so pripeljali krsto pokojnega iz grada Neudeck, v narodni monument postavljen na mesto, kjer se je 1914 1. vršila, za Ruse usode-polna bitka pri Tannenberg-u, katero je vodil pl. Hindenburg. Na tej 60 km. dolgi poti, spremljalo je krsto mnogo aktivno službujočih generalov nemške vojske, kateri so nosili vse vidne znake preminulega, kakor maršal-sko žezlo, vse svetinje, čelado in sabljo. Prebivalstvo in čete nacijev so tvorili špalir po vsej dolgi poti in isto rasvetlejvali. Rano v jutru ko je došel sprevod 4 km pred Tannenbergom so krsto položili na lafeto ka-nona s perprego 6 črnih konjev. Kadar je došel sprevod na grič, odkoder je pl. Hindenburg vodil bitko pred 20 leti, se je isti tam ustavil dve minuti in je bila razobešena ista zastava katera je tam plapolala na dan bitke. Kadar se je sprevod približal, so na vseh petih stolpih, ki sestavljajo spomenik Tannen-berg, zaplapolali veliki ognji od katerih se je valil vse naokoli dišeči dim. Krsto pokojnega so postavili na mrtvaški oder v takozvanem stolpu vojskodji, kjer bo ostala 14 dni izpostavljena. Nebroj množice je že bilo zbrane okoli spomenika, da prisostvuje pogrebnemu obredu. Točno ob 11 zjutraj je prispel na dvorišče spo-nika Hitler, kjer je v postavljenih tribunah čakal diplomatski zbor, državni poslanci, cerkveni dostojanstveniki, bivši generali cesarske vojske in drugi posebno povabljeni gostje. Okoli krste so se bili postavili 52 zastavonos-cev z zastavami onih polkov, ki so se udeležili bitke pri Tannenbergu. Obred se je pričel ob 11.02 z ropotanjem bobnov in s poklonom vseh zastav in s sviranjem žalostinke. Hitler in ž njim celi nemški narod pozdravljajo, ker cela Nemčija je v tem hipu stala dve minuti mirno in s tem izrazila svojo globoko spoštovanje do umrlega. Sledil je govor vojaškega škofa, ki je slavil vrline in značajnost pokojnika in neutrudlji-vo delavnost v prid nemškega naroda, ter nato blagoslovil truplo pokojnika in odmolil oče-naš, katerega, je množica od 200.000 ljudi, molila za njim, zbrana v spomeniku in okolici. Nato je tudi Hitler držal kratek govor, proslavljal je v njem pokojnika kot vojaka in vojskovodjo. Sledila je na to znana nemška pesem: "Imel sem kamarada...? in zadnji pozdrav vojske 101 strel iz kanona, pozdrav, ki je bil namer-jen samo pruskim kraljem. Vsi navzoči častni gostje so se uvrstili v sprevod defilirali pred krsto in s tem je bila ta, za nemški narod tako pomembna ceremonija končana. Odmev zadnjih dogodkov v Avstriji V Varaždinu internirani poveljnik nacijstov je podal popis zadnjih dogodkov pred predajo jug. oblastim. Povedal je, da so bili zasedli in utrdili v bližini jug. meje močno postojanko, ki bi lahko tedne kljubovala. Proti temu pa je protestiral neki jugoslovanski major, ki je opozarjal na dejstvo, da njih odpor na tem mestu lahko povzroča evropejsko vojno, ker če bi jih pričela obstreljavati avstrijska artiljerija bi padale krogle na jug. ozemlje in s tem bi bila slednja prisiljuna se braniti. Poveljnik je to uvidel in se je s svojimi oddelki predal jug. oblastim z vsem orožjem, 400 pušk, 6 strojnic, 18 avtobusov, 12 kamjonov in 6 avtomobilov. Internirani nacijsti so izjavili, da bo nova avstrijska vlada skušala s pomočjo Italije je pomagala avstrijskim nacijstom pri zadnji ustaji s tem, da jim je dajala orožja in živila, upajoč, da ako bi bili oni zmagali, bi odstopili Jugoslviji del slovenske Koroške. Pogrom oroti Judom V Konstantini mesto v se v. v Afriki v francoski koloniji Alžir, je arabsko prebivalstvo vprizorilo progon proti Judom. Nešteto judovskih trgovin je bilo oplenjenih in zažganih. Klanje je zahtevalo največ žrtvi med judi, ki jih je bilo okrog 25 in približno 300 ranjenih. Takoj odposlane francoske kolonjalne čete se-negalcev so upostavile red. Industrijalec oarfumov ie umrl Umrl je te dni v 1'amu znani industrijalec parfumov in posestnik raznih časopisov Cotty. Imenovani je zapustil svojemu rojstnemu mestu Ajaccio, ki je tudi rojstno mesto Napoleona, 25 milionov frankov. Ruski vojni komisar Vorošilov ooominia ... Iz Moskve poročajo, da je ruski vojni komisar Vorošilov naslovil četam na daljnem vzhodu spomenico, v kateri povdarja, da naj bodo te Čete vedno pripravljene odvrniti vsakteri poskus ogrožanja na onem delu meje sovjetske države. Y Zagrebu so se razletele bombe V sodnijsko palačo v Zagrebu sta bili položeni dve bombi, ki sta se razleteli. Škoda je precejšnja. Poročilo prayi, da se sumi, da ,je ta aten-ttiLt gotovo v zve?i s hrvaškimi separatisti, ki so s tem činom lioteli motiti v Zagrebu se vršeči sokolski izlet. Med Rusijo in Japonsko Ruski dnevnik "Izvestja" je prinesel v daljšem članku novo obtožbo da se Japonska zopet pripravlja, da zasede del ozemlja na severnem Kitajskem. Japonsko Časopisje' je na to takoj odgovorilo, očitajoč Rusiji, obstreljevanje japonskih aeroplanov, ribiških čolnov in drugih takih incidentov vzdolž rusko-mandžurske meje. Povedali seveda niso, da so bili ti aeroplani in ribiški čolni na ruskem ozemlju. Med Paragvajem in Chile V zvezi z vojsko v Cha«u je nastal hud incident med Paragvajem in Čile. Prvi očita drugemu, da pomaga tajno Boliviji s tem, da dovolijo čilenske oblasti nemoteno prevažanje vsakovrstnih potrebščin po svojem ozemlju za vojno v Chacu, da dovoli, da se čilenski oficirji sprejemajo v bolivijansko vojsko, da čilenski delavci zamenjajo bolivjanske v rudnikih itd. Med Italijo in Jugoslavijo italijansko časopisje napada Jugoslavijo, tla spraviti Habsburgovce na prestol. Stavka v Združenih državah Stavka transportnih delavcev Mineapolis je zahtevala zopet ogromnih žrtev. Pri zadnjih spopadih štejejo 6 mrtvih in okrog 300 ranjenih. Guverner države llson stavi za odgovorne delodajalce, ker so s svojim obnašanjem preprečili, da bi se sklenil sporazum s stavkujo-čimi. ' • ■ Imenovani guverner je proglasil preki sod nad državo. Toda tudi to ni bilo delodajalcem po volji, ter so naznanili guvernerja federalni vladi, češ da krši ustavo. Hitler predsednik Hitro po smrti predsednika Hindenburga, je miistrski svet izdal dekret v katerem se določa, da Hitler postane tudi poglavar Nemčije, z naslovom Reichsfuehrer, po naše Vodja države. Za dati pa tej odredbi tudi privoljenje nemških državljanov, se bo sklical nemški narod 19. t. m., da se izreče, ako to odobrava ali ne. Ni nikakega dvoma, kako bo ta plebiscit, kakor ga imenujejo oni, izpadel, saj poznamo mi dovolj slične volitve s znanim "si" in "no". Cela zadeva bo že tako usmerjena, da bo moral eden imeti presneto korajže, da bi rekel ne. Kljub napovedani državni žalosti, se bosta vršila dva velika propagandna shoda za ta plebiscit. Prvi bo dne 13. t. m., v katerem bo govoril propagandni minister Goebels, drugi pa 17. t. m., na tem pa bo sam Hitler prepričaval svoje državljane o potrebi, da se potrdi njegov dekret. OKNO V SVET Vsesplošne dokaže simpatije in spoštljivosti, izražene, od celega kulturnega sveta, o priliki smrti nemškega predsednika Hindenburga,, je, jako ugodno vplivalo na Nemce, vsled tega se je tudi Hitler v svojih govorih izražal nad vse pomirljivo in povdarjal Jieljo Nemčije po miru in sporazumu med narodi. isto tako je ugodno uplivalo v pomirjenje zelo napete situacije v Sred. Evropi, končno privoljenje avstrijske vlade, k imenovanju novega zastopnika Nemčije pl. Papen. Sicer se je avstrijska vlada postavila na stališče nekakega nezaupljivega pričakovanja za delo tega gospoda na Dunaju. Ker je jasno, da ako ne bi v Avstriji nehali teroristični atentati, bi bila menjava polnomočnega nemškega ministra brezuspešna. O priliki neke proslave za umrlega kanclerja Dollfussa, je držal novi kancler Schussnigg govor v katerem je povdarjal, da avstrijska vladna politika ne bo nič menjala. Podkancler pl. Starenberg, pa je malo preveč namigaval na sijaj Avstrije pod Habsburžani in nekako prorokoval, da se bodo ti časi ponovili. Istočasno se mnogo razpravlja o nekih vožnjah nadv. Ottona Habsburgškega in njegove matere iZte, toda po utisilv sodeč, ne pbstoja zaenkrat nobena nevarnost, da bi Otto - zasedel avstrijski prestol, kakor bi to želeli nekateri dunajski krogi. Italija, v katero najbolj silijo ti krogi, se še vedno kaže jako rezervirano, tembolj ker države "Male antante", še vedno stoje trdno, na stališču da bodo z vsemi sredstvi zabranile prihod Habsburžanov na katerisibodi prestol. ** * V našem kontinentu se je poostril spor med Čilejem in Paraguajem. Obe vladi sta odpokli-cale svoje polnomočne zastopnike. Toda po neki izjavi argentinskega zunanjega ministra se upa, da ta spor ne bo imel večjih posledic. ** * V Lens-u, na Francoskem, v rudokopu "Es-capelle", je 163 ljudi broječa skupina rudarjev poljske narodnosti, držala ujetih 11 francos- kih rudarjev v znak protesta, ker so francoske oblasti izgnale dva Poljaka. Skoraj dva dni so Poljaki in od njih ujeti Francozi ostali v,rudokopu brez luči, brez živil in brez vode. Šele, ko so jim oblasti zagotovile prost odhod, so Poljaki skupaj s Francozi prišli iz rqdokopa. Razpoloženje v Lens-u proti Poljakom je silno ogorčeno, pričakuje se izgon vseh Poljakov. ** ♦ V Zedinjenih državah Sev. Amerike povzroča vročina in od nje izvirajoča suša neprecenljivo škodo. Smatrajo ta pojav >.a narodno katastrofo. Računajo da letošnja žetev bo najmanjša vpoštevajoč dobo od 40 let nazaj. Naj' bolj prizadete države sta Montana in Dakota-Največe zgube povzroča suša živinoreji, to škodo cenijo do sedaj na 5 miljard dolarjev. Cene vseh živil rastejo, nakupna moč prebivalstva pa pada. Predsednik Roosevelt, je na povrat-ku v Washington, prekinil železniško vožnjo» in si v avtomobilu ogledal opustošene kraje. ♦ * Avstrijska vlada je končno privolila, da b° zastopal nemško državo na Dunaju, pl. T"' pen. S tem korakom se upa, da bo vendar mogoče dobiti pot, da vpostavijo te dve drŽ8v' zopetno prijateljsko stanje. ** V Rim je dospela ruska zrakoplovna delegacija, katera je bila najprisrčneje sprejeta višjih dostojanstvenikov italijanskih zračnih čet, na aerodromu Ciampino. Istotako v Parizu se vrši obisk druge sovjetske zrakoplovne misije, katera ima namen, vrniti obisk francoskih letalcev, ki so načelo-vani od takratnega zrakoplovnega ministra Cot-a prileteli v Moskvo in druga ruska mesta. Ker so lani v Rusiji, francoskim letalcem priredili vsepovsod izvanredno prisrčne spi'e" jeme, se bodo francoski narod in francoske o-blasti pobrigali, da odnesejo ruski letalci v domovino, kar najboljše vtise za časa njih hi* vanja v Franciji. «i» * Umrl je v 74 letu starosti bivši branitelj t^' njave Pržemmysl v Galiciji, geenral Kusm8' nek. < > I Ako hočete biti zdravlieni od vestnega m olgovornega zdravnika zatecite se na CLINICA MEDICA CANGALLO <' Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL Specijalisti za sigurno in hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH SPOLNE (606-914) Krvne in kožne bolezni ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnik», prostate in neredno perilo. — Speci j a-listi za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE GOVORI SE SLOVENSKO Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. CALLE CANGALLO 1542 ARGENTINSKE VESTI CENE ŽITA RASTEJO Vsled silno slabe žetve v Sev. Ameriki, Kanadi in v podonavskih deželah, so cene na svetovnem trgu znatno poskočile. Povprečno ko-tizirajo danes razne vrste žita okoli 30% več kot pred par meseci. Razume se, da bo ta konjunktura ugodno uplivala na ekonomsko stanje Argentinije, ki poleg tako ugodne cene pričakuje tudi lepe žetve, ki jo veletrgovci že sedaj pokupavajo. Cene na terminski borzi so bile sledeče. Žito za avgust 8.