LETO XLV, ŠT. 6
Ptuj, 13. februarja 1992
CENA 30 TOLARJEV
Cvetje za valentinovo
Foto: M. Ozmec
Jubilej
gorišniških pevcev
Med številnimi prireditvami ob kulturnem prazniku
je bila na območju ptujske občine zagotovo posebno bo-
gata in množična pevska prireditev v Gorišnici, na kateri
so na predvečer praznika, v petek, 7. februarja, pevci treh
zborov skupaj s številnimi domačini in gosti proslavili
40-letnico mešanega pevskega zbora Ruda Sever iz Go-
rišnice. Poleg domačih pevcev so nastopili moški pevski
zbor VRES iz Prevalj in moški komorni zbor iz Ptuja.
Več o prireditvi v prihodnji številki.
M. Ozmec
Slovesno
ob kulturnem
prazniku
v ptujski občini je bila ob kul-
turnem prazniku vrsta prireditev,
nekatere še tudi v tem tednu.
Osrednja slovesnost je bila v gle-
dališču, kjer je zbranim govoril
pisatelj in dramatik Tone Part-
ljič. Podeljena pa so bila tudi
priznanja Zveze kulturnih orga-
nizacij in Skupščine občine. Več
na strani 5.	v.
Tone Partljič (Foto: I. C.)
\t)IAani po^i 'hor Ruda Sever iz (Jorišnice na jubilejnem koncertu ob 40-letnici obstoja. (Foto: M. Ozmec)
O golobu na
sosedovi strehi
Ljuhljanvani so prvorazredni, Mariborčani drugorazredni in
Ptujčani tretjerazredni državljani. Kaj so potem na primer Markov-
čani nasproti ptujskim meščanom in kaj Cirkulančani nasproti
Markovčanom ? In nazadnje, kaj so prebivalci na Mejah ob meji s
Hrvaško nasproti prebivalcem Cirkulan ? Vsak od teh najde kak ra-
zlog, da se počuti zapostavljenega in državljana z manj pravicami,
cestami, šolami, podjetji, telefoni, računalniki. . . Tudi Ljubljanča-
ni — včasih nasproti Beogradu. zdajj)ač Dunaju, Trstu ali Parizu.
In Parižani nasproti Newyorčanom. Že stari dobri Einstein je razvil
teorijo, ki govori o relativnosti, in prav lahko se je vsakič znova po-
tolažiti z ljudsko različico njegovih velikih misli Vse je relativno.
Prav smešni moramo biti videti Newyorčanom, ko se delimo v regi-
je in pokrajine in mesta ter krajevne občine — saj nas ni več kot za
dobro četrtino New Yorka.
Toda Ptujčani se pač počutimo velikokrat opeharjeni, najprej
pri oblikovanju sedežev uprav za notranje zadeve, pa zaradi nekda-
njega ukinjanja delovnih enot mariborskih podjetij, znova zaradi
ukinjanja srednješolskih programov in zmanjševanja števila popol-
nih osemletk. Zdaj se nam obeta, da bomo v mariborski regiji, in z
njo imamo večinoma slabe izkušnje; nekateri naše vrle občinske
može že tudi v poslanskih klopeh opozarjajo, naj ne dovolijo, da bi
jih zapeljala prijaznost Magdalene alijbrum gospoda Rousa. Vsi si
razlagamo regije na osnovi starih izkušenj, ker drugih pač ne po-
I znamo. Saj skoraj ne moremo verjeti, da bi lahko kdaj razdalja do
Ljubljane postala zadeva nekaj več kot polurne vožnje z vlakom.
Ne verjamemo, da bi poštarji kdaj sami začeli prositi ljudi, naj si
zaželijo telefon ne glede na to, kje stanujejo, in skoraj ne moremo
verjeti, da bi v Ptuju lahko imeli prav tako priznane zdravnike in
učitelje kot drugod v Sloveniji — če ne drugače, se jim ne bi bilo
treba dolgo voziti na primer iz Celja . . .
Res, v^i" je relativno, samo razrvani zaradi slabih izkušenj se
pač ravnamo po načelu Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Še
posebej če je na sosedovi.
.	Darja Lukman
V.., __^
Ptuj je v njih zapustil
neizbrisen pečat
Na predvečer slovenskega kul-
turnega praznika so se v baročni
dvorani minoritskega samostana
ob soju sveč srečali nekdanji
Ptujčani, ki so to po rodu ali pa
se je njihova življenjska pot za
nekaj časa ustavila v očaku slo-
venskih mest. Vidno ganjeni nad
povabilom župana Vojteha Raj-
herja, članice izvršnega sveta za
kulturo Kristine Šamperl-Purg in
predsednika Zveze kulturnih or-
ganizacij Franca Lačna so prišli:
France Mihelič, Ivan Potrč, Mi-
tja Vošnjak, Bratko Kreft, Franc
Purg, France Forstnerič, Zdenko
Kodrič in mnogi drugi. Prišli so
na prijateljsko srečanje, na obu-
janje spominov na ptujska gim-
nazijska leta, ki so jih preživeli
kot dijaki ali profesorji na gim-
naziji, prišli so, da bi povedali,
kaj je tisto, zaradi česar se še
vedno radi vračajo v F^uj, kaj je
v njihovem umetniškem ustvarja-
nju in življenju sploh pustilo več
kot spomin na ptujska leta.
Organizatorjem srečanja je
uspelo za trenutek ustaviti čas in
potrditi, kar si sami mnogokdaj
neradi: da je Ptuj bil in ostaja
kulturno središče, da je vreden
negovanja te tradicije in dolžan
nadaljevati in ustvarjati razmere.
da bo tako tudi jutri. Seveda nih-
če ni pričakoval, da bodo na tak-
šno srečanje prišli vsi povabljeni,
pa vseh, ki so se tako ali drugače
zapisali v zgodovino Ptuja, ni bi-
lo mogoče povabiti; slednje gre
pripisati tudi zadregi organiza-
torja, ki je takšno srečanje pri-
pravil prvič.
Posebno priznanje je ptujski
župan Vojteh Rajher v petek po-
delil minoritskemu samostanu,
ki je vrata svoje obnovljene baro-
čne dvorane na široko odprl kul-
turnim prireditvam in se s tem
pomembno vključil v kulturni
utrip mesta.
Na srečanju sta nastopila otro-
ški in mladinski pevski zbor os-
novne šole Mladika, ki ga vodi
Greta Glatz, ob spremljavi go-
dalnega orkestra ptujske glasbe-
ne šole. Pogovor z gosti je vodila
novinarka Nevenka Dobljekar.
Na petkovem srečanju je pred-
sednik skupščine Vojteh Rajher
podelil akademskemu slikarju
Francetu Miheliču najvišje pri-
znanje občine za kulturo — veli-
ko oljenko.
Javna poraba, nove cene, turizem...
Ptujski iz\ršni svet je v četrtek razpravljal o dvajsetih točkah dnevnega reda, med drugim tudi o povišanju
cen komunalnih storitev, najemnin za stanovanja in poslovne prostore ter cen v domu upokojencev. Skupna
rast cen komunalnih storitev v ptujski občini z zadnjim povišanjem ne presega dovoljenih 25 odstotkov. Kubik
vode stane po novem IS tolarjev za gospodinjstva in 37,20 za druge uporabnike, odvoz odpadkov v okviru pro-
grama A se je povečal za 36 odstotkov, pogodbeni za dvajset, cene oskrbnega dne v domu upokojencev pa so se
v povprečju povišale za dvajset odstotkov.
Zaradi vse težjega socialnega
stanja delavcev "Agrotransportaj
ki so šele sredi januarja prejeli
zajamčeni osebni dohodek " za
november 1991, seje izvršni svet
odločil, da se 64 najbolj ogrože-
nim delavcem in njihovim dru-
žinskim članom prek Centra za
socialno delo izplača enkratna
socialna pomoč v znesku 1500
tolarjev na delavca in 1000 na
družmskega člana.
Po tretji renominaciji je dovo-
ljeni obseg javne porabe v ptuj-
ski občmi v 1991. letu
719.942.277 tolarjev in je za 56
odstotkov višji, kot je znašal nr-
V9tni proračun. S tem poviša-
njem se je povprečje javne pora-
be na prebivalca v ončini, ki je
bilo na začetku 1991. leta 79 od-
stotkov, povišalo na 87. Zadnja
renominacija je bila najnižja, pri-
dobljena sredstva pa se bodo po
sklepu ptujske občinske vlade v
glavnem porabila za nakup opre-
me v osnovnih šolah in v vzgoj-
^ : ^
Zaradi težkega socialnega
stanja v občini je ptujski izvr-
šni svet v prejšnjem letu vodil
zelo restriktivno politiko pri
določanju novih cen. Tako so
se najemnine za stanovanja la-
ni v ptujski občini povečale sa-
mo za sedem odstotkov. Slo-
vensko povišanje je bilo v pov-
^^čju 89.1 odstotka.__^
no-varstveni organizacij ter za
financiranje investicij ria demo-
grafsko ogroženih območjih, ki
se sicer ne bi moele izvajati, ker
republika ni zagotovila svojega
deleža v celoti.
Marketing studio je članom iz-
vršnega sveta in nekaterim turi-
stičnim delavcem predstavil do-
končen projekt »Strategija raz-
voja turizma na Ptuju«. Ž njim je
ptujska občina korak pred repu-
bliko, ki šele snuje državno stra-
tegijo razvoja turizma. Projekt je
po oceni ptujske vlade zelo po-
memben za bodoči razvoj obči-
ne. Peter Vesenjak, član izvršne-
ga sveta, odgovoren za področja
turizma, gostinstva in trgovine, je
povedal, da sam projekt še niče-
sar ne pomeni in da "se pravo de-
lo šele pričenja. Lotiti se bo tre-
^ turistične " organiziranosti in
izvajanja posameznih ukrepov.
MG
2 — DOMA IN PO SVETU
13. februar 1992 - TEDNIK
nDobiček je dobiček . . «
Branko Mayr je diplomirani ekonomist in eden lastnikov podjetja ABECEDA s sedežem v Ptuju, r kate-
rem se združuje veliko dejavnosti. V manjšem delu se ukvarjajo z računovodstvom, največ pa z ekspertnimi sto-
ritvami, med katerimi so vrednotenje podjetij, vzpostavitev organizacije poslovanja, reorganizacija in sanacija
podjetja, podjetniško izvedeništvo, denacionalizacija in revizija poslovanja. Podjetje združuje velik umski po-
tencial številnih strokovnjakov. Gre pretežno za ljudi z lastnimi podjetji, ki pa so popolnoma na razpolago
ABECEDI. Vsi delajo z računalniki.
Leta I9S7 se je začel samostojno ukvarjati z dejavnostjo gospodarskega svetovanja, v okviru katere je bi-
lo najpomembnejše sodno izvedeništvo, s katerim se v Sloveniji ukvarjajo zelo redki. Začetni specialnosti iz
računovodstva in financ je dodal nova znanja, tako da je danes sodni izvedenec za računovodstvo, finance in
ekonomiko poslovanja ter vrednotenje podjetij pri Temeljnem sodišču v Ljubljani in drugih sodiščih v Sloveni-
ji-
Vrednotenje podjetij je najla-
žje obrazložiti na primeru tujih
vlaganj ali pa vlaganj, ko nekdo
pride in pravi, da bo nekaj vložil
v podjetje. Rad bi bil partner v
podjetju, vprašanje pa je, koliko
mora vložiti, da bo imel neki de-
lež, na primer 50-odstotni.
»Prvo vprašanje je, koliko je
sploh vredno podjetje, v katere-
ga se vlaga. Srečamo se s proble-
mom, ali je podjetje vredno toli-
ko, kolikor so vredne zgradbe,
stroji ter druga sredstva, ali pa
morda njegovo vrednost pomeni-
jo znanje kadrov, trgovske poti,
nabava in prodaja ter druge
vrednosti, ki se lahko pojavljajo
v nekem podjetju (good will).
Naloga cenilcev podjetij je, da
podjetje ovrednotimo glede na
njegove sposobnosti pridobivanja
dobička, pridobivanja nove vred-
nosti.
Potrebna znanja za vrednote-
nje podjetij so cenilcem posredo-
vali ameriški cenilci na čelu z dr.
Shannonom Prattom in dr. Kenet-
hom Zappom, ki sta vidnejša
ameriška strokovnjaka za vred-
notenje podjetij.
Znanja s tega področja se ne-
nehno izpopolnjujejo. Pred krat-
kim smo imeli predavanja iz
vrednotenja stvarnega premože-
nja, na katerih so predavali in-
štruktorji ameriškega združenja
ocenjevalcev ASA. Ameriški oce-
njevalci so slovenskim posredo-
vali nova znanja o ocenjevanju
vrednosti stavb, zemljišč in stro-
jev. Bistvo je v tem, da nista na
primer več ključnega pomena
gradbena substanca in gibanje
cen, temveč donos (dobiček), ki
ga neko sredstvo ustvarja. To na-
čelo se uporablja praktično pri
vrednotenju vseh nepremičnin in
premičnin, razen redkih izjem,
kot so cerkve, zgodovinski objek-
ti in podobno, ki se ocenjujejo
po stroškovnih metodah.«
Kakšna je razlika med knjižno
vrednostjo in vrednostjo, ki jo
ugotavljajo ocenjevalci?
»Knjižna vrednost je vrednost
iz poslovnih knjig. To je v bistvu
zgodovinska vrednost, ki se zni-
žuje za vplive poslovanja. Pri
strojih je to amortizacija, pri
obratnih sredstvih pa dobiček ali
izguba.
Vrednost, ki jo ugotavljamo
ocenjevalci, je v načelu poštena
tržna vrednost. To je vrednost
podjetja, ki bi jo ob prodaji vo-
ljan prodajalec in nakupa voljan
kupec bila pripravljena priznati
ob pogoju, da sta oba obveščena,
da so jima poznane vse relevant-
ne okoliščine v zvezi s prometom
takšnega podjetja in da v posel
vstopata prostovoljno.«
»VPLIV NAROČNIKA
JE IZKLJUČEN ...«
S kakšnimi težavami se srečuje-
te pri svojem delu? Ali je mogoče,
da naročniki vplivajo na vaše de-
lo?
»Vpliv naročnika na naše delo
je izključen. Zavedati se mora-
mo, da lahko cenilec nastopi v
treh vlogah: lahko je prodajalčev
cenilec, kupčev cenilec in nev-
tralni cenilec, vendar mora to bi-
ti v poročilu posebej navedeno
in jasno povedano, da čitalec ni
zaveden. Objektivna je ocena
nevtralnega cenilca. V primeru,
da je naročnik prodajalec ali ku-
pec in nastopa cenilec kot njegov
izvedbeni pomočnik, potem taka
cenitev ni nujno objektivna. Ce-
nilci Agencije za pospeševanje
prestrukturiranja gospodarstva
in spodbujanje prenove podjetij
praviloma nastopamo nevtralno,
čeprav je agencija v nekem smi-
slu na strani prodajalca.«
Cenilci ste torej odgovorni
agenciji?
»Ja, na nek način da. Poroča-
mo ji o svojem delu. Če kršimo
standarde vrednotenja podjetij
oziroma pravila, ki so etične in
strokovne narave, izgubimo li-
cenco.«
Koliko dela ste doslej že opra-
vili?
»Mi smo že leta 1989 vrednoti-
li podjetja po metodi, ki so jo le-
to pozneje predstavili ameriški
cenilci in ko še ni bilo ne duha in
ne sluha o agenciji. To so bile
sodno izvedeniške storitve v zve-
zi z ocenjevanjem deljenega pre-
moženja pri statusnih spremem-
bah, ko je bilo potrebno na pri-
mer ugotoviti, kolikšna je vred-
nost blagovne znamke, koliko je
vreden naziv firme. V začetku je
bilo na tem področju malo cenil-
cev. Med prvimi se pojavita Cen-
ter za gospodarsko svetovanje
Ljubljana (Lovrenčičeva skupi-
na) in jaz.
Povedati moram, da cenitve
podjetij niso nastopile zaradi
agencije. Agencija je postala le
okvir, v okviru katerega se izva-
jajo aktivnosti. Med njimi so ce-
nitve podjetij v zvezi z lastnin-
skim preoblikovanjem podjetij.
V okviru Abecede smo doslej
naredili okrog 70 cenitev. Pri tem
dela 35 ljudi. Ocenili smo velike
sisteme s pet tisoč zaposlenimi,
pa tudi majhna z deset in več de-
lavci.
Pri ocenjevanju velikih siste-
mov sodeluje od deset do pet-
najst strokovnih delavcev, delajo
pa tudi do pol leta. O podjetjih,
ki smo jih že ovrednotili, ne go-
vorimo zaradi varovanja poslov-
nih interesov teh firm. Varovanje
podatkov je sestavni del naše eti-
ke. Posredujemo jih lahko le ob
njihovem pisnem pristanku.«
»CENITEV JE
INTERDISCIPLINARNA
DEJAVNOST...«
Cenilci in denacionalizacija ...
»V okviru denacionalizacije
podjetij in poslovno donosnega
premoženja cenijo vrednost tega
premoženja cenilci podjetij z li-
cenco agencije Republike Slove-
nije. Republika je pripravila po-
samezna izobraževanja tudi za
ocenjevanje vrednosti drugega
premoženja (zemljišča, gradbeni
objekti, gozdovi in podobno).«
Kako ocenjujete?
»Cenitev je interdisciplinarna
dejavnost in nikakor ni delo za
posameznike. V Abecedi imamo
največ inženirjev strojnih in
gradbenih strok, ekonomiste ter
tehnologe posameznih dejavno-
sti. Gradbeništvo lahko ocenjuje
gradbenik, vrednost kmetijskih
organizacij tisti, ki se na to spo-
zna, in podobno. Cenitve posa-
meznih delov premoženja, ki ga
ocenjujejo strokovnjaki posa-
meznih strok, ne morejo opraviti
sami, potrebno je sodelovanje
ekonomistov, ki izračunavajo,
kakšne so vrednosti nekega oce-
njevanega premoženja, in tako
skupaj ugotovijo vrednost.
Večina, ki sodelujejo v Abece-
di, so zapriseženi sodni izveden-
ci in delajo na območju cele Slo-
venije.«
»VREDNOTENJE
PODJETIJ JE
IZRAZITO
STROKOVNO
VPRAŠANJE.«
Kakšen je pomen vašega dela?
»Smo v nekakšni dilemi. Ob
poslušanju nekaterih naših poli-
tikov, zlasti še v zadnjem obdob-
ju, se lahko samo smejimo. Stro-
ki je potrebno omogočiti, da za-
diha, ne pa je obremenjevati z
različnimi hipotekami in tudi z
divjimi privatizacijami. Če smo
že pri slednjih, naj povem, da je
ravno zato, da bi se divje privati-
zacije preprečile, bila ustanovlje-
na Agencija za pospeševanje pre-
strukturiranja gospoaarsiva in
spodbujanje prenove podjetij.«
Trdite, da divje privatizacije ni?
»Ne trdim, da je ni, vendar je
je veliko manj. Nikakor to vpra-
šanje ne more biti predmet poli-
tičnih etiket, ampak je lahko sa-
mo predmet stroke in pravosod-
nih organov. Če je nekdo kradel,
ga je potrebno zgrabiti.
Vrednotenje podjetij je izrazi-
to strokovno vprašanje. Morda
je bil v nekem obdobju res pro-
blem, ker nas je bilo malo, le se-
dem, danes nas je že okrog 25. S
tem, ko se število cenilcev pove-
čuje, se povečujejo tudi možnosti
ocenjevanja podjetij v večjem
obsegu.
Veliko je govora o oblikovanju
skladov, v katerih bi se skoncen-
triralo sedanje družbeno (drža-
vno) premoženje. Dokler gre za
prenos premoženja v okviru iste-
ga lastnika, na primer države, je
cenitev nepotrebna. Šele ko bo-
mo to premoženje prenašali na
privatnega lastnika, privatizirali
ali prodajali ali se bo drugače
povezovalo z zasebnim kapita-
lom, bodo cenitve neizogibne.
Take cenitve bodo pomembne ne
le zaradi ugotavljanja vrednosti
premoženja (vlaganje ali nakup),
temveč tudi (tega je vse več) za-
radi ugotavljanja perspektive in
ekonomskih možnosti ocenjeva-
nega subjekta.
Ko govorimo o tem, ali so ce-
nilci potrebni ali ne in ali gre za
poklic bodočnosti, lahko povza-
memo zahodne izkušnje, kjer je
cenilcev veliko in vsi imajo do-
volj dela.«
Zakon o privatizaciji in cenilci
podjetij...
»Ne vemo, kaj bo pisalo v
njem. Toliko predlogov smo že
videli, da si ne upamo več trditi,'
kaj bo v njem pisalo. Trenutno
stanje je najslabše in nikomur ne
koristi. Karkoli se napiše, je bolj-
še kot nič. Kolikor vem, je v zad-
njem predlogu predvidena ceni-
tev kot pogoj za dokapitalizacijo,
kar je logično, saj se v primeru
dokapitalizacije podjetja mora
opraviti cenitev.«
»NE BOM PLAČEVAL
ZLATIH OKEN, ČE JIH
NE POTREBUJEM ...«
Kaj je sedaj prava vrednost
podjetja?
»Vrednost, ki jo oblikuje trg.
Vrednost, ki je odvisna od do-
nosnosti nekega programa, do-
nosnosti nekega podjetja. Pri nas
imamo ogromno čudovitih
zgradb, ki ne služijo ničemur.
Taka zgradba je s stališča ocenje-
valcev malo vredna. To je pač
krutost. Jaz ne bom plačeval zla-
tih oken, če jih ne potrebujem,
ker mi gre zato moj posel v izgu-
bo. To je logika naših cenitev.
Dogaja se, da v marsikaterem
podjetju ocenimo kakšne velike
stroje, ki že leta stojijo, za katere
so plačali celo premoženje, kot
vrednost starega železa. Več stro-
škov je, da takšen stroj vržemo
ven, kot pa da ga ponovno upo-
rabimo.
Posebno vprašanje je vpraša-
nje ekologije pri podjetjih, ki
onesnažujejo okolje. Če se danes
pojavite kot kupec takšnega pod-
jetja, morate pričakovati, da bo
jutri prišel zahtevek: — Saniraj
okolje! Cenilec mora to predvi-
deti, zajeti mora škodljive emisi-
je iz okolja in jih oceniti ter od-
šteti od bruto vrednosti podjetja.
Drugače lahko nastane problem,
saj bo kupec potrkal na vrata ce-
nilca in rekel: — Poslušaj, tu si
me zapeljal, tega ni bilo, zato
zahtevam odškodnino. To je do-
datna odgovornost našega posla.
V zahodni Evropi in Ameriki je
normalno, da cenilci za svoje de-
lo tudi materialno odgovarjajo.
Če je nekdo zaveden s cenilče-
vim poročilom, lahko zahtevat
odškodnino; lahko se zgodi, da
cenilec bankrotira, če mora pov-
zročeno škodo plačati. Tudi pri
nas smo cenilci že zavarovani,
vendar le za nekatere rizike.«
Kakšna je cena vašega dela?
»Zelo različna, odvisna od po-
trebnega časa za neko cenitev.
Vsak projekt se razdela tako, da
se oceni število potrebnih kon-
zultantskih dni, ki jih potrebuje-
mo za neko cenitev, koliko cenil-
cev sodeluje. Cenilci so rangirani
glede na izobrazbo. Doktorji ali
glavni strokovnjaki so dražji od
referentov, ki samo zbirajo po-
datke na terenu; vsi pa imajo di-
plomo.
Cena je v popolnosti odvisna
od vloženega časa, ki ga oceni-
mo skupaj s stranko, in vzame-
mo deset do petnajst odstotkov
rezerve. Cena je določena vna-
prej in fiksirana. Sestavni del po-
ročila je tudi izjava, v kateri ja-
sno povemo, da cena cenitve ni v
odvisnosti od ugotovljene vred-
nosti podjetja.«
V naši deželi se zelo radi izgo-
varjamo na specifične razmere.
Koliko te vplivajo na vaše delo?
»Ali je dobiček specifičen?
Dobiček je ali pa ga ni. To je
enako na Kitajskem kot v Ameri-
ki. Mi smo se šli desetletja speci-
fike, zato smo sedaj tam, kjer
smo.
Specifika je morda naša zgo-
dovina, ki pa jo cenilci veliko la-
žje razumemo kot tujci, ki priha-
jajo ocenjevat k nam. Ti se pona-
vadi v naši zgodovini izgubijo.
Ena cenitev zajema analizo
vsaj za pet let nazaj in projekcijo
po proizvodnih programih vsaj
za pet let naprej. Bodočnost oce-
nimo na osnovi globalnega po-
znavanja podjetja in okolice, v
katerem posluje. Pri tem si po-
magamo z analizami, anketami
med zaposlenimi, poznavanjem
konkurence, gibanjem v narod-
nem gospodarstvu in drugimi
podatki. Pri obravnavi podatkov
iz okolja (narodno gospodar-
stvo) smo zelo omejeni za razliko
od zahodnih cenilcev, ki imajo
vse te baze podatkov. V Ameriki
je tako, da cenilec veliko para-
metrov, ki jih mi računamo in
ugotavljamo, pobere iz priročni-
kov. Zaradi naše zgodovine ima-
mo samo težje delo .. . Kar pa
zadeva principe vrednosti, je
enako v Sloveniji kot v Ameri-
ki.«
Kaj čaka cenilce v bodoče?
