NOVO MESTO 14. feb. 1985 leto XIII.
a. y
časopis kolektiva industrije motornih vozil
12. redna seja delavskega sveta SOZD
Podaljšan mandat vodstvu sozd IMV
Največ pozornosti so delegati delavskega sveta na seji prvega februarja namenili poročilu o tekočih problemih in sanacijskih prizadevanjih, nič manj pa podaljšanju mandata kolegijskemu poslovodnemu organu SOZD IMV.
Slednjemu je namreč prav tega dne potekel šestmesečni mandat vršilcev dolžnosti, neuspešno kadrovanje in izredna intenzivnost odločilnih pogovorov z Renaultom o vsebini nadaljnega sodelovanja pa je narekovala nujnost podaljšanja mandata vodilni skupini vsaj za trimesečno obdobje. V tej zvezi je izvršni svet občinske skupščine Novo mesto naslovil delavskemu svetu naslednjo pobudo:
»Izvršni svet skupščine občine Novo mesto ugotavlja, da še vedno ni opravljeno konstituiranje SOZD IMV Novo mesto, kakor tudi ne DO in TOZD v njeni sestavi, zato tudi ni bilo moč pravočasno razpisati del in nalog poslovodnih orgnov. Za razrešitev stanja daje izvršni svet pobudo delavskemu svetu SOZD IMV Novo mesto, da s 1. februrjem 1985 podaljša mandat dosedanjim vršilcem dolžnosti v kolektivnem poslovodnem odboru in da jih zadolži, da v treh mesecih opravijo vse potrebno,
da se v istem roku razpišejo dela in naloge poslovodnih organov.«
Delegati so po daljši, na trenutke tudi zaostreni razpravi sprejeli pobudo in potrdili trimesečni mandat dosedanjemu KPO, iz katerega je zaradi prehoda na ^druge dolžnosti izločen Jože Skoberne.
Delavski svet je hkrati dal pobudo delavskim svetom delovnih organizacij, da skladno z dosedanjo prakso podaljšajo za enako obdobje mandat v. d. individualnih poslovodnih organov delovnih organizacij po postopku, določenem s samoupravnimi splošnimi akti.
Iz poročila predsednika KPO Janeza Roškerja je bilo mogoče sklepati, da spričo najnovejših variant sanacijskih konceptov — o tem potekajo šele dogovori v ožjih republiških organih — ni smotrno hiteti z uresničevanjem rokov za sprejem samoupravnih aktov za registracijo sozdovski organiziranosti, zato delavski svet tega ne bo obravnaval prej, kot bo organ IS SRS uradno predlagal kolektivu koncept dolgoročnega sanacijsko razvojnega programa IMV. Z drugimi besedami — postopki sozdira-nja bodo začasno zamrznjeni. Sindikat je že na letni konferenci KO OOZS IMV jasno
oblikoval stališče, da moramo našo samoupravno organiziranost v celoti podrediti konceptu sanacijskih programov in da ne kaže prehitevali z organiziranjem sozda, ki bo v kratkem morda zavora uresničevanju sanacije. Pa tudi sicer bomo morali sedanjo organiziranost postaviti na racionalnejše temelje.
Po poročilu predsednika volilne komisije je delavski svet imenoval v svoj sestav Marto Pureber in Merico Moravec—Horvat,	nadomestni
delegatki iz DSSD SOZD, ker je prejšnjima prenehalo delovno razmerje.
K zanimivejšim sklepom šteje tudi zadolžitev odboru za organizacijo in poslovanje pri
delavskem svetu SOZD, da v februarju pripravi temeljito poročilo o lastnem delu in vzrokih velikih problemov pri izgradnji mikroorganiziranos-ti. Razmere na tem področju so skrajno težke, zato bo delavski svet po obravnavi poročila odločno ukrepal.
Koordinacijski odbor je na seji sprejel sklep, da se v Kurirju objavi besedilo uvodnega poročila in povzetki vseh razprav kot podlaga za oblikovanje aktivnosti v OOZS.