—, september 8.18, oktober 8.42, november 8.57. Koruza: avgust 7.30, september 7.40, oktober 7.51, november 7.63, vagon, blago postavljeno v prosto luko Buenos Aires. "PRODANA NEVESTA" V COLONU V počastitev 50 letnice smrti češkega skladatelja A. Smetana je vprizorilo tukajšnjo Sledališče Colon, njegovo najboljše delo "Prodana Nevesta". Igra je komična vloga v kateri "na bas glavno ulogo. Prodana Nevesta kaže na odru kmečko življenje češke vasi, igra se tudi češki narodni Ples, češka beseda. Skladba ima polno motivov čeških narodnih pesmi. Vsebina igre pred-stavlja kako hočejo najlepšo dekle v vasi omočiti, potom mešetarja, s sinom bogate hiše, ki Pa je vsled svoje duševne omejenosti smatran 2a vaškega bebca. Dekle pa ljubi drugega in se Naposled tudi s tem poroči. Priporočamo, da si naši rojaki ogledajo to opero, ali pa ,vsaj na dan ponovitve poslušajo oddajo potom radija. MESTNA KRONIKA NESREČA NA DELU V kinematografičnem študiju v ul. Campichuelo 553 je bil zaposljen z olepševanjem hiše 35-letni Enrique Pinasco. V to svrho je rabi lestvo, ki se mu je pa v torek pop. zdrsnila in je padel kakih 4 m globoko, kjer je obležal nezavesten. Prepeljali so ga takoj v bolnico kjer je po nekaj urah umrl na zadoblje-nih poškodbah. IZ MAŠČEVANJA OA JE UMORIL V enemu iz stanovanj stanovanjske hiše v ul. Canning 2487, je bival z svojo družino 47-letni Juan Panelo. Ker je po mnenju vratar- ja 31-letnega L. Otero prepogosto vporabljal dvigalo ter dovoljeval trgovskim uslužbencem posluževati se ga, sta bila že precej časa v sporu in imela več malenkostnih incidentov med seboj. Pred par dnevi sta si stopila zopet v lase in je Panelo naveličan teh prepirov šel k hišnemu gospodarju s pritožbo. Gospodar je takoj poklical vratarja in ga prijel trdo radi njegovega obnašanja češ, da ga takoj odpusti če se to ponovi. Očividno razdražen se je vratar v torek podal k Panelu in ko mu je ta odprl vrata ga je brez besede zabodel trikrat v trebuh z nožem in zbežal na streho bližnje hiše kjer se je skril. Na obupne klice Panela je prihitela njegova žena in sostanovalci, ki so ga z intervencijo oblasti spravili v bolnišnico, NAJHITREJŠE POŠILJANJE DENARJA brez prošnje in pod najbolšimi pogoji, točno in zanesljivo. Za hranilne vloge Prodajamo Šifkarte varnost in najboljše obresti po brezkonkurečnih cenah NE DELAJTE NIČESAR brez, da ste se prej posvetovali z Vašim starim PRIJATEJEM Banco Holandés SLOVENSKI ODDELEK Oentrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900 Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7 zvečer. Ob sobotah do 12.30 Pravila Slov. podporne jednote za J. Ameriko 8'- tajnika, ga mora ta obtožiti pri gl. porotnem od-Wu, ki po pravilih kaznuje društvo s suspenzijo ali ga izključi iz jednote. 5. če član ob vstopu v jednoto ne pove prave starati in s tem oškoduje jednoto na asesmentu z namenom, da plača manjši prispevek v smislu jedno- lestvice, sme upravni odsek odtegniti ves primanjkljaj od posmrtnine, ako član umre. Ako Be pa Pride na sled takemu članu, dokler je še živ, mora društveni tajnik zahtevati od njega izkaz prave starati in izkaz se pošlje gl. tajniku, če se dožene, da 3® član vsled napačno navedene starosti oškodoval "Nirtninski sklad, mora tak član poravnati ves primanjkljaj od časa prVega mesečnega asesmenta; ako "e stori tega, ga mora društvo izobčiti iz jednote. — društva, ki nočejo nastopiti proti takemu članu v "'uislu te točke, morajo priti pred gl. porotni odsek 111 zapadejo kazni. 6. Dediči članov, ki so ob času vstopa v jednoto stari čez 50 let, pa so sprejeti vsled zamolčanja pra-Ve starosti, nimajo pravice do posmrtnine in njih ''anski certifikat postane neveljaven, pač pa se vrne dedičem takih članov, imenovanim v oporoki, kar je hilo vplačanega jednoti z odbitkom izplačanih podpor, tiroma stroškov. XVIII. DBU6TVENI ODBOR Društveni odbor sestoji iz izvrševalnega, nadzor-"ega, bolniškega in porotnega odseka. Izvrševalni in nadzorni odsek se volita vsako loto meseca decembra 111 svoja mesta prevzameta 1. januarja; s tem dnem Prevzame stalni društveni odbor vso odgovornost za P^alovanje pri društvu. Bolniški odsek se voli za dobo kakor določi društvo. Porotni odsek se voli od slučaja d" slučaja, kakor določajo pravila na drugem mestu. 2. Izvrševalni odsek sestoji iz predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika, zapisnikarja in reditelja. Nadzorni odsek sestoji iz treh članov, ki se volijo obenem in tisti trije, ki dobe največ glasov, so izvoljeni. Bolniški odsek sestoji iz toliko članov, kolikor jih dru-ttvo potrebuje, ki ee volijo obenem in tisti, ki dobe po številu največ glasov, so izvoljeni. Društvo lahko izvoli še druge odbornike, ako jih potrebuje. 3. Društveni odbor se voli na redni seji meseca decembra in sicer za prihodnje leto in z naslednjim 1. januarjem nastopi službo. Kandidate smejo nominirati le dobri člani in ravno tako morajo predlog podpirati dobri člani. Nominacija je javna in se nadaljuje toliko časa, dokler kdo ne predlaga zaključek nominacije. Nato predsednik imenuje dva člana v poverilni odbor, ki razdeli in pobero listke ter prešteje glasove. Ako so trije ali več kandidatov za eno mesto v izvrševalnem odseku, mora odločiti nadpolovčina večina oddanih glasov; ako sta samo dva kandidata, tedaj zadostuje navadna veČina oddanih glasov. Ako ni nadpolovične večine, tedaj gresta dva kandidata, ki sta dobila največ glasov, v ožjo volitev, pri kateri zadostuje navadna večina, v ožjo volitev, pri kateri zadostuje navadna večina oddanih glasov. Pri enakosti glasov se voli ponovno. Volitve društvenega odbora morajo biti tajne v vsakem slučaju. Štetje glasov se mora vršiti odprto vpričo članstva. i. Za društvenega odbornika sme kandidirati vsak dober član, ki se strinja z načelno izjavo 8. P. J. in ki je poleg tega najmanj tri mesece član društva, pri katerem kandidira, člani, ki so gl. odborniki, nastavljeni v gl. uradu 8. P. J., ali če so bili kdaj kaznovani radi izkoriščanja kateregoli organizacije, ali odborniki cerkvenih občin (cerkmoštri), se ne sinejo voliti v društveni odbor. 5. Društveni odborniki se morajo redno udeleževati društvenih sej. Opraviči jih le ohten vzrok, ki ga mora društvo priznati kot takega. Ako je kateri odbornik odsoten, imenuje predsednik drugega člana na njegovo mesto za dotično sejo. Društveni odbor lahko sam zboruje po potrebi. 6. Dolžnosti in pravice društvenih odbornikov so: a) Predsednik vodi redne in izredne seje, podpisuje izplačila iz društvene blagajne, pravilno nakazane in od društva potrjene bolniške ali druge plačilne nakaznice in sploh vse listine, ki zahtevajo njegov podpis. Skrbi za red pri sejah in pazi, da ne pridejo v razpravo stvari, ki ne spadajo v društvo in ki so proti načelni izjavi jednote. Ima pravico vzeti besedo, dati ukor ali suspendirati od seje vsakega člana radi nemira, nespodobnega obnašanja ali neopravičenih napadov na posamezne člane društva ali društvene odbornike ali gl. odbornike. Dovoliti ne sme osebnih napadov, in na glasovanje ne sme dati predlogov, ki so proti pravilom ali načelni izjavi jednote. če se hoče predsednik udeležiti debate, se mora oglasiti za besedo in oddati za tisti čas predsedništvo podpredsedniku. Glasuje pri volitvah odbornikov, pri referendumu in odloča pri enakosti glasov. Predsednik mora paziti, da se redno posluje pri društvu in da se člani ravnajo po pravilih in drugih veljavnih sklepih gl. odbora, gl. upravnega odseka, referenduma in konvencije. V slučaju, da opazi kaj sumljivega pri kateremkoli članu ali prosilcu za VBtop v društvo, sme izbrati tajno dva, člana, ki stvar preiš-četa in potem poročata predsedniku osebno ali pismeno o izidu preiskave. Ako sta našla, da je sumljiv član kršil pravila, ali da je prosilec v smislu pravil nesposoben za člana, mora predsednik takoj na prvi seji zahtevati poroto za obtoženega člana, oziroma da se prosilca zavrne, ako še ni bil sprejet v društvo, ozira- kjer pa niso mogli drugega storiti z njim kot ugotoviti, da je mrtev1'. Zločinskega vratarja so po kratkem protivu ustrašili z revolverji in prijeli na omenjeni strehi. Z NASILJEM JO JE OKRADEL 'Na vogala ulic 25 de Mayo in Sarmiento se jo seznanila 25-letiia Ana Izaguirre z Andrejem Viegues kateri jo je povabil na sprehod v avtu, ki ga je on vodil. Prišedši do ul. Venezuela je vstopil v liišo s št. (560 kamor je povabil tudi njo. Ko sta bila v notranjosti sobe je skočil nanjo hoteč jo zadušiti in ji po kratkem boju vzel denarnico z 10 pesov ter pobegnil. Ženska je takoj stekla k bližnjemu stražniku in povedala kako je postala žrtev napada. Oblasti so ugotovile, da je najemnik sobe, prijatelj Viegues-a, ki pa nima pri celi zadevi nič opraviti. POŽAR POVZROČIL 140.000 PESOV ŠKODE Na dosedaj še nejasen način se je vnel v jutranjih urah 6. t. m. v tovarni usnatih izdelkov v ul. Victoria 4230 hud požar, katerega se je posrečilo šele po več urah trudapolnega dela gasilcev pogasiti. Gospodarji tovarne cenijo izgubo materijala in strojev, brez hiše, ki ni njihova na 140.000 pesov. TRČENPE AVTOMOBILOV Ako bi človek hotel pisati o teh trčenjih, ki se dan na dan dogajajo širom mesta Bs. Aires in okolice bi prav gotovo ne zadostovalo tedensko 10 strani našega lista toliko jih beleži tukajšnja kronikil. Sicer ni to tako zelo,čudno ako pomislimo, da ima naše mesto nad 150.000 avtomobilov vštevši omnibuse, tako-zvane kolektive in tovorne avtomobile. O enem takem trčenju poročamo tudi danes. Po ul. S. Juan je vozil v pondeljek proti za-padu ómnibus družbe Transportes Mecánicos zmerno hitro. Dospevši do križišča ulice Mu-niz je nenadoma zaletel vanj en tovorni avto z tako silo, da ga je prevrnil. Pri trčenju in padcu omnibusa se je porezalo in podobno lažje ranilo 1U potnikov, ki so se nahajali noter, kateri so bili prepeljani v bolnico R. Me-jia, kjer so jih za silo obvezali vendar ni nobenega nevarno ranjenega. Obe vozili sta pa precej poškodovani. NEHOTE JE PIL STRUP Na svojem domu v ul. Soler 4144, se je odločil 20-letni Angel Salenio, zaužiti gotovo zdravilo in ko je to storil v pondeljek je pomotoma zavžil neko razkuževalno tekočino, ki mu nekaj časa pozneje začela povzročati hude bolečine- po trebuhu. Dano njegovo stanje vedno slabše so ga prepeljali v bolnico "Fernandez" kjer se je zdravnikom po nekaj urah posrečilo spraviti Angela iz nevarnosti. STRAŠNA SMRT POD TRAMVAJEM Pred zapornico železniške proge Central Argentino v višini ulic El Cano in Maturin je podrl tramvaj družbe "Lacroze", 