Pred kratkim ste se srečali v Ptu-
ju-
»Cenilci se srečujemo vsak
mesec. Decembrsko srečanje je
bilo v Ptuju. Predvsem smo se
pogovarjali o strokovnih vpraša-
njih. Smo nepolitična organizaci-
ja, politika nas dosti ne zanima.
V naših pogovorih stopajo v os-
predje vprašanja vrednotenja te-
ga ali onega segmenta. Na ptuj-
skem srečanju smo o naših pro-
blemih govoril od 11. ure do ve-
čera.«
Pogovarjala se je
Majda Goznik
Branko Mayr	(Posnetek: M. Ozmec)
SKUPNOST NEODVISNIH
l)R?.AV: Iz ZDA so te dni k
njim poslali na tone pomoči hra-
ne, saj poznavalci napovedujejo,
da bo Skupnost zajel val lakote
in pomanjkanja. Hrana, ki so jo
te dni pripeljali v SND, je iz re-
zerv, ki so jih pripravili za zaliv-
sko vojno. Kljub temu da je je
ogromno, bo pomanjkanje goto-
vo še naprej pestilo številne kraje
v tej prostrani deželi. Gotovo pa
ne bo šlo brez gospodarskih re-
form — kislega jabolka, v katere-
ga Boris Jelcin še ni popolnoma
vgriznil.
• • •
ALŽIRIJA: Zgodilo se je ti-
sto, česar so se vsi bali, a so po
tihem po odstopu predsednika
Bendževida tudi pričakovali. Za-
čeli so se policijski pregoni nad
pristaši islamske stranke, ki bi na
svobodnih volitvah gotovo imela
ogromno glasov. V najnovejših
nemirih je umrlo trideset ljudi.
Nemiri so se minuli teden razši-
rili na vso Alžirijo. Islamska
fronta se je odločila za splošno
vstajo proti vojaški oblasti v Al-
žiru, oblasti pa nimajo učinkovi-
tega modela zoper to vstajo. Pa
tudi v državnem vodstvu ni več
prave enotnosti, saj se je zvrstilo
že kar nekaj odstopov. Poznaval-
ci napovedujejo, da si bo Islam-
sa fronta morda celo poskušala
pomagati z intervencijo od zu-
naj.
• • •
KOLUMBIJA: Svetovna orga-
nizacija ima v svojem okrilju tu-
di Unctad, ustanovo, ki naj bi
vsem državam, članicam OZN,
pomagala pridobiti enakoprav-
nejši položaj v svetovni trgovini.
Te vloge, kot so ugotovili v ko-
lumbijskem mestu Kartagena,
Unctad ni opravil najbolje. Mno-
gi iz manj razvitih dežel so znova
opozorili na slab položaj v sveto-
vni trgovini, razpravljali pa so
tudi o vključitvi novih tržnih
ekonomij v to organizacijo.
• • •
IZRAEL: 23. junija bodo ime-
li v Izraelu predčasne volitve v
kneset. Do njih je prišlo, ker je
vladajoča koalicija zaradi nasto-
pa desnih ekstremistov izgubila
večino v parlamentu. Osnovni
spor se je odvijal zaradi popol-
noma odklonilnih stališč desnice
do bližnjevzhodnih pogajanj.
Dvema milijonoma in 800 tiso-
čem volivcev so se po volitvah v
letu 1988 pridružili še številni
priseljenci. Predvsem iz bivše SZ
je v Izraelu prišlo 250 tisoč novih
volivcev, ti pa skupaj z mladimi
pomenijo kar 17 odstotkov vseh.
In na te poznavalci stavijo, saj
napovedujejo, da bi utegnili vo-
lilno telo zanihati v levo in omo-
gočiti sedanji opoziciji, da prido-
bi polovico vseh volilnih glasov.
Vidni so tudi že obrisi nove leve
zveze, ki se vse bolj združuje pod
skupnim prizadevanjem za mir.
• • •
ROMUNIJA: Po petdesetih
letih so minulo nedeljo Romuni
znova volili na občinski ravni.
Na občinskih volitvah je skupno
kandidiralo 100 političnih
strank, največ možnosti za zma-
go pa naj bi imele opozicijske
stranke. Volitve so potekale mir-
no in so bile dobro obiskane.
• • •
GRČIJA-MAKEDONIJA:
Turčija je že priznala neodvisno
in suvereno Makedonijo in naja-
vila z njo tudi gospodarsko sode-
lovanje. Zapleta se še vedno pri
grško-makedonskih odnosih. Gr-
ki še naprej zahtevajo, da Make-
donci opredelijo svojo državo
kot slovansko, saj bi sicer lahko
kdo pomislil, da obnavljajo Ma-
kedonijo, znano iz zgodovine, ki
je seveda veliko večja kot seda-
nja Makedonija. Grki predvsem
zaradi vztrajanja Makedonije pri
tem imenu niso pripravljeni pri-
znati te vse bolj samostojne drža-
ve. Pravijo, da bi zadostovalo že
to, da bi Makedonija ponudila
ustavna in politična zagotovila,
da nima ozemeljskih teženj do
Grčije. Velik vihar je v grški jav-
nosti povzročil italijanski parla-
mentarec Flaminia Piccoli, ki je
izjavil, da bi moral Solun dobiti
»poseben avtonomni status.«
pripravila: d. 1.
V obratu Plastika za izvoz
v Studenicah, idiličnem kraju pod Bočem, kjer še vedno povzročata težave Dravinja, ki ob vsakem večjem
dežju poplavlja, in podirajoči most prek nje, ki ga bodo v teh dneh pričeli renovirati. Problem je tudi razpada-
joči samostan, kije nekoč preživljal boljše čase, uspešno pa dela poslovna enota lesne industrije iz Litije, ki je
v kraju tudi edina firma.
Pred leti so imeli v Studenicah
še šolo, štirirazrednico. Alojz
Šrot, direktor obrata F^lastika (ki
dela v šoli), ob tem hudomušno
dodaja, da ker je bil v šoli priden
učenec, je to šolo edini tudi do-
bil.
»Obrat Plastika je nastal iz
moje privatne zasebne mizarske
delavnice s štirimi zaposlenimi.
Ko je bila ukinjena studeniška
šola, smo proizvodnjo razširili.
Danes dela v tem obratu 18 de-
lavcev, bilo pa nas je že 28. Leta
1975 smo se povezali z Lesno in-
dustrijo Litija in postali njihova
poslovna enota Plastika. Izdelu-
jemo proizvode iz pleksiglasa in
poliestra, montiramo fluorescen-
čna svetila, montažne telefonske
govorilnice, izdelujemo gradbene
elemente iz plastike, razvili pa
smo tudi projekt biostranišč, ki
jih že izdelujemo,« je povedal di-
rektor Plastike Alojz Šrot.
Program je postal tržno zani-
miv, saj so na tem področju edini
proizvajalci. Trg se jim je z izgu-
bo nekdanjega jugoslovanskega
zožil na Slovenijo, računajo pa
na izvoz v Avstrijo, s katero že
tečejo poslovni pogovori.
Obrat Plastika v Studenicah
ima svoje poslovne prostore v
nekdanji šoli. Da bi jih čim bolj
prilagodili proizvodnji, so lan-
sko leto vložili v obnovo in pre-
ureditev dva milijona tolarjev.
Kljub težavam poslujejo poziti-
vno; z manj ljudmi lahko zado-
stijo potrebam trga.
Vida Topolovec
Alojz Šrot
TEDNIK - februar 1992
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
Ptuj se boji močnega Maribora
frvo letošnje zasedanje občinske skupščine je bilo v znamenju šolstva. Poslanci so veliko govorili o mreži srednjih šol in o oblikovanju šolskih
okolišev. Slišali pa smo tudi nekaj zanimivih poslanskih pobud in vprašanj.
Boj za šole ...
že na začetku so nastopili po-
slanci iz Leskovca. Kot je znano,
si prizadevajo, da bi obdržali sa-
mostojno osnovno šolo v Le-
skovcu. V osnutku ustanovitve-
nih aktov osnovnih šol, ki naj bi
jih skupščina sprejela zaradi us-
kladitve z republiškim zakonom,
je namreč leskovška šola oprede-
ljena kot podružnična. Poslanci
iz Leskovca so temu odločno
nasprotovali. Ni jim uspelo raz-
prave o osnutkih spraviti z dnev-
nega reda, uspelo pa jim je, da je
skupščina sprejela sklep, da je
potrebno s posebnimi merili
obravnavati šole na demografsko
ogroženih območjih.
Leskovčani se torej borijo za
samostojno šolo pri njih, vodstvi
Srednješolskega centra in občine
pa vznemirja predlog nove mre-
že srednjih šol. Kot je znano, naj
bi v SŠC ostali brez štiriletnih
programov za kmetijske, strojne
in metalurške tehnike.
Ravnateljica Meta Puklavec je
povedala, da se ministrstvo pri
tem sklicuje na oddaljenost
20 km, čeprav je pri odločanju o
srednjih šolah v Kranju drugače.
Ivan Jurkovič in Ivan Lovrenčič
sta opozorila, da je vodstvo SSC
zavlačevalo s preoblikovanjem
centra v več samostojnih šol in
da je tudi to vzrok za tako strog
poseg v njegove usmeritve. Me-
nila sta, da bi republiško ministr-
stvo težje ukinili samostojne šole
kot smeri znotraj centra. Ivan
Lovrenčič je povedal zaskrblju-
joč podatek, da kar 1200 učencev
zaradi spremembe šol ne bo mo-
glo po osnovni šoli obiskati sred-
nje šole. Anton Butolen iz Žetal
pa je na primer izračunal, da ta
trenutek stane vožnja z avtobu-
som iz Žetal v Maribor 8 tisoč to-
larjev mesečno. Ni težko ugibati,
ali imajo mladi z demografsko
ogroženih območij sploh mož-
nost, da obiskujejo srednje šole v
Mariboru.
Poslanci občinske skupščine
so sprejeli sklep, da bodo na na-
slednje zasedanje povabili repu-
bliškega šolskega ministra dr. Pe-
tra Venclja in mu poskušali pri-
kazati, kaj pomeni ukinitev pro-
gramov za mlade v ptujski obči-
ni. Vodstvoma centra in občine
pa so poslanci naložili, naj čim-
prej reorganizirata srednješolski
center v samostojne šole ter po-
skrbita za ustrezno posestvo,
brez katerega kmetijska šola ne
more delovati.
K smernicam za razvoj osnov-
nega šolstva so imeli predloge
poslanci iz Demosovih strank.
Predlagali so, naj se ustanovi šti-
pendijski sklad za nadarjene os-
novnošolce in naj bi V osnovnih
šolah imeli enotni dopolnilni
program, ki ima opredeljene po-
sebne kmetijske, ekološke in ar-
heološke vsebine. Pri tem naj so-
delujejo zunanje institucije, ki za
te usluge osnovnim šolam ne
smejo zaračunavati. K temu so
poslanci dodali še, naj se mreža
šol uskladi z bodočo lokalno sa-
moupravo, Ervin Hojker pa je
predlagal, naj bi sekretariat izde-
lal podroben finančni načrt za
osnovno šolstvo. Smernice so po-
slanci podprli in sprejeli tudi ve-
čino pobud k njim. Predlagali so
še, naj sekretariat v smernice
vključi dijaški dom Ptuj.
Več o kulturni
dediščini
Poslanci so obravnavali tudi
smernice o razvoju kulture. V
razpravi so poudarili, da bi bilo
potrebno označiti in varovati tu-
di kulturno dediščino na deže-
Iju, na primer studence, lanišni-
ce, tkalnice in predilnice, ter
označiti rojstne kraje velikih lju-
di, kakršna sta Matija Murko in
Anton Slodnjak.
Odnosi med Ptujem
in Mariborom
Rdeča nit večine skupščinskih
razprav je bil odnos z močnejšim
Mariborom. Pri mreži srednjih
šol so Ptujčani že potegnili krat-
ko, podobno je tudi pri upravi za
notranje zadeve. Kot je povedal
župan Vojteh Rajher, vse v teh
odnosih še ni izgubljeno, Ptuj si
prizadeva najti svoje mesto kot
pokrajinsko središče. Predsednik
izvršnega sveta Branko Brumen
je povedal, da smo lastno carin-
sko službo že dobili, te dni v vla-
di pričakujejo tudi odgovor o la-
stni upravi za notranje zadeve,
saj so v Ljubljano poslali spisek
argumentov — največji naj bi bi-
la dolžina meje s Hrvaško. K
oblikovanju Ptuja kot pokrajin-
skega stališča naj bi napeljeval
tudi že predlog odloka o varova-
nju in zaščiti, ki so ga poslanci
podprli. Na mize so dobili tudi
osnutke ptujskega grba, ki naj bi
ga imeli na registrski tablici. O
dokončni podobi bodo poslanci
odločali na prihodnjem zaseda-
nju, ki bo najbrž 25. februarja.
d. 1.
Grb mesta iz leta 1567.
Osnutek grba, ki ga je izdelal
mag. Viktor Gojkovič.
Osnutek grba, ki ga je izdelal
STUDIO MARKETING.
Grb mesta Ptuja iz leta 1551
(okrogli stolp ob Dravi).
Nekaj zanimivejših poslanskih
pobud:
•	Kaj Je z bivšimi objekti
J A v Ptuju? AH so odgovorni v
pogovorih z ministrom Jane-
zom Janšo popustili in ravnali
v nasprotju s sklepi skupščine?
(Jože Glazerj
•	Kdaj bo srednješolsko
vodstvo poskrbelo za pridobi-
tev posestva, ki ga kmetijska
šola nujno potrebuje — to se
vleče že eno leto? (Marjan
Horvat)
•	Skupščina naj sprejme
sklep o izpraznivi prostorov na
ptujskem sejmišču, kijih Je ne-
zakonito pridobil Stanovanjski
servis. Sejmišče pripada Ob-
dravskemu zavodu za živinore-
jo in veterinarstvo in naj ga ta
v celoti prevzame, saj ho tam
nastal prostor za avkcijo ple-
menskega goveda. (Janez
Žampa)
•	Upravni organi in sodiš-
če naj hitreje delajo za tiste, ki
po zakonu o denacionalizaciji
želijo dobiti nazaj odvzeto pre-
moženje. (Maks Medved)
•	Izvršni svet naj prepreči
manipulacije v zvezi z izdajo
gradbenih dovoljenj na objek-
tih, ki so pod denacionalizaci-
jo. (Erik Sara)
•	V Ptuju moramo obliko-
vati program za izobraževanje
kmečkih gospodinj. (Ana Jaga-
rinec)
•	Sprožiti Je potrebno po-
stopek za spremembo davčne
zakonodaje, saj Je preveč ob-
davčila osnovna živila in pre-
mog. (Vilko Pečec)
Govori se...
... da se želje iz Novoletnega pisma (želje,
namenjene županu) že uresničujejo. Lektor
Tednika je za prejšnjo skupščino lektoriral
del skupščinskega materiala, in to brezpla-
čno.
. . . da ima ena novoustanovljenih sredin-
skih strank v svojem programi) tudi napredno
politiko do žensk. Čeprav sloni njena dejav-
nost na krščanskem etosu. Je s krščanstvom
le v rahlem nasprotju. Po tem nauku mora bi-
ti žena pokorna možu, zlobneži še dodajo: in
tiho. Kdor molči, se s politiko ne more ukvar-
Jati.
. . . da Je radio Ptuj iz sredine krenil v de-
sno. Na skali se Je pomaknil na frekvenco
98,2 MHz. Za novi aviso pa so si izbrali
tingl-tangl.
. . . da Bavčarjevi policaji uvajajo dvojna
merila. V južnem obmejnem pasu temeljito
premetavajo avtomobile domačinom, da ne
bi kdo kaj švercal. Sami pa kupujejo cigarete
v tujini, kar Je izrecno kaznivo in obdavčeno.
. . . tudi, da so policaji postali posebej akti-
vni in malce brez vajeti. Po pismih sodeč že
pretepajo občane in posebno aktivno zaraču-
navajo kazni lastnikom trdih valut.
. . . da bo nekdo na PTT zaradi prestavitve
A-droga v Cirkulanah naredil doktorsko di-
sertacijo. Tema: vpliv prestavitve PTT objekta
za centimetrsko razdaljo in omogočitev upo-
rabe sedanjega njegovega stojišča v prometne
svrhe.
. . . da bodo markovski kurenti prijeli in
slekli ptujske. Čeprav si slednji nabirajo moči
v fitness klubu, so pristni s kmečkimi mišica-
mi še vedno v kurentovi deželi, (povzeto po
resnem ustnem sporočilu).
pismo »od blizu«-
Junij — v horoskopu mesec raka — Je za Slovence
usoden. Kot vse kaže, se nam bodo po osamosvojit-
venem krstu letos junija zgodile še volitve. Zadevo Je
pravzaprav zaokrenil Lojze Peterle, ko Je na zad-
njem pogajanju parlamentarnih strank sprejel pro-
porcionalni sistem — seveda z nekaterimi popravki,
med katere Peterle uvršča regionalno zastopanost s
»primernim pragom« ter vezavo na osebnost oz. di-
rektnost volitev.
Povedano po kmečko bodo stranke dobile s pro-
porcionalnim sistemom toliko sedežev v parlamentu, kolikor glasov
oz. odstotkov bodo dobile na volitvah. V parlament bodo tako prišle
tudi manjše stranke, ki sicer po večinskem volilnem sistemu v nobeni
kombinaciji ne bi dobile sedežev v parlamentu. Slabost proporcional-
nega sistema se Je pokazala na zadnjih volitvah z veliko prevaro —
nacionalnimi listami, kjer so si glasove razdelili strankarske elite.
Omenjeno pomanjkljivost naj bi razrešili s preferenčnimi glasovi, kar
pomeni, da bodo volilci na listah sami določili, katerim kandidatom
so pripravljeni dati zaupanje. Res Je seveda, da ljudi ne zanimajo vo-
lilni sistemi in zakoni, temveč Je to preokupacija strankarskih lider-
Jev; ljudi v glavnem zanima, kaj Jim bodo volitve prinesle. Kruha pač
^^ volitvami ni, čeprav se za igre oziroma šov ne gre bati pri Junijskih
volitvah, ki ne bodo le strankarski boji, temveč »mesarsko klanje«.
Mest v državnem parlamentu Je namreč malo, pretendentov za parla-
mentarce pa veliko znotraj vodstev samih strank.
Sicer pa če verjamemo sarajevskemu tabloidu Asu, se Sloveniji
obeta menda nova vojna invazija. Senzacionalistična vest, ki že meji
na znanstveno fantastiko, namreč po trditvah omenjenega časopisa
prihaja menda iz slovenskih virov, po katerih Hrvaška pripravlja in-
vazijo na Slovenijo ter Bosno in Hercegovino. Na Balkanu kljub vse-
mu očitno nikomur ne zmanjka smisla za humor, ki pa gre večinoma
na račun ljudstva, medtem ko se gladiatorji spretno umikajo iz politi-
čne arene. Zdi se, da samo še kninski veljak Babic vztraja v areni in
uživa ob publiki, ki pa Je omejena samo na Krajino, saj mu Je pisec
scenarijev in režiser Slobodan Miloševič odpovedal sodelovanje v vse
nadaljnjih predstavah. Seveda se bo pravo ozadje odnosov med Beo-
gradom in Kninom pokazalo šele čez nekaj časa. Nenavadno se mi
namreč zdi. da bi Miloševič dopustil blamažo, kakršne vse od antibi-
rokratske revolucije nismo videli. Do sedaj Je zlomil in odvrgel še vse
zveste »pse«.
Vojaški in politični triler se nadaljuje, sicer pa smo vse bližje novi
projekciji filma z naslovom »Diskretni šarm balkanske diplomacije«.
Vladimir Vodušek
IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
Pripravila: MG
IZVEDELI SMO
IH BO AGROTRANSPORT DELAL
V AVSTRIJI?
Predstavniki ptujske občine so se 5. februarja srečali z županom
avstrijskega Vildona in dvema poslovnežema. Pogovarjali so se o
možnostih gospodarskega sodelovanja, posebej pa o tem, da bi del
prostih zmogljivosti ptujskega prevozniškega podjetja Agrotransport
zaposlili v Avstriji.
Ptujčani bodo gostje v Vildonu 26. februarja.
■■i V ČEVLJARSTVU
ČAKAJO NA REPUBLIŠKI DENAR
Kidričevsko Čevljarstvo naj bi kmalu po novem letu začelo gra-
diti nove proizvodne prostore v velikosti 600 m^ Do danes pa še niso
začeli delati, ker težko pričakovanega denarja iz sklada za malo go-
spodarstvo Slovenije še ni. Upravni odbor, ki je bil konstituiran šele
23. januarja letos, naj bi podrobno poročilo o delitvi 100 milijonov
slovenskih tolarjev, kolikor jih je bilo na voljo za vse projekte, pred-
stavil te dni. V Čevljarstvu upajo, da so med tistimi, ki bodo kredit
dobili.
■■i OBRTNIKI O DAVČNI NAPOVEDI
Redni in popoldanski obrtniki, člani ptujske Obrtne zbornice, se
te dni udeležujejo predavanj v Narodnem domu, kjer jim strokovni
delavci uprave za družbene prihodke predstavljajo davčno napoved
za prejšnje leto, novosti pri dohodnini in prometnem davku.
Prvo predavanje je bilo v torek. Današnjega, zadnjega, se bodo
udeležili obrtniki kovinske dejavnosti, lesarji, serijski proizvajalci,
serviserji in nekateri drugi.
■■i KOMBINAT IN OBČINA
USTANAVLJATA
SKUPNO FIRMO
Kmetijski kombinat in občina bosta ustanovila skupno firmo
pod imenom Terme Ptuj, družbo z omejeno odgovornostjo. V takšni
organiziranosti bo, kot menijo ptujsko zdravilišče vabljivejše za tuje
vlagatelje. Začel pa naj bi se tudi težko pričakovani razvoj.
^m PTUJSKA FIZIATRINJA V
NEMČIJO
Slovenska zdravilišča bodo svoje zdravnike — specialiste fiziatre
izobraževala v Nemčiji. Med njimi bo tudi dr. Marija Jonko-Bojnec,
specialistka fiziatrije. V nemških zdraviliščih se bodo izobraževali tri
tedne in si pridobili naziv kopališki zdravnik.
IH JUBILEJ VEČERNE TEHNIČNE
SREDNJE ŠOLE
v soboto ob 18. uri bo v ptujskem zdravilišču zanimivo srečanje
ob 25-letnici večerne tehnične srednje šole. Gre za dva razreda sluša-
teljev, ki so izobraževanje končali leta 1966 oziroma 1967.
■■ PUSTNE PRIREDITVE 24.
FEBRUARJA
z nastopom folklorne skupine iz Dolene in ptujskih kurentov se
bodo v Ptuju pričele predpustne prireditve. V torek, 25. februarja, bo
nastopila FS Cirkovce, ki jo bodo spremljali kurenti iz Rogoznice, v
sredo bodo za živahnost na ptujskih ulicah in trgih poskrbeli kopjaši
iz Markovec in kurenti iz Spuhlje, orači in pokači iz Podlehnika bodo
nastopili v četrtek, v petek pričakujejo organizatorji orače in kurente
iz Lancove vasi, v soboto, 29. februarja, pa bodo nastopili zvončarji iz
Opatije — njihov nastop bomo lahko videli že ob enajsti uri; druge
dni bodo folklorne skupine s kurenti nastopile med 18. in 19. uro.
^m VALENTINOV PLES OB DNEVU
LJUBEZNI
Prazniki lepote in ljubezni so redki. 14. februarje eden takih. Te-
ga dne praznujejo vsi, ki se imajo radi. Staro angleško verovanje go-
vori o tem, da je 14. februar dan prvih znanilcev pomladi. Slovenci
imamo o tem dnevu lep pregovor: »Sveti Valentin prinese ključ do
korenin.«
Dan ljubezni, ko se bližnjih, ki jih imamo radi, spomnimo s cvet-
jem in srčki, bodo ptujski cvetličarji počastili z Valentinovim plesom,
ki bo 15. februarja ob 20. uri v dvorani v Kidričevem. Organizirajo ga
s podjetjem Vital. Poleg cvetja bodo obiskovalcem ponudili bogat
kulturni šopek in nekaj drugih presenečenj.
4 — OD TU IN TAM
13. februar 1992 - TEDNIK
OD Apač ...
BORL: Se tistega nekaj življenja, ki je bilo ob koncih tedna in
popoldnevih ob boriskem gradu, je zamrlo, kajti tudi gostišče tam ne
obratuje več. Bori še naprej propada; počasi ga sicer res krpajo, a še
vedno daje videz od vseh zapuščene graščine. Park ob njem in nekda-
nje kopališče še naprej samevata in čakata skrbno roko. Morda bo kaj
bolje, če bo dobil svojega hišnika - to je namreč pred nedavnim
predlagala ptujska kulturna ministrica.
