SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
0
Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplaian 16 fid., za pol leta 8 gld.G za četrt leta 4 (ld., za jedea
meiec 1 gld.4Q kr.
V administraciji prejeman velja. Za cela leto 12 rld-t «* pol leta 6 fld., za ietrt leta 3 gld., xa jeden neiec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 jld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (iaierate) »»prejema upravnlitvo in ekspedlel]a{ v ..Katol. TIskarni", Vodnikove ullee it. 2.
Rokopisi oe ne vračajo, nefrankovana piama ne v«prejema;o.
Vrednistvo jo v Semenliklh ulicah It. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldae.
^tev. 179.
V Ljubljani, v četrtek 6. avgusta 1896.
Letnili XXIV.
Lep praznik delavskega društva.
(Izv. dopis.)
Iz Maribora, 3. avg.
Izredno slovesnost, blagoslovljenje društvene zastave, slavilo je v nedeljo 2. t. m. mariborsko katoliško delavsko društvo. Slovesnost vršila se je zelo veličastno, pokazalo se je pri tej priliki, koliko simpatij da ima to društvo med prebivalstvom.
Kakor je bilo določeno v vsporedu, zbrali so se slavnostni gostje, društveniki ter društveni dobrotniki in prijatelji, ob 9. uri dopoludne v društvenih prostorih. Ob ^10. uri jel se je pomikati slavnostni sprevod proti stolni cerkvi. Na čelu sprevoda je bilo štirideset belo opravljenih deklic. Za temi so se peljali odlični gostje, katerih je bilo dvajset vozov. Za njimi je stopala godba, za godbo pa še ne razvita zastava s spremstvom. Za zastavo so šle depu-tacije iz Ljubljane, Gradca in Donavice-Ljubna, za temi domače društvo.
Ta res veličasten sprevod pričakovali so mil. g. knezoškof dr. N a p o t n i k v škofijski palači, od koder so potem vodili sprevod v stolno cerkev, kjer je bila slovesna služba božja. Cerkveni govor imeli so mil. g. knezoškof. V jedno uro trajajočem govoru razmotrivali so pomen in dolžnosti društva, katero si je stavilo nalogo, braniti sv. vero proti raznim nasprotnikom. Zahvaljevali so se blagorodni dobrotnici za velikodušni dar — zastave. Omenjali pomena zastave, kateri je zagotovljena zmaga nad nasprotniki.
Potem so blagoslovili zastavo ter zabili prvi žrebelj, za njim je zabila jednega kumica zastave in nato še več druzih odličnih gostov. V imenu krščanskih delavcev ljubljanskih je zabil jednega tovariš Zalesjak iz Ljubljane. Po kratkem nagovoru so potem mil. g. knezoškof izročili zastavo društvu.
Po slovesnem cerkvenem opravilu pomikal se je sprevod z razvito zastavo v istem redu nazaj v društvene prostore. Med potom sem in tje je vladal najlepši red. Samo dva mlekozoba dijaka sta v svoji velikogermanski jezi, zagledavši pri ljubljanskih zastopnikih narodne trakove, vzkliknila svoj „pereat", vsled česar pa trakovi vendar le niso zgubili svojih barv. Potem so se gostje in društveniki razšli do pete ure popoludne.
Ob peti uri popoludne je bila velika dvorana do zadnjega kotička napolnjena z občinstvom iz vseh krogov. Med njimi so bili tudi mil. g. knezoškof.
Omenjati moramo pozdrava č. g. prof. dr. Mate k a, ki je v navdušenih besedah slikal pomen društvene zastave. Navajal ji nekaj načel in trditev nasprotnikov o morali in ravrnil je s temeljitimi razlogi trditve nasprotnikov- Vera nas uči ljubiti svojega bližnjega, ona utrdi družinsko in občno življenje. Samozavest je v ver,Delavce je Bog postavil v isto vrsto kot kapitalist;?.''V s.ei■ cz je pod najvišjim nadzorstvom najvišjega delodajalca — Boga. Vsakdo, kedor misli brez vere odpraviti — rešiti socijalno vprašanje, se zelo moti.
Trakovi v deželnih barvah, na katerih je zapisano ime društva, naj nas bodrijo k delovanju : „vse za vero, dom, cesarja".
Dalje kliče v spomin francosko revolucijo, v kateri provzročitelji niso dosegli tega, česar so želeli. Socijalisti trdijo, da smo vsi ljudje enaki. Ako bi to bilo, potem bi ne bilo nobene gosposke, nobenega cesarja in sploh nobenega predpostavljenega. Kjer je potem red ? Sv. Jožef vpodobljen na zastavi je bil tesar — delavec. Bog je hotel, da človek najde v delu in trudu svojo srečo, ter je počastil in posvetil s tem delo. Vsled neverstva je v modernem času zginila čast in dolžnost do dela. Kličem pa Vam, da je sreča za nas, da smo se postavili pod
zastavo sv. Jožefa. Pozdrav je govornik govoril v nemškem jeziku.
C. g. dr. M e š k o pozdravlja navzoče v slovenskem jeziku : Združila nas je danes zastava, ki pomenja zmago. K zmagi je potreba borbe — pod zastavo krščanskih načel. Zastava naj nas vodi k zmagi proti nasprotnikom.
Ko je nastopil č. g. govornik, vstali so vsi navzoči v znak spoštovanja do govornika s svojih sedežev. To je napravilo nanj in na vse globok vtis. Omenjati moramo še delavske železničarske godbe, ki je izborno izvršila težki program. Poleg Lueger-jeve koračnice igrala je godba tudi „Naprej".
Gledališka predstava se je zelo dobro obnesla. Igralci so pokazali, da se morejo kosati z gledališkimi močmi. Živa podoba: „vera, upanje in ljubezen" je vzbudila nepopisno navdušenje. Krasni trije angelji v čarobni razsvitljavi, držeči v rokah znake vere, upanja in ljubezni, so pač morali preteči vsakemu dno duše. Dan 2. avgusta bo pač vsakemu vdeležencu društvene slovesnosti v Mariboru ostal v trajnem, prijetnem in poučljivem spominu.
Bog ohrani mariborsko kat. delavsko društvo pod novo zastavo, ter utrjuj isto za sveti boj !
Okrožnica Leona XIII. o ¡edinosti cerkve.
(Dalje.)
Ta obljuba pa se je izpolnila, ko je Gospod Kristus po svojem vstajenju trikrat vprašal Petra, ali ga ljubi bolj ko ostali, in mu je potem tako rekoč ukazal: „Pasi moja jagneta, pasi moje ovce!" (Jan. 21, 16. 17.). Vse namreč, ki bodo v njegovem hlevu, mu je kot pastirju izročil: „Gospod ne dvomi, vpraša, pa ne zato, da bi se poučil, ampak da bi učil, koga hoče po svojem vnebohodu imeti za namestnika svoje ljubezni ... In ker jedini (sv. Peter) ljubezen svojo izpove, zato ima prednost pred
LISTEK
Prstana.