20-letno Ofe-lio Martínez. Nesrečno dekle je ostalo popolnoma razmesarjeno pod vozom in je bilo treba klicati mestne gasilce, da so jo spravili k pod njega. SMRT POD VLAKOM Na progi zapadne železnice v višini ulice Cusco in Gral Paz je bil zaposljen 28-letni L. Gil, z dajanjem signalov tovornemu vlaku prihajajočemu iz Castelar na Once, ko je v nedeljo misleč, da ima še zadosti časa hotel prekoračiti tračnice ga je povozil omenjeni vlak ter ga tako poškodoval, da je ostal na mestu mrtev. ŠE O MEDENINI, KI SO JO PRODALI ZA ZLATO Kot smo že poročali v zadnji številki našega lista je policija pretekli teden prijela tri sleparje, ko so prodajali piljene medenine za zlato. Sedaj se je dognalo, da so ravno ti trije tički na isti način osleparili tri druge trgovce skupno za 1.300 pesov v mesecu juniju, rad' česar se bodo morali sedaj zagovarjati Pre(^ sodnikom Dr. Barberis. ENTRE RIOS Po marljivem poizvedovanju se je ta te den policiji posrečilo odkriti morilca kolona, Luis» Russi-ja, ki je bil umorjen 28. julija t. 1. v has Estacas. Morilec je neki Sixto Bastaza, ki prejel od žene Russi-ja 50 pesov zato, da se ga odkriža, ker je imela drugega ljubimca. STGO. DE ESTERO Zasledovanje "divjega moža" Policija skuša zaman prijeti nekega Butist» Navarro, znanega kot "bagalni mož" ki se P0' tika po bližnjih gozdovih in živi kakor Pr(0' divjak. IZKUŠENA BABICA FILOMENA BENEŠ DE BILIK, diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni-vse ženske bolezni. Sprejema tudi noseče v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires inu že še niina članskega certifikata. Ako je obtoženi prosilec že sprejol certifikat) mora iti pred poroto. ]>) Podpredsednik nadomešča predsednika v vseh zadevah, kadar je zadnji odsoten, ali kadar ima besedo v razpravi. c) Tajnik vodi društvene poslovne knjige, natančen imenik in naslovnik članov z natančno zabeleženim datumom pristopa, starostjo prestopa in z imeni dedičev in njih naslovov; dalje vodi dopisovanje in priob-čuje društvene stvari v glasilu jednote. Pobira redne in izredne prispevke od članov, lahko pa pooblasti katerega drugega člana za ta posel; pošilja asesment in druga vplačila gl. tajništvu po poštni ali bančni denarni nakaznici, izvršuje mesečna poročila, plačilne nakaznice in sploh vso listine, ki so v veljavi pri poslovanju, in oskrbuje društva s tiskovinami in drugimi potrebščinami ter opravlja sploh vse posle, oziroma dopisovanje v zvezi z gl. uradom. V potrebi sme «klicati izredno sejo društva, kakor določajo pravila. (Glej XK. člen). Obvešča predsednika bolniškega odseka v slučaju bolezni člana v svrho rednega obiskovanja. Na soji poroča o izkazanih računih v glasilu za svojo društvo, ita polletne račune, to je vplačila; jednoti in izplačila jednote za svoje društvo, suspendira in izobči vse člane, ki zaostanejo s svojimi asesmenti, kakor določajo pravila; izobčene člani* mora pismeno obvestiti, da so izobčeni; podpisuje vse društvene račune in plačilne nakaznice, potrjene od društva, in vse drugo listine, ki zahtevajo njegov podpis; naznanja na gl. urad imena in natančno naslove novih in izobčenih članov in druge spremembe naslovov. Ponovno sprejema suspendirane in izobčene člane, če poravnajo vse zaostalo redno in izredne prispevke pravočasno kot določajo pravila; smrtne slučaje članov mora takoj naznaniti gl. tajniku z nlitančnim datumom in navedenim vzrokom smrti in oskrbeti mora vse potrebne listine, ki jih potrebuje gl. tajnik v slučaju smrti člana. Društveni tajnik mora ravno tako paziti, da člani vrše svojo dol- žnosti in se ravnajo po pravilih; če se mu zdi bolezen kateregakoli člana sumljiva, ali če je obveščen, da član simulira, mora to takoj naznaniti bolniškemu odboru, ki potem stori potrebne korake kakor določajo pravila; o simulaciji mora potem poročati tajniku bolniškega oddelka in društvu na prvi redni seji. Društveni tajnik je obenem lokalni zastopnik jednotinega glasila in nasolbino sploh in njegova dolžnost je iztirjati stare in pridobiti nove naročnike za list proti določeni proviziji, a najmanj enkrat na leto mora poslati uprav-ništvu imena in naslove VBeh članov pri društvu. Društveni tajnik hrani pečat in opravlja vse druge posle, ki spadajo v njegovo področje, ki mu jih od časa do časa naloži gl. upravni odsek ali gl. odbor. Poroštvo mu določi gl. upravni odBek in plača ga jednota. Društveni tajnik mora tudi gledati, da člani Mladinskega oddelka postanejo popolni člani, kadar dopolnijo 16. loto. d) Zapisnikar vodi natančen zapisnik rednih in izrednih društvenih sej, katerega mora sam podpisati in dati predsedniku v podpis kadar je sprejet. Skrbeti mora, da pridejo v zapisnik vsi stavljeni in sprejeti predlogi in vse sprejeto in odklonjene bolniške podpore in vzroki, zakaj so bile odklonjene. Na sejah prečita zapisnik prejšnje seje in vso dopise, ki so naslovljeni na društvo. Zapisnikar je obenem pomožni tajnik, ki pomaga tajniku, če je treba, in ga nadomesti, kadar je tajnik zadižan ali odsoten. e) Blagajnik prejema denarne nakaznice iz gl. urada. Hrani ves preostal društveni denar in ga nalaga kakor sklene društvo; izplačuje vse društvene račune, ki so potrjeni od društva in podpisani od predsednika in tajnika; podpisuje vse listine, ki zahtevajo njegov podpis. Poroštvo mu določi gl. upravni odbor. £) Reditelj uvaja prosilce in je obenem vratar. Opravlja še druge posle na seji po navodilu predsednika, kar je potrebno za vzdrževanje reda. g) Nadzorni odsek nadzoruje poslovanje društva in društvenega izvrševalnega odseka in pregledati ,nt,r' poslovne knjige tajnika in blagajnika najmanj v8fl^ tri mesece in predložiti društvu na prvi redni seji sP1 sano poročilo o finančnem stanju društva, ki 0,°' priti v zapisnik. Če se mu zdi potrebno, ali če tak" hteva ena tretjina navzočih članov s svojimi p1 sme vsak čas pregledati knjige tajnika in blag<0' in vse izplačane račune za društvo in jednoto. zorni odsek mora paziti, da izvrševalni odsek ] pravilno in vrši svoje dolžnosti; če nadzorniki "p8, kako nerednost pri tajniku, blagajniku ali pri rem drugem članu izvrševalnega odseka, smejo nika suspendirati iz odbora in zahtevati od društvi se postavi pred poroto. Ce je nadzorni odsek prišel sled, da je društveni tajnik ali blagajnik izvršil k»"' nerednost z društvenim danarjem, ali če je preje' ^ ve&tilo od gl. tajnika, da ni bil asesment poslal 1 . Jíi*» U»* M' dot'{- posla» no in če nadzorni odsek ne stori takoj korakov P ^ tej nerednosti, sta nadzorni odbor in društvo odg" no za škodo, ki jo imata društvo in jednota. ... h) Bolniški odsek obiskuje vse bolne člane v ^ krogu svojega društva najmanj t.rikrat v tednu ' .ied vsak dan, e je treba; obiskovanje si uredi "l0 iti" boj. V slučaju potrebe sme bolniški odbor poobl"9 tsJ' tudi katerega drugega člana za obisk bolnika in ■ i t* ni obiBk, če je treba. Dalje preiskuje odbor zadcv' stih članov, o katerih je obveščen po predsedniki niku, ali katerem drugem članu, da simulirajo, se drugače ne ravnajo po pravilih. Bolniški odb°r .. — u.,... , ... . . ..i !,. 2»1 ra dati take bolne člane zdravniško preiskati in tevati mora od zdravnika pismeno izjavo o stanj" nika. Dalje mora preiskati vse sumljive slučaj« P iP cev in takih članov, ki prestopijo v višjo ^ sploh vse druge bolniške zadeve, ki izvirajo iz "'".^i pri dotičnem društvu in katere mu poveri gl. ^'"^ji. tajnik ali tajnik društva, o čemur poroča na PrV1 ' Bolniški odbor mora dati vsa pojasnila in pod«tkl (Nadaljeval ¿5.a DRUŠTVENE VESTI Odborova seja SPD. I. Seja odbora SPD. I. se bo vršila v nedeljo ;' 12. t. m. ob 2 uri pop. i nsicer za vse odseke. Prisotnost obvezna. Prireditev SPD. L Prireditev Slovenskega prosvetnega društva : I- se bo vršila v nedeljo dne 9 septembra v ulici Alsina 2832 v dvorani XX Setiembre. Na tej prireditvi se bo predstavljala drama "Bratje", ki je v zvezi z dramo "Dom" in "Srenjo". Slednji dve drami je SPD. I. z velikim uspehom podalo na tukajšnjih odrih, kar je našim rojakom gotovo še vsem dobro v spominu. življenje kot je opisano v drami "Bratje" se Je godilo na Koroški meji hitro po svetovni vojni. Natančnejši opis bomo pirnesli v prihodnjih "tevilkali našega lista. Tajnik. Iščeta se Prane Furlan in Ivan Mrcina doma iz Goč n«d Vipavo. Po njih poizvedujejo stariši radi 'it'ke zelo važne zadeve. Kdor bi kaj vedel o njima je naprošen da to poroči na naše uredništvo proti povračilu stroškov. IŠČE SE Anton Suc doma iz Vižovelj pri Nabrežini. Pred tremi meseci je bival v Resistenci (Chaco). Kdor bi vedel zanj ali če slučajno sam či-ta te vrstice naj javi F. Pahorju, J. B. Alberdi p; 232, Bs. Aires, ali uredništvu našega lista pro-" povračilu stroškov. ČITATELJEM NA ZNANJE Počenši s prihodnjim tednom se otvori v uredniških prostorih informacijski urad. kateri bo v8 a kom ur na razpolago za kakršnokoli zadevo | ali intervencijo. Urad bo posloval ob torkih, četrtkih in sobo-taii od 5—7 zvečer. Istočasno se otvarja v Slov. Tedniku stolpec »nenovan "Mala pošta", v kojem se bode odgovarjalo na pismena vprašanja, bilo ko je na-lilVe> kakor: duševne, ljubezenske in gospodarske i. t. d. Pismom naslovljenim na ta od-(1"l<'k. naj se pridajo besede "Mala pošta", ^ko bi kdo želel daljši pismeni odgovor, naj prida strošek za poštarino. Za'to korespon-'Wco v listu naj se rabi namišljena imena. Uredništvo. SLEDIMO IZGLEDU Brez da bi se hotelo pretiravati, mora se trditi, da naš sijajni narodni preporod na Primorskem, izvršen v kratki dobi od 15 do 20 stoji kot izvanredni slučaj v zgodovini ^re-Vienja narodov. Res, da je naša zemljepisna lefia pripomogla znatno k temu, ker smo iz Najbližje okolice lahko črpali najboljše izglede- toliko pri Nemcih kakor pri Italjanih, toda Vse to bi ne pomagalo nič in bi nas pri vseh naših organizatoričnih zmožnostih vseeno naši s°sedje požrli, ako bi se bili naši prvoboritelji om°jiH, narod, zgolj na prosvetnem polju organizirati.. KAKO DOLGO BOŠ ŽIVE To je vprašanje, ki nedvomno zanima vsakega človeka. Tako znanost kakor okultne stroke si prizadevajo, da bi dale na to vprašanje zadovoljiv odgovor, toda... ...izkušnja in statistika nas učita, da je dolgost življenja v mnogih primerih dedno dana, a izjeme so še vedno tako številne, da se posameznik na to ugotovitev ne more zanesti. Po drugi strani vemo, da znaša pri živalih življenska doba približno 7kratni iznos dobe, ki jo žival potrebuje, da zrase. Človek zrase do 21. leta, potemtakem bi moral živeti 147 let — toda če ne upoštevamo legendarne in nedokazane primere preteklih in sedanjih Me-tuzalemov, ki trdijo, da so učakali približno to število let, vemo prav dobro, da je že 100 rojstno leto zelo redek primer v življenju ljudi. Kaj pravi še statistika? Pred vsem je ugotovila, da je življensko trajanje za razna plemena zelo različno. Toda tu umrljivosti ne določa kakšna večja ali manjš notrnja odpornost plemen, temveč v glavnem vnanje okoliščine. Teh vnanjih okoliščin je pa toliko, da jih človek nikoli ne more vzeti vse v poštev, če si hoče na njih podlagi izračunati datum svoje