TEDNIK
CIRKULANE: Predsednik sveta krajevne skupnosti Maks Ko-
lednik namerava v kratkem sklicati problemsko konferenco vseh, ki
imajo v središču Cirkulan svoje objekte. Nekatere stavbe, predvsem
tista, ki je v lasti Kmetijske zadruge Ptuj, so že zelo uničene. Ne samo
da kazijo podobo kraja, predvsem ogrožajo že mimoidoče. Na pro-
blemski konferenci naj bi predstavniki lastnikov teh stavb povedali,
kaj z njimi namaravajo storiti. Direktor KZ Ptuj Janez Vrečer je pred-
sedniku sveta KS že povedal, da stavb ne vzdržujejo zaradi tega, ker
niso razčiščena lastninska vprašanja. Ne glede na to bi lahko popravi-
li žlebove in preprečili nadaljnje propadanje stavbe v centru, v nekda-
nji žagi pa dovolili kakšnemu podjetnežu, da to stori namesto njih.
TEDNIK
MEJE: Prabivalce Mej pri hrvaški meji slovenski policisti vsak
dan nadlegujejo s pregledi. Nerodno je to, ker se morajo v svoje do-
move peljati čez hrvaško ozemlje (kakih 100 m), pa tudi najbližjo tr-
govino imajo na hrvaški strani. Prebivalci so se nam potožili, da poli-
cisti ravnajo z njimi nesramno in jih obravnavajo kot manjvredne. Od
njih zahtevajo račune za vsako kilo kruha, ki ga kupijo v hrvaški trgo-
vini, oni sami pa si tja hodijo po cigarete. Obmejni prebivalci predla-
gajo, naj bi jim uredili posebne nalepke in izkaznice, da bi jih polici-
sti posebej obravnavali, pravijo pa tudi, da jih je tako malo, da bi jih
sedaj že lahko poznali, če bi seveda hoteli ustvariti dobre odnose. To-
da oni še naprej zviška gledajo na njih in igrajo »šefe« .. .
TEDNIK
PODLEHNIK: V Podlehniku se te dni pripravljajo na gramozi-
ranje krajevnih cest. Zima jih je dodobra zdelala, vendar bodo z gra-
moziranjem zaradi razmočenosti še počakali. Gramozirati morajo 120
kilometrov krajevnih cest. Cest je res veliko, kar pa za eno največjih
KS v Sloveniji (meri 4595 hektarov!) ni čudno. Gramoziranje bodo
plačali z denarjem iz samoprispveka. Ta se izteče maja letos. O glaso-
vanju o novem bodo razmišljali šele takrat, ko bodo uredili dve cesti:
Jablovec—Strajna in Sedlašek —Zg. Gruškovje. Obe bi morali asfalti-
rati čimprej, vendar čakajo na sredstva iz sklada za demografsko
ogrožena slovenska območja. Lani niso prišli na vrsto, upajo, da bo-
do letos in da bodo sredstva iz tega sklada dobili prej, kot so jih v
drugih krajih lani, saj je znano, da so prišla s polletno zamudo in so
zato tudi manj vredna. S prebivalci ob teh dveh cestah so že podpisali
pogodbe za sofinanciranje, denar pa bodo pobrali, ko bodo natančno
vedeli, aji bodo dobili sredstva iz republike.
TEDNIK
TRZEC: V krajevni skupnosti Videm je konec leta 1990 propadel
poskus podaljšanja zbiranja sredstev krajevnega samoprispevka. Po
vaseh je zato zamrla sleherna dejavnost, tudi za pluženje snega ni več
denarja. Tako se posamezne vasi odločajo za svoje referendume in
uvajajo svoje — vaške samoprispevke. Eden takih referendumov bo v
nedeljo v Tržcu, glasovalno mesto bo v psilskem domu.
Tržeč je vas, ki je že doslej veliko prispevala za svoj razvoj, denar
so združevali še poleg krajevnega samoprispevka. Kljub temu je osta-
lo še nekaj neuresničenih načrtov, predvsem pri modernizaciji cest,
pa tudi obstoječe asfaltirane ceste je potrebno vzdrževati. V program
so zapisali še financiranje odvoza smeti s tipiziranimi zabojniki, po-
pravilo ograje na mostu, ureditev električne razsvetljave pri mostu in
v vasi, kritje stroškov za pluženje snega, sofinanciranje dejavnosti
društev in še nekaj manjših nalog.
Če se bodo vaščani odločili za samoprispevek, ga bodo plačevali
naslednjih pet let: delavci 2 odstotka od neto plače, upokojenci prav
toliko od pokojnine, kmetje 5 odstotkov letno od katastrskega dohod-
ka, obrtniki 2 odstotka od zavarovalne osnove in dobička ter vaščani,
ki začasno živijo v tujini, sto nemških mark v tolarski protivrednosti
le.no.
TEDNIK
TURNIŠCE: Tudi za graščino v Turnišču je ptujska ministrica za
kulturo predlagala, da bi ji poiskali skrbnika oziroma hišnika, ki bi
ob njej prebival in skrbel za redno vzdrževanje. Z gradom pa ima na-
črte tudi novoustanovljeni konjeniški Jclub, a jih še nočejo izdati. Naj-
prej denar za podporo projektu, nato pa govorjenje — pravijo. Kdor-
koli bo že skrbnik tega gradu, za začetek lahko popravi ograjo ob ce-
sti, ki nezadržno propada in je je po vsakem neurju manj. Prav ne-
sramno razgalja zapuščeni park ob graščini.
TEDNIK
VIDEM: Lah, d.o.o., je že izdelala poročilo in informacijo o po-
teku in stanju projekta Osnovna šola Videm pri Ptuju. Kot je znano,
naj bi šola dobila prizidek, v njem pa bodo prostori za telovadnico,
gospodinjsko učilnico, jedilnico, učilnico za tehnični pouk ter pet ka-
binetov. Načrt lahko vidite na sliki, finančna konstrukcija pa je še ne-
popolna.
Načrt prizidka k soli — z južne strani.
D. Lukman
... DO ZuPEČJE VASI
Dober dan, ime mi je Elizabeta
Sliši tudi na ime Barbara, piše se Krajnc, je dijakinja ptujske gimnazije — maturantka, privatno pa pes-
nica, igralka, klepetulja in smejalka. Kaj ji bolj pristaja, je težko reči, še najbolj tisto zadnje, saj neprestano
»sonči« dve vrsti belih zob.
Prej je s sestrama — l'ršo, ki je že velika in pridno študira v Ljubljani in mlajšo Polono— ter atom in
mamo živela v Ormožu, potem so se odselili v C rabe (pri Središču ob Dravi), kjer imajo hišo, kije za vse nad-
vse prijeten dom, tudi za mačka Miho 11. (prvega je povozil avto), ki si je uspel pridobiti prvo mesto v družini.
Pri petnajstih je izdala prvo pesniško zbirko »Ko bom velika, bom Prevert«, v njej je polno resnobnih, na-
gajivih, ljubezenskih in tudi razmišfjajočih pesmi. Pri šestnajstih je bila uspešna krčmarica Mirandolina, pri
sedemnajstih je napisala prvo dramsko delo »Melita«, malo pred osemnajstim rojstnim dnevom pa drugo —
»Dober dan, ime mi je Elizabeta«.
Ob najinem srečanju, ko je na-
stajal ta pogovor, je bila zagre-
njena, česar pri njej nisem vaje-
na. Prišla je namreč iz šole, kjer
vse ne poteka vedno tako, kot bi
to želeli dijaki. Ko sva prešli na
njeno pisanje, pa je pozabila na
vse zunanje težave.
V obeh dramskih delih so gla-
vne osebe stare okoli 22 let. Sa-
ma pravi, da je za to generacijo
lažje pisati kot za mlajšo, ker so
ti veliko bolj kritični.
Melito so poskušali igrati že
lansko šolsko leto. Ker pa so
imeli glavni igralci pouk v razli-
čnih izmenah, je bilo to težko.
Dramsko delo je za nekaj časa
zaprla v predal in ga mora, tako
sama pravi, temeljito predelati.
»Za drugo dramsko delo >Do-
ber dan, ime mi je Elizabeta),
sem dobila idejo in začela pisati.
V začetku je šlo hitro, potem je
nastopila kriza, ki je trajala od
julija do novembra lanskega leta.
Pa je ponovno prišel navdih in
zlahka sem napisala zaključek.
Ker pa se v Ormožu zadnje čase,
ko je Mijo Zemljič, ki je bil prej
naš mentor pri gledališki skupini
Holermus, povsem prenehal s
tem delom, ne dogaja na dram-
skem področju nič ali pa skoraj
nič, sva se domenila z Gregom
(Gečem), da bi kljub vsemu ne-
kaj naredila,« je povedala Bar-
bara.
Dober dan, ime mi je Elizabe-
ta je komedija na resen način.
Govori o dekletu, ki ji je postalo
doma »vse brez zveze« in je skle-
nila oditi na počitnice, vseeno
kam. Dogovarjala se je z nekim
moškim po imenu Janez. Na ža-
lost ali na veselje, iz katerega
zornega kota gledaš, vstopi v na-
pačno stanovanje k moškemu, ki
je zagrizen samec. V tednu dni,
ko odkrijeta kaj se je v resnici
zgodilo, ga je povsem obrnila.
Igrata samo dva igralca - Bar-
bara, ki igra Elizabeto, in Gre-
gor, ki igra gospoda Janusa. So-
delujejo še Benjamin Ivančič, ki
je uredil propagando, gledališke
liste, plakate, vabila in drugo, ter
Gregor Kosi, ki skrbi za glasbo
in osvetljavo. Premiera bo v so-
boto, 15. februarja, ob 20. uri v
domu kulture, vida Topolovec
Barbara Krajnc
Slovesno ob prazniku kulture
v počastitev slovenskega praznika kulture so v
Slovenski Bistrici podelili javna priznanja najza-
služnejšim kulturnikom, poimenovana po prekmalu
umrlem kulturnem delavcu Štefanu Romihu. Slav-
nostni govornik je bil bistriški domačin prof. Ferdo
Šerbelj, kustos v Narodni galeriji v Ljubljani.
Dobitniki javnih priznanj:
Zdenka Bizjak iz Črešnjevca za bogat opus kul-
turnega delovanja, ki ga prenaša tudi na mlajše ge-
neracije.
Frajhajmska godba na pihala je s svojim poseb-
nim načinom igranja zaščitni znak južnega dela
Pohorja.
Moški pevski zbor Obrtnega združenja Slovenska
Bistrica Obrtnik, kjer pojejo pevci iz Zgornje in
Spodnje Polskave in Pragerskega, skupaj pa so
pričeli prepevati 1980. leta, je priznanje prejel na
Spodnji Polskavi na koncertu, ki so ga domačemu
občinstvu pripravili ob prazniku slovenske kulture
skupaj z zdomskim pevskim zborom Zvon iz Stut-
garta.
Marija Planine iz Makol je zaslužna za oživlja-
nje ljudskega izročila, ki ga posreduje domača fol-
klorna skupina.
Priznanje so podelili tudi Elici Repnik iz Čreš-
njevca, dolgoletni predsednici aktivnega prosvet-
nega društva, ki je enako delavna tudi na področju
kulture v črešnjevski osnovni šoli.
Najvišje priznanje, zlato Romihovo plaketo z li-
stino, je prejel Vinko Pozeb iz Slovenske Bistrice.
Njegovo delo je globoko vtkano v kulturno življe-
nje Slovenske Bistrice, predvsem pa v DPD Svo-
boda, kjer je »fant za vse«.	VT
Prvič plakete občinske
Zveze kulturnih organizacij
Slovenski praznik kulture so v ormoški občini počastili s TED-
NOM KULTURE, ki so ga pričeli v torek, 4., sklenili pa v soboto, 8.
februarja.
Prva predstava je bila plesna prireditev Potovanje v modro v iz-
vedbi plesne skupine Igen iz Celja, ogledali so si jo učenci ormoške in
središke osnovne šole. V petek je v Ormožu gostovalo Slovensko ljud-
sko gledališče iz Celja s Skritim dnevnikom Jadrana Krta. Predstava je
bila za učence velikonedeljske, središke in ormoške osnovne šole.
Osrednja občinska proslava, posvečena prazniku kulture, je bila
na predvečer praznika v nabito polni dvorani doma kulture v Ormo-
žu. Ob tej priložnosti so podelili najvišja priznanja za delo na področ-
ju kulture v občini, plakete OZKO. Za 30 in več let dela na različnih
področjih ljubiteljske kulture so plakete prejeli: Ernest Kreutz iz Sre-
dišča ob Dravi, Anton Marčec, Angela Kolar, Mirko Potočnik in Eliza-
beta Munda iz Obreža, Albina Nemec in Rudolf Lah iz Podgorcev, Til-
ka Lah, Štefka Novak in Franc Novak od Miklavža pri Ormožu ter Ja-
nez Kupčič, Anica Kovačič, Štefka Miklašič in Jatiko Kukol od Tomaža
pri Ormožu.
V	kulturnem delu programa so sodelovali dekliški komorni zbor,
mešani pevski zbor in oktet DPD Svoboda Ormož ter učenci ormoške
osnovne šole.
Praznik slovenske kulture so počastili s proslavami tudi v drugih
krajih ormoške občine. Posebej slovesno je bilo v petek zvečer pri Mi-
klavžu pri Ormožu, kjer so nastopili otroški in mladinski pevski zbor
osnovne šole Miklavž, nonet prosvetnega društva in šolska plesna
skupina.
V	soboto je bila proslava tudi na Kogu; tam so nastopili učenci
tamkajšnje šole ter plesna skupina prosvetnega društva Kog.
Vida Topolovec
Nagradno turistično
vprašanje
Na turistično vprašanje pred
štirinajstimi dnevi, ko smo obja-
vili podobo Ptuja iz 17. stoletja,
kar so pravilno ugotovili tudi na-
ši bralci širom Slovenije, smo
znova dobili veliko odgovorov.
Hvala vsem z željo, da sodeluje-
jo tudi v bodoče. Nagrado pa je
dobil Franc Žumer iz Celja, Vod-
nikova 14. Čestitamo!
V turistično-kulturnem infor-
macijskem centru so za danes
pripravili novo vprašanje s foto-
grafijo. Pozorno si jo oglejte,
vprašujemo pa, kaj je na sliki. V
pomoč vam naj bo podatek, da
je bilo tam včasih pomembno
sprehajališče številnih Ptujča-
nov. Nagrada za pravilen odgo-
vor, ki ga pričakujemo v uredni-
štvu Tednika, Raičeva ulica 6, do
22. februarja, so muzejske publi-
kacije, spominek in družinska
vstopnica za ogled muzejskih
zbirk.
Nagradno turistično vprašanje
Kaj je na sliki?_
Naslov:_
(Odlomki)
»V jeseni življenja sem po-
stal najbolj zrel za to, da napi-
šem kroniko ~ da opišem svo-
jo mladost v letih
1931_1941,« pravi Franček
Senekovič, ki je bil rojen pri
Sveti Marjeti ob Pesnici. S svo-
jim pisanjem se je oglasil pri
nas, in ker menimo, da bo za
marsikoga zanimivo, kaj se je
nekoč dogajalo v lenarški obči-
ni, smo se odločili objaviti ne-
kaj njegovih spominov. Starej-
šim, da se spomnijo na svojo
mladost, mlajšim, da spoznajo,
kako so živeli njihovi očetje,
matere, dedki in babice . . .
Iz kronike smo izbrali samo
nekatere dele.
Rojen sem bil 24. novembra
1924 v Vukovju ob Pesnici. Oče
Jožef je bil mizarski pomočnik
— delal je v Mariboru v želez-
niški delavnici na Studencih,
mama Magdalena (rojena Žug-
man) pa je bila gospodinja.
Starša sta se poročila februarja
1923. Stanovanje sta dobila pri
Žugmanovih: imela sta sobo in
kuhinjo v gospodarskem po-
slopju. Oče je že dve leti pred
poroko izdelal za tiste čase mo-
derno orehovo spalnico.
Moja krstna botra je bila iz
Maribora. Zadnjič sem jo videl
januarja 1943, ko sem bil mobi-
liziran v nemško vojsko. Ob
slovesu mi je rekla: »Franček,
obnašaj se pošteno. Vojna je
veliko zlo. Ne delaj gorja dru-
gim. Nobena oblast ni večna,
pa tudi Hitlerjeva ne bo. Vrni
se zdrav, ostani Slovenec. Čaka
te lepše življenje.«
Želja moje botre se je uresni-
čila, zanjo pa se je slabo konča-
lo. Maja 1945 so jo, staro 88
let, odpeljali v neznano in ni-
kdar več se ni vrnila. Razlog
naj bi bil neki Nemec, ki je
med vojno stanoval pri njej, v
resnici pa je nekdo želel njeno
trisobno stanovanje. Ne vem za
njen grob, pa se je vseeno vsak
dan spominjam. V njen spomin
utrgam rožico ali zeleno vejico
in jo dam v vazo. To bom po-
čel, dokler bom živ, saj nas je
otroke imela silno rada.
Leta 1929 so starši kupili za-
puščeno bajto na Koprivniku.
Zraven je bilo še nekaj zemlje.
Denar nam je posodil moj bir-
manski boter, saj je takrat po-
dedoval večjo vsoto denarja od
strica krojača iz Švice. Posojila
nam ni bilo treba nikdar vniti.
V stari Jugoslaviji je leta 1936
izšel zakon o črtanju dolgov.
Boter se ni prav nič jezil. »Od
tebe itak ne bi nič zahteval,« je
rekel moji mami. Posodil pa je
tudi nadučitelju in drugim kar
dobro stoječim; za tisti denar
pa mu je bilo žal.
Starši so bajto na Koprivni-
ku za silo popravili. Dobro se
spominjam, kako se je ob sla-
bem vremenu strašno kadilo iz
štedilnika. V bajti je bila na-
mreč še stara »črna kuhinja«
— dimnica.
Pri hiši je bil dober, 28me-
trov globok studenec na kolo, v
katerem ni nikdar zmanjkalo
vode. Njegova pomanjkljivost
je bila, da je vedro, ki je bilo le-
seno in težko, večkrat padlo
vanj. Takrat nam je prikočil na
pomoč drugi sosed Pavalec.
Imel je namreč poseben žele-
zen kavelj, saj je imel tudi sam
enak tip studenca na kolo in
enake težave z vedrom.
Na svojem smo zaživeli no-
vo, urejeno življenje. Pet lačnih
ust nas je bilo pri hiši. Oče je
zaslužil 450 do 600 din mese-
čno. Delal je tudi popoldne in
ponoči doma.
Med tem časom sem kot naj-
starejši dorastel za osnovno šo-
lo. Obiskovati sem jo začel v
šolskem letu 1931/32 pri Sveti
Marjeti ob Pesnici. Bila je šest-
letna. Moja učiteljica je bila
gospa Židanikova. Naj ome-
nim nekatere sošolce: Jože Ši-
ker, sedaj znani gostilničar,
Alojz Škamlec, ki je padel v
NOB, Ivan Lorbek, ki je padel
na ruski fronti in drugi.
V prvem razredu smo od šol-
skih potrebščin potrebovali sa-
mo nahrbtnik, tablico, kamen-
ček in gobico za brisanje tabli-
ce. To je bilo vse. Malice v šoli
nismo poznali. Jedli smo to,
kar smo si prinesli od doma.
Če si imel denar — jaz ga ni-
sem imel — si dobil v trgovini
kos kruha in navadne klobase,
da si se najedel, za en dinar.
Trgovino je imel takrat v vasi
Ivan Baumgartner. Po domače
so mu rekli tudi pek, ker je vča-
sih imel pekarno. Se nadaljuje
TEDNIK - februar 1992
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5
SLOVENSKI KULTURNh PRAZNIK V PTUJSKEM GLEDALIŠČU
V znamenju glasbe in plesa
Slovesno m intimno domače je bilo minuli četrtek v ptujskem gledališču, kjer so se zbrali vsi tisti, ki ima-
jo radi kulturo kot obiskovalci prireditev, ljubitelji tega aH onega kulturnega področja, vsi tisti, ki jim nižal
prostih popoldnevov, večerov in nedelj za igro, ples, muziciranje, slikanje... Dvorana je bila polna do zadnje-
ga kotička; v začetku je kazalo, da bo treba prireditev ponoviti, da so na koncu vsi zbrani le našli prostor
Nagovor razmišljanje ob
prazniku, ki je postal z letošnjim
letom tudi državni praznik je
imel pisatelj in dramatik Tone
Partljič. V kulturnem programu
je nastopila Komorna skupina
ptujske glasbene šole pod vod-
stvom profesorice Mete Trop. V
koreografiji Majde Fridl-Grah
so na glasbo Manuela de Falla
Ljubezen čarodejka zaplesali čla-
ni gledališke skupine Teater III
in plesalke plesnega studia. Svoj
avtorski ples Letze danze pa je
predstavila Nina Meško.
Četrtkova slovesnost je bila tu-
di priložnost za podelitev pri-
znanj za delo v kulturi. Posebna
priznanja Zveze kulturnih orga-
nizacij občine Ptuj so prejeli:
Franc Lacko, Grajena, Milan
Krojsl, Grajena, Franc Petek,
Ptuj, Henrik Glatz st., Ptuj, Stan-
ko Rogina, Ptuj, Hedica Fric,
Gorišnica, Ivan Vojsk st., Goriš-
nica, Avguštin Vojsk, Gorišnica,
Franc Kelenc, Gorišnica, Slavica
Kolarič, Ptuj, Peter Ilec, Ptuj,
Mirko Kotnik, Ptuj, Marija Vi-
dovič, Cirkulane, Kristina Bau-
man, Cirkovce, Stanko Korez,
Žetale, Stanko Vedlin st., Maj-
šperk, Maks Kostanjevec, Dra-
ženci, in Osnovna šola Grajena.
Bronasto plaketo Zveze kul-
turnih organizacij za leto 1991 so
prejeli: Krajevna skupnost Go-
rišnica, Osnovna šola Cirkovce
in Janez Kokol iz Grajene.
Srebrno plaketo Zveze kultur-
nih organizacij je prejela Plesna
šola Fredi pri Delavskem pro-
svetnem društvu Svoboda Ptuj.
Zlato plaketo Zveze kulturnih
organizacij za leto 1991 je preje-
la Darja Koter iz Ptuja.
Najvišja priznanja občine je
podelila Skupščina občine.
Oljenke so prejeli: upokojeni
gledališki igralec Franjo Gunžer
iz Ptuja, zborovodkinja Greta
Glatz iz Ptuja in predsednik Zve-
ze kulturnih organizacij in diri-
gent Komornega moškega zbora
Franc Lačen iz Ptuja.
Veliko oljenko je letos prejel
akademski slikar France Mihelič
iz Ljubljane. Žal se slovesne po-
delitve ni mogel udeležiti in mu
bo najvišje priznanje občine Ptuj
za izjemne dosežke na področju
kulture izročeno kasneje. Vse do-
bitnike oljenk in velike oljenke
bomo predstavili v naslednjih
številkah Tednika.
NaV
Dobitniki oljenk: Franc Lačen, Greta Glatz in Franjo Gunžer.
Celeia Antiqua
na Ptuju
Na pragu 100-letnice muzeja pripravlja Pokrajinski muzej
Ptuj sklop arheoloških razstav. Arheologijo smo začeli predsta-
vljati z uspešno razstavo antičnega stekla iz Agyruntuma, ki jo
je pripravil Arheološki muzej Zadar, trenutno poteka numizma-
tična razstava Narodnega muzeja iz Ljubljane Denarništvo na
Slovenskem, prejšnji teden pa je bila odprta razstava Celeia An-
tigua. Ta sklop razstav bomo sklenili z maja in junija predsta-
vljeno razstavo Kelti na Celjskem.
Municipium Claudium Celeia,
kakor se je nekoč imenovalo Ce-
lje, nam je podobno kot Poeto-
vio skozi stoletja dajala svoje
kamnite spomenike, ki so jih v
srednjem veku in kasnejših ob-
dobjih uporabljali kot gradbeni
material. Na podlagi napisov
sklepamo o mestni ureditvi in
prebivalstvu, ki je bilo večinoma
keltsko, le nekaj je bilo Rimlja-
nov, ki so se sem naselili iz tujih
provinc. Kasnejše Celje se je na-
slonilo na ruševine antičnega
mesta, tako da se je ohranilo le
malo tlorisov stavb. Celeja je
imela razvite različne obrti, med
katerimi je - bila najmočnejša
kamnoseška. Pročelja hiš so bila
pozidana z marmornatimi bloki,
znane so številne slikarije — fre-
ske, mozaiki in komunalna ure-
ditev. Najdeni posvetilni kamni
pričajo o svetiščih, ki so bila na-
menjena različnim bogovom (Izi-
da, Sol, Mitra, Heraklej, Viktori-
ja ...), odkrita pa je bila tudi sta-
rokrščanska bazilika.
Razstavo Celeia Antiqua je
pripravila Alenka Vogrin, arheo-
loginja Zavoda za varstvo nara-
vne in kulturne dediščine iz Ce-
lja. Predstavlja nam dragocen
delček rimske Celeje, odkrit v
zadnjem času. V letu 1990 so iz-
kopali baptisterij — krstilnico s
krstilnim bazenom s konca 4.
oziroma začetka 5. stoletja; pri
nas je najden samo še v Emoni(
rimska Ljubljana). Med najdba-
mi, ki so jih našli pri izkopava-
nju te krstilnice, naj omenimo
predvsem bronasto plastiko bi-
ka, ki predstavlja Apisa, iz 2. sto-
letja.