29. januarja je bila letna seja koordinacijskega odbora 00 ZS IMV:
Sindikat IMV ni opazovalec dogajanj
Nadvse kritično in samokritično o razmerah v.kolektivu in o lastnem delu — Nujne so spremembe koncepta organiziranosti SOZD IMV, o katerem bomo odločali, ko bodo razčiščene vse dileme dolgoročnih sanacijsko razvojnih programov — Razvoju samoupravljanja in delegatskega sistema moramo dati več življenja in vsebine — Sindikat mora pred delavce z jasnimi, četudi zaskrbljujočimi informacijami o dejanskem stanju — Nesprejemljivo je vsakršno odlašanje dokončne družbene opredelitve do celovite sanacije in družbene vloge IMV — Proizvodnja je preobremenjena z neproizvodnimi delavci — Spodbudno nagrajevanje je edina rešitev nakopičenih kadrovskih problemov — Odločno moramo prekiniti dosedanjo prakso podaljševanja mandatov poslovodnim organom in vodilnim delavcem, zaupati naloge najboljšim in zahtevati odgovornost za uresničevanje.
Ne pomnimo, da je bilo kdaj na kateremkoli sestanku družbenopolitičnih organizacij v IMV izrečeno toliko konstruktivnih kritičnih in samokritičnih ocen, ki nedvoumno potrjujejo, da sindikalna organizacija v IMV uspešno išče svoja pota in mesto v skupnih naporih za premagovanje težkega ekonomskega stanja.
tjlliuilvul V 111111 U1V1II pi Vgl UllIJIVVlll V/l/VIVZV/J W *«»	w** »v upubv
valeč in kritik negativnih pojavov, pač pa je 'skušal, skladno s svojo družbeno funkcijo prispevati svoj delež k reševanju problemov. Doseženi rezultati pa tako kot ugotovljene slabosti in neuspehi obvezujejo celotno sindikalno organizacijo k nadaljnjim naporom v prelomnem obdobju sanacije. Zaradi tega se bo moral sindikat še bolje organizirati in usposobiti za politično akcijo na podlagi praktičnih izkušenj in na njih temelječih ocen, o čemer je v poročilu o delu KO OOZS IMV spregovoril njegov predsednik Čedomir NEGOVANOVIČ (skladno s sklepom koordinacijskega odbora objavljamo nekoliko skrajšano besedilo):
(Nad. na 2. str.)
(Nad. s 1. str.)
SAMOUPRAVLJANJE IN DELEGATSKI SISTEM
Samoupravna organiziranost
Samoupravna organiziranost oziroma preobrazba v sestavljeno organizacijo združenega dela je bilo nedvomno eno izmed težiščnih področij delovanja sindikata v minulem programskem obdobju.
Sindikat se je nadvse aktivno vključeval v vse oblike priprav in v izvajanje samoupravnih postopkov, čeprav v preteklem letu nismo realizirali začrtanega programa. V maju 1984 ni bilo referenduma za sprejem statutov in samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev, pravic in obveznost; (pripravljen je bil tudi pravilnik o inovativni dejavnosti), tega referenduma pa nismo izvedli niti v januarju kot smo načrtovali s spremenjenim rokovnikom. Razloge je treba med drugim iskati tudi v dejstvu, daje prihajalo do resnih razhajanj in neskladij v začetnih fazah pripravljanja aktov v strokovnih in poslovodnih krogih. Tako na primer še vedno niso usklajena stališča v zvezi z delitveno bilanco, brez katere v večini organizacijskih enot ne želijo niti pričeti javne razprave o samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev, pravic in obveznosti, ki je osnova za priglasitev in registracijo novih oblik organiziranosti. K temu bi lahko dodali še več primerov (nedodelanost osnutkov statutov), ki pričajo o naslednjem:
—	v IM V nimamo jasnih enotnih konceptov in smotrov organiziranosti SOZD, zlasti še, ker nam določene izkušnje iz kratkega obdobja delovanja nakazujejo nujnost sprememb decembra 1983 referendumsko sprejetega modela SOZD.
—	Posledica raznolikosti pogledov je bila tudi relativna nepopolnost predlaganih osnutkov temeljnih samoupravnih aktov, ki so že v začetnih fazah obravnave naleteli na ostre kritike in odpor, zaradi česar smo večkrat premikali dogovorjene roke za sprejemanje aktov
—	Ost vseh kritik je bila inje naperjena predvsem dejstvu, da so v večini osnutkov samoupravnih aktov več ali manj pravilno določene pravno formalne zadeve, medtem ko so bistvena podr-
Ob koncu razprave o poročilu o delu koordinacijskega odbora OO ZS SOZD IMV v preteklem letu so prisotni soglasno sprejeli poročilo,
dopolnjeno z razpravami, in potrdili teze za dodatek k programskim usmeritvam za obdobje do konca leta 1986.
očja, ki urejajo družbenoekonomska razmerja znotraj SOZD, enostranska ali nejasna. Zaradi tega je bil v vseh delovnih organizacijah razen v Tovarni avtomobilov odločno zavrnjen osnutek samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev, pravic in obveznosti z delitveno bilanco in to že v pripravah na javno razpravo.