smrti. To se doslej tudi nikomur še ni posrečilo. Nadalje pravi statistika, da so ženske v splošnem trdoživejše od moških, zlasti če so že prešle 40. leto. Zato imamo tudi več vdov nego Roko v roki s prosvetnim delovanjem so se začenjala ustanavljati gospodarska društva, razumljivo samo na zadružniški podlagi, ker kapitalistov, v polnem pomenu te besede, jih ni bilo. Mali kmetje in delavci so ustanavljali vsepovsod takozvana Konsumna društva, katera so služila kot ogrodje za poznejša čisto denarne zavode, kot so bile posojilnice in hranilnice širom vse dežele, kateri zavodi so se družili in ustvarili one dve mogočni zvezi, ena s sedežem v Trstu, druga v Gorici. Pri tem mi je pa posebno omeniti močni denarni zavod, Trzañka posojilnica ^n ranilnica, katerega last je bil najbolj vidni znak našega napredka, Narodni dom v Trstu in kateri zavod, še danes kljubuje sovražni nam usodi. Vsakemu bo jasno, da se mora tudi tukaj s takim delom pričeti, ako hočemo naš značaj obdržati, ker z burkami in plesi ne bode-mo prišli daleč. Moramo kolikor mogoče v najkrajšem času, udejstviti ustanovo, da bo nudila našemu izseljeništvu tudi drugo zaslom-bo. aZtegadelj ima vsaki posamezni član našega izseljeništva dolžnost, da ne zanima in da spodbuja druge k temu zanimanju, da se to tudi kmalu uresniči. Trenotni položaj bi tudi odgovarjal, ker če ni človek pravcati črnogledež, mora priznati, da se je delo precej odprlo in dokler ima še svež spomin na prestane hude čase, naj se pri-' druži, da se bo v kolikor mogoče kratkem času prišlo do ustanove, katerih pravila priob-čuje skupina delavnih in požrtvovalnih ljudi, ustanova katera bo brez nikakega dvoma, vsepovsod ltfhko koristila kakor se to godi, potom sličnih ustanov med Slovenci v Sev. Ameriki. S. S. vdovcev. Vzroka pa ne poznamo. Kako nezanesljivi so kakšni statistični podatki, pa nam kaže n. pr. ugotovitev, da kažejo na Švedskem, kjer so svétlooki številnejši, temnooki večjo umrljivost. A to ne pove nič o življen-skosti temnookih, kajti v Italiji in na Francoskem, kjer ti prevladujejo, kažejo spet sve-tloolci večjo umrljivost. Kaj pravijo zdravniki in biologi? Biologi in zdravniki stičejo že dolgo za tem, da bi našli neke zveze med notranjimi in vna-njimi vzroki, ki podaljšujejo ali krajšajo življenje. Začetek vseh teh vzrokov je dan nedvomno v klični plazmi, oz. v lastnostih, ki so že položene vanjo in imajo veliko vlogo na vitalnost kakšnega človeka. Raziskovalci zakonov podedovanja so s tega stališča zelo skrbno proučevali rodovnike dolgoživih in krat-koživih rodbin, ne da bi našli zakon, po katerem bi se dala vsakemu potomcu določiti po naravi namenjena dolžina življenja. Prof. Poli se je zelo trudil, da bi odgrnil to skrivnost na podlagi določenih znakov, ki so v tesni zvezi s klično plazmo, n. pr. črte na koncih prstov in na dlani. Te črte, ki ostanejo vse življenje iste, se lahko ločijo v več tipov in opazovali so, da določenih tipov pri zelo starih ljudeh ne dobiš tako pogostoma kakor pri mlajših, toda stvar je danes skoraj še neraziskana in zato malo zanesljiva Hirologi trdijo ... da je mogoče življensko trajanje nekega človeka določiti po tako zVani. "življenski črti": šibka črta kaže malo življenske sile, močna pa veliko itd. Izmislili so si vse mogoče metode, po katerih bi se dalo trajanje življenja dognati na tako preprost način in marsikaj je izkušnja potrdila, marsikaj pa se je izkazalo za napačno, tako da se hirologi sami ne spuščajo radi v določna prerokovanja če niso šarlatani. . . , Marsikdo ne ve, .da.se tudi grafologija trudi določiti življenjsko trajanje, kakšnega človeka na podlagi njegove, pisave. Zavarovalni strqkovnjak Bruno. Ivurtih je n. pr. že pred časom izračunal po. posebni metodi življensko trajanje 10,000 zayaj-ovancev. in trdi, da je v 75 odstotkih vseh primerov zadel resnico, v ostalih 25 odst. pa se je zpjotil kvečjemu, za 6 let. Ta metoda se da povedati v kratkem takole. Čim širše kdo piše, tem prej mora računati s svojo smrtjo j ljudje, ki moČnp pritiskajo pri pisanju, imajo daljše življenje. Opazpvanja so pokazala, da je imel Kurth v splošnem prav, da je pa treba pri stvari upoštevati rijzeji širine in pritiska tudi pravilnost ali nepravilnost pisave, njeno višino in razne izjeme, ki jih tu ne moremo podrobneje navajati. Čim več stvari pa je treba upoštevati, tem kompliciranej-ši postaja sistem in tem nezanesljivejši rezultat. NEKAJ ZA VSE Mleko po žlicah nasiti veliko prej, nego če ga pijemo iz kozarca. Kot kalorijo ali toplotno enoto označujemo tisto množino toplote, ki segreje liter vode za eno stopinjo Celzija. Vsaka stanica je kepica žive beljakovine. OT1AN 6 SLOVENSKI TEDNIK No. 265 Ivan Albreht: V soboto popoldne Breda sedi na divanu in premišljuje. Pred nekaj dnevi je praznovala rojstni dan in vsi, ki so ji čestitali, so jo premerjali s tako nenavadnimi pogledi, da se je zdela nazadnje sama sebi kakor splašena živalca na razstavi. Dve teti sta med kosilom mami venomer nekaj pošepeta-vali in bratranec Pavel je naprej in naprej zar-deval, kadar je naneslo, da je moral kaj izpre-govoriti z Bredo. Breda sem in Breta tja in "Joj, Breda!" čisto kakor na razstavi pred kletko,: "Joj, kakšna živalca." Posebno tale Pavel 1 Lani je drugače govoril ž njo in roke mu niso bile nič v nadlego, letos pa kakor izruvan štor! Bogve, nemara ga je mo-droslovje tako prenaredilo. Lani je bil gimnazijec, je znal povedati marsikaj veselega in ni prevrnil nobenega kozarca, letos je akademik in ne zna ne jesti ne piti in ne govoriti. Med kosilom mu je morala služkinja trikrat menjati vilice, tako so naglo romale pod mizo, a vina je več "popil" njegov smoking nego on. In beseda šele, beseda! Jezik se mu je zatikal kakor božjastnemu bolniku, in še tisto, kar je spravil iz sebe, je bila sama prazna šara: Spoznanje... Razodetje... Neskončna harmonija (Breda bi bila rajši rekla polomija!)... Globina bistva... Nak, če modroslovje človeka tako spakedra, potem Breda po maturi ne bo hotela nič slišati o tej fakulteti! Harmonija in polomija nastanete končno lahko tudi brez univerze, ali ne? Kadar pride Koki (to je takole bolj domače ime za profesorja matematike) slabe volje v razred in začne divjati z logaritmi, da se med gromom in ireskom bliskajo po tabli minusi in cosinusi ter odmeva kakor iz brezdna večne pogube "slabo" in "prav slabo", je to brez dvoma polomija. Da človek kaj fakega razume, ni treba posebnega spoznanja in nikakršnega izrednega razodelja. Drugič, na promenadi, v parku ali na izletu se pridruži mladi skupini človek, bodi 35e kdorkoli in odkoderkoli, reče prijazno besedo, zna toplo pogledati in seči v roko, da Bredi še čez štirinajsi dni od veselja poskakuje srce ob misli na nenadno srečanje; no, tedaj je to pač harmonija, al? ne t Nebo je bolj jasno, sonce bolj svetlo in zvezde se zvečer leske-čejo, kakor da plešejo po sveže umitem nebu. Jasno: to je harmonija in ni treba zanjo posebnih globin in ne posebnih višin! Takšno je življenje. Bržčas je tudi Pavel občutil, da letos ni tako kakor drusa leta. Ko je odhajal, so se mu oči mokro svetile in nikakor ni mogel proč. Se v prednji sobi je stopical kakor po razbeljenem Diplomirana babica ANA CHARPOVA v Pragi in Buenos Airesu Ima odlgoletno prakso v porodnišnici v Pragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. Sprejemajo se penzijonistke, posebno s kampa. calle OOLOMBRES 178 U. T. 62 Mitre 3755 (1 kvadra od Rivadavia) pladnju in menda samo čakal, kdaj bo lahko šepnil: "Ali te smem kaj kmalu obiskati, Breda!" Čemu tako nespametno vprašanje! Še danes, čez pet dni, si Breda ne ve dati pravega odgovora, zato poseda na divanu, permišljuje in čaka. Sobota, popoldne blažene prostosti. Za jutri se ni treba bati niti sinusa niti tangensa. Zakaj torej Pavel danes ne pride! Mama je odšla h gospe notarjevi in očka se je odpravil nad zverjad. V sprejemnici žlobudra papiga: — Alfa plus beta — Breeedaa — Alfa minus beta — Breee-da! ko-ki, ko-ki-iii-fiiu. Zunaj pozvoni. Breda nestrpno šine kvišku. Ali naj gre sama pogledati! Medtem pomoli stara Meta glavo v sobo: "Gospodična—" ' "Kar noter naj pride gospod." Stari služkinji se številne gube po obrazu skremžijo v nasmeh: "Saj ni nobenega gospoda!** "Ali ni nekdo pozvonili" "IJboga ženska čaka zunaj i detetom v naročju. Čisto majhen črviček". "Dobro," zakriva Breda nejevoljo, "naj pa pride ženska s črvičkom!" Meta ne verjame in se obotavlja, medtem ko Breda že sama hiti odpirat. S hodnika jo pozdravi mlad, shujšan obraz. Upadla lica so pordela in oči vročične. Izmed tenkih uslen se trgajo besede o pomanjkanju in pomoči. Breda je osupla in zmedena. "Kar vstopite, prosim". . Prav za prav sama ne ve, kaj naj počne s tujko in zakaj jo vabi v stanovanje. Senska je komaj kaj malega starejša od Brede. Poieze so domala čisto otroške in stas šele v razvoju, vendar stiska k sebi defe. Ali je res njeno! Takale deklica in — mati! V Bredi se misli vrtinčasto prehitevajo. Da SEDAJ SE LAHKO VSAK nauči dobro in elegantno PLESATI Tango, Fox-trot, Valček in druge plese ZA SAMO 50 cent DNEVNO. To lahko dosežete z malo vajami v veliki plesni AKADEMIJI "ALEX ŽABA" Calle AYAOUOHO 388 esq. Corrientes dve kvadri od Callao. Vsak dan od 18 do 24 are, ob nedeljah od 16 do 22 ure. Zasebni saloni za družine in začetnike. bi se jih otresla, naroča služkinji, s čim naj postreže tujki. "Ali ste od daleč?" Ženska se trudno nasmehne. Vse ceste so blizu in daleč, kakor pač nanese. Danes je na cc-stk Brez strehe, brez dela, brez kruha, pota pa drže povsod in samo naprej in zgolj naprej. Breda posluša. Povest ji je tako nova, da zdajci pozabi bratranca Pavla in vse ono, kar jo je bilo še pravkar obvladovalo. S primesjo otroško toplega sočutja se bolj in bolj drami v njej radovednost. In kakor otrok vprašuje: "Kaj pa mož!" Tujka nagne glavo in molči. "Ali vam je nemara celo umrl?" Ženska pred njo poveša oči. Povest ziživi nanovo in se razpleta dalje in dalje. Tujka je Milena. "Lepo ime", meni Breda sanjavo in lahno poboža dete, ki mu je postala na divanu. Zdaj se v spanju smehlja in je popolnoma mirno. Milena govori s težavo, kakor da je vsak« beseda bodica, ki jo mora izvleči iz sebe. Oče je bil uradnik in ona njegov najmlajši in najljubši otrok. Komaj pa je shodila, je ugasnilo življenje materi. Oče se je potlej vnovič oženil. "Zaradi nas otrok, gospodična, zaradi nas. pomislite! In potem je prišlo tako." Druga žena je rodila drugo deco in se za prvo in za moža ni več dosti zmenila. Samogoltno je hodila svoja pota, očeta pa je grizlo, da je jel na vsem lepem pešati, dokler ni obnemogel prav tedaj, ko bi bil Mileni najbolj potreben. P° njegovi smrti se je začelo gorje. Starejši lenini bratje in sestre so si pomagali, kakor Je kdo vedel in znal. Dvema je celo smrt prišla naproti, le Milena je morala kakor za pokoro ostati očetovi vdovi v napotje. Breda posluša in se ji zdi kakor odmev iz neznanih pustinj. Liki prikovana je in samo včasih ji uide vzklik groze ali vzdih plahega sočutja. Mileni se zdi, da se z izpovedjo vračata k