Spisal Stauislav Sob je ski; prevel Ivan Cesti mir.
Leszna ulica je brez dvojbe jedna izmej najlepših in najširših ulic v Varšavi. Umetno zidane hise stoje v lepi vrsti in se s svojimi izložbami bliščč kakor zrcalo. Tramvaji se križajo ; droške vrvé sem in tja. Lepa ulica ta Leszna ulica!
V hišah stanujejo ljudje; stanujejo v pod-zemlji, stanujejo v prizemlji, stanujejo v prvem, v drugem in v tretjem nadstropji, stanujejo celó pod streho. Pa saj so hiše zidane zato, da v njih stanujejo ljudje. Kako je s pročelja v prvem nadstropji sijajno, kako v drugem lepo in v tretjem svetlo in veselo; kako pa je pusto, prazno in strašno pod streho!
Pa je tudi velika razlika mej njimi. Ondi spodaj je ugodno in hladno po leti, po zimi toplo, pa stane stanovanje tisoč rubljev ; pa je tudi neugodno in žalostno, ker stanuješ blizu zemlje, te majke, ki nas i živi i sprejema vase. Za tisoč rubljev si kupiš turobnih mislij. To je drago, zelo drago I
Ondi visoko pod streho pa je po leti vroče,
po zimi mrzlo, pa je zato nebo bližje, zemlja dalje, in vse to je ceno, jako ceno: pet rubljev na mesec. Tisoč rubljev in šestdeset rubljev: kolika razlika! ... In šestdeset rubljev se laglje plača, kakor pa tisoč ... Pa, se-li v resnici plača laglje ? Kdo to ve? . . . Bog to vč, ve pa tudi Silvester, hišni oskrbnik, in pa vratar Onufrij .. . Čudno. Silvester trdi, da se laglje plača tisoč rubljev na leto, kakor pa pet rubljev na mesec. Mora že biti nekaj resnice na tem. Boga je težko vprašati ; če pa Silvester trdi in Onufrij molčč pritrjuje, kdo naj se temu protivi ?
Bilo je v začetku prosinca in hud mraz ; kajti kedaj naj je mrzlo, ako ne v prosincu?
Kaj je mraz? Zastonj se trdi, da ga poznajo ljudje, posebno oni, ki stanujejo v prvem, drugem in tudi v tretjem nadstropji. Ni-li Bog ustvaril v gozdu lesa? Se-li ne koplje iz zemlje premog, in se ne razvaža v Varšavo in po Varšavi? Nespamet je govoriti o mrazu, snegu, vihri in burji. Glej, kako plapola v peči plamen, v sobi pa je ugodno in toplo, kakor v kopelji; ti pa sediš samo v noč-nej halji in čitaš časopise. Ni-li Bog za vse ustvaril lesa, in se-li na razvaža po Varšavi premog za vse? Za koga se ne razvaža?
Za stanovalce pod streho.
»Zelo mi je mraz,« reče deklica četirih let in se zavija v lahko posteljino odejo.
Zebe ubogo siroto, dasi jej lice gori in oči, višnjeve ko safir, plamte vsled notranjega ognja.
Leži na postelji, kajti tudi pod streho se nahajajo postelje . . ., na jedinej postelji, ki je v sobici, kajti razven jednega stola in jednega stolčka in zelene skrinje ni v njej nobene druge oprave.
Kje pa spava ona druga oseba, ki je uprav sedaj sedla na posteljo? Kje? Lahko je uganiti: spava na istej postelji.
Je pa ta oseba ženskega spola, prilično stara osemnajst let, in ima, ne vč se, je-li na srečo ali nesrečo, obraz kakor Madona in lase kakor Magdalena, oko tako milo in vedro, da vidiš v njem nebo, postave pa je tako zale in krasne, kakor mlada kraljica.
Cemu je naslonila glavo na komolce in zakaj globoko zamišljena ne čuje glasu svoje sestrice?
Človek ima ušesa, pa ne čuje, oči, pa ne vidi. Ušesa slušajo, oči pa vidijo ono, kar biva pred očmi.
Anka ima divne oči, ušesa pa majhna, belo-rožnata, pa vendar ne vidi in ne čuje.
di/J
vsemi, — da bi kot najpopolnejši popcluejše vladal"
(S. Ambrosiu8, Exp. iu Ev. sec. Luc. I. X, n.
175. 176.).
To pa je dolžnost iu naloga pastirjev», da je čredi vodnik, da jo pase na zdravi paši, odvrača od nje nevarnosti, jo varuje pred zalezovanjem, brani pred silo : skratka, da jo vlada in vodi. Ker je tedaj Peter postavljen za pastirja čredi kristijanov, prejel je oblast vladati vse ljudi, za katerih zveli-čanje je Jezus Kristus s prelivanjem krvi skrbel: „Zakaj je svojo kri prelil? Da bi te ovce kupil, katere je izročil Petru in njegovim naslednikom" (S. Joan. Chrys. De Sacerdotio 1. II.)".
8. Ker je tedaj sv. Peter bil vrhovni pastir in glavar, mora biti tudi ob jednem vrhovni učitelj. To velja pa tudi o papežih kot Petrovih naslednikih. To razlagajo sv. Oče takole:
„Ker pa morajo biti vsi kristjani med seboj združeni po občestvu nepremakljive vere, je Gospod Kristus z močjo svoje molitve izprosil Petru, da se v izvrševanju svoje oblasti nikdar zmotiti ne more: „Jaz pa sem prosil zate, da naj ne jenja tvoja vera" (Luk. 22, 32.). Poleg tega mu je pa tudi naročil naj bo, kolikorkrat bo čas zahteval, sam svojim bratom luč in opora: „Potrdi svoje brate". Tisti, katerega je postavil za temelj cerkve, tisti naj bi bil tudi steber vere: „Ni bilo treba, da bi vero onega, komur je Kristus iz lastne moči poveril kraljestvo, še potrdil. S tem, da ga imenuje skalo, zaznamuje ga kot temelj cerkve" (S. Ambr. de Fide 1. IV, n. 56.).