V takih razmerah tudi sindikat ni uspel prenesti težišča akcije na vsebino problematike. Zato smo se morali omejiti predvsem na zadeve, kjer je bila dosežena potrebna zrelost za samoupravno odločanje. Ugotavljamo, da sindikalna organizacija ni mogla prispevati bistveno več k reševanju omenjene problematike, saj se ni mogla strokovno vključevati v oblikovanja vsebine samoupravnih aktov, za kar pravzaprav ni niti odgovorna niti pristojna, strokovne in poslovodne strukture pa niso uspele pripraviti vsebinsko kvalitetnih, zlasti pa ne alternativnih predlogov, primernih za samoupravno obravnavanje in sprejemanje.
Čeprav sindikat v načelu podpira nadaljnjo samoupravno preobrazbo IMV v SOZD o čemer smo se delavci z referendumom odločili že leta 1983, smo v preteklem letu večkrat opozarjali tudi na negativne pojave v tej zvezi, kar pa ni naletelo na ustrezen odmev. Kot je bilo že rečeno, nimamo dovolj izkušenj, a smo že v sorazmerno kratkem obdobju prišli do spoznanja, da organiziranje sozda s štirimi vase zaprtimi delovnimi organizacijami, v čigar številnih skupnih službah je razvodenel že tako skromen strokovni potencial, ni bil smoter novega organiziranja. Hoteli ali ne smo s takšno organiziranostjo zelo povečali režijo, saj se nam mnoge službe množijo ob bistveno nižji učinkovitosti in strokovnosti.
Ponovimo vprašanje, ki so nam ga neštetokrat zastavili delavci pa tudi občani: »Ali smo morali organizirati SOZD s sedemdesetimi direktorji?« Pri tem vsekakor ni pomembna natančnost številk, (v bistvu pa kar držijo), pač pa spoznanje, da se nismo dovolj resno lotili priprave sprememb, ki bi preprečile bohotenje režije v breme proizvodnje, dvignile strokovnost in učinkovitost služb ter zagotovile pogoje za zaostrovanje zdaj povsem nedoločne odgovornosti.
Uresničevanje samoupravljanja
Z izvolitvijo samoupravnih organov po sozdovski organiz-ranosti v januarju 1984 smo nekako preizkusili uresničevanje samoupravljanja, pri čemer je tudi sindikat opravil pomembno nalogo. Pri tem ne mislimo le na vse faze volivnih postopkov, pač pa v enaki meri tudi na funkcioniranje samoupravnega sistema od ravni tozda do sozda. Glede na to, da razen samoupravnih sporazumov o združitvah nimamo formalne podlage, ki bi podrobneje določala kompleksno samoupravno funkcijo v sozdu (uporabljamo še vedno obstoječe akte DO IMV), smo veliko pozornost namenjali konstruktivnemu delu sindikalnih aktivistov v samoupravnih organih. Prav tako lahko ugotovimo, da so se sindikalne organizacije približale samoupravnim organom, saj je v veliki večini organizacijskih enot že pravilo, da predstavniki sindikalne organizacije oz. konference aktivno sodelujejo v pripravah in na sejah delavskih svetov.
Izkušnje so pozitivne in so dobra podlaga za nadaljnjo krepitev vsebinskega vključevanja sindikata v integralni sistem samoupravljanja sozda IMV.
Manj pozitivnih izkušenj imamo v delovanju izvršilnih teles samoupravnih organov, ki so v več primerih neaktivni. Razloge gre iskati v normativni neopredeljenosti funkcij, oziroma vsebine delovanja, delno pa tudi v razmerah, v katerih se IMV nahaja. Zadnje velja zlasti za področje stanovanjske politike, kjer se ob pomanjkanju sredstev soočamo tudi z improviziranimi, samoupravno neutemeljenimi posegi v korist kadrovskih potreb.