Kot zanimivost in pouk Ptuju
pa je predvsem tisti del razstave,
ki prikazuje projekt vključitve
ohranjene krstilnice v današnji
prostor in življenje.
Več si oglejte na rastavi, ki je v
Razstavišču ob Dravi. Odpiralni
čas je vsak dan od 9. do 12. in od
16. do 19. ure, ob sobotah in ne-
deljah pa od 9. do 12. ure. Raz-
stava bo odprta do 29. marca.
Mojca Vomer-Gojkovič
Šolski zvonec
nam je zaupal. . .
STOPERCE • Kulturni dan so učenci namenili likovni, dramski in
glasbeni dejavnosti. Na to temo je bil tudi ubran »Pokaži, kaj znaš«, kjer
so se več kot dobro odrezali.
MARKOVCI • Slovenski kulturni praznik so na tej šoli proslavili v
petek na razredni in predmetni stopnji. Učenci predmetne stopnje so svoj
program združili pod naslovom Sanje poetove. Sodelovali so tudi na pri-
reditvi za starejše krajane.
PTUJ • učenci osnovne šole dr. Ljudevita Pivka so si v januarju
ogledali film Rešitelji iz Avstralije. V petek, 7. februarja, pa so višji razre-
di preživeli športni dan na Rogli, kjer so si ogledali tekmovanje deklet za
evropski pokal. Prijetno doživetje in poceni vožnja, ki jim jo je omogočil
Slavko Šega.
PTUJ • V počastitev slovenskega kulturnega praznika in 200-letnice
Mozartove smrti so na Osnovni šoli Franca Osojnika pripravili v torek,
11. februarja, koncert mladinskega in otroškega pevskega zbora. Kot gost-
je so nastoipili člani Mladinskega pevskega zb^ora Mladika in Godalni or-
IcesterglasDene šole Karola Panoria.
PTUJ • Učenci Osnovne šofe Olge Meglič so petkov kulturni dan
namenili poklicnemu usmerjanju. Svoja spoznanja so prikazali na razsta-
vi, katere moto je bil Zadovoljstvo v poklicu, sreča v življenju. Bili so nav-
dušeni, vsi h katerim so se odpravili na obisk, so jih prijazno in z veseljem
sprejeli.
SLOVENSKA BISTRICA • Na vseh šolah te občine so slovenske-
mu prazniku kulture posvetili nekaj ur pouka. Na nižji stopnji so obudili
spomin na dr. Franceta Prešerna, v višjih razredih pa govorili o pomenu
kulture za preživetje slovenskega naroda.
SLOVENSKA BISTRICA • V ponedeljek se je okoli 150 učencev
četrtih razredov osnovne šole Pohorski odred odpeljalo k Trem kraljem
na Pohorju, kjer so imeli smučarsko šolo.
ORMOŽ • Na vseh šolah ormoške občine so v počastitev sloven-
skega praznika kulture posvetili nekaj ur dr. Francetu Prešernu, učenci
osnovnih šol Ormoža, Središča ob Dravi in Velike Nedelje pa so si ogle-
dali tudi plesno in gledališko predstavo.
DORNAVA • Kulturni dan bodo učenci te šole obeležili jutri s
predstavo Modra vrtnica v priredbi Kristine Brankove.
VIDEM • Na šoli in v krajevni skupnosti je razgrnjen idejni načrt
za gradnjo prizidka k šoli. Učenci se skupaj z učitelji in starši sprašujejo,
ali to pomeni, da bo kmalu položen temeljni kamen za prizidek.
LJUBLJANA # V včerajšnji televizijsici oddaji Klub klobuk so sode-
lovali tudi učenci osnovnih šol Videm, Hajdina in Mladika Ptuj. Govorili
so o prometni varnosti oziroma o varni poti v šolo.
v
Anton Martin Slomšek in Ptuj
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Ponoven obisk je znan šele ob škofovski
vizitaciji, tako leta 1860 v Veliki Nedelji in
Zavrču, 1861 pa pri Sv. Juriju ob Sčavnici ter
Ptuju. Ali je bil pred preselitvijo škofije iz Sv.
Andraža v Maribor tudi osebno pri ogledu
Ptuja, ni znano. Ob tem omenimo, da ravno v
času Slomška Ptuj sploh ni bil več tako mo-
čan kandidat za škofijsko mesto in konkurent
Mariboru, kot je bil leta 1807, ko si ga je pri-
šel zaradi tega ogledat sam cesar Franc (Pri;
merjaj: Franc Kovačič: Nameravani škofijski
sedež v Ptuju. ČZN 19331 saj je imel slednji
celo vrsto prednosti, memem ko je najstarej-
še slovensko mesto postajalo čedalje bolj od-
maknjeno od političnih in gospodarskih to-
kov v takratni Avstriji. Čeprav se je Slomšek
odločil za Maribor, je Ptui tu prisoten vsaj v
imenu sv. Viktorina — Viktorinum — po ka-
terem je poimenoval novo mariborsko seme-
nišče. Tik pred smrtjo pa je že ves bolan v
Rogaški Slatini vodil dunovne vaje in vmes v
soboto obiskal Ptujsko Goro, se tak umirajoč
vrnil v Maribor, kjer je dejansko v nasled-
njem tednu izdihnil v navzočnosti številnih
mariborskih duhovnikov.
Sicer pa je bil Slomšek osebno ali prek ko;
respondence povezan s številnimi štajerskimi
ol ro Ir^ L-« m « f A W f f m « L^/^t
SO omenjeni Stanko Vraz, slovničar Janez
Anton Murko, Jožef Muršec, Oroslav Caf,
Franc Miklošič, Peter Dajnko, nekdanji
Volkmerjev učenec pri Sv. Urbanu v Sloven-
skih goricah in škof Žimmermann, narodnjak
in delcan Franc Čepe idr.
V svojih spisih obširno poveličuje pevca
Slovenskih goric Leopolda Volkmerja, jezi-
koslovca Janeza Šmigoca iz Gruškovca v Ha-
lozah, zgodovinarja in rodoljuba Antona
Krempla, omenjenega ptujskega škofa sv.
Viktorina Ptujskega, Kneza Koctja idr.
Poleg tega moramo tudi omeniti, da je
Slomška prvi celovito predstavil Slovencem
Miha Lendovšek v Zbranih spisih I- VI, ki
jih je urejal nekaj v Ptuju nekaj v Makolah
(1876—899), zato je sedanji novi izbor Slom-
ška ravno tako ptujskih urednikov za Ptuj
prav zanimiv.
Ptujčani so se Slomšku različno oddolževa-
li. Slovensko ljudstvo ga je spoštovalo in po-
vzdigovalo, medtem pa se je v nemškem Pet-
tauer Zeitung proti koncu stoletja pojavilo iz-
razito napadamo stališče do Slomška in nje-
govih naslednikov. To so spoznali Ptujčani
tudi po prevratu leta 1918 in so kljub takratni
prevladi liberalne struje v Ptuju poimenovali
po Slomšku pomembno ulico od cerkve proti
Srbskefnu trgu. Ko so mu po vojni leta 1953
sicer to ulico vzeli, so vendar toliko le čutili,
da so mu jo dali na Vičavi, a sedaj se vrača v
staro ulico.
V zvezi s Ptujem še omenimo pesnitev zna-
nega poznejšega taborita in takrat najbolj
znanega pišočega »Haložana« Božidarja
Raiča, ki jo je napisal v čast preselitve Lavan-
tinske škofije v Maribor (4. kimavca 1859) in
med drugim pravi:
». . . V Ptuju starinskem bili so vredni višji
pastirji,
božji nauk troseč v tretjem, četrtem stoletju.
Na Podravju, Pomurju za nevarnih Rimlja-
nov.
Žezlo rimljansko jim je zatrlo setev prebla-
go .. .«
O samem Slpmšku in njegovem delovanju,
pisateljevanju in pomenu je govorila obisko-
valcem razstava v Ljudski in študijski knjiž-
nici, ki je bila sicer zaradi zasedenosti odprta
le od 3. do 8. februarja.
Glavna literatura: Anton Medved: Knezo-
škof lavantinski Anton Martin Slomšek.
1900.
Franc Kovačič: Anton Martin Slomšek slu-
žabnik božji. I-IL 1934-1935.
E.J.
(Foto: Langerholc)
Šivilja in škarje
Lutkovna sekcija ptujske Svobode je za najmlajše v letošnji sezoni
pripravila igrico Dragotina Ketteja v priredbi Dušana Čebulja Šivilja in
škarje. V gledališki list so ustvarjalci zapisali: »Kaj je Kette že pred več
kot 100 leti zaslutil, kam nas bo pripeljal tehnološki napredek, kako bo
ves razum premalo, da bi ga obvladali, in kako gluhi smo za srce, ki bo
edino zmoglo...
Če ljubiteljem lutk naša predstava sama zastavi taka aH podobna
vprašanja, naš trud ni bil zaman! Hvala vam za soobčutje in za somišlje-
nje!«
Zgodba na odru teče lahkotno,
režiserju Bojanu Čebulju je
uspelo ustvariti dovolj napetega
vzdušja, da jo otroci z zanima-
njem spremljajo in prepoznavajo
dobro in slabo. Prijetno srečanje
z lutkami, ki jim morda od časa
do časa zmanjka odrske okretno-
sti, kar pa bodo igralci seveda
dobili ob naslednjih ponovitvah.
V celoti gledano je predstava
všečna za gledalce, za igralce pa
najboljša, kar so jih pripravili v
zadnjih letih.
Žal lutkarji delajo ljubiteljsko,
kar pomeni, da je v služba težko
dobiti (ali pa sploh ne) prosti
dan in temu režimu se podrejajo
gostovanja. Pa kljub temu načr-
tujejo, da bi v tej sezoni pripravi-
li še eno predstavo. Na velikem
odru je predstava Šivilja in škar-
je dobila nove razsežnosti in ku-
lise so dobile svoj pomen. Tudi
sama podoba lutk je vsebinsko
usklajena.
Šiviljo in škarje igrajo: pripo-
vedovalka Lidija Koltak, Bog-
danka — Vlasta Pešl, gospodari-
ca — Valerija Ivanuša, služabnik
— Jurij Jakab, škarje — Zdenka
Fajfarič, kuža Hanibal — Nežka
Raušl in ptičica — Marija Her-
nja-Masten. Režija Bojan Če-
bulj. Lutkovna in scenska zasno-
va Savo Djurovič, glasba Marjan
Golob, luč Marjan Pišek. Lutke
in sceno so izdelali Savo Djuro-
vič, Marjan Pišek in člani lutko-
vne skupine.	NaV
BRANE LAMUT - NATAŠA KOLAR
e BOGOVI
RIMSKE POETOVIONE
Med 1. in 4. stoletjem je imela rimska
Poetovina dokaj pisano etnično podobo.
Ob italskem prebivalstvu so bili tu še ro-
manizirani keltski staroselci, trgovci iz
vzhodnih in zahodnih provinc ter uradni-
ki in sužnji z grško govorečega Vzhoda.
Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v
mestu precej raznolika, častili so najra-
zličnejše bogove in božanstva. V tej rubri-
ki jih želimo bralcem v sliki in besedi
predstaviti na poljuden način. Fotografi-
je: Bine Kovačič.
Junona je bila med drugim tu-
di zaščitnica mesta Rima in cele
rimske države. Njeno glavno sve-
tišče je bilo skupaj z Jupitrovim
in Minervinim na Kapitolu. V
rimski Poetovioni osrednje rim-
ske triade svetišč ne poznamo,
na grajskem griču predpostavlja-
mo le Jupitrov tempelj, Junona
pa nam je poznana samo s po-
svetilnih kamnov. Ker je bila za-
ščitnica države, je skupaj z Jupi-
trom predstavljena na stranskih
ploskvah cesarju Septimiju Seve-
ru in Jupitru posvečenega kam-
na.
Junoni so bili posvečeni vsi pr-
vi dnevi v mesecih, po njej se
imenuje šesti mesec v letu — JU-
NIJ.
Relief Junone si lahko ogleda-
te v lapidariju Pokrajinskega mu-
zeja Ptuj.
6 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
13. februar 1992 - TEDNIK
w
Športne vrstice
Slovenska članska reprezentanca v judu je v soboto in nedeljo v
Trstu sodelovala na močnem mednarodnem ekipnem turnirju. Med
15 ekipami je osvojila odlično četrto mesto. V reprezentanci sta nasto-
pila tudi člana ptujske Drave Filip Leščak in Andrej Murko. Leščak
je dobil vseh pet borb. Murko pa tri in sta bila med najuspešnejšimi.
• • •
V	Škofijah je bil finalni turnir prvega državnega prvenstva v ma-
lem nogometu, na katerem je ptujsko medobčinsko zvezo zastopala
ptujska ekipa Poetovio. Kljub temu da je z ekipo Vukosavljevič iz
Ljubljane — prvimi državnimi prvaki — igrala 2:2, je na koncu osvo-
iila sedmo mesto.
• • •
V	nadaljevanju prvenstva v drugi slovenski ligi odbojkaric so čla-
nice ptujskega Ozona dobile pomembno tekmo v Črni na Koroškem.
Domače igralke so premagale s 3:1.
• • •
Tudi po tretjem kolu slovenske lige v streljanju s standardno zra-
čno pištolo sta ekipi družine Jožeta Lacka obdržali tretji mesti. Zelo
dobro je šlo Alojzu Trstenjaku, ki je bil s 573 krogi sicer drugi, vendar
je v skupni uvrstitvi posameznikov prevzel vodstvo.
• • •
Na Dunaju je bil del prvega državnega dvoranskega prvenstva v
atletiki v tekih na krajših in srednjih progah. Udeležba je bila skrom-
na, zato v nekaterih, zlasti ženskih disciplinah tekmovanja sploh ni
bilo. Od ptujskih atletov je bronasto medaljo v teku na 400 metrov os-
vojil Franci Jerenko.
• • •
Rokometašem Drave uvrstitev v četrtfinale pokala Slovenije ni
uspela. V petek popoldan so bili v Ptuju od njih boljši igralci Pivovar-
ne Laško iz Celja in Omnikoma Rudarja iz Trbovelj — najmočnejši
slovenski ekipi. Drava je proti Rudarju začela odlično, povedla s 4:1
in takoj zatem trikrat zgrešila s šestih metrov. Namesto povišanega
vodstva so gostje izenačili in domačini so popolnoma popustili. Re-
zultat je bil 24:18 za Rudar. V drugem srečanju so z 22:24 izgubili s
Celjani, tekmo pa zlasti v drugem polčasu odigrali zelo dobro. Prvi so
Celjani, ki so tesno z 19:18 premagali Rudar.
• • •
V	soboto, 22. februarja, bo od 9. ure dalje v športni dvorani Cen-
ter prvenstvo Ptuja v odbojki za moške. Prijave do petka, 21. februar-
ja, sprejema Športna zveza Ptuj, lahko pa se prijavite že 30 minut
pred začetkom tekmovanja. Prijavnina je 200 SLT.
• • •
Od Ormoške planinske poti do Mt. Blanca. Planinsko predava-
nje s tem naslovom bo v torek, 18. februarja, ob 18. uri v srednješol-
skem centru v Ptuju. Predaval bo Ciril Ambrož iz Ormoža.
• • •
Včeraj so z novim prvenstvom začeli v prvi slovenski ligi judoi-
stov, v kateri je osem klubov, tekmovanje pa dvokrožno z dvoboji in
ne več turnirji. Že v prvem kolu je bil sinoči v Ptuju dvoboj Gorišni-
I. kotar
Turnir v pikadu
v soboto, 25. januarja, je bilo organizirano drugo tekmovanje v pi-
kadu na profesionalnih športnih aparatih Royal Dartes. Pripravilo ga je
podjetje STOLP iz Ptuja v bifeju Žabica v Gabrniku. Prijavilo seje ve-
liko število igralcev iz Ptuja, Maribora in okolice Ptuja, vendar jih po
pravilih lahko tekmuje samo 32. Med njimi so bile tudi tri predstavnice
ženskega spola.
Rezultati tekmovanja: 1. Ivan Nedog, Kicar, 2. Silvester Toma-
nič, Podvinci, 3. Miran Kurnik, Podvinci, 4. Roman Medik, Poljčane,
5. Branko Ceh, Podvinci, 6. Primož Šoškič, Maribor, 7. Tone Grego-
rec, Ptuj, in 8. Armando Hvala, Ptuj.
Prvi trije igralci so prejeli pokale, diplome, profesionalna pikada
in denarne nagrade, ostali pa lepe praktične nagrade, ki so jih prispe-
vali: KK Slovenske gorice —Haloze, trgovina Pod gradom, Damis —
Salon pohištva Stilles, Emona Merkur Ptuj, Mlekarna Ptuj in Gastro-
spem design —Bakhosov hram iz Ptuja.
Naslednji turnir bo konec februarja.	I. K.
_ŠAH_
Narcisa Mihevc - prva državna prvakinja
v hitropoteznem šahu
Ptujski šahisti so uspešno pričeli novo tekmovalno in organizacij-
sko sezono. Izvedli so že dva hitropotezna turnirja, po daljšem času
izvedli odprto prvenstvo Ptuja, ki je obenem štelo za društveno prven-
stvo po posameznih kategorijah za leto 1992, skupaj s Športno zvezo
Ptuj so razpisali občinsko prvenstvo osnovnih šol v šahu za ekipe in
posameznike. Uspešno pa so pričeli nastopati na prvenstvih v okviru
tekmovalnega programa Šahovske zveze Slovenije. Le-t je skupaj s
podjetjem En passant na sam državni kulturni praznik izvedla prvo
državno prvenstvo v hitropoteznem šahu za člane in članice. Ptujsko
društvo je dobilo prvo državno prvakinjo v tej kategoriji. Ta naslov je
pripadel Narcisi Mihevc, ki je zbrala 10 točk, drugo mesto pa je osvo-
jila prav tako članica ŠD Ptuj Anita Ličina z 9,5 točkami, Francka Pe-
tek iz Murke, tretja, pa jih je zbrala 8. To ponovno kaže na to, da sta
tako Narcisa kot Anita trenutno najboljši slovenski šahistki in da sta
upravičeno med kandidatkami za nastop na olimpiadi v Manili, ki bo
junija.
V konkurenci članov je bil Simon Jerič peti, v rekreativni skupini
pa so solidno nastopili najboljši mladinci društva (Matjaž Plajnšek,
Robert Roškar in Saša Prelog) ter Zlatko Roškar in Franjo Lazar.
Silva Razlag
Drugi hitropotezni turnir dobil
Zlatko Roškar
Drugega hitropoteznega turnirja Šahovskega društva Ptuj se je
udeležilo 12 igralcev. Zmagal je starejši od bratov Roškar, Zlatko, z 9
točkami, 2.-3. mesto sta si razdelila Robert Roškar in Janko Bohak
(8,5 točk), 4. je bil Matjaž Planjšek (7), 5. Igor lljaž (5,5), 6. Oliver Te-
žak (5,5), 7. do 8. Franjo Lazar in Milan Kaeževič (5 točk) itd.
Naslednji turnir bo v petek, 6. marca, ob 18. uri v prostorih dru-
štva.	Silva Razlag
Najmlajši za občinske naslove v šahu
športna zveza Ptuj bo skupaj s Šahovskim društvom Ptuj izvedla
občinsko prvenstvo osnovnih šol v šahu. Ekipno prvenstvo bo danes,
v četrtek, 13. februarja, ob 13. uri v prostorih OŠ Olge Meglič Ptuj. Po
koledarju naj bi prvenstvo bilo v soboto, 15. februarja, vendar je re-
gionalna šahovska zveza Maribor za ta termin razpisala že regijsko
prvenstvo. Občinsko prvenstvo bo izvedeno v štirih kategorijah; za
mlajše kategorije (letnik 1979 in mlajši) deklice in dečke ter za sta-
rejše kategorije deklic in dečkov (letnik 1976 in mlajši). Ekipo sesta-
vljajo 4 igralci(ke) in dve rezervi. Najboljši se bodo uvrstili na regij-
sko prvenstvo, ki bo v Sp. Dupleku to soboto.	Silva Razlag
Manj znana, a še vedno živa beseda
v ptujski knjižnici predstavili Slomškovo berilo 0 Avtorja dr. Vinko
Škafar in višji bibliotekar Jakob Emeršič • O Slomšku mariborski
škof dr. Franc Kramberger
Letošnji kulturni praznik so v
Ljudski in študijski knjižnici po-
svetili Antonu Martinu Slomšku,
borcu za pravice slovenskega na-
roda, pesniku, narodnemu prero-
ditelju, lavantinskemu škofu, ki
je leta 1859 prenesel sedež škofi-
je iz ponemčenega Andraža v
Maribor. Na Slomškovem lite-
rarnem večeru si mariborski škof
dr. Franc Kramberger in avtorja
knjige Slomškovo berilo dr. Vin-
ko Škafar in višji bibliotekar Ja-
kob Emeršič predstavili Slomška
in njegovo delo. Knjižnica je za
to priložnost pripravila tudi raz-
stavo, zbranim v baročni dvorani
minoritskega samostana pa je
pel kvartet pod vodstvom Duša-
na VVinklerja. Slomškove pesmi
je recitiral Aljoša Koltak, njegov
spis pa je prebrala Liljana Kle-
menčič.
Dr. Franc Kramberger je za
naš časopis o svojem srečanju s
Slomškom takole povedal: »Ko
sem bil še v gimnaziji v Maribo-
ru, sem opazil v izložbi Slomško-
vo knjigo. Nisem vedel, kdo ie
Slomšek, knjigo sem kupil in" se
tako prvič srečal z njim. Ob tej
knjigi sem spoznal veličino tega
slovenskega duha in ga pozneje
nisem nikoli več zapustil. Ko
sem končal teologijo sem za po-
diplomski študij — za svojo dok-
torsko dizertacijo izbral prav
Slomškovo delo. Leta 1973 sem
opravil doktorske izpite in pred-
ložil dizertacijo z naslovom
Osrednje teološke resnice v
Slomškovem oznanjevanju. Moj
študij o Slomšku je trajal dolgo,
skoraj deset let, preden sem ga
vsaj nekoliko spoznal. Bolj sem
ga spoznaval, bolj sem ga vzlju-
bil in hkrati spoznaval sproti, da
ga še premalo poznam. Zdi se
mi, da je Slomšek živel najbolj
običajno življenje bodisi kot du-
hovnik, bodisi kot pedagog, bo-
disi kot buditelj krajevne cerkve.
Zakaj najbolj običajno? Ker je
vedo imel pred seboj človeka,
slovenskega človeka v konkre-
tnih razmerah. Do tega sloven-
skega človeka je čutil v sebi im-
perativ, da mu pomaga s svojo
besedo, s svojimi nasveti. Tudi
Slomšek sam je izšel iz preproste
kmečke družine in bil sam v prvi
vrsti preprost in skromen človek;
njegovo življenje je skladno s du-
hovniškim življenjem.
Slomšek se je držal načela, da
naj k slovenskemu človeku pride
duhovnik v slovenski besedi, si-
cer bo krščanstvo za slovenskega
vernika nekaj tujega, vsiljenega,
nikoli nekaj domačega. Že od
vsega začetka je gojil ljubezen do
slovenskega jezika, ne da bi pri
tem zapostavljal nemški jezik, v
katerem je bil sam vzgojen; v
nemškem jeziku je tudi opravil
vse šole. V njegovem spoštova-
nju do nemškega jezika ga je za-
to treba razumeti. Sam je tudi
pridigal v nemškem jeziku, kadar
je govoril nemško govorečim lju-
dem, nikoli pa ni pridigal ali go-
voril nemško slovenskemu člove-
ku.«
Višji bibliotekar Ljudske in
študijske knjižnice, soavtor
Slomškovega berila Jakob Emer-
šič pravi o nastanku knjige:
»Slomška sem kljub temu, da
sem literarni zgodovinar, zelo
slabo poznal. Bolj sem ga spo-
znaval, bolj me je začel zanimati
in hkrati s tem se je izgubljala tu-
di vsa ozkost in togost, ki je vča-
sih spremljala preučevanje Slom-
ška. Pred mano se je pojavljal ši-
rok človek v vseh dimenzijah. Se-
veda izhaja iz nekega prostora in
časa, vendar ta čas presega po
svoji poštenosti, kmečki pronic-
Ijivosti in z duhovniško izobraže-
nostjo.
Dileme, ki se danes pojavlja
— Slomšek ali Prešeren — ni, ni
Slomška brez Prešerna in obrat-
no; torej Prešeren in Slomšek,
dva slovenska velika duhova, ki
se na nek način dopolnjujeta in
postavljata slovenski narod de-
jansko v evropski prostor, v pro-
stor civilizacijskih držav.
V Slomškovem berilu sva z dr.