Zato je tudi hotel Jezus nekaj pomenljivih naslovov in imen, „ki mu vsled polnosti njegove moči pripadajo, s Petrom deliti in skupno imeti" (S. Leo M. Ser. IV, c. 2.). Tako je oni, ki je „ogelni kamen, na katerem vsako poslopje zidano, rase v svet tempelj v Gospodu" (Ef. 2, 21.), Petra postavil za „kamen", na katerega naj se cerkev opira. „Ko je slišal „ti si skala", je bil zelo počeščeu. Dasi pa je skala, ni taka skala kot Kristus, ampak skala kot Peter. Kristus je po svojem bistvu nepremakljiva skala, Peter pa po skali (Kristusu). Jezus namreč podeljuje svoje časti, pa jih zato sam nič manj nima .... Je duhovnik in dela duhovnike .... Skala je, naredi skalo." (Hom. de poenitentia.) Kristus je kralj cerkve, ki ima ključe Davidove, ki zapre in nikdo ne odpre, ki odpre in nikdo ne zapre" (Skr. raz. 3, 7.) iu tudi Petra naredi s tem, da mu izroči ključe, za prvaka krščanske družbe. Ravno tako je on najvišji pastir, ki samega sebe „dobrega pastirja" imenuje, svojim jagojetom in ovcam pa je postavil Petra za pastirja: „Pasi moja jagnjeta, pasi moje ovce." Zato pravi Krizostom: „Odličen je bil med apostoli, usta učencev in te družbe glava.... Ob jednem mu pokaže, da je treba v prihodnje verovati, in kakor bi bilo prejšnje zatajenje izbrisano, izroči mu prvaštvo nad brati ... Reče mu pa: „Ce me ljubiš, tedaj bodi načelnik bratov." (Hom. 83. in Jean n. 1.) Slednjič ukaže ®ni, ki „potrjuje v vsakem delu in dobrem govorjenju", Petru, naj „potrdi svoje brate". Po pravici pravi tedaj Leo Veliki : „Iz celega sveta je jedini Peter izbran v to, da bi načeljeval vsem poklicanim rodovom in vsem apostolom, vsem cerkvenim očetom. Dasi je namreč
Pred pol letom — ni dolgo od tega — kako je bila srečna!
Bilo je v soboto na večer. Oče in mati jej sedita na naslonjaču in pestujeta malo Staziko, uprav ono, katero sedaj tako zebe. Oče jej gladi zlate laske, mati pa jej poljublja čelo. Anka se suče po sobi, pripravlja čaj, razprostira snežno omizno opravo, razpostavlja čaSe, suče se okolu samovara, riše črte po svežem maslu, skoči sedaj k mizi, sedaj v kuhinjo, sedaj v sobo. Včasih obstane pred vratmi, ki vodijo na hodnik, ozira se, ne gledajo jo-li stariSi, prislanja svoje žareče uho na vrata in — prisluškuje.
Pričakuje nekoga.
Slednjič prisloni še jedenkrat svoje uho na na vrata . . . sluša, sapo vleče v sč . . . možki koraki se približujejo . . . odskoči. Da bi bilo v predsobi kaj svetlobe, opazil bi bil, da jo je oblila rudečica. Brzih korakov odide v sobo, se vstopi kraj stola, namešča čaSe, dno jim obrne navzgor, trepeče po celem telesu.
Za čas se začuje, kako se odpirajo vrata. — Stazika se zgane.
»Josip I« vsklikne in mu teče naproti.
v ljudstvu božjem mnogo duhovnikov in pastirjev, vse vendar le vlada Peter, katere v prvi vrsti Kristus vlada. Ravno tako piše Gregor Veliki cesarju Mav-riciju Avgustu: „Vsem, ki poznajo evangelij, je znano, da je bila po Gospodovi besedi sv. Petru, prvaku apostolov, izročena skrb za celo cerkev .... Glej, sprejel je ključe nebeškega kraljestva, dana mu je oblast; vezati in razvezati, izročena mu je skrb cele cerkve in prvaštva." (Epist. 1. V., ep. 20.) Ker je pa to prvaštvo temelj in podlaga jedinosti in obstanku, imeniten del cerkve, ni smelo s Petrom iz-mreti, ampak je moralo preiti na njegove naslednike in od teh dalje: „Ostane tedaj razmerje resnice in sveti Peter traje v podeljeni mu moči skale in krmilo cerkve ne da iz rok." (S. Leo M. S. III., c. 3.) Zato imajo papeži, ki nasledujejo Petru na rimskem škofovskem stolu, najvišjo cerkveno oblast po božjem pravu. „Določujemo, da ima sveta apostolska stolica in rimski papež prvenstvo nad celim svetom in da je rimski papež naslednik sv. Petra, prvaka apostolov, pravi Kristusov namestnik in glavar cele cerkve, vseh kristijanov oče in učitelj, in da mu je od našega Gospoda Jezusa Kristusa izročena polna oblast, celo cerkev vladati in voditi, kakor je vse to zapopadeno v razpravah občnih cerkvenih zborov in v svetih določilih (kanonih)." Tako fiorentinski cerkveni zbor.	(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 6. avgusta.
Volilno gibanje. Večji del avstrijskih kro-novin se že prav dobro pripravlja na bližnji volilni boj, ki se vrši pričenši s prihodnjim mesecem za deželni in v zgodnji pomladi bodočega leta za državni zbor. Volitve za deželni zbor so že razpisane na Koroškem, Štajerskem in v Šleziji, in sicer se vrše na Koroškem 21. sept. za kmetske občine, 25. za skupino mest in 29. sept. volijo veleposestniki; na Štajerskem 21., 23. in 26. septembra in v Šleziji 5., 11. in 14. novembra. Za ostale kronovine volilni dnevi še niso določeni, vendar se vrše tudi v teh volitve skoro istodobno. Največja agilnost se kaže poleg Štajerskega na Gornje Avstrijskem, koder se antisemitje neumorro trudijo, da bi dovršili, kar se jim poprej še ni -^^čilo. Liberalci po svojih glasilih sami priznavajil, da jim preti velika nevarnost, in se hudujejo nad svojimi somišljeniki, da vse premalo delajo v primeri z delavnostjo nasprotnikov. Kakor se vidi, si ne upajo liberalni kolovodje mej ljudstvo, ker dobro vedo, da so izgubili skoro vse zaupanje. — Pa tudi za državnozborske volitve se vrše že velike priprave po raznih krajih cesarstva. Dunajski mestni svet je na predlog dr. Luegerja sklenil, nastaviti posebne uradnike, ki bi oskrbeli nekako ljudsko štetje z ozirom na volilce pete skupine. V to svrho se je dovolil kredit 20.000 gld. Ravno tako je postopal občinski svet mesta Steyr, ki je sklenil v to svrho ustanoviti poseben oddelek za vodstvo volilnega katastra. — Gališki osrednji volilni odbor je premestil svoj sedež iz Levova v Krakovo. Največja nevarnost preti sedaj obstoju poljskega kluba, ker se po deželi odločno agituje proti sedanji zvezi poljskih poslancev. „Slovo Pol-skie" seveda neumorno zagovarja stare naprave in opozarja volilce na vspehe, ki so se dosegli vsled solidarnega postopanja poljskih poslancev.