Sodelovanje z drugimi DPO
Enako kot s samoupravnimi organi smo si v minulem programskem obdobju prizadevali za krepitev akcijske povezanosti z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v tozdih, na ravni delovnih organizacij in sozda. Vidnejše napredovanje smo dosegli na ravni tozdov, kjer smo imeli dobre rezultate zlasti v pripravah in izvajanju konkretnih nalog, kakršne so bile volitve. Na višjih ravneh je bilo manj rezultatov, k čemer so nedvomno prispevale različne organizacijske forme — na primer pri ZK — ali pa dejstvo, da DPO v nekaterih tozdih sploh še niso organizirane, kar velja zlasti za mladinsko organizacijo.
Delegatski sistem
Pri ocenjevanju delegatskega sistema se ne moremo in nočemo izogniti kritičnim ugotovitvam iz preteklosti. Delegatska miselnost si le stežka utira pot iz združenega dela v interesno skupnost in nasprotno. Dejali bi celo, da tudi začetne zagnanosti nekaterih delegatov ni več, kar bi lahko potrdila poročila o delovanju samoupravnih interesnih skupnosti. Na podlagi poročil iz OO ZS ugotavljamo, da se v preteklem letu skorajda nismo imeli primerov dobrega delegatskega dela (pri tem seveda mislimo na poprejšnjo obravnavo v bazi). Analizi vzrokov bi morali nameniti problemsko konferenco.
Delegacije so še vedno oblikovane po stari samoupravni organiziranosti IMV in so zaradi navznoter že delujoče sheme sozda in številnih kadrovskih premikov v veliki meri »odtrgane« od svoje volitve baze.
Kot je bilo že rečeno, bomo morali te in še vrsto drugih vzrokov osvetliti v posebni razpravi in se temeljito pripravili za naslednje delegatske volitve.
Informiranje
Dosežene stopnje razvoja informiranja ne moremo ocenjevati izključno s primerjanjem z razmerami v preteklosti. Dinamika dogodkov v lanskem letu, zlasti zapleti z verifikacijo predlogov sanacijskih programov, oziroma njihova zavrnitev (IMV) in zahteve po radikalnih spremembah (IMV 3), so zahtevali boljšo
in vsebinsko pestrejšo splošno informiranost kolektiva. Zavedajoč se v polni meri težavnosti položaja vodstva SOZD vztrajamo pri večkrat podčrtani oceni, daje nezadostna obveščenost o pogovorih s Francozi bistveno prispevala k poslabšanju vzdušja v kolektivu. Le-ta bi z veliko razumevanja sprejel to dejstvo, če bi ne bili hkrati deležni plazov neodgovornih izjav odgovornih tovarišev v javnih občilih.
Če želimo mobilizirati ves kolektiv za nadaljnje napore, bomo morali pred ljudi z jasnimi, četudi zaskrbljujočimi informacijami. Ne smemo zapirati oči pred dejstvom, da so poslovodne, samoupravne in družbenopolitične strukture tudi z nekaterimi manj pretehtanimi potezami (problemi v zvezi z mikroorganiza-cijo, pritožbe sodišču združenega dela, ukinitev dodatka na stalnost) omajale zaupanje mnogih delavcev. Le z dobrim informiranjem bomo podprli politično akcijo zoper dezinformacije, defetizem in malodušje. V takšnih razmerah bo lahko tudi sindikat dal večji prispevek k združevanju vseh sil za uresničevanje sanacijsko razvojnih konceptov.
Na področju informiranja je viden napredek, vendar bo treba še veliko narediti. Večina gradiv je še vedno strokovno preveč zapletenih in premalo razumljivih.
Sindikat je v preteklem letu večkrat ugotovil potrebo po krepitvi strokovne službe za splošno informiranje, katere organiziranost bistveno odstopa od pred leti zasnovanega Centra za informiranje in ne omogoča nadaljnjega razvoja sredstev in vsebine. S časopisom Kurir kljub relativno visokim stroškoom ne moremo zadovoljiti potreb po splošnem informiranju, še manj pa po informiranju za odločanje. Zato se bomo morali v programu zavzeti za reorganizacijo te dejavnosti v močno in profesionalno učinkovito službo, ki bo vzpostavila vsestranske komunikacije na področju splošnega, samoupravnega in družbenopolitičnega informiranja.
Vse to pa še potencira nujnost krepitve vloge sindikata v sistemu samoupravnega informiranja, k čemur nas obvezujeta ne le statut in zakon v združenem delu, pač pa v enaki meri tudi težavnost premagovanja ekonomskega položaja 1MV.