njej dom in detinstvo. Z malone bolestno vest' nostjo slika gorje, ki jo je teplo, ko je za vedno otrpnila očetova roka. Ker je čutila neo8' vadno veselje do učenja, jo je oče vpisal v gi®' nazi jo. Jeseni je pričakal in se rado val hčerkinih prvih uspehov. Še božič je bil tisto leto tak" lep kakor nikoli dotelj in radost v Mileninen1 srcu svetlejša mimo nakita na smrečiči. Na Sil" vestrovo pod noč pa sta se oče in žena nekaj sporekla in zjutraj nato ni več vstal, ne tisto jutro in ne nikoli več. Med pripovedovanjem se Breda kakor skozi meglo domisli, da je že nekje srečala ta obr«*- "V gimnazijo ste hodili, pravite?" "Da, toda le do tretjega razreda. Bilo je D<" mogoče." Restavrant "O SO RIO" Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo ples. Lepi prostori, pripravno ?a svadbe CENE ZMERNE — Prenočišče po 70 cent. Se priporoča lastnik EMILIO ŽIVEC OSORIO 5085 PATERNA!» Milenin glas je zopet zasenčen in skoraj trd. Mačeha ni mogla strpeti, da bi deklica hodila v šolo. Da še moški ne dobe zaslužka, je renta-čila nad njo, in da sploh vse skupaj nima smisla. Učenost in kup beračije: ali je to dota za mlado dekle?! • • Milena se je upirala in se skušala pomagati, kakor ji je le narekovala mlada pamet, toda o-pore ni našla nikjer. Edino daljna sorodnica, siromašna branjevka, ji je o počitnicah včasi dala jerbašček zelenjave in sočivja, da ga je prodala na trgu. S pičlim izkupičkom si je oskrbela nekaj knjig in najnujnejših potrebščin za šolo, vendar se je kmalu zavedala, da tako ne vzdrži. Tu in tam ji je premožnejša družica darovala ponošeno obleko, čevlje, kaj perila, kak dinar; vse je bilo kakor udarci na rano. Jela je čutiti, da jo vrstnice in vrstniki gledajo zviška in kakor izvržek. Začela se je bati teh in profesorjev in vseh ljudi, kakor da nosi na sebi sramoten pečat, neizbrisen žig siromaštva. Vse drugo ljudje izpregledajo in odpuste, le beraštva nikoli ne! Ne, ne, Milena ve: Biti bogat tat je častno, biti beraški poštenjak pomeni obsodbo in izobčenje! Naj se gospodična ne trudi z ljubeznivimi besedami: tega nauka Milena nima iz knjig, ampak iz prvega vira, neposredno iz življenja. Da, v tretji je bilo šolanja konec. Nekoč je prosila rednico, da bi ji kupila malenkost, ki so jo zahtevali v šoli. Ponižno je prosila, na kolenih. Ona pa je vzela iztepač in začla divje udrihati po klečeči. Milena je medlela od bolečin, ženska pa je bila kakor iz uma. Tisto noč je potlej smuknila z doma po svetu. Vseeno ji je bilo, kam in kako, samo proč, proč: v gozd, v vodo, v smrt, kamorkoli!... Dober teden je tavala okrog, se skrivala, malo prosila, malo lagala, kadar je bila huda stiska, in tudi kaj smuknila, ako je želodec le preveč kričal. Potem so jo prijeli in jo zopet odvedli domov, a iz šole so jo izključili, češ da je zaradi pokvarjenosti zavodu v sramoto in mladeži v pohujšanje. S takim sijajem obda človeka beraški žig. Le nikar mehkih besedi, saj obzirnost ne izpreme-ni nič, prav nič. Posihmal je iskala zavetja pod kapom, ko je doumela, da že ni nikjer več prostora pod streho. Povsod so jo odklanjali kakor garjevo, dokler je ni debelušen hotelir sprejel za prodajanje kruha. O, ko bi gospodična slutila, kako grenak je bil slednji grižljaj, ki si ga je priborila s tem poslom! Vse je stresalo jezo nad njenimi lasmi, presiti in vinjeni gostje pa so jo Dr. MILOSLAVICH | Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pra- I gi in Parizu. S Zdravi bolezni kože, krvi in spolne | bolezni. g Se govori slovensko, nemško in špansko, s PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE | GARANTIRANO ZDRAVLJENJE | Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 5 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 § ure zjutraj. s Ulica Reconquista 629 | U. T. RETIRO 1852 I trapili s spolzkimi neslanostmi, da se je marsikdaj tresla od studi in sramu. In še tisto bore, kar si je prislužila, ji je doma sproti pobrala redriica. Ko jé slednjič postala natakarica in upala, da je stopila na trdno brv, jo je šele prav zalotilo. S plesnih vaj so teda, prihajali dijaki tja. Vmes je bilo tudi nekaj nekdanjih Mileninih součencev. Zla usoda ali morda objestnost katerega izmed veseljakov je hotela, da jim je morala streči prav ona. Dasi se je zatajevala, jo je spoznal eden izmed njih in jo začel bolj in bolj ogovarjati ter prihajati sčasoma tudi brez družbe. Temu je končno priznala in pojasnila, kaj jo je pognalo iz šole. Bil je videti tako blag, moj Bog, kakor samo spomladansko sonce! Ko ji je pričel govoriti o ljubezni, mu je Milena dala prvi in edini prostor v srcu. Sklenila sta, da se Milena vnovič poprime učenja in nadoknadi, kar je zamudila. Vso pomoč ji je obljubil in dejal, da brž po maturi pove staršem, kako je volilo njegovo srce. Poslej je slednjo prosto uro žrtvovala knjigam in njemu, ko pa je bila najbolj njegova, je mahoma izostal. Čim je gospodar zaslutil, kako je ž njo, jo je odslovil. Odtlej je šlo navzdol kakor plaz po strmini... On je zdaj na univerzi, ona s tem malim bitjem na cesti. Milena se je stresla in zahitela. Hkratu se je predramil mali na divanu in zavekal. Breda je gledala zdaj mater, zdaj dete, in splašeno ugibala, kaj naj začne, ko je vnovič zapel zvonec. Stara služkinja je pomolila glavo v sobo: "Gospod Pavel želi". "Prosim, prosim," se je dvignila Breda in pomirljivo omenila Mileni: "Kar ostanite; je samo moj bratranec". "Iz prednje sobe je čuti svež mladeniški glas: "Ali tetke ni doma ?" "Ne, Pavel," gre Breda naproti, "mama je odšla k notarjevim. Sicer pa imam čisto nenavaden in ljubek obisk." Na divanu veka malo bitje. Pavel, še vedno v prednji sobi,skuša s šalo: "Tako, tako? Bodočnost, ako prav slišim." "In še kako v popju", je Breda vesela, da se bodo zdaj o vsem tem novem in nezaslišanem lahko še kaj porazgovorili v treh. "Škoda, da te že prej ni bilo.'Ne veš, kakšen roman." "Tako?" vstopi Pavel, Milena pa se kakor v vročičnem krču dvigne, boječe izteza roke v obrambo in omahuje. Zavod sv. Cirila in Metoda sprejema dečke v popolno varstvo. Obrnite se pismeno ali osebno na: ASILO LIPA, VILLA MADERO C.G.B.A. (Bs. Aires) "Ali vam ni dobro?" zaskrbi Bredo, ki opazi njen srepi pogled, medtem ko je Pavlov obraz kakor sadra. "Meta! zakliče in zdajci opazi bratrančevo otrplost. Mlada mati se opoteČe k detetu, vzame jokajoči tovgr v naročje in omahne venkaj. "Čakajte no," boli Bredo, ko steče za odhajajočo, toda Milenin opotekajoči se korak žč odmeva daleč nekje po stopnišču. Po hodniku prihaja Bredina mati z gospo notarjevo: "Le kakšna je zdaj mladina: Otrok in že z otrokom v naročju." "Ki ni nikjer sramu!" vzdihne gospa notarjeva in mati se prestraši hčerke: "Kaj si bolna, Bredica?" Mladenka odkima, pozdravi gospo notarjevo in odide vsa vrtoglava v sobo, kjer še vedno kakor odrevenel stoji Pavel. "In ti — ti —? 1" Zdi se ji, da bi se morala zdajle zamajati zemlja in pogoltniti vse, kar tako nečloveško lazi s človeško krinko po njej, toda zemlja je mirna in vse je mirno. Tudi Pavel je miren, ko z lahnim naklonom pozdravlja teto in gospo notarjevo. Čez malo zadiši po kavi in Pavel s svežim glasom pojasnjuje gospema: "Nič posebnega. Bredi sem pravil, kako me je bilo hotelo neko dekle zaplesit in mi naprtiti svojo zablodo." "Ta, ki sva jo srečali?" "Da. Od miloščine živi, ko—" Tetin pogled ga prekine. "V nižji gimnaziji je bila moja sošolka," za-suče fant in se namrdne: "Za tem jo je zaneslo. Je pač križ; lcaj ho- V |)J cemo! "Mladim moškim je danes res težko", pomaga gospa notarjeva, Breda pa strupeno: "Pavlu ne." "Ako je človek pameten, se mu rés'ni" treba bati," skuša z mrzlim smehom bratranec, a se-strična: "Seve: strah leze samo podlim v kosti." In ga premeri s takim pogledom, da začno mladeniču podrhtevati veke in lica in roke: "Kaj hočeš reči?" "Mene vpraša?" zbode Bredirt smeh.: "No, no, otroka," razume Bredina mati in gospa notarjeva slcimuje z glavo. Pavel si nažge cigareto. Kava v skodelicah zaman vabi s prijetnim vonjem. Bredi se zdi, da je soba še polna otroškega veka in Mileni-nega joka. In kakor da jima hoče s tem pomagati, se vrže na divan in zaihti. ZUBOZDRAVNICA Dra. Samoilovic de Falicov in FELIKS FALICOV Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181 U. T. 59 - 1723 Trelles 2538 Fotografija "LA MODERNA" Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji. NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo. Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti: Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Bs. Aires Telefon: 59 - 0522 Nevenka Steindl: Iz zivlji Ljudje so dobri iu slabi, lepi in grdi, ponosni, sovražni. In tako je tudi pri rožicah. Ko sem bila še majhen otrok, takrat sem prvikrat videla na našem vrtu cveteti lilije. Bele lilije, ki so jih križarji prinesli iz Svete dežele. In ko sem jih videla, sem jim šla s poti: strah me je bilo pre dnjiini. Strah me je še danes. Bojim se: tako trde so, ledeno mrzla je njih belina, a v njih so strupeno-rumeni kačji jeziki. Strah me je pred to rožo, jaz ne vidim v njej nedolžnosti, jaz vidim smrt. Mali zvonček, ta je zopet dekadenten epi-gon iz modre krvi. Vedno sam, nikdar v ple-bejski masi. Visok in slok, rezerviran, malo vpognjen. Žefranček je pa plebejec. Skupaj se drenja-jo, kričave barve nosijo, kakor šarlatani. Izzivajoče stoje vpijejo in se smejejo. Tudi ti čutiš te stvari, čeprav ti niso jasne. Ne čutiš mogoče isto kakor jaz, toda gotovo ti ni rožica le barva in oblika. Ce imaš vrt, lahko storiš kakor drugi: po barvi jih razdeliš, po obliki in času. Lahko jih pa tudi tako, da pustiš vsaki njeno posebnost: zvončke po tri ali štiri v mahu, žefrančke na gosto v travi. Tako ne boš doživela le rožice, v rožici doživela samo sebe. So rastline, ki rastejo na drevesih. Ne safo v tropih, ne le orhideje in filodendron; tudi naša omela je tako. Majhen grmič je, o ču jo vidiš povsod. To je pradaven Toda ob tem času nima svoje prave moči: le v marcu, kadar jo ob polni luni druid z Zgoraj desno: Umetni vrt na neki hiši v Afriki Desno: Umetni vrt v Franciji Zgoraj: Bratje Adamovifi v Now Jorku, prod polotom '¡rez Atlantik Zgoraj levo: Od vrha navzdol: chacarera; pokojni nemški predsednik Ilindenburg v spremstvu Sleichorja in Blomberga; kolektivna hiša do-lavcev na Dunaju; slap reke Diamante v prov. Mendoza. '"'.....» ' . Vj»*- v, ** 8JR- t m ri •• -iS»* v ' v- 7. SMRT VELIKE ŽENE Pred kratkim je umrla v nekem francoskem zdravilišču Marija Curie, sloveča voditeljica pariškega zavoda za preiskovanje radija in žena znanega izumitelja Petra Curie-ja. Marija in njen mož sta leta 1904. odkrila radij. S tem je njuno ime zaslovelo po vsem -svetu. Marija Curie je po rodu Poljakinja; rodila se je v družini Sklodowskih v Varšavi. Po smrti svojega moža je prevzela vodstvo oddelka za preiskovanje radija na pariškem vse- učilišču Sorbonni. To je bila prva in doslej edina ženska, ki je poučevala na Sorbonni. To stolico je počasi izpremenila v zavod za preiskovanje radija, ki je še danes v ulici, ki se imenuje po njenem možu Rué Pierre Curie. Marija