Revizija zemljiško davčnega katastra. Minuli torek sta se vršili v Pragi in Levovu prvi seji komisij, katerih naloga je, pregledati zemljiško davčni kataster ter priti ua sled krivicam, katere se gode v tem oziru posamuim kmetovalcem. Sejo praške komisije je otvoril namestnik grof Couden-hove z nagovorom, v katerem je naglašal važnost nameravanega dela, čegar namen je, osloboditi posestnika neopravičenih bremen in odpraviti nepravilnosti, ki se pojavljajo pri določevanju zemljiškega davka. Namestnik je pojasnil, da je samo to namen nameravane revizije in ne, kakor nekateri mislijo, splošno znižanje zemljiškega davka. Konečno je dal namestnik zagotovilo, da bode uradništvo vsestranski podpiralo dela komisije in s tem pripomoglo do zaželjenih vspehov. Gališkega namestnika je jednakim povodom zastopal predsednik finaučnega deželnega ravnateljstva vitez Korytovski, ki je s podobnim govorom otvoril prvo sejo. — Akoravno kmetovalcu s tem ne bode mnogo pomagano, bodo vsaj, ako bode namreč dotična komisija vestno izvrševala svoj posel, odstranjene mnoge kričeče krivice, ki tarejo sedaj poljedelca, ker so posamni deli posestev pogostokrat razdeljeni zelo nepravično.
Minister Perczel o preosnovi ogerske uprave. Mej brzojavi smo ob kratkem poročali, da je imel ogerski minister Perczel na kongresu ogerskih notarjev dne 3. t. m. daljši govor. Posebno zanimiv je del njegovega govora, v katerem pojasnuje vprašanje o preosnovi uprave. Minister pravi, da čaka njegovo stranko velika naloga, da mora uresničiti preosnovo uprave, katero je vspre-jela v svoj načrt in za katero se bori že dolgo vrsto let. Postavodajalni zastop in vlada se peča že dolgo časa s tem vprašanjem, toda ovirajo jo pri tem poslu mnogi, ki se neomajno držd starih navad. Dve stvari pa moramo poprej vpoštevati: prvič, da se mora 17. februvarija 1897 zaključiti zadnje zasedanje državnega zbora in se torej ta ne more več pečati s preosnovo, drugič pa, da bo prva in naj-važneja naloga novega državnega zbora rešitev tega vprašanja. Notranji minister je popolnoma prepričan, da se reši to vprašanje povoljno. Vlada predloži zbornici vprašanje o upravi okrajev, mestne in občinske organizacije, ob jednem pa tudi vprašanje o disciplinarnih preiskavah. To je vladni načrt in minister upa, da se s tem strinjajo tudi zbrani poslušalci.
Razmerje Anglije do ostalih velevlastij
v krečanski zadevi se posebno v nemškem časopisju zelo živahno razmotriva. Splošno se razvidi, da se goji nasproti Angliji veliko nezaupanje in se najstrožje obsojajo nakane angleške vlade. Najostreja izmej vseh pa je kritika „Hamburger Nachrichten". Ta list piše namreč tako-le: Niti trenotek ne dvomimo več, da je naperjena angleška politika glede Krete na to, da prvič prej ali slej spravi otok pod svojo oblast in drugič namenoma ovira premirje na Kreti, ker odvrne na ta način pozornost evropskih velevlastij od afriškega vprašanja in drugih zadev, katere so za Anglijo večje važnosti, nego otok Kreta. — Pa tudi liberalno berolinsko časopisje izreka jeduako obsodbo nad angleško politiko in večina je mnenja, da je nemogoče skupno delovanje, dokler zavzema Anglija ostalim velevlastim popolno nasprotno stališče. Nasprotno se pa razvidi iz angleškega časopisja, da se angleško ljudstvo prav malo briga za sodbo nemškega in francoskega časopisja, marveč hoče zasledovati neovirano sedanjo pot.
Vstaja na Kreti. Odbor, ki vodi dolgotrajno vstajo, je naročil svojemu pooblaščencu v Atenah, naj prične pogajanje z osrednjim odborom glede zjedinjenja otoka Krete z Grško. Dalje mu je naročil, naj da izgotoviti dva pečata z opisi: „Revolucionarni krečanski shod" in „Začasna krečanska vlada". Krščanskim poslancem je izrekel vstajni odbor grajo, ker so se še udeleževali sej v narodni skupščini, ter zahteval od njih, naj se ne pogajajo z valijem. Tržaški „Piccolo" poroča iz Rima, da so sklenile velevlasti obkoliti Kreto z ladijami iz tega vzroka, da preprečijo dovažanje orožja in streliva, s katerim zaklada vstaše grški odbor. Le Anglija je odločno na strani Grške in noče pomagati gasiti ognja, ki dobro služi njeni politiki.
V španjskem ministerstvu sicer še ni nastopila napovedana kriza, vendar govore vsa znamenja, da ni več daleč. Glavni povod neizogibni ministerski krizi so zelo neugodne finančne razmere. Ministerski predsednik Ganovas in njegov tovariš finančni minister Navarro morata delati na to, da se izvedo načrti, katere sta narisala za na-daljno akcijo na Kubi. Ti načrti pa ne ugajajo liberalni opoziciji, ki se sicer ne protivi nadaljnemu vojevanju, vendar pa ni zadovoljna s potjo, katero namerava nastopiti vlada v dosego svojega namena. Pa tudi nekateri vladni pristaši se ne strinjajo popolno z njenimi načrti in je toraj gotovo, da jih Canovas ne bode mogel izvesti in bo vsled tega dal slovo ministerski časti. Take so toraj razmere v Španiji, katere je pa jedino le provzročila dolgotrajna in brezplodna vojska na Kubi.
Dnevne novice.
V Lj u bi j an i, 6. avgusta.
(Ministerski predsednik grof Badeni) se je včeraj iz Ljubljane vrnil na Dunaj. V naši deželi se je lahko prepričal, kako je Slovenec hvaležen za vsako drobtiuo, katero prejme od države. K včeraj objavljenim poročilom še dostavimo, da si je grof Badeni ogledal tudi vsa deželna poslopja in deželne zavode, kjer ga je povsod pričakoval deželni glavar Oton Detela ter mu posameznosti pojasnoval. Gled£ besed ministrovih, da naj delujeta oba naroda v deželi združena v skupni prospeh, moramo seveda
želeti, da naj bi grof Badeni jednako govoril tudi na Koroškem, Štajerskem in Primorskem, kjer v primeri živi veliko več Slovencev, nego na Kranjskem Nemcev, katerim se v narodnem oziru tako dobro godi, da bi se jim uiti mej samimi Nemci ne moglo goditi boljše. Kdo ve, ali se bodo vplivni krogi n. pr. tudi na Koroškem tako trudili, da bo tretjina slovanskih prebivalcev v deželi pri jednakih slavnostih povsod tako primerno zastopana, kikor so bili ob tej priliki kranjski Nemci, katerih je kakor znBno le 5 odstotkov vsega prebivalstva. — Mi smo za jednakopravnost, mi smo za složno delovanje, toda ne le tam, kjer živimo Slovenci v ogromni večini, marveč tudi tam, kjer živimo Slovenci v manjšini. — Da se razumemo 1
(V Polju pri Ljubljani) se snuje „Katoliško slovensko delavsko podporno društvo". Pravila so se že predložila vladi v potrdilo.