SANACIJA IMV
Sanacijsko razvojni programi
Vsa prizadevanja, da bi že v letu 1984 začeli uresničevati družbeno verificirane sanacijske razvojne programe, niso bila uspešna.
Bistveno spremenjeni pogoji gospodarjenja so razbili temelje konceptov iz leta 1983, zato je bil ves napor usmerjen k rekonstrukciji sanacijskega programa prikoliške dejavnosti in iskanju vsebine sanacijskega programa avtomobilske dejavnosti na podlagi spremenjene pogodbe o dolgoročnem poslovno tehničnem sodelovanju med IMV in Renaultom. Kaj več o tem kolektiv ne ve, saj samoupravni organi še niso bili seznanjeni niti o naših predlogih niti o vsebini in rezultatih januarskih pogovorov o Renaultu.
Zaradi tega moramo ponoviti tisto, kar smo že dejali ob zadnjem obisku predsednika republiškega sveta ZSS Marjana Orožna: Delavci IMV smo skrajno zaskrbljeni nad počastnostjo oblikovanja enotnega družbenega stališča do perspektive, bolje rečeno do usode IMV. Nadaljevanje takšnega stanja je vsestransko nespremeljivo.
Delavci nismo proti nobeni varianti možnih usmeritev sanacije avtomobilske dejavnosti, a pod pogojem, da je čvrsto zasnovana na realnih temeljih, splošno družbeno verificirana in podprta od udeležencev v sanacijskem procesu. Menimo, daje treba bistveno vsebinsko dopolniti pogodbo o sodelovanju z Renaultom in vzpostaviti finančno konstrukcijo, ki bi sčasoma omogočila prehod na pozitivno poslovanje. V nobenem oziru ne zavračamo tesnejšega povezovanja z domačimi proizvajalci, ne glede na aranžma z Renaultom. Obenem pa moramo ponoviti odklonilno stališče kolektiva do razmišljanj o dezintegraciji IMV, oziroma izločitvi prikoliške dejavnosti. Stališče ne temelji na zgolj čustvenem odnosu do tega programa, pač pa predvsem na tehnološki in dohodkovni soodvisnosti in na medsebojni prepletenosti avtomobilske in prikoliške proizvodnje.
Notranja prizadevanja za izboljšanje gospodarjenja
Čeprav še nimamo uradnih podatkov o uspešnosti poslovanja v preteklem letu, (o tem bo stekla javna razprava v začetku februarja), lahko ugotovimo, da smo vlagali izredne napore za dose-
ganje proizvodnih planov, zlasti v avtomobilski dejavnosti. Režijski delavci so delali po tri dni v TOZD PA, sto dvajset režijskih delavcev pa je bilo začasno prerazporejenih na tekoči trak.
Že v periodičnih poročilih smo poročali o povečanju produktivnosti — v nekaterih delih proizvodnega procesa celo za 25%
—	ogromni pa so bili tudi prihranki v materialu in energiji. Sindikat je bil eden glavnih nosilcev prizadevanj, da bi se takšna aktivnost v boljši obliki organiziranosti nadaljevale tudi v tem letu. Pri tem se zavzemamo za dolgoročnejše in bolj stimulativne metode in oblike, ker so se v prakti izkazale tudi nekatere slabosti, ki terjajo odločnejše posege za zagotavljanje potrebnega števila delavcev v neposredni proizvodnji.
KADROVSKA PROBLEMATIKA
Že sicer slaba kadrovska struktura, zlasti razmerje med proizvodnimi in neproizvodnimi delavci, seje v preteklem letu še poslabšala, tako da imamo 31. decembra 1984 naslednje stanje:
—	5495 zaposlenih (ali 549 delavcev manj kot 31. 12. 1983), od tega 1683 žensk
— izobrazbena struktura:
I. stopnja	2533
11. stopnja	677
IV. stopnja	1305
V. stopnja	746
VI. stopnja	132
VII. stopnja	101
VIII. stopnja	1
Od skupnega števila delavcev je le 46% delalo na individualno ali skupinsko normiranih delih, le v delovnih skupnostih treh delovnih organizacij in SOZD (brez EDO Rl) pa je bilo ob koncu preteklega leta 776 delavcev. Bistveno seje povečalo tudi število neproizvodnih delavcev v proizvodnih tozdih, saj so na primer le v tozdu Proizvodnja avtomobilov imeli 31. 12. 1984, sicer ne le režijskih, a vendar 943 delavcev (od skupno 2193 zaposlenih) na nenormiranih in režijskih delih.