Vinkom Škafarjem poskušala
predstaviti tisto bistveno, kar je
Slomšek povedal, čeprav je do
danes izšla komaj četrtina tiste-
ga, kar je Slomšek napisal. Najin
izbor je seveda subjektiven, kljub
temu da sva ga skušala objektivi-
zirati. Zato menim, da bodo ce-
loten Slomškov opus lahko po-
jasnila šele njegova zbrana de-
la.«
In kaj je dr. Vinka Škafarja
najbolj presenetilo pri pripravi
Slomškovega berila: »Slomškova
izjemno široka razgledanost, izo-
brazba. Bil je človek, ki je poznal
vsa področja življenja, ne samo
vero ali cerkev, ampak tudi lite-
raturo, gospodarstvo, medici-
no ... Bil je res enciklopedist.
Tako ga v Slomškovem berilu ni-
smo v celoti predstavili, ampak
izpostavili nekatere poudarke, ki
so na splošno in povprečnemu
bralcu bližji. V knjigi z Jakobom
Emeršičem nisva predstavljala
na primer njegove vernosti, nje-
govih verskih nagovorov, ostala
vsa na ravni slovenstva, njegove
poezije ...
Slomšku je bolj »ležala« pro-
za, poezija je bila pri njem pred-
vsem uporabna, koristna, z njo
se je hotel ljudem približati, da
bi jih naučil misliti, pesem naj bi
jih razveseljevala, obenem pa bi
z njo častili boga.
Slomšek je živel med Nemci,
vendar je izjemno poudarjal po-
men slovenščine. Že v Celovcu
se je trudil, da se slovenski du-
hovniki ne bi ponemčili; prene-
sel je sedež škofije iz Št. Andraža
v Maribor in s tem v celoti uspel,
da sta danes ta del Štajerske in
tudi Prekmurje slovenska.«
Na predstavitvi Slomškovega berila: dr. Franc Kramberger, dr. Vinko
Škafar, višji biliotekar Jakob Emeršič (od leve proti desni). (Foto: L
Ciani)
Središčani pred petim
samoprispevkom
Za asfaltne ceste, vodovod, telefone in druge dobrine so krajani središke krajevne skupnosti ob štirih red-
nih in enem izrednem krajevnem samoprispevku, ki so se zvrstili od 1976 do konca 1991. leta, morali plačati
veliko denarja.	'
Zadnji, četrti samoprispevek
so sklenili 31. decembra lanske-
ga leta. Predsednik sveta sredi-
ške krajevne skupnosti Avgust
Culek je povedal, daje bilo nare-
jeno celo več, kot so si zapisali v
program. Kupili so gasilsko
opremo in dali veliko denarja za
širitev telefonskega omrežja. Na
telefonsko centralo, ki zmore 550
telefonskih priključkov, je pri-
ključenih že več kot 470 naročni-
kov, okoli 60, ki še morajo po-
ravnati del obveznosti za telefon
(priključek velja 3300 DEM v
tolarski protivrednosti), še čaka
na priklop. Tako je središka kra-
jevna skupnost blizu 90 odsto-
tkov pokrita s telefoni.
V vasi Godeninci so v minulih
petih letih naredili vse, kar je bi-
lo zapisano v programu krajev-
nega samoprispevka, prav tako v
(;rabah. Potok Bobot je v tej vasi
urejen, ni pa v Obrežu, kjer trije
vaščani niso podpisali izjave, ki
je bila potrebna za njegovo ure-
ditev. V Obrežu ni zgrajena trgo-
vina, ker krajani niso našli pri-
mernega prostora, Mercator-Zar-
ja iz Ormoža pa ni kazal zanima-
nja. V Šalovcih so prav tako ure-
dili vse, kar je bilo zapisano, ra-
zen asfaltiranja enega odcepa ce-
ste, ker se krajani niso mogli
sporazumeti, kateri naj bi to bil.
V samem Središču so kanalizaci-
jo uredili samo delno, to pa je
povezano z rekonstrukcijo repu-
bliške ceste, ki pelje skozi nase-
lje. Uredili so tudi kinodvorano
in jo dali v najem, ker je nobeno
društvo ni želelo imeti v upra-
vljanju. Narejena je tudi prva fa-
za egulacije potoka Trnava.
Uspešno so v minulem petlet-
nem obdobju uresničevali tudi
skupne potrebe krajevne skup-
nosti. Nadaljujejo drug del sredi-
ške kronike. K delu so pritegnili
veliko sodelavcev, ki pripravljajo
prispevke o vsem, kar se je doga-
jalo v kraju in krajevni skupnosti
od 1910. do konca 1991. leta.
Predvidevajo, da bi jo izdali v le-
tih 1993-94. Od 1988. leta služi
mrliška veža, ena najlepših daleč
naokoli. Uredili so tudi razmeri-
tev pokopališča z računalniško
obdelavo po abecedi in lokaciji
za prihodnjih deset let. Staro mr-
liško vežo na pokopališču so pre-
uredili v cvetličarno, kjer lahko
naročiš vse — od rož, vencev,
urejanja grobov, prevoza mrliča
od doma do pogrebne opreme.
V programu skupnih potreb v
minulem krajevnem samopri-
spevku so imeli zapisano, da bo-
do v teh letih zgradili tudi ben-
zinski servis. Vsa potrebna doku-
mentacija je že pripravljena, za-
taknilo pa seje pri denarju. Upa-
jo, da bodo ta problem zaradi
bližine meje in mejnega prehoda
v kratkem rešili.
Deloma iz sredstev krajevnega
in večji del iz občinskega samo-
prispevka je v Središču pri tam-
kajšnji osnovni šoli zgrajena no-
va telovadnica. Urejajo pa tudi
dom Partizana — nekdanjo so-
kolarno, ki že sedaj kaže lepšo
podobo.
Nov, peti samoprispevek, ki
naj bi ga izglasovali za obdobje
1992—97, želijo v glavnem na-
meniti za asfaltiranje novih kra-
jevnih cest, zgraditi čistilno na-
pravo, urediti regulacijo potoka
Libanja, javno razsvetljavo in
drugo.
Po predvidevanjih naj bi me-
sečno zbrali 177.325 tolarjev. Za-
posleni bi od svojih neto osebnih
dohodkov prispevali dva odstot-
ka, upokojenci od pokojnin od-
stotek, kmetje od tekočega kata-
strskega dohodka sedem odsto-
tkov, zdomci 300 DEM v tolar-
ski protivrednosti in obrtniki od
čistega dohodka dva odstotka.
Kako bodo kraj uredili, je v
mnogočem odvisno tudi od pri-
hodnje ureditve, po kateri bi bila
sedanja središka krajevna skup-
nost samostojna občina.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Pošta je našla svoj prostor v stari trški hiši.
Blagovna hiša Mercatorja — Zarja iz Ormoža.
Po zadnjem štetju živi v središki krajevni skupnosti 2.300 prebivalcev. Iz kronike 1910. leta izvemo,
da je tod živelo 2.800 duš. Po statističnih podatkih iz 1953. je v krajevni skupnosti živelo 2.456, 1961. 1.
2.444. 197L 1. 2.388 in 1981. leta 2.286 prebivalcev. 6,5-odstotno upadanja števila prebivalstva v tej kraje-
vni skupnosti je najbolje vidno pri številu šoloobveznih otrok. V sedemdesetih letih so imeli v središki šoli
po tri paralelke. nato pa eno. sedaj pa sta ponovno po dve.
Središčani upajo, da bodo z novimi priselitvami in vračanjem mladih ljudi na podeželje čez nekaj let
ponovno dosegli številko 2800.
TEDNIK - 13. februar 1992
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 7
Z ZORANOM PREDINOM OB KOZARCU PIVA
»Sem štajerski špijon
v Ljubljani«
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Značilnost glasbe Lačnega Franza je, da bi nekdo, ki vas ne pozna, različne pesmi z različnih albumov priso-
dil isti skupini, čeprav vas ne bi znal niti poimenovati. Kaj »Franze« dela »Franze«?
Zoran: Naš razpoznavni znak
je drugačen pristop h glasbi, ki
jo igramo. Druge skupine imajo
že pred snemanjem predstavo,
kakšen naj bo izdelek, kakšnemu
trendu naj pripada. Moja besedi-
la in naša glasba so čisto avtor-
sko delo. Narejena so -- lahko
bi rekel — na povsem literarni
način. Ne naslanjamo se na mo-
do, na trend, ne na neke posebne
vzornike, ampak vsak tekst opre-
mimo z glasbo in obratno na na-
čin, kot mislimo, da bo skozi na-
še glasbeno znanje in okus naj-
bolje izraženo. Ne razmišljamo o
tem, kako so tehnično zgrajeni
hiti.
Drugo posebnost daje naši
glasbi drugačen avtorski pristop.
Mi igramo in jaz pišem tekste za
ljudi, ki so nas sposobni razume-
ti. Naša ciljna publika so torej
sorodne duše. Krog teh se vsako
leto širi. Mislim, da smo ena red-
kih skupin, ki ima po dvanajstih
letih tako zvesto in tako veliko
publiko.
Izdali ste dva retrospektivna
CD-ja.
Zoran: Zdaj bomo še tretjega.
Na CD smo prenesli vse po-
membne skladbe iz vseh albu-
mov. Prvi CD z naslovom Kaj bi
mi brez nas je izbor skupine.
Drugi predstavlja izbor tipa
THE BEST OF ... Tu so pred-
stavljeni hiti in pesmice, ki so se
največ predvajale. Tretji, ki bo
izšel to pomlad, bo nosil naslov
Prezrte pesmi; pesmi torej, za ka-
tere mislimo, da so bile zelo po-
membne za nas, na radiu pa pre-
malokrat predvajane.
Zakaj niste posameznih albu-
mov v celoti natisnili na CD?
Zoran: Takšen CD bi imel tri-
deset minut glasbe. Naši CD-ji
imajo petinšestdeset minut glas-
be. Bilo bi mi nerodno izdajati
en sam album, na primer Adijo
pamet, ki ima le trideset minut
glasbe, in to za isto ceno. Mogo-
če bi lahko združili dva albuma.
Vsekakor je to še pred nami. Ce
bo interes dovolj velik in ko se
bo CD zasidral kot popolnoma
normalna oblika nosilca zvoka,
bomo ponovili vse izdaje. Za tu-
jino bom v angleščino prevedel
deset ali dvanajst pesmi, ki jih
bomo na novo aranžirali. Če bo-
mo dobili samo nekaj povabil za
nastop v kakšnem večjem evrop-
skem mestu, bo CD dosegel svoj
namen. Če tega ne napraviš, si
na stara leta očitaš, zakaj nisi
vsaj poskusil.
Zdi se, da so Lačni Franzi po-
stali z Zdravljico bližji Ijudem-
podobno s Sonček je in ti si sku-
štrana. »Sonček« se veže posred-
no na tvoje življenje v Ljubljani.
Zoran: Prvič smo dali roko šir-
šim komercialnim vodam z Ne
mi dihat za ovratnik. Takrat nih-
če ni poslušal te pesmi kot kriti-
ke sistema — napisal sem jo Ju-
goslaviji.
Tisti »koza nora« jih je obrnil
na nek gospodinjski nivo in je
kot taka uspela. Tudi pozneje
imam še precej dvojnosti v svojih
tekstih — recimo: Ko sva rdeče
zvezde šivala je ljubezenska pe-
sem partiji. Politiko in žensko
sem vedno rad mešal in jima da-
jal dvojni pomen. Sledila je Lidi-
ja, ki je dosegla ravno obratno,
kot sem nameraval. Hotel sem
parodirati slovensko narodnoza-
bavno glasbo. Ker pa je ta pe-
smica uspela, so me začele pos-
nemati raznorazne skupine. Ta-
ko sem nehote zakrivil Debelo
deklico. To ni bil moj namen.
Moj namen je bil konkretna in
duhovita kritika goveje muzike.
No, za to si bom še vzel čas.
Kar se tiče »Sončka« — ta na-
pis obstaja tudi v Mariboru pod
Rotovžem, samo da je tam mo-
škega spola. Po tem grafitu sem
naslovil svojo zbirko pesmi. Po-
tem sem spoznal avtorico grafita
in šele pozneje sem napravil pe-
smico, ki je zrasla v eni uri. Ker
je bila toliko različna, ker ni ime-
la politike ali direktnega ljube-
zenskega sranja, je bila optimisti-
čna. Ko so mi prvi otroci telefo-
nirali in mi jo zapeli, sem vedel,
da bo hit. To se je tudi zgodilo.
Zdravljico ste posneli, še pre-
den je postala himna.
Zoran: Pol leta, preden je Jože
Smole predlagal, da postane slo-
venska himna. Hotel sem doka-
zati, da se da tudi iz narodnega
blaga potegniti kakšno znano pe-
sem in jo napraviti z dobrim
aranžmajem čisto po domače
zvenečo. Mnogi so ocenjevali, da
je to žalitev pokojnega skladate-
lja Dediča. Zavrnil sem jih, da je
to eden izmed načinov. Danes so
te pripombe razumljive, saj je
Zdravljica kot himna zaščitena.
Verjamem pa, da je v kakšni go-
stilni priložnostni zbor pijancev
bistveno bolj s svojim petjem ža-
lil skladatelja kot mi. Istočasno
sem dobil ogromno pisem učite-
ljev, da otrok ni treba več siliti,
da se Zdravljico naučijo, saj jo
že znajo.
Ostajaš zvest Lačnemu Franzu
ali načrtuješ kak samostojni al-
bum?
Zoran: Vzporedno s »Franzi«
bom izdal marca svoj prvi samo-
stojni CD, na katerem bom zbral
nekaj skladb, ki so že narejene.
To so skladbe iz filmov in gleda-
liških predstav, na primer Dolce
Fergniente, pa Lažnive zvezde iz
TV serije, Stello iz gledališke
predstave, tudi Sonček bo izšel
na CD-ju. Dodal bom še sklad-
bo, ki sem jo naredil za film; ta
bo promoviran tudi v Berlinu.
Skupaj še z nekaterimi skladba-
mi bo tako izšlo dvanajst pesmi.
V ponedeljek pa imamo, kot
sem že povedal, sestanek skupi-
ne. Če bodo fantje za to, da še
igramo, bomo nadaljevali. Če ne,
pa bomo naredili spomladi serijo
poslovilnih koncertov in se
umaknili. Po dvanajstih letih
igranja ni to nič čudnega.
Ampak ti ne?
Zoran: Ne! Jaz se bom z »mu-
ziko« ukvarjal do konca.
SLAVKO PODBREŽNIK
ORFEJCKOV
Edvin Fliser se hvali svojemu prijatelju
Vinku Simku: — Poslušaj. Vinko. Za
svoj zadnji nastop sem dobil 3400 DEM!
Na to Šimek odgovori: — Pje, to pa je
hudo. Kaj si plačal ali greš rajši sedel?
Vlak je odpeljal i: Ptuja. Brane Jova-
novič-Brendi brska po žepih, prtljagi in
denarnici. Na Pragerskem pravi Danici:
- Škoda, da nisva vzela .še nočne omari-
ce s .tabo!
— Ja, kaj ti bo v Portorožu nočna
omarica ?
Nič. samo karte za vlak so ostale
na njej!
—	Obtoženi Miha Balažič, ali .sedaj
končno priznate, da ste s svojo alfo 33
povzročili prometno nesrečo?
—	Ne. gospod sodnik, med tem me je
moj advokat čisto prepričal o moji ne-
dolžnosti!
* — Gospa S., se vaš mož R. ukvarja s
kakšnim športom?
—	Da. Intenzivno, celo leto.
—	In s kakšnim športom ?
—	S skokom čez plot!
Znani ptujski glasbenik Feli.x igra v še
bolj znanem murskosoboškem lokalu
znamenit Straussov valček Na lepi modri
Donavi. Gosta pri sosednji mizi so solze
kar zalivale. Felix ga vpraša: ~ Oprosti-
te. a sle vi morda Dunajčan?
Gosi mu odgovori: — Ne, jaz sem pro-
fesor klavirja.
Znani ptujski glasbenik R. M je pred
kratkim dejal in ostal živ: »Zdaj že
gasilci niso to. kar so včasih bili. Vedno
bolj uporabljajo gramofone in kasetofone
na .svojih občnih zborih.
Refren, ki ga najraje igra trio »THE
GAŠTERBAJTERS«:
»Bolje je igrati v tujini za MARKE kol
doma za TOLARJE in DAVKE
(THE GASTERBAJTERS so: Miki Pr-
stec. Milan Šlumberser in Rudi Toplak.)
*
Kako postaneš zelo dobro situiran
glasbenik''
Preprosto! Izpolnjevati moraš samo
dva pogoja:
1.:	Potrebno je igrati vsaj vsak dan.
2.:	Predvsem pa zelo. zelo drago.
Kakšna razlika je med gospodom žup-
nikom in gospodom muzikantom ?
Praktično ni nobene. Oba imata rada
denar. »Pravzaprav smo si vsi ljudje ena-
ki.«
* Zakaj ljudje ne hodijo po glavah?
Zato. ker bi se plešastim pozimi drselo.
(Jože Ekart, Hinko Dasko in Tone
Horvat so izvzeti!)
In kaj je
novega?
Ansambel bratov AVSENIK je izdal
novo kaseto z naslovom VSE ŽIVLJE-
NJE SAME ŽELJE (pri založbi HELI-
DON).
*
Pri kasetni produkciji RTV SLOVENI-
JA je izšla kaseta lanske LOJTRCE DO-
MAČIH. Ker sklepne prireditve ni bilo,
vam sedaj ponujajo kaseto, na kateri so
vsi mesečni zmagovalci, tudi ans. PTUJ-
SKIH 5 z vižo MLADOST, MLADOST, s
katero so zmagali v juliju.
*
KARLI GRADIŠNIK obetavni sloven-
ski citrar, je izdal pri založbi SRAKA že
drugo samostojno kaseto. Posnel pa je tu-
di svoj prvi videospot v studiu M 3 v Ma-
riboru.
*
V dobrih dveh letih obstoja je založba
MANDARINA, katere direktorje BRA-
NE JOVANOVlC-Brendy, znan DON
JUANOVEC, izdala že 21 projektov. Šte-
vilko M-21 nosi kaseta ŠPELA DEBELA
in ostale uspešnice. Na tej kaseti prepeva-
jo in igrajo različni izvajalci, od HAJDI
do DON JUANA. V kratkem bo izšla pr-
va solistična kaseta HAJDI KOROŠEC,
za katero pravi Brendy, da bo BUM.
(Mogoče bo res bum, ko bo kateri ob po-
slušanju padel po tleh.)
Pogovor, ki ga je posnela
»ORFEJČKOVA« skrita kamera
Foto: »TINA«
Zahteva za denacionalizacijo
v drugem odstavku III. točke smo se sklicevali na do-
ločila čl. 3, 27 in 42 Zakona o denacionalizaciji. Tretji
člen pravi, da so upravičenci do denacionalizacije po tem
zakonu fizične osebe, ki jim je bilo premoženje podrža-
vljeno po katerem izmed devetindvajsetih predpisov, ki
so v tem členu fiavedeni. Franc Horvat st. je bil nedvom-
no fizična oseba, Zakon o odpravi viničarskih in podob-
nih razmerij pa je eden izmed pravkar citiranih 29 predpi-
sov.
Sedemindvajseti člen (bralci sedaj že gotovo vedo, da
imamo vedno v mislih Zakon o denacionalizaciji, ko citi-
ramo posamezne člene) na dolgo in široko opisuje, kdaj
se vračajo v last in posest kmetijska zemljišča. V našem
praktičnem primeru smo šteli, da sta dve parceli izven
kompleksa zemljišč kombinata — za gozd to konec kon-
cev niti ni posebno pomembno, ker ga je praviloma moč
vrniti v last in posest —, preostale pa so v kompleksti, ko
ne moremo zahtevati vrnitve v naravi (oziroma bi bila pri-
dobitev nadomestne nepremičnine zelo komplicirana),
ker bi prišlo do takšne razdrobljenosti parcel, ki bi kom-
binatu onemogočila ekonomično obdelavo. Na 42. člen
smo se sklicevali zato, ker smo, kot rečeno, šteli, da neka-
terih kmetijskih zemljišč ni mogoče vrniti v last in posest
in smo zategadelj na podlagi tega člena zahtevali odškod-
nino v obliki obveznic. Ta člen namreč v prvem odstavku
izrecno določa, da gre upravičencu odškodnina z vzposta-
vitvijo lastninskega deleža na pravni osebi ali v delnicah,
ki jih ima Republika Slovenija, ali na njegovo zahtevo v
obveznicah, izdanih v ta namen, če nepremičnine ni mo-
goče vrniti v last in posest.
V IV. točko smo zapisali, da so se dediči, ker je upravi-
čenec Franc Horvat st. že umrl, sporazumeli, naj bo v da-
nem primeru skrbnik za posebni primer pokojnikov sin
Franc Horvat ml., in še, naj upravni organ odloči tako, da
kombinat v naravi zahtevani parceli izroči v posest temu
upravičenčevemu sinu. Določitev skrbnika za posebne
primere nam nalaga tretji odstavek 67. člena, ki se dobe-
sedno glasi: »Ce je oseba iz prvega oz. drugega odstavka
tega člena umrla ali je razglašena za mrtvo, se z odločbo o
denacionalizaciji da denacionalizirano premoženje v za-
časno upravljanje skrbniku za posebne primere« (211. čl.
Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Za
skrbnika za posebne primere je lahko postavljen tudi
upravičenčev pravni naslednik.
Oseba iz prvega odstavka (omenjena zgoraj) je v našem
primeru pokojni upravičenec Franc Horvat st., na čigar
ime se bo odločba o denacionalizaciji tudi glasila.
Začasnega upravitelja potrebujemo, ker mrtvemu upra-
vičencu stvari ne moremo izročiti v posest, lahko pa jo
pridobi skrbnik za posebne primere. To je dobra rešitev,
ker obstaja velika možnost, da se zapuščinski postopek
zavleče in bi tedaj zavezanec še dolgo upravljal s stvarjo,
ki jo sicer mora po pravnomočni odločbi vrniti. Razumlji-
vo je, da postane skrbnik za posebne primere odveč, ko se
konča zapuščinski postopek. Ker zakon pravi, da je lahko
postavljen za skrbnika za posebne primere tudi upravi-
čenčev pravni naslednik, pomeni to, da je moč določiti
kot skrbnika katerokoli primerno polnoletno osebo, zlasti
če ji zaupajo dediči, skrbstveni oz. upravni organ. Skrb-
nik mora premoženje upravljati kot dober gospodar in je
na koncu svojega upravljanja dolžan položiti račun glede
svojega upravljanja.
Pisec tega prispevka mora priznati, da je v uvodu
»praktičnega primera« pozabil navesti še enega zavezan-
ca, in sicer Slovenski odškodninski sklad; ta je namreč po
zakonu dolžan izplačati upravičencu odškodnino v ob-
veznicah, ko je tako določeno v odločbi o denacionaliza-
ciji. Iz tega sledi, da v končnem predlogu našega »prakti-
čnega primera« manjka še nalog upravnega organa Slo-
venskemu odškodninskemu skladu, naj v določenem roku
po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji omogoči
skrbniku za posebne primere upravljanje z odškodnino,
določeno v obveznicah.
Ker smo že toliko govorili o obveznicah, ni odveč če
povemo, da so te nominirane v nemških markah in izplač-
Ijive v enakih polletnih obrokih v dvajsetih letih. Obre-
stna mera je šestodstotna. Obveznice so vrednostni papir-
ji, ki se glase na prinosnika in so izplačljive v valuti Repu-
blike Slovenije.
Kdor je prispevek količkaj skrbno prebral, je zlahka
prišel do sklepa, da bo le bore malo zadev dokončno reše-
nih v upravnem postopku. V večini primerov bo namreč
treba opraviti še zapuščinski postopek, da bo premoženje,
ki je bilo tako ali drugače podržavljeno, prišlo v prave ro-
ke, saj so upravičenci že v glavnem pomrli. Zapuščinski
postopek bo lahko s svojim predlogom sprožil katerikoli
izmed upravičenčevih pravnih naslednikov.
Bralce prosimo, naj se ne hudujejo, če je v tem prispev-
ku kaj takega, o čemer je na visoki strokovni ravni morda
že ali bo pisal diplomirani pravnik Mirko Kostanjevec (v
Tedniku je njegov komentar zakona v nadaljevanjih pod
naslovom Kdo bo dobil, kdo dal). Menimo, da je Zakon
o denacionalizaciji tako zapleten, da še zdaleč ne bo od-
več, če boste sami zakon in vse, kar je v našem časopisu v
zvezi z njim napisano, prebrali ne samo enkrat, marveč
celo nekajkrat.	n ^ d- u ^ i
Rudi Ringbauer, dipl. pr.
8 - NEKOČ IN DANES
13. februar 1992 - TEDNIK
Zakaj tako?
v noči s 1. na 2. februar 1992
sva se voznik Bogdan SATLER
iz Dobrine 25 in Viktor BUKVIČ
kot sovoznik peljala okoli 2. ure
iz Tržca skozi Podlehnik proti
Žetalam. Med naseljeni Tržeč in
Podlehnik sva opazila, da za na-
ma vozi neki avtomobil, ki je
voznika nekolikokrat zaslepil z
bleščečimi lučmi prek vzvratnega
ogledala. Ne oziraje se na to sva
vožnjo nadaljevala do naselja
Kozminci, kjer nama je iz nas-
protne smeri pripeljalo vozilo s
prižganimi modrimi lučmi, zavi-
lo v levo na najino desno stran
vozišča in se diagonalno ustavi-
lo. Zaradi tega sva ustavila tudi
midva.