Curie je bila dvakrat odlikovana z No-blovo nagrado. Pijed nekaj tedni je zbolela za liripo. Marija Sklodowska-Curie zapušča dve hčerki, izmed katerih je Trena že zaslovela med znanstveniki zaradi raziskovanja radija in Polonija. FIERRE L'ERMITE: DEKLICA Z ODP R TI M1 OČMI "Saj razumeš," je razlagala svoji materi, "malo je manjkalo, pa bi se bile vozile naravnost pred hotelom!.. Kdo bi jima utekel! Vrgli bi se na nas, kakor siromaštvo z vsemi silami grabi po bogastvu!" Medtem sta šteli teta Cecilija in Holanda poslednje oki-ogle... Teta je bila vtaknila v enega izmed treh žepov v suknjo bankovec za sto frankov in svetinjico svetega Benedikta. Oboje je bila pripela z angleško zaponko. Sveti Benedikt, patrón popotnikov, je zvesto ohranil bankovec, ki je bil sicer nekoliko zmečkan, sicer pa nedotaknjen. Rolandi je ostalo dvesto deset frankov lastnih prihrankov. Preiskali sta od vrha do tal svojo prtljago in izkopali sta še dva in dvajset frankov ter pet in sedemdeset centimov. Torej sta imeli še 332 frankov in 75 centimov. S tem denarjem bi se bili mogli vrniti v Noirmoutier... če bi ne bilo treba plačati hotelskega računa. Toda treba je bilo še poravnati račun v hotelu ! Koliko neki bo znašal? "Kaj meniš, Holanda, koliko bo?" "Nimam pojma, tetka. Zaneslo naju je v to hišo kakor vihar, ne da bi bili imeli časa, da se domeniva glede cene... Oh... te ženske! Čim bolj premišljujem, tem bolj se mi zdi njih početje nesramno!" "Ne pozabi, da si bila davi pri svetem obhajilu !" "Ne pozabljam. Vendar mi niti dobrota ne more zapovedati, da vidim belo, kar je črno... in črno, kar je belo. Ne obsojam tistih žensk, ampak obsojam njih obnašanje... In to, ponavljam, je vse obsodbe vredno... Vratar nam bo računal tudi tisti dan, ko sva dospeli... To bi bilo za tri dni... Najina soba je prilično lepa... Jedli svo po jedilnem listu... Računam torej da bo zneslo vse skupaj okroglih dve sto frankov. Ostalo bi nama torej v tem slučaju še 132 frankov 75 centimov in kar imava dragocenosti." "Z dragocenostmi nikar ne računaj. Če bi jih poskusili prodati, naju bi še zaprli..." "Nikar ne pretiravajte." "Oh, ne rečem dvakrat, da bi se jo ne zgodilo." "Mika me, da bi pozvonila in prosila račun. Vsekakor bi bilo bolje vedeti, pri čem smo." Rolandi še ni bilo treba potruditi se do zvonca. Tisti hip je potrkala sobarica in prinesla na krožniku dolgo polo, ki je bila clo tretjine popisana. "Prinesla sem računek..." je dejala kratko. "Prav... Dajte sem." Rolanda je najprej pogledala skupni znesek. Zapisano je bilo pod črto 31!) frankov 80... Kri ji je šinila v glavo in pred njenimi očmi so plesale številke... cena za sobo z dvema postel jamia... pet. obedov... predjužnilii. dvakrat čaj... dve kopeli... postrežba itd. Nato je pogledala še teta Cecilija račun. Toda ta je bila že itak vsa iz sebe Videla je, kako je spravila nečakinja skupaj bankovce, ki sta jih bili pravkar sešteli. Rolanda našteje 319 frankov 80... jih položi na krožnik, vzame račun ter ga spravi. "Plačilo še ni potrjeno..." je pripomnila sobarica uslužnejše. "Tako? Potem odnesite račun in ga prinesite potrjenega..." je rekla liolanda in vzela denar nazaj. "Zakaj ste vzeli denar nazaj?" "Zato." "Ali mi ne zaupate?" "Zadosti imam že Pariza, da vem, kako mora biti tu človek previden)..." je odvrnila Rolanda, ki je postajala divja. Pet minut pozneje je bila stvar v najlepšem redu in sicer na obeh straneh "Koliko nama ostane?" je vprašala teta Cecilija. "Točno 12 frankov 95..." "To je vse?" "Vse!... to se pravi približno toliko, kolikor velja brzojavka, ki jo morava takoj poslati Pilomeli. Po dnobenim pogojeni namreč ne smeva prositi gospe Maude na posodo!... Še manj pa Rogerja Maude." "Oh, tega nikoli!" "Hvala, tetka!" "Si-li mogla saino za hip r:;sno misliti, da bi se tako ponižala po vsem tem, kar sem vide-•la in po vsem, kar sem slišala?" "Ne..." "Ti rečeš samo: ne..." "So slučaji, ko skuša človek napraviti iz vsakega lesa lok..." "Iz tega lesa nikoli... Ali če ti je bolj všeč tako: iz tega lesa ne več... Toda nisva še pre- ! ŽELITE CITATI DOBRE I! REVIJE? izberite izmed teh: Atlantida: Ena izmed najboljših argentinskih revij — í)i 0.50. El Gráfico: Svetovna športna revija — iji 0.20. Billiken: t Argentinska revija za otroke — $ 0.20. = P<",ra Ti: Najbolj razširjena ženska revija v Ar- | gentini — $ 0.20. Tipperary: j V njej dobite najlepše aventuristične A novele — $ 0.20. La Chacra: j Najboljši svetovalec poljedelcev — $ £ 0.50. I El Golfer Argentino: Najboljša revija za golf $ 1.- Cinegraf: Najboljša kritika ter čisto predstavljanje kinematografskih slik — $ 1.—. Marílú: Najboljša dekliška prijatelja. $ 0.20. čitali Filomelinega pisma... Kje ga imaš?" Rolanda je iskala nekaj časa po mizi, na kateri je bila nagromadena vsebina nekaterih iz-prznjenih kovčegov. "Evo je!"... Deklé je pritisnilo zavitek na prsi. "Kolika radost videti poštni pečat ljubega Noirmoutiera! Zdi se mi, kakor da je zavel duh "Zavetja" sem noter... Tu so najprej cvetke... Rolanda in njena tetka poznata te cvetke. V duhu vidita natančno, kje na vrtu je bilo utrgano. Nato majhen šopek zlatih dlak, zavezanih z zelenim trakom. Te so iz Pentaponovega kožuha ... Dobra Filomela si je v svoji preprostosti mislila, da bodo te malenkosti celo v Parizu govorile svoj jezik. Resnično, v vsakdanjosti hotelske sobe, sredi vsestranske brezbrižnosti in sovražnosti ljudi, vzbujajo te malenkosti toliko radosti, da se ob nji Rolandi tresejo prsti. Tako zelo sta priljubljeni in tolike ljubezni deležni doma, tu pa tako zapuščeni in sumljivi!... Kolika blaznost priti v Pariz! Rolanda čita; in zdaj pa zdaj gre z roko preko svoji modrih oči, obrobljenih s črnimi trepalnicami. "Moji dragi gospodarici, Vajina stara Filomela Vama pošilja novice z doma. Vse je v redu; toda tako je prazno "Zavetje"! Odkar sta moji dragi gospodarici odšli, tu ni več "Zavetje". Prvi dan sem begala kakor duša v vicah. ■ Potem sem se lotila dela, da se raztresem in da mi ne bo treba misliti. Še nikdar nisem bila tako sama v tej veliki hiši... Kako vse drugače je zdaj kot kadar sta tukaj!. .. Vsako jutro odprem vrata in okna, da se sobe prezračijo... Na Vajinih oknih so zelo lepe vrtnice, toda nimajo komu cvesti, ker Vaju ni tukaj. Faraud hodi v prvo nadstropje in Vaju išče... Nato se vrača ves potrt na dvorišče. Ne razume pač, ubožec! Ko Vama to pišem, predeti mački kraj ognjišča in pazita, da bi mleko ne vzk pelo... Ampak Pentapona morani zatožiti!... Je-li to zli duh oslov?... Ali je dolgočasje?... Ali morda požrešnost? Skratka, r. gobcem je odprl kljuko svojega hleva in šel jesti jabolka v sadni vrt... Izbiral je, kakor da ima izkušnje. Požrl je dva velika Aleksandra, tri reine rei-net in celo vrsto zlatih reinet. Lepo sem ga ozmerjala! Ampak naposled — odkrito priznani — sem ga objela... Ubogi Pentapon!.tudi on je iskal pozabijenje... Dimnikar je prišel in je dobro omedel nad ognjiščem. Zdaj smo dobri za zimo. A kakšna je bila hiša, ko je odšel!... Zidar in dimnikar sta dve šibi božji! Pobrala sem že skoro vse sadje po tistem dogodku s Pentaponom; lepo je spravljeno v kamri... Zdaj se ni več bati, da nam še kaj požre! Snela sem zavese, jih oprala, zlikala in spet obesila. Ko se bodo gospodična vrnili, bodo našli vse v najlepšem redu. Jutri bom temeljito osnažMa obe spalnici. Morda boste zato prej prišli nazaj? Filbert se je pripeljal na trg z novim vozom in priprego. Dvakrat je šel po naši ulici. Izza zaves sem videla, da je dolgo časa gledal našo hišo. Tako potrt je bil! (Nadaljevanje) ZANIMIVOSTI Žena, njeni dolgovi in njen mož "Žena, ki ima velike zahteve, spravi svojega moža lahko v kratkem času na beraško pa-lico," pravi londonski odvetnik Kerman. — "lío je talco daleč, da zaradi nje izkrvavi, ga po možnosti še ostavi, ker ni več sposoben, da ji zajamči "stanu primerno" življenje. Na žensko ima demoralizirajoč vpliv, če ve, da mora mož jamčiti za vse njene nakupe. To je nezdravo in uničuje premnoge zakone. Če bi žena vedela, da bo morala dajati račun za vsak izdatek, bi marsikateri nakup izostal. Zato je treba spremeniti zakone, ki določajo, da mora mož povrniti vsak dolg svoje žene. Spremeniti bi jili morali tako, da .bi jamčil samo za tiste, ki jih prostovoljno prevzame nase. Seveda pa ostane ženi še dovolj pripomočkov z domačimi prizori, priliznjenostjo in drugimi ženskimi u" metnijami, da si izsili priznanje kakšnega izdatka. Proti takšnim grdim metodam ne bodo pomagali pač nobeni paragrafi." Mister Kerman je po vsej priliki precejšen sovražnik žensk. Zanimivo pa je, da se njegovim zahtevam priključujejo tudi ženske same. Ga. Appelbejeva, znana londonska odvetnica, n. pr. piše, da prirejajo samo neinteligentne žene svojim možem finančne težave. — Pametna ženska ne bo nikoli več izdala, nego je potrebno v nje prid in v prid njenega moža. Zoper nespametne ženske pa bi bili primerni zakoni, ki bi omejevali njih pravice, povsem na mestu. da-li prevladuje med nosečnosetjo ta ali ona faza, kajti prevladovanje moške iaze da za posledico moijkegu otroka, prevladovanje ženske pa ženskega. Moški v nasprotju z dosedanjimi naziranji torej ni tisti, ki daje svojemu bodočemu otroku spol, temveč v tem pogledu odloča ženska. Dosedanji poskusi kažejo, da utegne imeti argentinski učenjak prav. TROJANOVSKIJ, GOST HČERA AMERIŠKE REVOLUCIJE" Sovjetski poslanik povabljen* na zborovanje največjih sovražnikov komunizma Washington. — "Hčere ameriške revolucije", najbolj reakcionarna ženska organizacija v Združenih državah, ki vsako leto na svojih zborovanjih histerično obsoja sovjete in kriči proti "rdeči nevarnosti" v Ameriki, so imele na svoji letošnji konvenciji, ki se je začela včeraj, med svojimi častnimi gosti tudi Aleksandra Trojanovskija, sovjetskega poslanika z njegovo ženo vred. Poslanik in žena sta sedela na odru med ostalimi gosti in zborovalke so strmele. Predsednica organizacije, mrs. R. W. Ma- gna, se je kasneje opravičala, da so bila povabila poslana avtomatično vsem diplomtom in — nihče se ni spomnil, da je med njimi tudi poslanik komunistične Rusije. Poslanik je kajpada prišel in potem je smehljaje povedal re-porterjem, da se je dobro zabaval. V ZIMI KRAVA DA VEČ MLEKA AKO UŽIVA POGREJENO VODO V Franciji, na nekem posestvu v Tart 1'Al-baye so opazovali da molzne krave pozimi pijejo 2/3 manj vode kot poleti in seveda da dado manj mleka. Poletna voda je imela okoli 20? toplote, zimska pa 39. Napravili so posku-šnjo in pogreli pozimi vodo na 209. Poskusnja je dala dober rezultat, krave so popile za 60% več vode in vsaka je dala povprečno 3—4 litre več mleka dnevno. Vknjiženo posest pri hiš imajo ščurki le in miši! Kako bogat si, sam ne znaš, dokler še svojo peč imaš! Najprej prašaj: "Imaš kaj?" otlej reči: "Daj mi, daj I" Deček ali deklica Spol bodočega otroka zavisi od matere Deček ali deklica, to je vprašanje, ki si ga zastavljata vsaka nastajajoča mali in oče. A ce se tudi znanost vedno znova bavi s tem vprašanjem, tega gotovo ne dela v prvi vrsti zato, da oi materi olajšala priprave novorojenčKova perila — z modrimi ali rožastimi traki — temveč zato, ker so za tem problemom zelo zanimive biološke zveze. To dokazuje tudi najnovejša metoda za določitev spola še nerojenih otrok. Udkritelj te metode je dr. Alfredo Gian-giobbe, zdravnik z ženske klinike v Buenos Ai-resu. Materi vbrizgajo pod kožo substanco, ki je sestavljena iz klicnih žlez mrtvorojenih otrok moškega spola. Kanalu nato se pojavi na kraju vbrizga majhen izpuščaj, ki kmalu izgine in po tem izpuščaju lahko zdravnik presodi, da-li nosi mati pod srcem moško ali žensko dete. Razlaga za postopek je dokaj preprosta. Že dunajski filozof Weiniger je svoječasno postavil teorijo, da ni na svetu nobenega izključnega moškega in nobene izključne ženske. Vsak človek, moški ali ženska, nosi v sebi elemente drugega spola in je torej bolj ali manj izrazi ta mešanica obeh spolov. Moderna biologija je dala čudni Weinigerjevi hipotezi prav in sicer s tem, da je v moški krvi izsledila ženski spolni hormon in v ženski krvi moški hormon. V nasprotju z Weinigerjem pa je znaost odkrila, da mešanica obeh spolnih elementov ni konstantna. Dr. Giangiobbe pravi, da se vsaj P*'i ženski izmenjavajo bolj moške in bolj ženske faze. Njegov kožni poskius pa baš določa, Buenosaireške in pariške univerze Za dosego popolnega zdravljenja s kolikor mogoče malimi stroški, pregledujemo svoje bolnike z X žarki in jim podarimo zdravila ZDRAVIMO — Moderno zdravljennje. Moderno zdravljenje brez bolečin. Prostati«, vnetja in spol- - SIFILIS. 