(Iz Polhovega Gradca) 5. avgusta. Veselo so zvonili zvonovi in pokali topiči, ko so prihajali pre-vzvišeni knezoškof dne 1. avgusta proti večeru k nam delit zakrament sv. birme. — Polhovi Gradec je storil, kar je mogel, da pokaže tudi na zunaj, kako visoko da čisla svojega višjega pastirja: vse je bilo v mlajih in zastavah, zlasti ob poti, kjer sa imeli iti prevzvišeni knezoškof. Na Pristavi zbralo se je muogobrojnega ljudstva veselo čakajoč svojega škofa ; tu je čakala tudi šolska mladina s svojimi učitelji in pa gasilno društvo. Na to smo spremili prezvi-šenega knezoškofa v cerkev, kjer so bile litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Ko stopimo iz cerkve, bila je že — noč — ne, ni bila noč, dan je bil, svitel dan; krasna razsvetljava v čast višjemu pastirju. — Drugi dan se je začelo opravilo ob deveti uri. Verno smo poslušali besede svojega višjega pastirja, ki so nam pokladali na srce, naj ljubimo svojo mater sv. katol. Cerkev, naj radi vselej poslušamo njene nauke, naj nikar ne bomo polovičarski, ampak celi kri-stijani. Po pridigi jeli so prevzvišeni precej deliti zakrament sv. birme; birmanih je bilo 401 otrok.
(Z Bleda,) 5. avgusta. [Naši tujci.] Do 15. julija se je pri nas nastanilo 333 strank s 587 osebami. Kakor vsako leto je prišlo k nam največ Du-najčanov, nekaj čez 100. Prikupil se je pa naš lepi kraj tudi inozemcem, vse pokrajine obširne Evrope imajo svoje zastopnike, h Italije jih je 20, Rusov 15, Angležev 10, več Nemcev, Francozov, Švicarjev, Srbov, vzlasti Ogrov, jeden letovičar je prihitel celo iz daljne Amerike. Nastanilo se jih je pa največ, kakor vselej, pri Rikliju, potem v Lujizinem kopališču 86, hotel Mallner 72, Petran radi malega prostora 39, čeravno vse tja najprvo rine, v Gradu jih je stanovalo 20. Drugi prebivajo po manjših gostilnah, vilah, zasebnih, tudi prav kmečkih hišah. Tudi gospodarji raznih vil dajo v najem prostore, ki jih za-36 ne potrebujejo. Toliko jih je prišlo že do 15. julija. Od tega časa pa, ko se namreč končajo šole, se pa pri nas gostje množe kot gobe po dežju, tako da smo sedaj v dobi najživahueje sezije. Rikli-jauci so se okrotili ter se boij pošteno sedaj oblačijo. Ministerskega predseduika Badeuija niso pe-l|ali nič gledat Riklijevo nesnažno upravo. Radi Bleda jih pač tudi ni treba, kraju ne dajo nikakega dobička, mleko bi se ravno tako dobro prodalo, ko bi jih tudi ne bilo. — Število naših gostov tedaj kaže, kako zelo napreduje naš kraj ter se vedno bliža svetovnim letoviščem. Da bi le vedno ostalo še naše, slovensko, da bi preveč ne zagazil vanj preteči nemški duh ter okužil naše krepko slovensko ljudstvo. Trobojnica naj ne visi samo raz naših poslopij, temveč tli iu gori naj tudi še zanaprej v naših vernih srcih ter kaže, da v tem biseru ozemlja n» divnem Bledu prebiva čili, vrli, krepki, junaški, verni slovenski rod.
(Občina St. Jošt nad Polhovim Gradcem) izvolila si je svojega g župnika Gustava Schiffrer častnim občanom in mu dne 3. avgusta po svojem županu Ivanu Dolinar izročila krasno diplomo.
(Silen vihar) je razsajal danes zjutraj po ravnici od Šmarne gore proti Kranju. It Smlednika se nam poroča, da je ondi po okolici vihra celo kozolce prevračala, med dežjem pa je padala tudi debela toča. Viš e gori po radovljiškem okraju se je pojavilo sicer tudi močno deževje po silnem gromu in blisku, a vihar baje ni napravil toliko škode kakor po sorškem polju.
(Iz Radovljice.) Slovesna otvoritev novo zgrajenega domu tukajšnega gasilnega društva bode de-finitivno v nedeljo dne 30. avgusta t. I. Isti dan konča se tudi keglanje in streljanje na dobitke. Na-tančneji program priobči se v kratkem. Za danes opozarjamo le na to, da se je odbor odločil za to nedeljo radi tega, ker je v sredi mej shodoma gasilcev v Novemmestu dne 15. t. m. in v Celovcu dne 13. p. m. Tako se bodo zamogli tudi oni gasilci, ki se napotijo na ta ali oni, shod udeležiti te redke svečanosti, v katerej praznuje malo društvo, še lani brez sredstev vsled ogromne požrtovalnosti viših krogov in posebno domačega priprostega ljudstva, zvršetek zgradbe svoje lastne lepe hiše, ki je ob jednem največja te vrste na Kranjskem. Odbor, ki si sedaj prizadeva to slovesnost prirediti kar najsijaj-nejše, prosi sosebno oddaljenejša tovarniška društva, naj si pri tej priliki ogledajo uredbo poslopja, ki bode imelo : shrambo za gasilno orodje, zboroval-nico, sobo za čuvaja, ob jednem pa še osem sob za oddajo stanovanj. Stolp je praktično iu krasuo izdelan po načrtu g. Virnika ter služi ob jednem, ker je stavba na tako lepem kraji, za razgled po slikovitej okolici. Sploh pa bode vabil odbor še vsako društvo posebej, sosebno pa sosedna, da nas počaste s korporativuo vdeležbo.
(Tombolo) je ministerstvo dovolilo kmetijski podružnici v Vel. Laščah za društvene namene.
(Zdravje v Ljubljani) od 26. julija do 1. avgusta 1896. Novorojenih 14, umrlih 9. Med njimi za jetiko 1, vnetjem sopilnih organov 1, želodčnim katarom 3, za različnimi boleznimi 4; med njimi 2 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer : za vratico 4, trachom 1.