V tem trenutku pa sta iz vozi-
la, ki je vozilo za nama, izskočila
dva moška in pričela kričati:
»Lopovi, marš ven iz avtomobi-
la, da vas razbijemo!« Nato sta
skočila do vrat voznika in s sede-
ža izpred volana iztrgala voznika
Bogdana Satlerja ter ga pričela
metati po asfaltu, pri tem pa sta
ga udarjala s pestmi in brcala po
vsem telesu. V tistem trenutku
sem ugotovil, da gre za policista
iz OM Podlehnik.
Takoj zatem pa sta iz službe-
nega vozila izskočila še policista
iz PPM Maribor ter zagrabila
mene za brado iz vozila, me vr-
gla v obcestni jarek ter me priče-
la pretepati. Ko sem ju opozoril,
da se bom zoper njuno ravnanje
pritožil, sta z dejanjem preneha-
la in skočila v svoj avto ter se od-
peljala. V tem času sta policista
iz Podlehnika Satlerja zvlekla v
vozilo PUCH in tam nadalje
opravila postopek.
Omenim naj le to, da me je ho-
tel policist iz patrulje prepričati,
da je bila na vozilu PUCH pri-
žgana modra rotacijska luč, kar
sem utemeljeno zavrnil s trditvi-
jo in dokazom, saj je bila luč po-
polnoma zaledenela, kar očitno
kaže na njegovo neresnično izja-
vo.
V. B.
Pripis uredništva:
Pismo je kopija dopisa, ki ga
je V. B. poslal na UNZ Maribor.
Direktorske službe
Slovenija je še zmeraj v gospo-
darski krizi, ki ji zaenkrat ni vi-
deti konca. Pristojne slovenske
ustanove je verjetno brez kvali-
tetnega vodstvenega kadra ne
bodo mogle rešiti. V skladu z bo-
dočimi gospodarskimi programi,
zakonodajo in drugimi ukrepi bo
potrebno vpeljati odgovornost in
garancijo vodstvene strukture za
uspešnost poslovanja gospodar-
stva. V sedanjem času še ni no-
ben od direktorjev odgovarjal, če
je pripeljal podjetje v rdeče šte-
vilke ali stečaj. Dogaja se ravno
obratno. Z divjo privatizacijo je
ponovno uvedeno njihovo kolo-
barjenje. Direktorji, ki so pripe-
ljali podjetje v stečaj, so v večini
primerov tudi na vodilnih mestih
v novih podjetjih, ki so jih usta-
novila preminula stara podjetja.
Tako se zgodba ponavlja.
Da bi se rešili nesposobnega
kadra, zahtevamo od pristojne
oblasti, da preuči vzroke vsakega
stečaja podjetij, tudi s strani sin-
dikatov in delavcev, kjer bodo
lahko dobili mnoge dodatne po-
datke. Zraven tega predlagamo
in zahtevamo za vse vodstvene
kadre polog oziroma denarno
akontacijo v najmanjši višini
10.000,00 DEM kot garancijo.
Po končanem uspešnem vodenju
podjetja jo lahko dobijo v celoti
vrnjeno z obrestmi. Če je poslo-
vanje neuspešno, bi polog pripa-
dal podjetju. Banke bi lahko red-
kim direktorjem, ki nimajo toli-
ko denarja, le-tega posodile na
hipoteko. S tem bi gospodarstvo
dobilo sposoben in zainteresiran
kader, ki bi pomagal pri gospo-
darskem vzponu. Mnogim vod-
stvenim kadrom je v glavi samo
to, kako bi uničili obstoječe pod-
jetje in odprli svoje privatno z
enako dejavnostjo ali pa si z div-
jo privatizacijo in umetnimi hol-
dingi zagotovijo trajne položaje
(beri denarne) brez nadzorstva.
Vsekakor je potrebno s to dopol-
nilno zakonodajo pohiteti.
Črna lista se vztrajno širi.
Predsednik predsedstva NSS:
Rastko Plohi
KOTIČEK ZA UPOKOJENCE
V združeni
organizaciji močnejši
Zaradi vse večjih vladnih razprtij bomo, kot vse kaže, kmalu po-
novno šli na volišča ter med številnimi kandidati, ki se radi poteguje-
jo za poslanske in ministrske stolčke v republiških klopeh, izbirali
najboljše.
Vsem upokojencem je še kako dobro znano, da so nam sedanji
oblastniki obljubljali bolj pravične pokojnine. Sedaj pa že dalj časa
zavlačujejo sprejetje novega pokojninskega zakona. Posledica tega je,
da smo prizadeti pri svojih prejemkih.
Da nas nova oblast ne bi več potegnila za nos z obljubami, nare-
dila pa nič, se stranki Sivih panterjev in Demokratična stranka upo-
kojencev zavzemata, da bosta stopili v nekakšno koalicijo ter na bliž-
njih volitvah nastopili enotno in bolj odločno. Imeli naj bi enotni pro-
gram in enotno volilno listo kandidatov za državni zbor. Obe stranki
sta za to zainteresirani, kajti resnica je, da smo slovenski upokojenci
vse bolj revni, mnogi na robu preživetja. Zato bodo ustanovili skupni
volilni štab. Mnogi se celo zavzemajo za združitev obeh strank v enot-
no stranko.
Res je nesmisel, da imamo upokojenci dve stranki, da še nisrno
našli vseh stičnih točk; združili bi se v eno, ta pa bi lahko učinkovito
uveljavljala in zagovarjala interese slovenskih upokojencev. Zavedati
se moramo, da je le v slogi moč in da le medsebojno sodelovanje lah-
ko rodi uspehe. Predlagam, da bi Ptujčani bili prvi glede združitve.
Franjo Hovnik
V torek, 4. februarja, so se številni
Ptujčani in okoličani na novem ptuj-
skem pokopališču poslednjič poslovi-
li od Dominika Glušiča, uglednega in
spoštovanega človeka. Veliko je nare-
dil za ljudi, zato je prav, da se spom-
nimo nanj tudi v našem časniku.
Rojen je bil 16. junija 1903 v Šenti-
lju pri Velenju. Končal je takratno
kmetijsko šolo v Šentjurju pri Celju,
da bi tako očetu na kmetiji lahko
učinkoviteje pomagal. Toda rasli so
mlajša brata in sestre, zato njegove
roke kmetiji niso bile več nujno po-
trebne. Po odslužitvi vojaščine je
prevzel mesto ekonoma na posestvu
minoritskega reda v Pančevu. Tam je
zbolel in po okrevanju je prišel v mi-
noritski samostan v Ptuju. Vključeval
se je v delo povsod, kjerkoli je bilo
potrebno, tudi v cerkvenem pevskem
zboru. Leta 1930 se je poročil z Vero-
niko Brunčič in njena kmečka doma-
čija v Štukih pri ftuju je postala tudi
Dominikov dom, v katerem je preži-
vel več kot 60 let.
Mala kmetija ni dajala dovolj za
preživljanje družine, zato je Dominik
iskal dodatne zaposlitve. Nekaj let je
bil cerkovnik pri mestni farni cerkvi
sv. Jurija v Ptuju. Potem je prevzel
delo paznika v takratnih zaporih v
Ljutomeru. Od tam je bil leta 1940
premeščen za paznika v ptujske zapo-
re. To je ostal tudi med okupacijo na
srečo mnogih zavednih in svobodo-
ljubnih Slovencev. Veliko je pomagal
ljudem, ki so trpeli v zaporu, jim pri-
našal hrano, odnašal in prinašal skri-
vna sporočila. Pri tem je pogosto tve-
gal svoje življenje in varnost svoje
družine. Svojo smelost je pokazal še
zlasti ob koncu vojne, ko je izpustil
zapornike in skupaj z njimi pobegnil.
Tako jih je rešil pred uničenjem, ki so
ga načrtovali nacistični zločinci. Svo-
je delo med okupacijo v ptujskih za-
porih je opisal v spominih, ki so v na-
daljevanjih izhajali v našem Tedniku.
Njegovih velikih dejanj za ljudi, ki
so trpeli za svobodo slovenskega na-
roda, ni prezrla nova oblast. Spet so
mu ponudili mesto paznika v zapo-
rih ; začasno ga je sprejel, toda že v je-
seni 1945 je prevzel delo na takrat-
nem okrajnem sodišču v Ptuju. Delal
je kot izvršilni organ na terenu, v
zemljiški knjigi in nazadnje v vložišču
do upokojitve v letu 196^
Vse svoje življenje je ostal zvest ve-
ri, v kateri je bil krščen in vzgojen.To
nekaterim povojnim oblastnikom ni
bilo prav, podcenjevali so njegove
resnične zasluge, ki jih je imel za na-
rodnoosvobodilni boj, ovirali ga pri
napredovanju. Čutil je to krivico in
bolela ga je.
Po upokojitvi se je spet ves posvetil
delu na zemlji in skrbi za družino. Na
novo je preuredil domačijo, ki je bila
topel dom tudi za njegove vnuke. De-
lal pa je tudi v raznih društvenih or-
ganizacijah, v krajevni skupnosti, pre-
peval v pevskem zboru upokojencev,
nad 20 let pa je v imenu soseske in
krajevne skupnosti na pogrebih govo-
ril v poslednje slovo pokojnim.
Vedno je rad pomagal in svetoval
ljudem, zato je bil priljubljen in spo-
štovan. To je potrdila tudi številna
množica, ki ga je pospremila na zad-
nji poti. Mnogi so mu ostali dolžniki,
mnogim bo ostal vzornik.
F. Fideršek
Življenje z odpadki danes in jutri
Potrebo po urejenem odstranjevanju odpadkov so poznali že v času selitve Izraelcev iz Egipta. Ne glede
na to, koliko so predpisi o urjenem odstranjevanju odpadkov stari, je to področej danes aktualno in vedno bolj
pridobiva na pomenu.
V razvitem svetu se danes za-
konodaji o odpadkih dodeluje
najvišja prioriteta. Že zdavnaj je
človek spoznal, da s samim odla-
ganjem odpadkov niso izpolnje-
ni pogoji za zaščito okolja. Uspe-
šno gospodarjenje z okoljem, ki
naj bi preprečilo nepopravljive
škodljive posledice, zahteva akti-
vne ukrepe, ki bodo med drugim
na področju razumevanja z od-
padki zagotavljali tudi upošteva-
nje tehle omejitev:
1)	ker se ne moremo izogniti
proizvodnji nekaterih nevarnih
snovi, jih je potrebno vsaj varno
uskladiščiti;
2)	količina nevarnih odpad-
kov iz industrije in kmetijstva, ki
bo odložena v okolje, se bo mo-
rala zmanjšati;
35 pomen recikliranja odpad-
kov bo nenehno naraščal zaradi
zmanjševanja prostih zalog suro-
vin in zaradi zmanjševanja obre-
menitve okolja z odpadki.
Kaj so odpadki
To so vse tiste snovi, ki jih ne
moremo več uporabiti in jih zato
ne želimo več imeti. Odpadki so
vzporedni produkt razvoja civili-
zacije. Nastajajo povsod in ves
čas. Proizvajamo jih vsi, ravna-
mo pa z njimi različno, odvisno
od ekološke osveščenosti posa-
meznika in družbe.
Sodobno pojmovanje odpadkov
Novo pojmovanje odpadnih
snovi vključuje načine, kako bi
odpadne snovi lahko koristno
uporabili kot sekundarne surovi-
ne ali sekundarna goriva. V Slo-
veniji letno odvržemo okoli
300 kg odpadkov na prebivalca.
Gre za velike količine snovi, ki
bi jih lahko koristno uporabili.
Škoda je dvojna: ekološka in
ekonomska. Zato je skrajni čas,
da začnemo z odpadki ravnati ta-
ko, kot to počne razviti svet. Spo-
znanje, da so odpadki le uporab-
na surovina na napačnem mestu,
mora prodreti v vsakega izmed
nas.
Kako zmanjšati količine odpad-
kov
Blaginje človeku ne prinaša
samo denar in materialne dobri-
ne, ampak predvsem uravnoteže-
no sožitje z naravo. Nekontroli-
rano in neodgovorno odlaganje
odpadnih snovi v naravno okolje
ne spada v civilizirano družbo.
Osvestimo se in ravnajmo z oko-
ljem prijazno, s svojim zdravjem
pa odgovorno.
Vsak izdelek, ki ga kupimo, bo
po neki dobi uporabnosti postal
odpadek. Zato kupujmo premiš-
ljeno in upoštevajmo tole:
—	kupujmo nekatere predme-
te v manjši embalaži,
—	izbirajmo izdelke v vračlji-
vi embalaži (steklenice),
—	izogibajmo se izdelkov v
embalaži za enkratno uporabo
(plastenke, pločevinke),
—	za nakupe uporabljajmo
svoje torbe in košare namesto v
trgovini ponujenih vrečk,
—	odrecimo se embalaži iz
polivinilklorida in stiropora,
—	pomislimo, kako bi izdelek
ponovno uporabili, preden ga
zavržemo.
Ločeno zbiranje odpadkov
Tehnologija ločevanja odpad-
kov je enostavna, temelji pa na
preprostem dejstvu: NE ZDRU-
ZUJMO ODPADKOV, KI SO
NASTALI LOČENO (posame-
zni vsebniki za papir, barvno ste-
klo, belo steklo, biološki odpad-
ki, drugi odpadki)
Zaključek
Kadar se govori o ekološki
kulturi človeka in njegovem od-
nosu do odpadkov, ki jih ustvar-
ja, se vedno znova prikazujejo
pojavi, ki so vezani na zavest lju-
di. Tako je prebivalstvo od na-
stanka prvih mest prevzemalo in
nadaljevalo prejšnje navade od-
metavanja odpadkov kamorkoli,
kar je takoj na začetku ogrozilo
življenje v mestih. Zgodovina na-
zorno prikazuje, da vsako živo
bitje ustvarja odpadke v okolju,
kjer živi, in da se po svojih od-
padkih tudi identificira. Z mo-
derno civilizacijo se je odlaganje
odpadkov preselilo iz naselja na
njegov rob, kjer so se začele po-
javljati okolju neprijazne depo-
nije.
Na območju Slovenije je rav-
nanje s komunalnimi (pa z drugi-
mi) odpadki še dokaj neurejeno.
Se do nedavnega je bilo odlaga-
nje v pretežno neurejena odlaga-
lišča skoraj edina metoda ravna-
nja z odpadki. Tako so postala
najprimernejša mesta za to de-
javnost opuščeni glinokopi, ka-
nali, manjše doline, opuščeni pe-
skokopi in gramoznice. Večkrat
pa zasledimo odpadke kar raz-
tresene po pobočjih. Na večino
odlagališč komunalnih odpad-
kov odlagajo tudi industrijske
odpadke, ki večkrat niso kontro-
lirani. Vse to povečuje problem
ekološke varnosti okolja Jcpo
nij. Poleg teh občinskih odlaga-
lišč pa je potrebno še upoštevati
veliko število divjih odlagališč
(po zadnjih podatkih v Podravju
kar 1274).
Zaradi takšnega ravnanja smo
bolj ali manj priče najrazličnej-
šim ekološkim nesrečam. Le-te
se kažejo v onesnaževanju pod-
talnice, tal, zraka, pojavom poža-
rov na deponijah odpadkov, izu-
miranju rastlinstva . . .
Slovence čakata v prihodnjem
obdobju na področju življenja z
odpadki dve bistveni nalogi:
—	počistiti obstoječe odpad-
ke za seboj
—	okolju prijazno reševati
dispozicijo odpadkov vnaprej z
namenom, da bomo ponosni na
•^slo^an: Slovenija, moja dežela!
Želel bi, da bi v tej smeri raz-
mišljali tudi Ptujčani in s svojim
ekološkim ravnanjem in odno-
som do narave vsaj nekaj prispe-
vali za boljši ekološki jutri.
Ignac Janžekovič
TOPOVSKA KRMA
V NEMŠKI
VOJSKI
24. nadaljevanje
Na robu obupa sem se spom-
nil, da je petek, prvi petek v av-
gustu in celo deveti petek v cer-
kvenem letu, ki se začne z adven-
tom. Že v osnovni šoli je katehet
navajal učence na čaščenje Srca
Jezusovega. Njemu je bil posve-
čen vsak prvi petek v mesecu. V
Bogoljubu (nabožni mesečnik)
sem tudi prebral o »srečni zadnji
uri«, ki je zagotovljena tistemu,
ki devet prvih petkov zaporedo-
ma prejme svete zakramente in
se priporoča Srcu Jezusovemu.
To pobožnost sem pred vojno tu-
di opravil.
Potem je prišla vojna, kaplana
so Nemci izgnali na Hrvaško,
stari in bolni župnik pa. večkrat
niti ni mogel maševati, zato med
vojno tudi ni bilo možnosti opra-
vljati takih pobožnosti. Na vse to
sem se tisti trenutek spomnil . . .
Segel sem v žep, izvlekel molitve-
nik, zavit v krpo, ga odvil in
odprl. Začel sem brati kar na tisti
strani, ki se mi je odprla, ne da
bi kaj razmišljal.
Ustavil in nekako predramil
sem se ob stavku: »Ne bomo se
bali, Ti si z nami . . .« Ta stavek
sem glasno ponovil še večkrat,
čeprav zaradi bojnega hrupa niti
samega sebe nisem slišal. Zavil
sem molitvenik nazaj v rumeno
flanelasto krpo in ga spravil v
žep. Strah in obup sta me minila.
Vožnja ni trajala dolgo. Usta-
vili smo se v nekem naselju in iz-
stopili. Krušnike je bilo treba na-
polniti z »jajčaricami« (ročna
bomba jajčaste oblike), za pas si
zatakniti najmanj po štiri »štila-
rice« (ročna bomba z lesenim dr-
žajem). Sam sem moral v vsako
roko vzeti kovinast zaboj z na-
bojniki (trakovi z gibljivimi čle-
ni, napolnjeni z naboji za strojni-
co) in bobni z nabojniki. Kamio-
ni so odpeljali nazaj, mi pa pot
pod noge. Avgustovsko sonce je
že močno pripekalo. Vse več be-
žečih vojakov smo srečevali.
Nizko nad nami so druga za
drugo grmele trojke šturmovi-
kov. Skočil sem v kritje, pa me je
eden od vojakov posmehljivo
vprašal, ali se bojim, da me bodo
povozili. Vojak, ki je bil z mano,
mi je pojasnil, da se letala vrača-
jo v svoje baze, prazna, ker so
vse bombe in krogle potrošila v
našem zaledju, zato se za nas ne
zmenijo.
Tedaj sem opazil, da so se pr-
va letala začela majati levo in de-
sno. Ravnotežje izgubljajo, sem
pomislil in to tudi glasno pove-
dal. Vojak ob meni pa se je za-
smejal: »Bedak, svoje pozdra-
vljajo,« je rekel in pojasnil, kako
letala pozdravljajo, česar do ta-
krat nisem vedel. Pri srcu me je
stisnil strah ob dejstvu, da so ru-
ski vojaki že tako blizu, da jih
njihova letala pozdravljajo iz
zraka že tedaj, ko so še za mojim
hrbtom.
»Pionirji gredo v protinapad!«
je kot bojni klic završalo med be-
žečimi peša:ki. Nekateri so se sa-
mi ustavili in nam sledili, druge
so k temu usmerili častniki z br-
zostrelkami. Pokrajina je bila
tam rahlo valovita in iz nižine
proti vzpetini so se začele pomi-
kati strelske vrste v umazano ze-
lenih uniformah, da bi zaustavile
silen plaz nepreglednih množic v
kot ilovica rjavih uniformah. Iz-
gubil sem občutek za čas in
stvarnost okoli sebe. Zdelo se mi
je, da sem sredi morečih sanj.
Toda ni bilo odrešujočega prebu-
janja.
»Z ročnimi granatami na-
prej!« so vpili častniki. »S stroj-
nicami počakati na"mestu!« seje
glasilo naslednje povelje. To mi
je šlo v ušesa, toda ne za dolgo,
zakaj s strojnico sva morala sle-
diti napadajočim. Posamezni vo-
jaki so se začeli vračati, ker jim
je zmanjkalo ročnih granat. Tako
sem se znebil vseh tistih štirih
»štilaric« in tudi krušnik sem
skoraj izpraznil.
Naenkrat opazim nedaleč
vstran na levi, kako so se iz grma
dvignile roke in med njimi glava
ruskega vojaka. K njemu je sko-
čil častnik, ga urno pretipal in
otipal za njegovo bluzo pištolo
ali revolver, bil je bolj orientalski
tip strelnega orožja. Častnik ga
je s tistim orožjem kresnil po
obrazu in opazil, da je orožje
polno. »Ti pes, nam si hotel stre-
ljati v hrbet!« sem ga še slišal
vpiti in že je začel pritiskati na
petelina . . . Ruski vojak — bil je
bolj mongolskega videza, vendar
precej visok — se je molče zgru-
dil. Nemški lajtnant pa je še, kot
samemu sebi v opravičilo, vpil,
da se »ti psi priplazijo naprej in
nemške častnike streljajo v hrbet,
za to jih je treba pokončati.«
»Z mitraljezi naprej!« se je
glasilo povelje. »Los, los,« sem
zaslišal za sabo sikajoči glas in z
desetnikom sva nekaj časa sklo-
njeno tekla, potem pa se še plazi-
la, da sva v mali kotanji našla
primerno kritje. Ozračje so zače-
le parati rezke eksplozije šrapne-
lov, na gosto so padale mine iz
minometalcev, udarjale topovske
granate. Toda vse zadaj za nami,
le drobec od šrapnela, ki je ek-
splodiral visoko nad mano, mi je
zazvenel po čeladi in obtičal v je-
kleni pločevini.
K nama se je z bledim in pre-
padlim obrazom priplazil ko-
mandir desetine. Desno roko je
imel krvavo, palec in kazalec sta
visela napol odtrgana. Dumdum-
ka je zadela njegovo brzostrelko
prav tam, kjer je držal desnico
na sprožilcu. Odplazil se je nazaj
po pomoč, bolničarji so imeli čez
glavo dela s tistimi, ki jih je bilo
treba vleči po tleh. Na nosila ni
bilo moč misliti, saj so krogle na
gosto kosile po vrhovih visoke
trave.
Nekdo naju je začel priganjati,
da' naj mitraljez spraviva v po-
gon, ker da Rusi gredo v protina-
pad. Pred sabo nisva videla dru-
gega kot visoko travo, le v ozad-
ju na planoti je kar gomazelo po-
stav, ki so počasi lezle naprej.
Množice pešakov stepske arma-
de so bile pognane naprej. »Ko-
sila« sva nekaj časa travo pred
nama in porabila dva nabojnika,
trak sem z obema rokama narav-
naval, da se ni zataknilo, in pri
•tem skrbno pazil, da nisem previ-
soko dvignil glave.
»Levo in desno napadajo naši
tanki,« je moralo iti lažno geslo
od ust do ust. Da je bilo lažno,
sem videl na lastne oči. Kaj je bi-
lo na levi, sicer nisem mogel vi-
deti, ker je razgled zastirala trava
in grmovje. Na desno pa seje vi-
delo nekaj kilometrov daleč, to-
da nikjer nemškega tanka, le be-
žeči vojaki in za njimi trume rde-
čearmejcev. Prvi v strelcih po de-
setinah, mitraljeze so nosili kar
na ramah, za njimi pa nepretrga-
ne kolone, sami pešci. Kazalo je,
da nas po desni strani poskušajo
obiti in udariti v bok.
Desetnik ob meni je obrnil mi-
traljez tja. pomeril in trak z na-
boji se je začel prazniti. Toda ti-
sta desetina je kar mirno šla na-
prej. »Slabo meriš,« sem dejal,
on pa je ugotovil, da je vzrok v
tem, ker je bil merilec naravnan
na 300 metrov, tisti vojaki pa so
oddaljeni več kot kilometer.
Tedaj so častniki levo in desno
zarjuli: »Naprej — huraaa!« Le-
vo od naju je bil posebno glasen
komandir naše čete nadporočnik
Fischer, doma nekje blizu Grad-
ca. Toda v trenutku, ko je skočil
pokonci, da bi z lastnim vzgle-
dom pokazal, kako je treba na-
prej, je že boleče zatulil: »Au-
uu!« in potem bolj milo: »Hilfe,
hilfe,« pomoč! Moj desetnik, ki
je bil nadporočnikov znanec iz
domačega kraja, mi je zaklical,
da naj pazim na strojnico, in že
je sklonjen stekel, da bi pomagal
svojemu krajanu . . . Tedaj je tu-
di on kriknil in začel klicati na
pomoč.
»Mitraljezi, ogenj, ogenj!«
sem slišal ukazovalne glasove, z
desnico pritiskal na sprožilec in
z levico uravnaval trak. Pomislil
sem, da bi bilo treba najbrž za-
menjati razgreto cev, toda za kaj
takega ni bilo časa, niti nisem
imel potrebne prakse. Tisto z vaj
na poligonu je bilo za take izjem-
ne primere mnogo premalo.