606-014. BLENORAGIA. - ne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake — hibe. ŽELODEC. Čreva — krislina — jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje izvira bolezen, po profesorju Glass-ner, zdravniku univerze na Dunaju. KOSTNE BOLEZNI. — Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. — Zdravljenje mrzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni oddelek) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. ŽARKT X - DIATERMIA — ŽARKI ULTRAVIOLETAS | LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni sanatorji z nizkimi cenami — Oporacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec, maternica, spolovilo. GOVORIMO SLOVENSKO V Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9 do 12 PREGLED SAMO $ 3- ¡ Ob nedeljah dopoldne sprejmamo brezplačno 1017 SMHIFNTC 1017 od 10 do 12 in od. 14do21 ure TAJNI IZUMI Električni topovi, podmornice a preciznimi periskopi, izboljšani tanki in letala, ki se dvignejo navpično s tal Ugleden ameriški časopis se bavi z vprašanje, da-li bivajo izumi, ki jih skrivajo, in skuša na temelju raznih kombinacij ugotoviti značaj teh izumov. Izumov, ki bi jih avtor sam skrival pred javnost, danes gotovo ni več dosti. Nekoč so se takšni izumitelji opirali na dejstvo, da niso od svojega truda imeli ničesar. Odkar pa imamo mednarodno patentno pravo, je takšen razlog popolnoma odpadel. Samo znanstvena odkritja ne uživajo patentne zaščite, kar velja posebno tudi za medicinske izume, in tako se lahko dogodi, dá odkritja, ki s.) jih napravili zdravniki po dolgoletnem raziskovanju ali slučajno, ne postanejo splošna last, ker se izumitelj vsaj za svojega življenja ne mara odpovedati prednostim, ki jih ima od svojega izuma. Včasi se, posebno v Ameriki, utegne celo zgoditi, da odnese takšen zdravnik svojo skrivnost s seboj v grob. Pravo področje tajnih tehničnih izumov so vojaško-tehnične novotarije, ki jih pa ne skriva toliko njih izumitelj, kolikor država, ki si jih je nabavila. Seveda pa ni mogoče ničesar tako skriti, da ne bi prišel izum vsaj v glavnem v javnost. Strokovnjak utegne potem iz maj-nih indicov sklepati pobližje o takšnih izumih. Navedirno samo nekatere primere iz najnovejšega časa. Znano je n. pr. z gotovostjo, da ima Francija nove topove, ki poženejo izstrelke po ne-kolikokrat dalje nego najboljši topovi med svetovno vojno. Prav tako je znano, da so na Angleškem napravili poskuse z električnimi topovi. Te topove so zgradili po načelu izboljšanih solenoidov. Izstrelek je v cevi počival na dveh tirih, ki sta se dala zgoraj, ob žrelu, z vključitvijo toka napraviti elektromagnetična. Zaradi privlačnosti elektromagnetiziranega dela tirov je zletel izstrelek s silno brzino proti žrelu. V odločilnem trenutku se tok izključi, izsterlek pa šine zaradi zakona vztrajnosti v širokem loku ven. Takšne topove so pieizkuša-li že prej in Angleži so jih sedaj samo znatno izboljšali. Francija razpolaga s celo vrsto tehničnih izumov, ki se nanašajo na opremo podmornic. S novimi pripravami se podmornice n. pr. potapljajo dosti globlje nego doslej. Tudi peri-skoje so Francozi zgradili na povsem novih načelih. Amerika ima silno izboljšane tanke, ki se premikajo neprimerno hitreje nego dosedanji tanki. Amerika in Anglija razpolagata z novo-vrstnimi letalskimi tipi in podobnimi izumi. Anglija ima v svojem zračnem brodovju baje tudi helikoptere, ki se dvignejo lahko navpično v zrak in ne potrebujejo nobenih obsežnih pristajališč. Civilna zračna plovba bi tudi nujno potrebovala takšnih izpopolnjenih letal, toda angleško vojno ministrstvo se ne more odločiti, da bi izdalo patentne skrivnosti teh strojev. Nemčija je izumila baje nove strupene pline, ki so bolj učinkoviti od starih. Toda sestava teh plinov ni baje tudi Ameriki nobena skrivnost. ZAMORSKI ŠKOF Zamorski metodistični škof Ranson iz Xe-nia, O., je te dni imel govor, v katelrem je dejal, da je že čas, da zamorci pokažejo hrbet republikanski stranki, ter iščejo novih političnih zaveznikov. "Republikanci so zamorce pustili na cedilu in če storijo enako demokratje,. potem je skrajni čas, da zamorci poskusijo političen eksperiment s komunizmom," je dejal zamorski škof. ALI VERJAMETE V POSMRTNO ŽIVLJENJE? Na to vprašanje, ki ga je neka ugledna francoska revija zastavila mnogim velikim možem, so prispeli med drugimi naslednji odgovori: Henri Barbusse: Niti naša pamet, s svojimi Medicina News Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov. 12 ODDELKEV Oddelek za vernične bolezni in sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje. lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; nuaternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd. Klinica general. Jetika, srce, želodec, obisti, čreva itd. Oddelek za jetične. Posebni pregled po novem načinu. Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako. Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd. Oddelek specialistov za otroke. Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in narave. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih cenah. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—. Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE Ordiniramo od 9—12 in od 15- -21. Ob ne del j ah in prazniki od 9—12. GOVORIMO SLOVENSKO 28 S UIP A C H A 28 miselnimi sklepi, niti znanost s svojim gradivom dejstev nam ne dajeta najmanjšega dokaza za možnost življenja po naši telesni smrti. Znano mi je, da tisti, ki verjamejo v posmrtno življenje, ne verjamejo v logične sklepe pameti in se sklicujejo v druge speznavalne možnosti. Morali bi mi najprvo dokazati, da so sklepi pameti absurdni in da ne drže. Šele potem, ko bi mi dali ta dokaz, bi lahko diskuti-rali o tem problemu. Chander Bose (znameniti indski rastlinski fiziolog): Živa narava daje mislečemu človeku in raziskovalcu toliko ugank, da je naše življenje vse prekratko, da bi se moglo približati še ogromnejšeinu problemu onostrano-sti. Vsekako ne najdem v naravi nobenega argumenta, ki bi govoril zoper možnost posmrtnega življenja. Claude Farrete: Konfucij je depal: Ko spoznam, kaj je življenje, bom skušal dognati, kaj je smrt. — Priključujem se popolnoma stališču kitajskega modrijana. Keith (biolog): Posmrtno življenje smatram za nedokazljivo, toda verjetno domnevo. Marconi: Tudi tisti, ki trde, da ne verjamejo v onostranost, upajo na tihem, da se motijo. Na vsak način je v domnevi posmrtnega življenja pomemben pomirjevalni pripomoček, ki nam pomaga izpolnjevati našo življenjsko nalogo. Charles Nordmann (astronom): Ne vemo, kaj je življenje — kako naj si ustvarimo zadovoljivo sodbo o življenju po smrti? Charles Richet: Odgovor "da" je prav tako neumesten kakor odločen "ne". Fiziolog v meni se upira domnevi zavestnega posmrtnega življenja in se vprašuje, kakšno naj bo to življenje brez možganov. Toda drugi dvomi otresajo ta dvom. Kako naj si razložimo brez takšne domneve neštevilne nadčutne pojave? Dvolični odgovor, kakor ga tu dajem, ne more seveda nikogar zadovoljiti. A če dopuščam obe možnosti, mi ostane zavest, da sem še mogel le na pol zmotiti. Louis de Robert: Življenja po smrti ne more biti: zavestnega individualnega življenja vsekako ne. V naravi je posamezen človek ni- POZOR ROJAKI! Krojačnica in trgovina z manifakturnim bla-kom, ter sploh z vsemi potrebščinami Cene konkurenčne Se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ OSORIO 5025 LA PATERNAL BUENOS AIRES Če bi bil samo nekaj več n^go ničla, bi moralo božanstvo, ki viada v vesoljnosti, v 1. 1914-1918 preprečiti pokol 8 milijonov ljudi. Paul Souday (esejist in kritik): Dajte mi dokaz zanj in jaz bom vanj verjel. BRAT IN SESTRA — MOŽ IN ŽENA Ljubezenski roman mladega madžarskega industrijalca in bogate Američanke v V Monte Carlu Budimpeštanski listi obširno poročajo o neprijetnosti, ki se je nedavno primerila nekemu mlademu madžarskemu icdufctrjcu, ki je živel nekaj časa na Rivieri ter se v Monte Carlu pri igralni mizi seznanil z Američanko, v katero se je zaljubil, da mu je kmalu nato Postala žena. Industrijec S3 piše Robert Feller. Njegov oče je bil iz bogate rodbine, ki ga je pa zavrgla, ko je oče izvedel, da se je zaljubil in oženil z neko varijetejsko plesalko, ki mu je i'odila sina. Nekaj časa je služil v banki, potem je pa prišla gospodarska kriza in so ga odpustili. Nastopili so budi časi in mladi mož je, da bi rešil ženo in sina, izvršil samomor. Po njegovi smrti se je trdosrčni oče usmilil bedne matere in otroka. Pozval jo je k sebi, vzel vnuka v svojo rodbino, materi pa je izplačal večjo odškodnino pod pogojem, da se nikoli več ne pojavi v njegovi bisi. Plesalka se je vkrcala na ladjo in odpeljala čez morje. Tam se je seznanila z ameriškim bankirjem in mu rodila hčerko, nato pa je u-mrla. Bankir je skrbel za dobro vzgojo svojega otroka in je poslal hčer letos na francosko Riviero. Tako se je dama seznanila z industrij-cem Robertom Feller jem v Monte Carlu. Bila je ljubezen na prvi pogled. Oba sta sporočila svojim sorodnikom, da sta se našli sorodni du-ki. Ameriški bankir, oče mlade dame in Robertov ded, oba sta bila zadovoljna, da se je po- Slovenska gostilna in trgovina jestvin Shajališče naših rojakov VELIKI IN PRIJETNI PROSTORI z igriščem za kroglje in keglje Vsako nedeljo ples Dobra postrežba ZMERNE CENE TRELLES 1167 (Pol kvadre od Gaona 2400) Buenos Aires U. T. 59 - 2382 VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI V—■ Dr. J. HAHN Ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok. Notranje bolezni — želodec in drobovje. Gonoreja — Mehur — Obisti. Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Tucumán 2729, esq. Pueyrredón Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 Sprejema od 3 do 8 zvečer NIZKE CENE nudila njunima otrokoma takšna sreča v ljubezni, obenem pa tudi v družabnem položaju. Dala sta pristanek za poroko, ki se je kmalu izvršiia v Franciji. Po poroki sta se mladoporočenca odpeljala na Robertov dom, kjer so hranili za spomin sliko Robertove matere. Ženin in nevesta sta si bila medtem razodela vsak svojo preteklost. Ko je segla Američanka v svoj kovčeg po sliko pokojne matere, pa je Robert osupnil. Saj to je bila vendar ista slika, ki jo ima tudi njegov ded! Poizvedovala sta oba, mož in žena, jo aa koncu sta prišla do poraznega zaključka, da sta si brat in sestra po materi. Takoj nato sta vložila tožbo zaločitev zakona, ki je v takšnih olcolščinah neveljaven. Mlada Američanka je vsa obupana. Pravi, da so se njene sanje o ljubezni razblinile, kakor bi si nikoli ne mogla misliti, življenje nima zanjo nobene vrednosti več. Kam bo krenila iz Budimpešte? Najprej v Ameriko k očetu, potem pa po svetu naprej, da najde ute-e svoji srčni rani, ki se ne bo, kakor sama veli, zacelila nikdar. NOVE VRSTE VŽIGALICA Kakor poroča "Pforzheimer Anzeiger", sta dva meščana v Pforzheimu na Nemškem iznašla novo vžigalico. Ko prižgeš, je ne vržeš proč kakor doslej, ampak jo spraviš za drugič. Dolga in debela ni bolj kakor navadna vžigalica. Narejena pa je i zneke snovi, ki gori skoro brez pepel, brez duha in brez dima. S tako palčico lahko 20 krat prižgeš Okrog palčice so narejeni ozki kolobarji, ki so mesto vžigal-ne kapice. Teh kolobarčkov, ki so vsaksebi po vsej vžigalici, je 20. Ko prvič prižgeš, prižgeš prvi olobarček, ki gori toliko časa kakor lesena vžigalica. Palčiča pa je spravljena v kovinskem tulku, iz katerega moli le en kolobar-ček. Koto pogori, palčka ugasne Ta palčka je mnogo cenejša kot 20 lesenih vžigalic. OPIČJI OTROK. Hči nekega bratislavskega krošnjarja je pred dnevi rodila otroka, ki je bil bolj podoben opici kakor človeku. Novorojenec je imel nenavadno dolge roke in z dlako poraslo na-bleklino na glavi. Otrok je bil tako grozen, da si ga mati ni upala pokazati svoji okolici. Novorojenec je živel samo nekaj ur. Mrtvega so potem oddali v anatomski zavod, kjer so ga shranili v špiritu. Porodnica navaja, da je med nosečnostjo gledala film King-Kong, ki je napravil nanjo tako strašen vtisk, da je zdaj porodila otroka z vsemi značilnostmi opice. NOVA ŽENSKA MODA V Parizu so začeli zadnje dni uveljavljati novo žensko modo, ki bi pomenila za koristne ptice najhujši udarec, če bi ss uveljavila. Imenitne Parižanke so začele nositi nagačene lastovke in druge ptičice na svojih oblekah, ta- ko da se vidi, kakor bi jim žive sedele na ramah. To modo bo pa plačalo s svo^mi življenji na 100.000 nam najljubših ptičic, zlasti pevk, kajti vrabcev ženske gotovo ne bi hotele nositi na ramah. Upajmo, da se naše ženstvo ne bo ogrelo za to modo, če bi se tudi drugod razširila. 500 DOLARJEV ZASLUŽKA NA MINUTO Soproga ameriškega predsednika Roosevelta je imela te dni šest minut trajajoče predavanje v radiu. Za svoj trud je prejela 3000 dolarjev nagrade. Ko je bilo predavanje končano ter nagrada že izplačana, so izročili Roose-veltovi pismo z vpršanjem, kaj n'isli o zaslužku. Predsednikova soproga je izjavila, da ni na svetu človeka, ki bi mogel s sv,»jim trudom po pravici zaslužiti 500 dolarjev na minuto. Zaradi tega je nakazala vseh 3000 dolarjev neki dobrodelni ustanovi s pripombo, da ji te nagrade ni prinesel njen osebni trud, marveč položaj njeenga moža, ki stoji na čelu Zedinjenih držav. Napuh, lakomnost, pohlep, maščevanje niso samo slabosti posameznega človeka, ampak celih narodov. Dokaz: Svetovna vojna. ** * Več kot brivske škarje so nepotrebnih stvari uničile uredniške. FRANC KLAJNŠEK, zidarski majster Calle MARCO SASTRE 4351, esq. Sanabria, Villa Devoto BUENOS AIRES U. T. 50-0277 Hotel Restaurant "FERRARI" W A R N E S 2107 Nasproti postaje "La Paternal" Pripravno prenočišče, za potnike in družine. — Kopalnice z mrzlo in gorko vodo. — Cene zmerne. Pripravno tudi za bankete ali svadbo z vsem konfortom $ 2.— o D aoaoi I0E30I iocao DR. S. SCHAVELZON Vodja klinike v bolnišnici Muñiz VENERIČNE BOLEZNI moderno in hitro zdravljenje. NOTRANJE BOLEZNI srce, pljuča, želodec, obisti, reumatizem, kri itd. GOSPE: Rezervirani prostiri. Q OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X O ULTRAVIOLETA - DIATERMIA O D o o D o o D o SPECIALISTI za vsako bolezen. NI KLINIKA Pueyrredón 936 U. T. 47 — 8416 Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9. ol IOE 301 0 O O D ORGANO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA E N LA AMERICA DEL SUD SLOVENSKI TEDNIK "EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO) Calle AÑASCO 2322 /Año VL NÚm. 265 BUENOS AIRES PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES ESLOVENAS Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor. Urejuje: Jan Kacin OTROKA STAVISKEGA f Malo je menda francoskih in še maijj pariških otrok, ki ne bi slišali kaj o Staviskem in njegovih sleparstvih. Samo osemletni CJau-de in štiriletna Michelina Staviska še vedno verujeta, da je njun oče odpotoval v Ameriko, mati pa leži bolna v nekem sanatorju, kjer čaka na operacijo. Naravnost zgledno zvestobo je obranila tema svojima varovancema guvernanta, ki je vzgajala otroka že pred smrtjo Staviskega. Ta guvernnta pripoveduje otrokoma vsak duii kakšno novo povest, da ju s tem raztrese in odvrne od misli na očeta in mater. Poročajo pa tudi, da sta Claude in Michelina že huda na doktorja, ki njuno mater tako muči. V tem položaju sta Claude in Mice-lina skovala načrt, kako bosta neko noč odšla z doma in skrivoma uplenila mater ter jo pripeljala domov. Ko so ju vprašala, kako bosta prevarila bolničarko, ki streže materi, sta dejala, da bosta položila v posteljo pod odejo žensko iz cunj. Otroka živita od prihrankov guvernanta in stanujeta z njo še .-edno v stanovanju, kjer so živeli Staviski pred odkritjem afere. Seveda pa so sobe že davno izpraznili eksekutorji, ki so zarubili pohištvo. KAJ NAJ TE ZANIMA V LISTU? Emil Ludwig, znani nemški zgodovinar in publicist piše o navadah in razvadah bralcev dnevnega tiska. Mesto, da bi bralec bral list prevdarno, ga navadno ptelis:a v največji naglici, in sicer v jutranjih uran, ko pije kavo. Zanima se za nesreče, ki se dogodijo daleč na Daljnem vzhodu, za boje na Japonskem, za di-plomaska pogajanja v državah, od katerih ga ločijo morja. Zanima se za smrt in imena ljudi, ki jih še nikdar ni slišal v življenju. Pre-pričan je tudi, da mora v naglici pohlastati vse članke in spiske. Če ne more prebrati vsega članka, pa se mu zdi dovolj, da prebere začetek in konec. Vse to požre v največji naglici in nato leti na delo. Za pol ure ne ve več ničesar o vsem tem, kar je bral. Kako naj torej beremo list? Branje lista naj naročnik prihrani morda za večer. Udobno naj se nasloni na stol in prižge žarnico ter naj prevdarno izbere iz lista njegovo udejstvova-nje. Samo v tem primeru bo imel korist od lista. Toda zvečer lista nikjer ni več. Porabili so ga za zavojni papir. Če izidejo listi zjutraj, ima pač to svoj razlog. List lahko nabere novic od vsega dneva tja do poznega večera in jih drugi dan prinese naročniku. S tem pa še ni rečeno, da mora ta zjutraj v največji naglici pre-lastati list brez vsakega užitka. ISKRE ALI ŽE VEŠ . . . da se je znani budhistični menih Bativa Jana v Rangoonu sežgal na grmadi in s tem postal veliki svetnik budhistične vere. ** * "Mama, vzemi me s seboj na ples," je prosila eerka. "Tebe na ples? Mar se ti blede? Saj imaš komaj šest let in tudi plesati ne znaš!" "Da ne znam? Bolje kot ti. Saj sem te že videla. Ti ne znaš... zmeraj moraš imeti kakega moškega, da te drži!" * * * Pri sosedovih je smrt. Družina se pogovarja o pogrebnih stroških. "Sežiganje je dražje od poltopavanja," pravi oče. "Ne skrbi, ata," se oglasi sinček, "saj bom jaz zate plačal." ** ♦ Francek je prvič z materjo v živalskem vrtu. Pred kletko z mrjaseem reče mati: "Vidiš Francek, to je prašiča?" "Zakaj pa, mama?" se čudi fantek. "Kaj pa je naredila?" ** * "In vprašam vas," je rekla navdušena govornica, "kje bi bili moški danes, če bi ne bilo žensk na svetu?" "V raju", se je oglasil neki moški v zadnji vrsti. Veliki zavod "RAMOS MEHA" ZDRAVNIKI SPEOIJALISTI ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914). KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki Izpadanje las. Ultravioleta! žarki. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regenarcija po prof. Cicarelliju. ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in Šibkost. REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravilno po modernem nemškem načinu. PLJU6A: Kašelj, šibka pljuča. ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. colitis> razširjenje, kronična zapeka. ORLO, NOS. USES A: vnetje, polipi: brez operacije in bolečin. ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, ne-redno čiščenje. Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI Je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. -Ugodno tedensko in mesečno plačevanje. Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO Plaza Once Rivadavia 3070 Od 9—21 ob nedeljah od 3—12 Predno objameš priliko, se vedno perprieaj, kdo jo je ¡prej objemal. * * * Ženske, pa naj bodo še tako dobre prijateljice, so zelo pikre v svoji izrazih. Živele so tri razposajene lepitice, in ena njimi se je poročila. Par tednov po poroki so se zopet sestale. — Mojemu možu — je rekla poročena sem vse razodela. Povedala sem mu, koliko lju" bimcev sem imela, kolikokrat sem bila zalji^ ljena in sploh vse. — Presneto, korajžo pa imaš — je rekla druga. — Presneto imaš dober spomin — je pripomnil k nji. * * * Če si z žensko dober, je prepričana, da ^ ugaja; če jo mučiš, misli, da se zanjo jako zanimal če jo prezreš in če je na cesti ali na \'ese" lici nočeš opaziti, se ji zdi, da se je bojiš; če je ne ljubiš, domneva, da jo boš vkrat' kem ljubil; če jo ljubiš, je prepričana, da je ne boš n1' kdar zapustil; če jo zapustiš, je perpričana, da seboš vi'-nilk nji. Ženska vse mogoče verjame, le ene stvari more verjeti, namreč, da bi mogel živeti bre* nje. ** * Nobena žena ne misli, da perveč zapravi» ampak vsaka je perpričana, da njen mož pJ"e' malo zasluži. * * GIBANJE POTNIŠKIH PARNIKOV Lt Evrope dospejo: Avgusta 11—Cabo S. Agustin 16—Alcantara 18—Formose 21—M. Sarmiento 23—Ppssa Maria (iz Cadiz 28. (iz Lizbone 31-(iz Lizbone 28. (iz Vigo 2. 8' (iz Genove 1- Odplovejo: Avgusta 14—Avgust us 17—Gral Artigas 19—C. S. Agustin 22—Alcantara (v Genovo 30. ^ (v Lizbono 12- (v Cadiz 11- 9 (v Lizbono U- 9 10 avgusta 100 dolarjev 100 ital. lir 100 dinarjev 100 šilingov 100 frane. frankov 1 funt šterling 100 čeških kron VREDNOST DENARJA Nakup: Prodaj"1 365,— 374.-" 31.20 7.40 18.«5 15.' o 8.-— 24.10 18.10 14.70 Tallaras Gráficos A. J. Weiai, BI* Bamba 563, Bs. Airas