Ob teh podatkih velja ponovno poudariti že izrečeno ugotovitev, da smo z neracionalno organiziranost sozda odprli vrata zaposlovanju režije v obsežnih, a še vedno nedopustno strokovno šibkih službah. V sindikatu smo mnenja, daje edina rešitev v reorganizaciji režijskih služb na vseh ravneh s sočasno koncentracijo strokovnih kadrov. Tudi tokrat nakazujemo problem poslovodne strukture, v prvi vrsti na ravni sozda in delovnih organizacij. Sindikalna organizacija IM Vje sama glede tega brez moči, vendar odločno vztraja pri zahtevah:
—	da se takoj in dokončno odpravi nesprejemljiva praksa podaljševanja mandatov vršilcev dolžnosti poslovodnim organom in delavcem s posebnimi pooblastili v tozdih, delovnih skupnosti DO in delovni skupnosti SOZD. Če se na razpis ne bodo priglasili ustreznejši kandidati, naj razpisana dela in naloge prevzamejo z delom dokazani razpoložljivi ljudje.
in
—	da organi družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij od občine do republike dokončno rešijo problem vodilnega poslovodnega teama. Naj ne izzveni napačno v kolektivu splošno prisoten dvom, da bo poslovodni organ, katerega člani so obremenjeni z v. d. mandati, ali pa so celo z eno nogo že v drugi delovni organizaciji, kos nalogi, kakršna je izdelava, verifikacija in uresničevanje sanacijsko razdvojenega programa.
Čas za vse kombinacije je potekel, zato bi bilo prav, če bi to nalogo zelo odločno vnesli v naše akcijske programe.
OSEBNI DOHODKI IN NAGRAJEVANJE
Brez vsakršnega pretiravanja lahko pritrdimo, da so nizki osebni dohodki in neizgrajen sistem nagrajevanja težiščni problemi uresničevanja kadrovske politike, saj je evidentno, da je največja fluktuacija prav med najnižje plačanimi proizvodnimi delavci.
S povprečnim osebnim dohodkom v višini nad 20.000 dinarji in ob strukturi osebnih dohodkov, kakršno kažejo naslednji podatki, je nestvarno pričakovati maksimalno angažiranje delavcev. V novembru preteklega leta so bili izplačani naslednji osebni dohodki:
OD din	št. delavcev	%
do 15.000	44	0,8
15001 — 20000	1052	20,2
20001 — 25000	1457	27,9
25001 — 30000	1130	21,6
30000 — 35000	726	13,8
35001 — 40000	368	7,0
40001 — 45000	205	4,0
45001 — 50000	106	2,0
50001 — 60000	97	1,9
60001 — 80000	48	0,8
Navedni OD so bili izplačani za 192 urni mesec, vključujejo pa tudi povprečno 10% stimulacijo za realizacijo fizičnega plana proizvodnje.
Ne le nizki OD, pač pa tudi obstoječi sistem nagrajevanja, ki temelji na vrednotenju del in nalog po mikroorganizaciji iz leta 1983, podcenjuje proizvodno delo in favorizira neproizvodne dejavnosti. Kljub splošnemu soglasju s to oceno, smo, če gre verjeti podatkom strokovne službe, z MO 1984 prevrednotili le 2 (dva) delokroga na normiranih delih, vse ostalo pa je šlo v korist drugih struktur.
Spričo tega smo se v sindikatu zavzeli za čimprejšnji sprejem novega samoupravnega akta o nagrajevanju, ki bo dal vse prednosti produktivnemu delu in bo spodbujal delavce za vključevanje v proizvodno delo. Hkrati poudarjamo, daje nujno potrebno okrepiti sedanjo službo za napredek in organizacijo dela, ker v sedanji organiziranosti in zasedbi ni kos skrajno resnim in odgovornim nalogam.
DRUŽBENI IN SOCIALNI STANDARD
Večletna izguba je bistveno vplivala na realizacijo začrtanih programov na področju družbenega in socialnega standarda, vendar smo tudi v teh razmerah uspeli ohraniti kontinuiteto napredovanja vsaj na nekaterih področjih. Slednje velja zlasti za urejanje družbene prehrane, ki se bo v kratkem približala dejanskim potrebam delovnega človeka.