Sploh nisem dojemal, kaj se do-
gaja okoli mene. Še tisto, da so
nadporočnika in desetnika bolni-
čarji srečno odvlekli nazaj, sem
zvedel nekaj tednov pozneje.
Dalje prihodnjič
TEDNIK ~ februar 1992
NASVETI - 9
Dobra knjiga je kakor domač kruh
Ob predstavitvi knjige Slomškovo berilo v Ptuju se je predstavila tudi založba Mohorjeva
družba, pri kateri je berilo izšlo. Mohorjeva družba je s svojo 140-letno tradicijo danes najstarej-
ša slovenska založba.
Leta 1851 je bil v Celovcu iz-
dan razglas o ustanovitvi knjiž-
nega društva sv. Mohorja. Pobu-
do za ustanovitev so dali učitelj
Anton Janežič, kaplan Andrej
Einspieler in Anton Martin
Slomšek, takrat lavantinski knez
in škof. Leta 1852 je bila prva se-
ja odbora in izšle so prve knjige.
Leto kasneje je bilo društvo tudi
uradno registrirano. Leta 1859 je
malo manjkalo, da društvo ni
prenehalo delati, pa so se odloči-
li, da prevzame društvo cerkev.
Istega leta je nastala v Celovcu
cerkvena bratovščina Družba sv.
Mohorja.
Družba sv. Mohorja je ob kon-
cu prve svetovne vojne imela več
kot 90.000 članov. V Celovcu je
imela svojo hišo in tiskarno. Na
opozorilo generala Maistra se je
pred nemškim pritiskom 31. juli-
ja 1919 preselila na Prevalje. Le-
ta 1922 prevzame v Ljubljani
uredništvo Mohorjeve družbe pi-
satelj Fran S. Finžgar. Leta 1923
dobi Mohorjeva družba sestro v
Gorici, saj je italijanski fašizem
Slovencem v Italiji prepovedal in
onemogočil uvoz slovenskih
knjig. Goriška Mohorjeva dru-
žba še danes uspešno dela. Leta
1927 se Mohorjeva družba prese-
li v Celje, kjer ima sedež še da-
nes. Tudi leto 1941 ni popolno-
ma prekinilo dela založbe, žal pa
je okupator uničil skoraj vso za-
logo knjig. Leta 1945 je Mohor-
jeva družba smela nadaljevati
delo. Imela je najmodernejšo ti-
skarno, ki pa je bila nacionalizi-
rana. Leta 1947 v Celovcu spet
ustanovijo odbor Družbe sv. Mo-
horja, ki dela tudi danes.
Takole razmišlja ob 140-letnici
Mohorjeve družbe njen ravnatelj
Janko Jeromen: »140 let dolga
prehojena pot Mohorjeve družbe
pomeni pravzaprav obvezo. Ob-
vezo v tem smislu, da se ne bi na-
pori, ki so jih naši predniki —
celo vrsta duhovnih velikanov
slovenskega naroda — sedaj v
modernem času izgubili, da ne bi
zašli s poti, ki so jo začrtali. Ta
pot pa je danes vsekakor druga-
čna, kot jo danes diktira moder-
na industrijska družba. Zdi se
mi, da je odločilno za nas Slo-
vence, posebej zdaj, ko se posta-
vljamo na lastne noge, da ohra-
nimo tisto duhovno moč, s kate-
ro se je slovenski narod vsa sto-
letja branil pred zavojevalci, ti-
stimi z orožjem v roki in onimi s
tujim jezikom. Mohorjeva dru-
žba je bila ves čas ena glavnih
ustanov, ki je Slovencem poma-
gala, da so ostali Slovenci. To je
tista obveza, ki jo čutimo ob
140-letnici, in to je tudi naloga,
za katero si pri Mohorjevi vsi
prizadevamo: da ostane Mohor-
jeva družba še naprej to, kar je
bila Slovencem doslej. Družba je
nekdaj Slovence naučila brati in
pisati, pa jih zdaj v novih, burnih
časih v nekem smislu spet mora
navaditi brati in pisati. Tega ne
mislim dobesedno, gotovo pa se
moramo navaditi brati stare knji-
ge in pisati prave misli .. .«
V vsej svoji zgodovini Mohor-
jeva družba nobeno leto ni ostala
brez knjig; če že ni bilo mogoče
izdati knjig, je izšel koledar ali
slovenske večernice. Takole pra-
vi urednik redne knjižne zbirke
Matija Remše: »Menda je leto
1945 edino, v katerem sta za čla-
ne — oziroma kot mi rečemo
ude — izšla le koledar in knjiga
večernic, nosilni knjigi redne
zbirke. Vsa druga leta je izšlo po
več knjig, ki so jim rekli knjižni
dar, danes redna zbirka. Vsako
leto je več teh naslovov, v redni
zbirki vsaj štirje, v zadnjih letih
jih imamo po šest, pred drugo
svetovno vojno jih je bilo tudi
več v času, ko je bil urednik Fin-
žgar. Pred vojno je bil dosežen
rekord, nekaj več kot trideset na-
slovov, lani smo izdali več kot
petdeset naslovov ...«
Osrednja slovesnost ob 140-le-
tnici Mohorjeve družbe bo v sep-
tembru na obletnico Slomškove
smrti. Podatki govorijo, da je
imela družba največ članov ta-
krat, kadar je bilo materialno
stanje prebivalcev najslabše, to
je ob koncu prve svetovne vojne,
ko je bila v mnogih krajih lakota,
Mohorjeva družba pa je imela
več kot 90.000 članov. Število
članov do druge svetovne vojne
je bilo okrog 70.000, po drugi
svetovni vojni pa se je občutno
znižalo, predvsem ker je šlo za
cerkveno založbo. Danes ima
Mohorjeva družba okrog 30.000
članov. Leto 1991 je bilo v
140-letni zgodovini Mohorjeve
družbe rekordno, saj je izšlo 55
naslovov v skupni nakladi več
kot 300.000 izvodov.
V letošnji zbirki ima Mohorje-
va družba šest knjig. Nosilna je
seveda koledar, ki ima barvno
prilogo, na kateri so slike sloven-
skih središč v obeh Amerikah.
To so tiste cerkve, kjer se Sloven-
ci po svetu zbirajo k bogoslužju
in obujanju narodnostne zavesti;
taka vsebinska zasnova koledar-
ja se navezuje na 500-Ietnico Ko-
lumbovega odkritja Amerike.
Koledar v bralnem delu prinaša
nekaj iz verskega in cerkvenega
življenja, nekaj iz slovenske kul-
turne zgodovine, nekaj splošnih
člankov. Knjiga večernic je letos
izpod peresa radgonskega župni-
ka Franca Puncerja Duhovnik v
taborišču smrti. To je dnevnik
nekdanjega dahavca, ki se vrne
— pa ne v prijazno Slovenijo,
ampak pod totalitarno oblast.
Potem je izšla knjiga Ivana Siv-
ca, roman o Petru Pavlu Glavar-
ju, župniku v Komendi v sredini
18. stoletja. Tradicija redne zbir-
ke je tudi priročnik; tokrat je to
priročnik za vrtičkarje in kmete z
naslovom Za zdrave rastline iz-
pod peresa dr. Jožeta Mačka z
Biotehnične fakultete v Ljublja-
ni. V redni zbirki je izšlo še
Slomškovo berilo avtorjev patra
dr. Vinka Škafarja in višjega bi-
bliotekarja ptujske knjižnice Ja-
koba Emeršiča. Mohorjeva dru-
žba skrbi tudi za najmlajše in še-
sta knjiga redne zbirke je Zapiski
veselega vrabčka. Zgodbe pored-
nega vrabčka je zapisal Tihomir
Arhar.	NaV
Izbor koruznih hibridov
za Slovenijo
(Nadaljevanje i/, prejšnje številke)
DEA: je v zadnjih letih v Slo-
veniji najbolj razširjen hibrid. V
večini ga uporabljajo za pridelo-
vanje zrnja. Dosega velike pri-
delke, je odporen proti lomljenju
in poleganju rastlin ter dobro
prenaša veliko gostoto posevka.
MIRNA: je dobro znan hibrid.
V	osrednji Sloveniji je razširjen
pri pridelovanju silaže, v toplej-
ših območjih pa tudi za zrnje. Pri
manjših gostotah pridelka kaže
nagnjenje k dvostoržnosti. Je ne-
občutljiv za neugodne rastne raz-
mere med mladostnim razvojem.
PANONIJA: je eden novejših
hibridov Pioneer. Ob dobri oskr-
bi z vodo dosega velike pridelke
zrnja. Za silažo se ne priporoča,
ker dosega premajhne pridelke
suhe snovi. Do fiziološke zrelosti
se počasi razvija, nato pa hitro
spušča vodo iz zrnja.
HELGA: je nov hibrid firme
Pioneer, ki se odlikuje z zelo ve-
likimi pridelki zrnja. Odporen je
proti poleganju rastlin in lomlje-
nju, pa tudi proti glivičnim bo-
leznim in škodljivcem. Je rodo-
vitnejša od hibrida dea in ima v
primerjavi z njo daljši vegetacij-
ski razvoj. Prenese večje gostote,
pri pridelovanju zrnja na gostoto
reagira s povečanim pridelkom.
Za siliranje cele rastline v Slove-
niji še ni bil preizkušen, drugod
pa ga večinoma priporočajo.
CARLA je tudi nov, zelo rodo-
viten koruzni hibrid, ki se hitro
širi v pridelovanje. Ima največje
pridelke zrnja med hibridi zre-
lostnega razreda 300. Hibrid car-
la je torej namenjen intenzivne-
mu načinu pridelovanja koruze,
posebno velike pridelke zrnja pa
dosega v humidnih pridelovalnih
območjih pri velikih gostotah
posestva.
ETA (BC 272) je v osrednji
Sloveniji zelo razširjen koruzni
hibrid. Ima kakovostno zrnje in
zelo dobre agronomske lastnosti.
V	ugodnih pridelovalnih razme-
rah in pri veliki gostoti posevka
(8,5 do 9,5 rastlin m' ob spravilu)
daje zelo velike pridelke zrnja.
Primeren je tudi za pridelovanje
silaže iz cele koruzne rastline.
BC 492 je najbolj razširjen
med poznimi hibridi v Sloveniji.
Primeren je za pridelovanje zrnja
in silaže iz cele koruzne rastline.
Je nekoliko slabše odporen proti
poleganju, sicer pa ima dobre
agronomske lastnosti.
BC 175 je sorazmerno rodovi-
ten hibrid, vendar je nekoliko
poznejši, kot je razvidno iz ime-
na. Ima počasen vegetativni raz-
voj, hitro pa izgublja vodo iz zr-
nja. Slabo je odporen proti lom-
ljenju in koruzni vešči.
BC 191 je eden najzgodnejših
hibridov. Primeren je za pridelo-
vanje zrnja, vendar nima veliko
pozitivnih lastnosti. Priporočen
je v višinskih oziroma toplotno
neugodnih pridelovalnih območ-
jih.
NS 420 je hibrid z zelo dobri-
mi agronomski lastnostmi in
odlično odpornostjo proti glivi-
čnim boleznim koruze. Hkrati je
zelo rodoviten tako pri pridelo-
vanju zrnja kot silaže iz cele ko-
ruzne rastline pri intenzivnem
načinu pridelave.
ZPTC 404 je v izboru koruz-
nih hibridov za setev v Sloveniji
edini poznejši trilinijski hibrid.
Genetska konstitucija mu omo-
goča stalnost pri sorazmerno ve-
likem pridelku zrnja in silažne
mase. Primeren je za setev na
težjih, vlažnih in hladnih tleh.
Dober pridelek lahko pričaku-
jemo, če uporabljamo kakovo-
stno seme, ki je enako pomemb-
no kot izbira hibrida. Daje koru-
zno seme res kakovostno, ga mo-
rajo odlikovati naslednje lastno-
sti:
—	minimalna kaljivost 95%
—	kaljivost po postopku
hladnega testa znaša vsaj 85 %
—	čistoča semena 98 %
—	masa 1000 zrn mora biti od
250 do 360 g
—	vlap 13%
—	kalibrirano seme
Poleg dobre kakovosti semena
še moramo upoštevati naslednje
agrotehnične ukrepe:
—	odlična predsetvena pri-
prava njive
—	preizkus sejalnice
—	primerna globina setve
—	čas setve
—	zadostna količna semena
za setev
Količina semena si lahko izra-
čunamo sami po naslednji for-
muli:
k-^i.A;« ^ /1 /u X st. rasthn ob spravili x masa 1000 zrn
Količina semena (kg/ha) =-;—-1--,. . , ,—^-r-
kaljivost — poljedelske izgube
(vzeto iz knjige: Tone Tajnšek, Koruza)
Prihodnjič: Razpredelnica.
SVETOVALNA SLUŽBA
OZVŽ PTUJ
Anton Horvat, ing. agr.
Paritev
Pri psici se pojatev pojavlja
dvakrat letno, praviloma spomla-
di (februar—april) in jeseni (av-
gust—november), zato pravimo,
da so psice diestrične živali. Pri
mačkah se ponavlja vsake štiri
tedne, vendar mnogo intenzivne-
je spomladi (februar—marec) in
jeseni (november—december).
Ker se pojatev pri mačkah pona-
vlja večkrat letno, pravimo, da so
mačke poliestrične živali.
Pojatev (proestrus -I- estrus)
pri psicah, imenujemo še gonje-
nje, pojanje. Pojatveni ciklus psi-
ce in mačke se odvija v štirih fa-
zah (obdobjih).
V prejšnjih člankih sem po-
drobneje opisala spolni ciklus —
estrus psice, prehrano breje in
doječe psice, danes bi prejšnje
teme samo nadaljevala. Veliko je
namreč vprašanj kdaj je psica
primerna za parjenje. Zato se da-
nes ustavimo pri paritvi.
Najprej moramo pri psici ugo-
toviti začetek krvavitve. To nare-
dimo najlaže na ta način, da da-
mo psici na ležišče belo tkanino
oz. da jo zjutraj z belim mehkim
papirjem povlečemo po zuna-
njem spolovilu. Vemo, da je psi-
ca zrela in primerna za paritev
povprečno 9.—14. dan krvavitve
in da so možni poznejši ali zgod-
nejši termini.
Začetni izcedek iz nožnice je
temno rdeč, sluzast, nato pa je
svetlo rdeč. Spremlja ga močno
povečano spolovilo. Težko je
opisati, kako je videti psica v
najprimernejšem trenutku, ker so
od živali do živali znatna odsto-
panja. Plemenka je takrat nemir-
na, posebno pa je vznemirjena,
če vidi samce. Izkušen rejec lah-
ko preizkusi tudi tako imenovani
paritveni refleks: psico prime za
ledveni del hrbta in premika ro-
ko po tem delu telesa. Ce je tre-
nutek za parjenje primeren, da
psica rep na stran ter nekoliko
dvigne spolovilo. Sam akt parje-
nja traja 15—25 minut, za uspe-
šno paritev vsaj 8 minut. Pred
spolnim aktom je treba psici
omogočiti, da opravi potrebo.
Omogočiti moramo tudi predi-
gro, ko samca in samico pustimo
skupaj. Ce imamo možnost, v ro-
ku do 24 ur skok ponovimo.
Po uspešnem aktu moramo
psici za nekaj časa preprečiti uri-
niranje, ker bi lahko z urinom
odteklo tudi seme. Samico mora-
mo pustiti vsaj eno uro pri miru,
preden jo odpeljemo domov.
Lastnikom psic ne priporočam
uporabe različnih hormonskih
preparatov za preprečevanje bre-
josti, ker bodo s tem porušili hor-
monalno ravnotežje in povzročili
celo hujše okvare. Posebno od-
svetujem te preparate pri mladih
psicah pred tretjim gonjenjem.
Branka Kosenburger,
dipl. veterinarka
Dober den! Kumer se človik okoli obrne, pa je že tjeden mimo. Pa si
tak po tihen zafučkan: Kon le cajt beži. kon se mu mudi? Ker je februara
skoro polovica že mujmo, zak taj pomalen že začnemo na fašenka misli-
ti. Jaz še zaj nesen čista odločeni, kokšno lorfo bon si na fris natekna.
Politiki mi več neso zanimivi, saj smo jih od volitev že vsi predobro spo-
znali in na koži, še posebno pa v mošji in želodcih preštimali. Gospodar-
stvenikov tudi nemamo več, .saj se vsi .še samo s politiko ukvorjamo in
smo na virstvo čista pozobli. Tisti, ki provijo, da pride zaj na vrsto gospo-
darstvo, se na vejko lažejo, saj so zaj drgoč v ospredji volitve in mešaje
volilnih gulažov. Po volitvah pa drgoč jovo na novo medstrankarske
razprtije. Zato jaz zaj čista zaresen in zlo glasno predlogan, da k števil-
nim strankam in zvezam pridružimo še eno s kratico — GRIŽ-a (gospo-
darski razvoj izčrpanih želodcov — amen).. .
Kak vidite, za politika neman lorfe, za gospodarstvenika tudi ne,
nazodjo se bon na fašenk son v sebe maskira. Na ramo si bon dja svojo
koso in se ša kmečkega puntara, za kerega nema usmileja nibena oblost,
ne prejšja in ne zdajšja, pa tudi nibena prihodnja ga, kak zgleda, nede
mela.
Tak, pa smo si pa nekaj pogučali, tako po domočen, si malo dušo
olajšali. Zaj pa veselo na delo. vsoki na svojo stron. Saj van že dugo pro-
vin, da nas lehko samo pridno delo reši. Samostojnost je zlo dragocena
in zlota stvor, delo pa je briljant, ki mora krasiti človeka. Saj ne rečen,
da naši politiki in gospodarstveniki ne delajo. Oja, saj se montrajo, samo
haska nega ta provega. Glih tak kak mija z Mico celi den nekaj škrom-
plema po gorici in pivnici, zvečer pa ugotovima, da nama je hasek vujša.
Te pa srečno — vaš LUJZEK.
v vrtu
če še v SADNEM VRTU nismo opravili gnojenja sadnega drevja,
je v februarju skrajni čas za to neizogibno opravilo.
Tudi sadno drevje potrebuje
za rast in rodnost hranilne snovi.
Nekaj jih rastlina dobiva skozi
liste iz zraka, večino pa jih kore-
nine srkajo v vodi raztopljene iz
zemlje. Nekaterih med njimi je v
naravi dovolj, tiste pa, ki jih pri-
manjkuje, če želimo, da rastline
uspešno rastejo in rodijo, zemlji
dodajemo, čemur pravimo gnoje-
nje. V velikih sadnih nasadih
gnojijo na osnovi analize zemlje,
iz katere je razvidno, v kolikšni
meri so tla založena s posamez-
nimi hranili, nenehnega opazo-
vanja posameznih vrst in sort,
kako rastejo in rodijo. Vsega te-
ga v majhnih mešanih nasadih in
vrtovih ne moremo početi, ker
različne sadne vrste v različnih
starostnih dobah različno potre-
bujejo in izrabljajo rastlinska
hranila, zato bolj ali manj gnoji-
mo po lastnem občutku in izku-
šnjah.
Mlajša drevesa potrebujejo za
rast nekoliko več dušika, ko pa
postanejo rodna, pa odmerke
dušičnih gnojil zmanjšamo, po-
večamo pa prehranjevanje s kali-
jevimi in fosfornimi gnojili. Na
tržišču nam je na voljo mnogo
vrst mešanih ali kompleksnih
rudninskih gnojil, imenovanih
nitrofoskali. Izberimo sadjarsko-
vinogradniškega z malo vse-
bnostjo dušika in z veliko fosfor-
ja iz kalija. Ce še nimamo dovolj
izkušenj pri gnojenju z rudnin-
skimi gnojili, se posvetujmo s
strokovnjakom, katero gnojilo in
koliko bi ga bilo dobro glede na
dosedanjo rast in stanje nasada
uporabiti. Na površini 100 m' ali
enega ara enakomerno potrosi-
mo 3 do 4 kg NPk gnojila.
Rudninska gnojila bodo toliko
uspešnejša, kolikor več je v tleh
humusa. V humusu živijo drob-
noživke, ki ob lastni prehrani
presnavljajo posamezne snovi v
zemlji v obliko, ki jo rastlina lah-
ko uporabi za lastno hrano. Vsaj
vsako drugo leto še v predpomla-
danskem času potrosimo po ce-
lotni površini sadnega vrta 3 cm
debelo plast preperelega kompo-
sta in ga z železnimi nožastimi
grabljami vmešamo v notranjico
ali pa plitvo zakopljemo, da se
ob prisotnosti zraka in talnih
drobnoživk sadna rastlina lahko
uspešno prehranjuje.
Okrasne rastline iz BIVALNE-
GA VRTA pozimi hranimo v sta-
novanjih in drugih prostorih, za-
varovanih pred zmrzaljo. Ko se
prične zima počasi odmikati, po-
stanejo rastline že nekoliko utru-
jene, zato pa tudi občutljivejše za
razne bolezni in škodljivce. V
tem času se često prično poja-
vljati zlasti na nekaterih občutlji-
vejših lončnicah, kot so pelargo-
nije in fuksije, bele mušice, ime-
novane leteči kaparji. Ker so te
vrste kaparjev zelo odporne, je
najučinkovite:je napadene rastli-
ne poškropiti z ročno pršilko z
0,05 do 0,1-odstotnim actelicom
ali folimatom. Pri uporabi pripo-
ročenih škropiv se ravnajmo po
navodilih za ravnanje s strupeni-
mi sredstvi, še zlasti če jih upora-
bljamo v zaprtih bivalnih prosto-
rih.
V	ZELENJAVNEM VRTU že
v februarju po odjugi, brž ko bo
zemlja godna, sejemo grah. Pov-
prečna rastna doba graha je de-
set tednov, in če želimo med le-
tom imeti čimveč svežega pridel-
ka, ga glede na potrebo in pora-
bo večkrat sejemo.
Lastnost graha je, da vzkali že
pri temperaturi 1 do 2° C, čeprav
je najugodnejša kalilna tempera-
tura okoli 18° C. Vrtni grah je
precej odporen za mraz in vzdrži
tudi nekaj stopinj pod ničlo, zato
milejše pomladanske slane do-
bro prenaša.
Po obliki zrna ločimo okroglo-
zrnate sorte, katerih dozorelo se-
me je okroglo in gladko rumeno
ali rumenkasto zeleno obarvano,
in oglatozrnate — ko je zrno do-
zorelo, je oglate, bolj ali manj
nagubane oblike. Razlikujejo se
po hranilni vrednosti. Okroglozr-
nate vsebujejo ogljikove hidrate
v obliki škroba, oglatozrnate pa
v obliki sladkorja.
Okroglozrnate sorte so odpor-
nejše na mraz, in ker kalijo že pri
nizkih temperaturah, jih sejemo
lahko že pozimi, medtem ko so
oglatozrnate bolj občutljive za
mraz, zato jih lahko sejemo šele,
ko se zemlja že dobro ogreje. Se-
jemo v vrsti 40 do 50 cm narazen
in 3 do 5 cm globoko. Grah bo
nudil boljši pridelek, če mu da-
mo oporo, ki je lahko vejevje ali
redko žično pletivo.
Seme graha rade pojedo miši,
pa tudi ptiči ga pozobljejo, zato
ga zavarujemo tako, da ga tik
pred setvijo namočimo največ za
10 minut v čist petrolej. Uničili
bomo hroščke graharja, odvraten
vonj pa bo obvaroval klične liste-
pred objedalci.
• • •
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi lista, 9. in 16.
februarja, zaradi podzemnih plo-
dov od 11. do 14. in od 19. do 23.
februarja, zaradi nadzemnih plo-
dov 10. in 11. ter 18. in 19. febru-
arja, rastline zaradi cveta in
zdravilna zelišča pa od 14. do 16.
februarja.
V	ponedeljek, 17. februarja, je
neugoden čas za kakršnokoli de-
lo na zemlji in z rastlinami.
Miran Glušič. ine. aer.
10 - TV SPOREDI
13. februar 1992 - TEDNIK
TEDNIK - 13. februar 1992
ZA RAZVEDRILO - 11
12- OGLASI IN OBJAVE
13. februar 1992 - TEDNIK
TEDNIK - 13. februar 1992
OGLASI IN OBJAVE - 13
Kurenti v
Albertvillu
Smučarski k tub Ptuj je s
svojo skupino kurentov sode-
loval že na petih svetovnih pr-
venstvih (Bormio, Crans Mon-
tana, WeUl ZDA in Salbach
Hinterglem) ter na dveh olim-
pijskih igrah (Sarajevo in
Caliiary). Jutri, v petek, 14.
februarja, pa se bo skupina 12
kurentov in osmih spremlje-
valcev (nosilci transparentov,
simbolov in zastav) odpravila
na 9-dnevno pot na zimske
olimpijske igre v francoski Al-
Nastop ptujskih kurentov in
članov Smučarskega kluba
Ptuj na oUmpijadi v Albertvillu
so omogočili: Ministrstvo za
informiranje Republike Slove-
nije. Aluminij Kidričevo, Tr-
govsko in gostinsko podjetje
Solid Market Dornava — Me-
zgovci, KB Maribor, Zavaro-
valnica Maribor, Perutnina
Ptuj, Kmetijski kombinat Ptuj,
Venetus — turistična agencija
MB, Štajertours Ptuj, Projekta
inženiring Ptuj, Čevljarstvo Ki-
dričevo, Mercator Izbira Pano-
nija Ptuj, SO Ptuj. Trgovsko
podjetje Rimljan. Transportno
podjetje GOJA in EKOLES
Ptuj.
bertville. Predvidevajo^ da se
bodo vrnili v nedeljo, 23. fe-
bruarja, na Ol pa naj bi si po
programu ogledali štiri tek-
me: skoke na 120-metrski ve-
likanki, ženski slalom in vele-
slalom ter moški slalom.