(Razpisano) je mesto poštnega odpravnika pri c. kr. poštnem uradu v Komendi (okrajno glavarstvo Kamnik) proti pogodbi in kavciji 200 gld. — Letna plača 150 gld., uradni pavšal 40 gld. in primeren pavšal za vzdrževanje pešpošte med Komendo in Kamnikom; znesek tega pavšala ima naznaniti vsak prosilec v svoji prošnji. — Prošnje v teku
dveh tednev na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
*
* *
(Iz Slatine) se poroča: V ponedeljek so se hrvatski rojaki, mej katerimi je tudi več duhovnov, poklonili ondi se zdravečemu !yskupu Strossmajerju. Pozdravil ga je v izbranih Desedah veleposestnik Kukuljevič Sakcinski, izražajoč veselje hrvatskih rojakov, da vidijo biskupa vkljub visoki starosti tako zdravega pred seboj. — Biskup Strossmayer se je zahvalil za izkazano ljubav vsem navzočim omenjajoč, da se čuti prav krepkega, če tudi to narodnim nasprotnikom ni po godu, in vspodbujajoč svoje rojake, naj v teh težavnih časih čvrsto stoje v obrambi domovine, kateri on prosi vsaki dan od Boga blagoslova in milosti.
(Poziv!) 2e pred par leti se je bila sprožila misel, naj bi se velezasluženemu pisatelju slovenskemu Davorinu Trstenjaku, vzidala v Kraljevcih pri sv. Jurju ob Sčavnici spominska plošča. Ker pa se je — ne vemo zakaj — odlašala slavnost od leta do leta, poprijel se je s hvalevredno odločnostjo in požrtvovalnim uavdušenjem bližnji mu rojak gospod dr. Jurtela, odvetnik v Šmarju, letos z nova te ideje ter sklical v to svrho na dan 2. avgusta t. 1. k sv. Jurju ob Sčavnici posvetovalen shod, katerega so se vkljub slabemu vremenu blagovolili udeležiti zastopniki čestite duhovščine in posvetuega razumništva iz bližnjih okrajev. Po daljšem posvetovanju se je sprejel jednoglasuo predlog gosp dr. Jurtele, vzidati vender enkrat, in sicer dne 6. sept. t. 1. Davorinu Trstenjaku skromen spominek. V to se je sestavil takoj poseben odbor : načelnikom je bil voljen per acclamationem gosp. dr. Jurtela, namestnikom in ob enem denarničarjem čestiti g. J. Kunce, tajnikom stud. iur. g. M. Senčar pri sv. Jurju ob Sčavnici. Vsi navzoči so obljubiti zastaviti vse svoje moči, da se vrši slavnost dostojno nepozabnega nam Davorina. Plošča od sivega marmorja s primernim napisom se je že naročila. V pokritje stroškov je sklenil posvetovalni shod apelovati na blagodušnost hvaležnega naroda, za katerega si je pridobil pokojnik v teku svojega vstrajuega, plodo-nosnega delovanja nevenljivih zaslug. Odbor se obrača torej tem potom z iskreno prošnjo do vseh rodoljubov, naj blagovolijo nabirati in pošiljati pri-
spevke čestitemu g. J. Kuncetu, župniku pri sv. Jurju ob Sčavnici. Ker vspored slavnosti kmalu objavimo, bodi za zdaj še omenjeno, da je prevzel skrb za petje g. J. Strelec, nadučitelj pri sv. Andražu v Slov. goricah. Eventuelna vprašanja in želje naj se blagovolijo naznanjati g. tajniku. — Odvet. dr. Jurtela, načelnik; iur. Matevž Senčar, tajnik; župnik Ivan Kunce, namestnik iu denarničar. — Sv. Jurij ob Sčavnici, dne 3. avg. 1896.
(Surovost nemškega avskultanta.) h Hrastnika poroča „Sddst. Post" : Ko nas je Nj. Prevzvišenost gospod knezoškof s svojim obiskom počastil, je razobesil gostilničar gosp. Drnovšek slovensko troboj-nico. To pa je nekega iz Celja došlega avskultanta dr. B. tako razburilo, da je stopil v gostilno in rekel krčmarju: „Cemu ste to zastavo razobesili? Tujici bi utegnili misliti, da živ0 v Hrastniku sami slovenski junci." Krčmar ga je odpravil z besedami, da to nobenega ne skrbi. — Pomniti je pa treba, da je ta „visoko izobraženi" gospod av-skult&nt sam bivši slovenskega rodu.
(Odklonjeua kandidatura.) .Siidst. Post" poroča : Gosp. Frančišek Lenček, posestnik na Blanci, nas je naprosil naznaniti, da odklanja vsako kandidaturo v deželni zbor. Volilci iz volilnega okraja Brežice si bodo morali torej poiskati druzega kandidata.
(Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji.) Nameščen je bil gospod Jakob C i n g 1 a k, ka-pelan v Loki na Štajerskem kot ondotni provizor. — Premeščeni so nastopni gg. kapelani: Al. C i z e r 1 iz Hočjega k Št. Jakobu v Slov. Goricah ; Alojzij C i ž e k od Sv. Jurja pod Tabrom v Brežice; Alojzij Kokalj iz Kozjega k Sv. Juriju pod Tabrom ; Anton K o I a r iz Marnberga k Sv. Petru pod Svetimi Gorami; Frančišek M u r š i č iz Brežic v Kozje ; Anton P o s t r u ž n i k od Sv. Jakoba v Slov. Goricah v Griže ; Anton R a v š e 1 s Sladke Gore v Stari Trg; Martin Iioškar od Sv. Križa pri Slatiui v Hočje ; Mat. S t o k 1 a s iz pod Svetih Gora v Šmartin pri Slov. Gradcu in I. Trafenik iz Smartina pri Slov. Gradcu k Sv. Križu pri Slatini. — Na novo nameščeni so: Ignacij Havptmau v Marnberg, Anton Korošec na Slako Goro, Ivan K u r n i k v Polzelo, Iv. R o ž -m a n v Loko, Anton Drofenik v Šmartin pri Slov. Gradcu in Ivan S a n d a k Sv. Petru na Medvedjem Selu.
Društva.
(Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.) Slovenci! Vabimo Vas k XI. veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda, ki bo v torek, 11. avgusta t. 1. v Ljubljani. — Začetek Božji službi pri o. o. frančiškauin ob 10. uri; začetek zborovanju v največji in najkrasneji dvorani „Narodnega doma" ob 11. uri dopoludne. Po zborovanju bo ondi skupni obed, za kateri naj se udeleženci do 10. t. m. zglase pri gosp. družbinem blagajniku Ant. Koblariu. — Pri obedu bo pel si. kvartet „Ilirija". — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
(V načelništvo šentjakobsko-tr-novske moške podružnice, sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) pri občnem zboru dne 3. t. m. so bili izvoljeni gg.: Dr. Fr. Papež, odvetnik, prvomestuik; Mavrilij Sarabon, katehet, njega uamestnik; Jožef Pichler, umirovljen c. kr. okrajni tajnik, zapisnikar; komptoirist Jernej Ba-bovec njega namestnik; Ivan Vrhovnik, mestui župnik v Trnovem, blagajnik; Karol Lahajnar, posestnik in mestni kontrolor, njega namestnik. Pregle-dovalca računov gg.: Lavoslav Belar, umir. šolski vodja, in Dragotin Žagar, deželni blagajnik. Kot zastopnika pri veliki skupščini gg.: Dr. Fr. Papež in Mavrilij Sarabon.
Telegrami.
ISl. 6. avgusta. Poslanik grof Eulenburg je dospel včeraj iz Auseea in bil opoludne pri cesarju v avdijenci.
Dunaj, 6. avgusta. Rumunski kralj in kraljica sta dospela sem ob 1. uri 53 min. popoludne. Na kolodvoru so ju pričakovali diplomatski zastopniki.
Palermo, 6. avgusta. Minule dni je vladal tukaj izvanredno vroči široko. Temperatura je znašala v senci 44 stopinj.
Najbolje priporočena
ta preskrbljenje vseb
v kurznem listu
zaznamovanih
nenie in vrednostij
^Wien, Bezirk,
Madrid, 6. avgusta. V bližini mesta Valencije je napadla v minuli noči kakih 50 mož broječa in oborožena tolpa carinske uradnike. Na pomoč došla policija se je morala umakniti in še le konjenikom se je posrečilo, da so razkropili druhal. Ranjenih je bilo več oseb.
Petrograd, 6. avgusta. Carski ukaz od-rejuje preosnovo administrativne in sodnij-ske organizacije v okolišu Črnega morja. Ta svet se spremeni v novo pokrajino z imenom „pokrajina črnega morja", tvori del Transkavkazije in dobi lastno upravo ter lastnega guvernerja.
Tomsk, 6. avgusta. Prvi vlak sibirske železnice je dospel na tukajšni kolodvor. Guverner z zastopniki oblastev ga je vspre-jel v navzočnosti velike množice ljudstva.
Carigrad, 6. avgusta. Turški listi soglasno poročajo, da je armenski patrijarh vložil ostavko in da jo je sultan tudi vsprejel. V dotičnem odloku se določa, da se mora imenovati nov namestnik.
London, 6. avgusta. „Daily News" poroča iz Aten, da je postavil sultan bivšega guvernerja v Kaneji, Hassan-pašo 2. t. m. zopet na poprejšnje mesto; to vest potrjujejo tudi poročila, dohajajoča iz Kandije v Carigrad. Drugi dan so ga napadle moha-medanske čete, ki so se potikale okolu mesta, in mu zabranjevale vhod v Kanejo. Vojaške čete so ga oslobodile večje nevarnosti. Mej krščanskim prebivalstvom vlada velik strah. Poslanci so ostavili mesto.
London, 6. avg. V premogovniku blizu Neatha v južnem Walesu se je pojavila velika eksplozija. Veliko število delavcev je zasutih. Dosedaj so našli dva ubita in več težko ranjenih.
Foulard-svila 60 kr.
do gld. 3'35 meter, — japonska, kitajska itd. t najnovejših vzorcih in barvah, tudi črna. bela in barvena Henneberg-svlla od 35 kr. do gld. 14 65 meter — gladka, progasta, križasta, vzorčasta, damasti itd. (ok. 240 razn. kakovostij in 2000 razn. barv, vzorcev itd.) Poštnine ln carine prosto na dom. — Vzorci obratno. — Dvojnati pismeni porto t Švico.
Tovarne za svilo G Henneberg
26	c. in kr. dvorni zalagatelj, Curih- 17-10 2
sliz razkrajajoče in izvrstnega okusa so antikatarallčne pastlle lekarjaPlccolija v Ljubljani (Dunajska cesta)
katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena škatljici 25 kr., 10 škatljie gld. 2—. 124 (50-24) 4
Umrli ho:
3.	avgusta. Frane Pogačar, zavarovalničnega uradnika sin, 3 mesece, Mestni trg 23, marasmus.
4.	avgusta. Viktor Fajgelj, krojačev sin, 4 mesece, Cerkvene ulice 21, želodčni in črevesni katar. — Josip Leben, postre-ščekov sin. 4 mesece, Streliške ulice 14, dyspepsie.
5.	avgusta. Antonija Biasolli, zasebnica, 56 let, Prane Jožefa cesta 5, vodenica.
Tu) ci.
4. avgusta.
Pri Slonu: Fürst iz Haasberg-a. — Margheri iz Novega Mesta. — Lenarčič z Vrhnike. — Ivančič s Kranjske Gore. — Honath iz Budimpešte. — Plihal iz Vel. Kaniže. — Greger, Neusser, Wetsel, Kohnberger, Bartl z Dunaja. — Weiss iz
Dombovara. — Maluza iz Rovinja. -- Seli iz Stuttgart-a. — Kodelli iz Kobarida. — Lederer iz Prage. — Goli iz Idrije.
—	Todorovič iz Zagreba. — Ernst iz Gradoa. — Sivee, Kumar, Miani iz Gorice. — Strupi iz Domžal. — Bubak iz Trsta.
—	Rožane iz Spitaliča. — Bučar iz Darmstadt-a. — Pintar iz Kamnika.
Pri Maliiu: Auersperg iz Turna. — Crasbeck, Roye iz Gradca. - - Schwege], Weiss, Schimann, Braun z Dunaja.
—	Beck iz Prage. — Scherl iz Trsta. — Klein iz Budejevic.
—	Aichelburg z Bleda. — Possek iz Pogleda. — Persoka iz Beljaka. — Thuma, Treo iz Postojine. — Langer iz Bršlina.
—	Murnik iz Maribora. — Kranjec iz Ljubna. — Schink iz Zagorja. — Sinolka od Sv. Martina. — Schelesnikar, Arko in Martelme iz Kočevja. — Ar«h iz Novega Mesta.
Pri Lloydu: Sušnik iz Škofje Loke. — Ditrich iz Litije. — Pospošil iz Vel. Bistrice. — Žužek iz Vel. Lašč. — Trepal iz Logatca. — Verbič iz Borovnice. — Bonfioli iz Rovinja. — Zirer iz Mokronoga. — Recelj iz Novega Mesta.
—	Špendal iz Tržiča.
Pri avstrijskem caru: Kimovec od Sv. Primoža. — Saje iz Št Jerneja. — Wirth z Dunaja. — Stankovič iz Bleda.
—	Golja iz Tomina. — Brelich iz Oerenega. — Gregorka iz Buzeta.