Novost njihove letošnje
udeležbe na olimpijskih
igrah bo poseben promocij-
ski večer Slovenije in Ptuja,
ki ga bodo opravili v sodelo-
vanju z ministrstvom Repu-
blike Slovenije za informira-
nje v sredo, 19. februarja, v
mestu Meribel. Nastopili bo-
do tudi ptujski kurenti, oblju-
bljena pa je še posebna tisko-
vna konferenca. Tako bodo
obenem predstavili mlado
državo Slovenijo, najstarejše
slovensko mesto Ptuj in ptuj-
skega kurenta. Več o njihovi
udeležbi v Albertvillu in oko-
lici v naslednjem Tedniku,
obljubili pa so nam, da se bo-
do oglasili tudi poslušalci ra-
-OM
POGOVOR Z DR. DUŠANOM PLUTOM
Delo Zelenih, TGA in volitve
Cetrgega občnega zbora Zelenih Ptuja — bilo je to zadnji dan januarja — se je udeležil tudi predsednik
Zelenih Slovenije in član Predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plut. Priložnost smo izrabili za pogovor,
naša vprašanja pa so se nanašala predvsem na delo Zelenih, na njihot odnos do Tovarne aluminija Kidričevo,
pa tudi na Plutovo gledanje na zaplete pri sprejemanju volilne zakonodaje.
Kako ocenjujete delo Zelenih
Ptuja, kako sodelujejo v progra-
mu dela Zelenih Slovenije?
»Moja sodba je, da je delo Ze-
lenih Ruja izredno uspešno, tudi
če jih primerjam z delom drugih
naših odborov po Sloveniji.
Združiti jim je uspelo dve osno-
vni komponenti: na eni strani
konkretno delovanje z vrsto zelo
konkretnih akcij, na drugi strani
pa tudi na področju ekološke
vzgoje, kjer so začeli izredno po-
memben projekt raziskovalnih
taborov. Potrebno je povedati še
to, da se zelo aktivno vključujejo
v delo Zelenih Slovenije na vseh
področjih.«
Ptuj in Dravsko polje v celoti
imata veliko ekoloških proble-
mov. Eden takšnih je gotovo To-
varna glinice in aluminija Kidri-
čevo, ki pa je po drugi strani zelo
pomembna iz Ekonomskega in so-
cialnega vidika. Kakšno je stališ-
če Zelenih Slovenije do tega pro-
blema?
»Zavedamo se večplastnosti
problema. Tovarna je pomemb-
na zaradi zaposlitve, pomembna
je zaradi socialne, ekonomske in
gospodarske funkcije. Na drugi
strani pa prinaša zaradi specifi-
čne proizvodnje tudi vrsto ekolo-
ških problemov, ki presegajo ra-
ven občine. Tem se pridi užuje še
dodatna problematika surovin,
ki jih ni tukaj in jih je treba uvo-
ziti, kar zadevo še dodatno kom-
plicira; je tudi problem elektri-
čne energije, ki je žal v Sloveniji
izredno draga in v tem trenutku
niti ne plačujemo vse cene. V ce-
no energije iz jedrske elektrarne
in termoelektrarn ni vključen
strošek za ekologijo; ekološka
bremena torej nalagamo naravi.
Odločitev o TGA bo morala
biti izredno pretehtana. Na osno-
vi sedanjih informacij, ki jih ima-
mo, niso pa to še vse informaci-
je, sodimo, da bi bilo potrebno
postopoma zapreti še elektrolizo
B. Če bi se odločili'za to potezo,
bi morali izdelati zelo konkretne
programe o zaposlovanju in re-
publika bi morala v takem pri-
meru priskočiti občini Ruj na
pomoč.
Sem proti temu, da se o teh
vprašanjih razpravlja na zaprtih
sestankih, javnost naj bo s tem
seznanjena. Vsak, ki sodeluje na
takih pogovorih, mora nositi od-
govornost za svoje besede; to ve-
lja seveda tudi za Zelene Slove-
nije.«
Predstavnik TGA vas je pozval
na pogovor na strokovnih teme-
ljih, pogovor naj bi bil v drugi po-
lovici februarja. Se boste Zeleni
odzvali?
»Z velikim veseljem, saj smo
že mi predlagali, da se dobimo v
širšem sestavu in da je prisotna
tudi javnost. Osebno me sicer
moti, da se naše stališče posta-
vlja kot politično, stališče TGA
pa je strokovno. V okviru stroke
so tudi različna razmišljanja o
problemu TGA, v pogovoru torej
ne more biti govor o stroki in po-
litiki, temveč o dveh različnih
razvojnih konceptih Slovenije. V
tem pogovoru bodo strokovni ar-
gumenti tako na eni kot na drugi
strani. Vsaka od možnih odloči-
tev prinaša pozitivne in negati-
vne posledice; tega se, upam, za-
vedamo vsi. Tudi jaz se zave-
dam, da je v občini Ptuj že sedaj
štiri tisoč brezposelnih. Vprašu-
jepi pa se, kakšno ceno je Slove-
nija pripravljena plačati, da
TGA še naprej obratuje z elek-
trolizama B in C. Nekateri bi
nam radi podtaknili, da želimo
tovarno v Kidričevem zapreti.
Stališča Zelenih Slovenije ni tak-
šno!«
Dr. Plut, ste tudi koordinator
med parlamentarnimi strankami,
ki naj bi se sporazumele glede no-
ve volilne zakonodaje. Kako gle-
date v bližnjo prihodnost, kdaj
lahko pričakujemo volitve, razre-
šitev vladne krize?
»Vloga koordinatorja med
strankami je zaradi razvnetih po-
litičnih strasti zelo nehvaležno
delo, se pa lahko iz tega marsikaj
naučimo. Situacija je izredno za-
pletena, osnovni problem so vo-
litve v državni zbor. Pojavljata se
dva modela, ki ju zagovarjajo
posamezne stranke: na eni strani
proporcialni in na drugi strani
mešani večinsko-proporcionalni
model. Gre za zelo različna m.o-
dela, po nekaj sestankih se ni-
smo premaknili naprej. Za spre-
jem volilne zakonodaje je po-
trebna dvotretjinska večina v
parlamentu, zato pa je potreben
predhodni konsenz političnih
strank. Kar se tiče vladne krize:
Zeleni Slovenije nismo zadovolj-
ni z delom vlade, v kateri sodelu-
jemo. Nismo zadovoljni z delom
predsednika vlade in z delom vr-
ste ministrstev, zato bomo pred-
lagali, če ne bo prišlo do volilne
zakonodaje, novega mandatarja
in zamenjavo vlade. Ta naj bi bi-
la ekspertna, strokovna, in naj bi
do jeseni, ko mora priti do voli-
tev, poskušala čimbolj strokovno
voditi gospodarsko, socialno in
ekološko politiko. Vprašanje pa
je, ali bo tudi ta rešitev dobra, saj
lahko stranke sredi poletja ugo-
tovijo, da se jim več ne splača so-
delovati z vlado, in bomo potem
imeli še dodatno vladno krizo.
Osebno menim, da je najboljša
rešitev v spomladanskih volit-
vah, da pridemo do nove, stroko-
vne vlade, ki bi lahko v štirih le-
tih potegnila Slovenijo iz te hude
gospodarske, socialne in ekolo-
ške krize.«
Državljane zanima, do kdaj bo
še trajalo to vlečenje vrvi na me-
stu. Kdaj torej odločitve o tem, ali
volitve spomladi ali nova vlada?
»Strinjam se, da gre za vleče-
nje vrvi, vendar ne samo na po-
dročju vlade. To vlečenje z mrt-
vim tekom in približno enako
močnimi nasprotniki je še poseb-
no izrazito v parlamentu, kjer ne
moremo sprejeti zakonodaje. Pri-
mer je lastninska zakonodaja, ki
je nujno potrebna, če želimo, da
pride v Slovenijo tuji kapital.
Mislim, da nimamo več dosti ča-
sa. Morda lahko počakamo še do
konca februarja, potem pa bo
odločitev morala biti sprejeta.
Če ne bo možno priti do volilne
zakonodaje, potem je po mnenju
Zelenih Slovenije rešitev zame-
njava vlade. To je sicer slabša,
vendar edina možna rešitev.«
Ko pa volitve vendarle bodo,
boste menda Zeleni na njih nasto-
pili samostojno.
»To je naš osnovni pogoj. Ne
bomo šli v nobene predvolilne
koalicije, zato se tudi ogrevamo
za proporcionalni sistem, ki za-
gotavlja samostojnost vsem poli-
tičnim strankam.-Če bomo imeli
po volitvah primerne partnerje,
bomo šli tudi v vladno koalicijo,
saj lahko za ekologijo naredimo
več, če sodelujemo v vladi. S
kom b^;;mo šli v koalicijo, pa je
odvisno predvsem od programov
in kasnejših pogovorov. Bomo
popolnoma odprti, saj menimo,
da bo čas po volitvah že prime-
ren za to, da ne izključujemo no-
benega partnerja, če bo imel po-
sluh za ekologijo in druge stvari,
povezane z našim programom.«
J. Bračič
DR. ANDREJ OCVIRK IN DUŠAN SEMOtiČ V KIDRIČEVEM
»Grožnje z zaprtjem TGA so nespametne«
Za čimprejšnjo pozitivno rešitev krize slovenske aluminijske industrije se odločno zavzemajo tudi sloven-
ski sindikati, je poudari! Dušan Semolič, predsednik Svobodnih sindikatov Slovenije, na pogovoru v TGA Ki-
dričevo v ponedeljek, 10. februarja: »V sindikatu se bomo borili za vsako delovno mesto, zato nam ni in ne
more biti vseeno, ali se sedanjim 92.000 brezposelnim v republiki pridruži še kakih 6.000 delavcev slovenske
aluminijske reprodukcijske verige. Grožnje z zaprtjem TGA so nespametne, strokovno neutemeljene in zatorej
popolnoma neupravičene. Nastale so kot posledica danih političnih obljub in hotenj, zato pričakujemo od slo-
venske vlade, da končno prisluhne svojemu delavskemu razredu, ki je zaradi nenehnega višanja življenjskih
stroškov in vztrajne rasti brezposelnosti na robu eksistenčnih možnosti oziroma tik pred izbruhom socialne
vojne...«
Z argumentiranim dokazova-
njem znanih dejstev s strani
predstavnikov Uniala, TGA in
slovenjebistriškega Impola ter
sindikalnih funkcionarjev obeh
občin in mariborske regije se je
popolnoma strinjal tudi podpred-
sednik slovenske vlade dr. Andrej
Ocvirk in poudaril, da je zmotno
razmišljanje o ukinitvi proizvod-
nje aluminija v Kidričevem. Zav-
zel se je za ohranitev zdravega
dela Kidričevega, to pa sta elek-
trolizi C in B, ki naj bi v bodoče
celo postali temelj razvoja oziro-
ma odpiranja novih delovnih
mest. Naš nacionalni interes je
prodajati aluminij v čimvišji
stopnji dodelave, je dejal, prav
zaradi tega je tu odprtih še veli-
ko možnosti. Žal pa lahko vse te
pozitivne ugotovitve zvenijo v
prazno, dokler ne bodo zapisane
v programu slovenskega nacio-
nalnega gospodarskega razvoja
in dokler ne bo svoje pretehtane
dokončne besede rekla tudi naj-
bolj poklicana -- slovenska vla-
da. Za sedaj se moramo zadovo-
ljiti z zagotovili večinskega vrha
oziroma tistega dela slovenske
vlade, ki je proti HO-RUK odlo-
čitvam in ki verjame strokovnim
argumentom izdelane študije o
ekonomski in ekološki upraviče-
nosti proizvodnje v TCiA. Vse
dotlej, dokler se bo kidričevski
aluminij lahko mirne duše kosal
z evropskimi in celo svetovnimi
standardi oziroma parametri ob
neupravičeno nekajkrat višji ceni
električne energije, lahko mirno
upamo v skorajšnjo ozdravitev
»bolnika po sili«. Pa četudi je
trenutno tudi svetovna kriza alu-
minijske industrije in četudi je
cena aluminija najnižja v zadnjih
20 letih. Takih kriznih prehodnih
obdobij se v TGA ne bojijo več.
Morda bomo že kaj kmalu lahko
ugotovili, da je šlo le za majhen
prehlad pri čudnem zdravniku!
M. Ozmec
Kulturni križemkražem
PUJJ • Prva predstava drugega dela abonmaja \ ptujskem
gledališču ne bo nocoj, ampak 10 marca, ko b<i ob 16. in
uri gostovalo Slovensko mladin^ko gledališče iz Ljubljane z
Nočjo gostov Petra VVeissa. Predstava novogtiriškega gledališča
Tramvaj Poželenje bo 24. marca.
PTUJ • V ponedeljek. 17. februarja, bo ob IX. uri premiera
mlajše mladinske gledališke skupine DPD Svoboda Ptuj Stopi-
nje. Videli bomo Narobe stvari v mestu Petpedi Leopolda Suho-
dolčana. Nastopa 25 učencev osmih razredov ptujskih osnovnih
šol in dijakov prvih razredov srednjih šol, ki so lani obiskovali
gledališki studio.
PTUJ • Jutri ob 18.30 uri bo v Narodnem domu prvi del
18. revije pevskih zborov občine Ptuj. Nastopili bodo zbori:
DPD Svoboda Ptuj in Kidričevo, Videm, Cirajena, C irkulane,
ptujski nonet, Gorišnica, komorni zbor in zbor sv.'Viktorina
Ptuj. Drugi del revije bo 21. februarja.
PTUJ • Danes ob 17. uri se bo v prostorih nekdanjega ko-
pališča v Muršičevi ulici predstavila Pika Nogavička. Organiza-
tor srečanja je Ljudska in študijska knjižnica, vstopnina pa je 20
tolarjev.
MARKOVCT • V soboto, 15. februarja, bo v kinodvorani
ob 19. uri srečanje ljudskih pevcev in godcev. Nastopili bodo
ljudske pevke iz Stojncev, Lancove vasi, Dornave, Cirkovc, Za-
bovec, Markovec, Dolene, ljudski godci iz okolice Ptuja ter fol-
klorni skupini iz Dolene in Markovec.
PTUJ • Danes ob 12. uri bo na ptujskem gradu predavanje
o restavratorskih posegih na flamski tapiseriji Odisej reši Tele-
mahu življenje.
ORMOŽ • V soboto, 15. februarja, bo ob 20. uri v domu
kulture premiera dramskega dela Barbare Krajnc Dober dan,
ime mi je Elizabeta.
IVANJKOVCI • 21. februarja ob 14. uri bo potekal v pro-
storih tamkajšnje osnovne šole izobraževalni seminar na temo
»Noše folklornih skupin«, namenjen mentorjem otroških fol-
klornih skupjn. Vodila ga bo Nežka Lubej iz Maribora.
ORMOŽ • 22. februarja ob 9. uri se bo v ormoškem domu
kulture pričel izobraževalni seminar, namenjen plesalcem. Vodil
ga bo Igor Jelen iz Celja.
ORMOŽ • V okviru kulturnega potepa se bodo Ormožani
26. februarja odpeljali v Maribor, kjer si bodo ogledali opereto
Emmericha Kalmana Kneginja čardaša, v izvedbi opere SNG iz
Maribora.
OBREŽ # 7. marca bo v Obrežu festival družinske kulture,
na katerega vabijo družine, ki se kot celote ukvarjajo s katero od
kulturnih dejavnosti. Pričakujejo odziv predvsem na področju
družinskega petja, instrumentalne glasbe, v poštev pridejo tudi
manjši gledališki prizorčki, balet in še kaj. Prijave zbirajo na
ZKO Ormož.
Trije Ptujčani v državni
reprezentanci
v drugem, odločilnem turnirju za sestavo državne reprezentance v
streljanju na leteče cilje v Ilirski Bistrici, ki so se ga udeležili najboljši
strelci iz cele Slovenije, so Ptujčani (člani Trap skeet kluba) dosegli
odlične rezultate. Veteran v tej panogi Janko Rožmarin je bil prvi, na
drugo mesto se je uvrstil Anton Hlupič, uspeh Ptujčanov pa je dopolnil
Igor Rakuša, ki je bil tretji.
Po dveh turnirjih za sestavo
državne reprezentance so rezub
tati naslednji: prvo mesto je za-
sedel Ptujčan Anton Hlupič, dru-
gi je bil Tomaž Končan, tretji
Janko Rožmarin in četrti Igor
Rakuša. Uspeh Ptujčanov je po-
poln, saj so se v državno repre-
zentanco, kot so napovedali, uvr-
stili trije: Hlupič, Rožmarin in
Rakuša. S tem so si priborili
vstopnico za udeležbo na svetov-
nem pokalu v Kairu, ki se bo pri-
čel okrog 22. februarja.
Za uspeh Ptujčanov v strelja-
nju na leteče cilje so zaslužni tu-
di krajani Orešja, Vičave in Haj-
doš, ki strpno prenašajo ropot,
ko člani Trap skeet kluba vadijo.
Čeprav imajo dovoljenje, da
streljajo večkrat na teden no dve
uri, trenirajo le enkrat tedensko.
V soboto pa bodo gostili najbolj-
še strelce Slovenije, udeležence
dveh pozivnih turnirjev za sesta-
vo državne reprezentance. To bo
tudi prvi večji trening v okviru
priprav na svetovni pokal. MG
osebna kronika
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Marjana Dolšak, Grdina
11, Stoperce — dečka; Dragica
Janžekovič, Sejanci 8, Tomaž —
Boštjana; Nada Rezar, Lovrenc
na Dr. polju 20 — Mojco; Boža
Zupanič, Stojnci 18/a, Markovci
— Tamaro; Silva Kos, Volkmer-
jeva 5, Ptuj — dečka; Milena
Prosenjak, Brstje 21, Ptuj — Pe-
tra; Angela Kralj, Stoperce 18 —
deklico; Darinka Petek, Drakšl
29/a, Vel. Nedelja — Jano; Re-
nata Lazar, Kicar 89, Ptuj — de-
čka; Martina Horvat, Draženci
54, Hajdina — Marka; Tatjana
Križanec, Paradiž 42/a, Cirkula-
ne ^ Barbaro; Marija Kozel,
Zagrebška 81, Ptuj - Damjana;
Marjeta Golob, Osluševci 19,
Podgorci Denisa; Marjeta
Majcen, Mihovci 23/a, Velika
Nedelja — dečka; Nevenka Per-
kovič. Grajena 23, Ptuj — Barba-
ro; Dragica Leben, Ptuj, Zavčeva
4 — deklico; Jožica Sakelšek,
Kozminci lO/b, Podlehnik —
deklico; Irena Krabonja, Mihov-
ci 29 — deklico.
POROKA PTUJ: Konrad
Šmigoc, Nova vas pri Markovcih
93/c in Dragica Veršič, Nova vas
pri Markovcih 12/a.
UMRLI SO: Emilija Predika-
ka, Ptuj, Levstikova pot 1, roj.
1912 - u. 1. februaria 1992; Do-
minik Glušič, Štuki 9, roj. 1903
~ u. 2. februarja 1992; Marija
Ambrož, Ptuj, Muršičeva ul. 5.
roj. 1921 — u. 1. februarja 1992;
Marija Lepej, Njiverce, Cesta na
Hajdino 32, roj. 1918-4. febru-
arja 1992.
MOPEDIST HUDO RANJEN
Na magistralni cesti v Hajdo-
šah sta v ponedeljek, 3. februar-
ja, ob 14.25 trčila voznik kolesa z
motorjem 17-letni Milko P. in
osebni avto, ki ga je vozila In-
grid Teršavec iz Maribora. Mla-
doletni mopedist je bil hudo ra-
njen in so ga prepeljali v ptujsko
bolnišnico. Ponesrečencu so ta-
koj priskočili na pomoč voznik
in potniki iz tovornega vozila ru-
meno-oranžne barve, ki je bilo v
času nesreče parkirano pred go-
stilno v Hajdošah. Ko so fantu
pomagali, so se odpeljali v smeri
Gerečje vasi. Zaradi razjasnitve
okoliščin nesreče so jih policisti
UNZ Maribor povabili, da se
jim oglasijo in opišejo svoje vi-
denje nesreče.
NEZNANI VOZNIK ZBIL
PEŠCA
V ponedeljek, 3. februarja,
okoli 22.30 je 66-letni Leopold
Detiček iz Vinarja 1 19 pri Slo-
venski Bistrici pešačil ob vozišču
regionalne ceste Slovenska Bi-
strica Oploznica. V bližini hiše
Zgornja Ložnica 12 je pešca za-
del in zbil po cestišču voznik
osebnega avtomobila in na kraju
nezgode ni ustavil. Hudo ranje-
nega Detička so odpeljali v mari-
borsko bolnišnico. Za neznanim
voznikom, ki je s kraja nezgode
pobegnil in ponesrečencu ni nu-
dil pomoči, je policija začela te-
meljito poizvedovati.
TOVORNJAK ZANESLO V
PEŠCA IN V OSEBNI AVTO
Po magistralni cesti od Sloven-
ske Bistrice proti Mariboru je v
sredo, 5. februarja, ob 6.25 vozil
tovornjak s priklopnikom Anton
Kartuš iz Krškega. Na Zgornji
Polskavi je dohitel 42-letnega
Alojza Šmida iz Koritnega 3, KS
Majšperk, ki je hodil ob desnem
robu cestišča. Voznik tovornjaka
je začel zavirati, pri tem je tovor-
njak zaneslo v pešca, tega pa je
vrglo v stranico nakladalnega
prostora. Tedaj pa je tovornjak
zaneslo še na levo stran ceste, na
nasprotni vozni pas, po katerem
je tedaj pripeljala z osebnim av-
tom Marta Ferk z Zgornje Pol-
skave. Vozili sta trčili in voznica
se je pri tem hudo ranila. Šmida
in Ferkovo so prepeljali v mari-
borsko bolnišnico.
MOPEDIST PADEL PO
BANKIM
Po lokalni cesti od Ormoža
proti Tomažu se je v soboto, 8.
februarja, nekaj po 19. uri peljal
na kolesu z motorjem 37-letni
Franc Rajh iz Ormoža. V Spod-
njih Ključarovcih pri Ormožu je
zapeljal na desno bankino, kjer
je padel in se hudo ranil. Prepe-
ljali so ga v ptujsko bolnišnico.
KROGLA PREBILA ROKAV
PULOVERJA
V	četrtek, 6. februarja, nekaj
pred 19. uro se je pri vhodnih
vratih večjega ograjenega pose-
stva v Bratislavcih, KS Polenšak,
pojavil neznanec in pozvonil.
Prišel mu je odpirat tam zaposle-
ni in stanujoči M. H., neznanec
pa je proti njemu ustrelil. M. H.
je imel še srečo, saj je šla krogla
mimo, prebila mu je samo rokav
puloverja in majice. Najprej je
odskočil in zbežal v bližnjo hišo,
zatem pa korajžno stekel za ne-
znancem, ki je pobegnil z avto-
mobilom, iz katerega je še par-
krat ustrelil. Policisti primer
skrbno raziskujejo.
VLOMILEC ODNESEI.
BOGAT Pl.EN
V	torek, 4. februarja, dopoldne
med 7. in 11. uro je neznanec
vlomil v stanovanjsko hišo A. Z.
v Benediktu 151. občina Lenart.
Našel in odnesel je večjo vsoto
tuje valute. Ocenjujejo, daje na-
pravil škode za okoli 170.000 to-
larjev.
POZOR PRED PONAREDKI
DENARJA
Niso redki primeri tudi na na-
šem območju, da posamezniki
poskušajo podtakniti nepazlji-
vim občanom preprosto »prena-
rejene« 10-tolarske bone v
1000-tolarske. Prejšnji teden so
tako skupino odkrili policisti iz
Slovenske Bistrice. Podobni pri-
meri so praktično postali že
vsakdanjost.
Resnejši in nevsakdanji primer
pa so prejšnji teden odkrili poli-
cisti iz Ormoža. Pri pregledu
osebnih avtomobilov so pri J. C.
iz Veržeja in F. M. iz Kidričeve-
ga našli kar čeden kupček pona-
rejenih ne naših tolarjev, temveč
USA dolarjev, in sicer v stodo-
larskih bankovcih. V interesu
preiskave podrobnosti ne nava-
jajo.
FF
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega deta, ki
ga je ustanovi! Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji).
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče-
va 6, 62250 Ptuj, p. p. 99; tel.
(062) 771-226; faks (062)
771-223.
Celoletna naročnina 1.500,00 to-
larjev, za tujino 2.700,00 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
maBmmmmm^mu^mmtm