Tržne cene v Ljubljani
dné 5 avgusta.
Pšenica, m. st.	.
Rež, „ .	.
Ječmen, „ .	.
Oves, „ .	.
Ajda, „ .	.
Proso, „ .	.
Koruza, „ .	. Krompir, „ Leča, biti.
Grah, „ .	.
Fižol, ., .	.
Maslo, kgr.	.
Mast, „	.
Špeh svež, „	.
gl. 1 kr.			gl-	kr.
7	70	Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ .	—	64
6	—		—	80
5	—	Jajce, jedno . . .	—	2t>
7	—	Mleko, liter . . .	—	10
9	—	Goveje meso, kgr.	—	64|
6	—	Telečje	—	60
5	—	Svinjsko „ „ .	—	68
v	60	Koštrunovo „ „ .	—	38!
12	_	Piščanec ....	—	45,
9	_		—	18
9	—	Seno, 100 kgr. . .	1	96
—	90	Slama, 100 „. .	2	14
—	70	Drva trda, 4 kub. m.	6	30
—	60	„ mehka, 4 „ „	4	60
Meteorologiöno poročilo.
a d a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	■Œ •gS ¡ S™ ■>
0	9. zvečer	7312	21 5	si. jzah.	jasno	
6	7. zjutraj 2. popol.	730 4 7386	18 9 24-6	si. ssvzh. n	oblačno del. jasno	0-0
Srednja včerajšnja temperatura 214o, za 19° nad nor-malom.
Pri zgradbi žhpnijske cerkve Dev. M. v Polji vsprejme se'proti dobremu plačilu takoj še
io do i$ spretnih in marljivih zidarjev
ter
io čvrstih delayceY-težakov.
Pri I )evici Mariji v Polji,
dne 4. avgusta 1896.
M. Kolar, župnik,
546 3—1	načelnik stavbenega odbora.
m
M
Lekarna Trnkóczy, Dunaj V.
Mrčesni prašek
pravi, steklenica 20 kr., 12 steklenic 2 gld.
Dobiva se v	446 8
temi Ulialia il. Moczy-ja
poleg rotovža v Ljubljani.
Razpošilja se z vsakdanjo pošto.
Lekarna Trnkóczy v Gradcu.
S
M
V novi hiši na Nemškem trgu štev. 5
oddajo se za 1. november
stanovanj a
z dvema sobama v I. in II. nadstropju, kakor tudi
prodajalnice y pritličju.
Vpraša naj se pri F. Supančič-u, Rimska cesta it. 16.	547 2-1
Da se izognem vsem prevaram, nosim od sedaj naprej to-le oblastveno regi-strovano varstveno znamko.
Jedino pravi
angl. balzam
(Tinctura balsamica) lekarja
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatee-Slatini.
Preskusen in priporočen od zdravstvenih oblastev.
Najstareje, najprlstneje, najreelneje ln najceneje domače zdravilo.
Uteši kašelj, prežene notranje in zunanje bolesti, pro-vzročuje lahkotno odvajanje in odpravi zobobol, ozebline in otekline itd. Pristen in neponarejen je ta balzam le tedaj, ako je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna pri „angelju varhu" v Pregradi, in ako nosi vsaka steklenica zeleno etiketo s popolno jednako varstveno znamko, kakor tukaj zgoraj. Pazite vedno na to varstveno znamko ! Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama zasledujem najstrožje sod-nijskim potom na podlagi zakena o varstvenih znamkah in ravno tako vse prekupce ponarejevanj. Spričevalo izvedencev vis. k. vlade (št 5782 B, 6108.) pravi glasom analitičnega izreka, da moj izdelek ne hrani v sebi ni-kakih prepovedanih ali zdravju škodljivih snovij. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Rogatee-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.	524 20-2
Adolf Thierry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatee-Slatini.
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne H doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. TIskarni v Ljubljani. «aQ£3€3QOO»
Štev. 7.778.
Naznanilo.
535 3-1
Zaradi preselitve iz deželnega dvorca v nove uradne prostore deželne hiše, Turjaški trg št. 3 — na levo pri tleli — ostane kranjska deželna blagajna od 12. do vštetega 14. avgusta t. I. strankinemu prometu zaprta.
Deželni odbor vojvodine Kranjske.
V Ljubljani, dne 29. julija 1896.
X> u i i a j s k a borza.
Dnč 6. avgusta.
Sknpni državni dolg v notah.....101 gld. 60	kr.
Skopni državni dolg v srebru ...	101	,	70	„
Avstrijska zlata renta 4%......123	„	50	.
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	101	„	20	.
Ogerska zlata renta 4*..............122	.	25	.
Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . .	99	.	40	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	977	.	—	.
Kreditne delnice, 160 gld......358	,	60	.
London vista...........119	«	65	.
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	„	67",.
20 mark........................11	„	73	„
20 frankov (napoleondor)............9	„	50%.
Italijanski bankovci ........44	.	25	„
C. kr. cekini......................5	,,	64	„
Dn6 5. avgusta.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	144 gld.
o% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	156	.
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....189	.
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	.
Tišine srečke 4%, 100 gld.......138	.
Dunavske vravnavne srečke 6% ... .	126	.
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108	„
Posojilo goriškega mesta.......112	,
4% kranjsko deželno posojilo.....—	.
Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banket %	99	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . ,	225	.
„ , južne železnice 3% .	171	„
„ južne železnice 5% .	128	.
„ , dolenjskih železnic 4%	99	„
25 60 75 75 75
45
25 60 50
50	ki.
""""	rt
80	.
V 5	„
50	.
Kreditne srečke, 100 gld................200	gld.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	137
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17
Rudolfove srečke, 10 gld.......22
Salmove srečke. 40 gld........69
SI. Gen6is srečke, 40 gld.......70	„	—
Waldsteinove srečke, 20 gld......60	.	—
Ljubljanske srečke.........23	„	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	155	.	—
Akcije Ferdinandove sev.železn., 1000 gl.st.v.	3405	.	—
Akcije tržafikega Lloyda, 500 gld. ...	416	„	—
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	102	„	—
Dunajskih lokal, železnic delniška družba	60	,	—
Montanska družba avstr. plan.....M	,	—
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	158	„	—
Papirnih rabljev 100 ................126	n	75
Nakup ln prodaja
Tiakovrstnih drtavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Xa varovanje za zgube pri irebanjlh, pri «žrebanja
najmanjšega dobitku Kalantna izvršitev naročil na borsl.
Menjamična delniška družba
E B C V B"
WollzsilB it. 10 Dunaj, Rariihilfiritraui 74 B.
4MT Pojasnila '%Xt v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, .
potem o kursnih vrednostih vseh špskulaoilakih vrednostni j papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viaoueir» i ibrestovanja pri popoini varnosti pf- naloženih glavnic,