Tega žal ne moremo ugotoviti za stanovanjsko politiko, kjer so potrebe v strahotnem razkoraku s še tako optimističnimi načrti (14 stanovanj v letu 1985), Prav tako nismo uspeli uresničiti načrtovane ureditve vrtca v dveh adaptiranih objektih, ker ne ustrezata tovrstnem normativom.
Počitniških zmogljivosti v preteklem letu sicer nismo razširli zaradi pomanjkanja sredstev, bistvena pridobitev pa je elektrifikacija in napeljava vodovoda k Miklavžu na Gorjancih. S tem se odpirajo nadaljnje možnosti za urejanje tega doma v večji počitniško rekreativni center, pri čemer brez udarniškega dela zagotovo ne bo šlo.
Ob tekočih nalogah sindikata (ozimnice, itd.) moramo posebej poudariti enkratno finančno pomoč 108 socialno najbolj ogroženim delavcem. Sredstva v skupnem znesku 1,08 milijona dinarjev je iz svojega sklada prispeval občinski sindikalni svet, podobne pomoči pa so bili deležni tudi delavci naših tozdov v drugih občinah.
Velja ugotoviti, da kljub naporom nismo imeli možnosti kvalitetnejšega uresničevanja politike družbenega in socialnega standarda, kaže pa da bodo brez družbene pomoči možnosti v perspektivi še manjše. Zaradi tega se bomo morali v sindikatu še bolj konkretno dogovoriti in združiti ne le akcijo, pač pa tudi sredstva. Praksa je pokazala, da prav v tem nismo bili vedno dovolj poenoteni, kar bi v še težavnejših razmerah puščalo občutne posledice.
Zaradi pomanjkanja komentirali poročilo o prostora bomo šele v na- delu Kulturnega društva slednji številki objavili in IMV v letu 1985.
V nadaljevanju je stekla živahna razprava, v kateri je sodelovalo več razpravljalcev, ki so dopolnili pregled dejavnosti sindikalne organizacije v minulem letu, razvetlili aktualno problematiko in nakazali usmeritve delovanja sindikata v tem letu, ki bo vsekakor leto odločitev, usodnih za nadaljni razvoj kolektiva.
Povzemamo najpomembnejša razmišljanja razpravljalcev:
JANEZ ROŠKER predsednik KPO IMV
ŽELIMO ENAKOPRAVNE POGOJE GOSPODARJENJA
Pridružil seje kritičnim ocenam prepočasnosti opredeljevanja konceptov sanacijsko razvojnih programov in podprl dogovor, da se v enem mesecu skliče naslednja KO OOZS IMV, ki bo namenjena izključno problematiki sanacije. Dotlej bodo zaključeni dogovori z Renaultom, zato se bo sindikat lažje opredelil do izhodišč dolgoročne sanacije.
Ob predstavitvi neuradnih podatkov o poslovanju IMV v preteklem letu, katerega osnovna značilnost je minimalna izguba iz naslova tekočega poslovanja (celotna izguba naj ne bi bistveno presegla 2,08 mlrd din), je posebej pohvalil solidarnost vseh delavcev IMV pri uresničevanju izvoznih planskih nalog ob koncu preteklega leta.
Cena izkazane solidarnosti raste ob spoznanju, da bo zunanje pomoči vedno manj in da se bo kolektiv moral opreti predvsem na lastne moči.
V	razpravi se je posebej dotaknil aktualnega gospodarskega trenutka z ugotovitvijo, da bo ukinitev sedanje oblike devizne prodaje vozil s stimulacijo v nekaj dneh zavrla celotno proizvodnjo vIMV. Dejal je, da nismo za kršitev predpisov, vendar se odločno zavzemamo za zdravo presojo jugoslovanske ekonomske stvarnosti in za enakopravnost vseh subjektov v gospodarskem sistemu. Sankcije zoper IMV in njene odgovorne delavce zaradi devizne prodaje z nikakršnim sklicevanjem na zakonodajo ne morejo prikriti tendencioznosti, saj največji jugoslovanski proizvajalec prakticira nezakonite prodajne pogoje že leto dni brez vsakršnih posledic. Takšen odnos organov družbenega nadzora do IMV odvrača ljudi od vključevanja v naš kolektiv, kar ima hude negativne posledice. Razmišljanja v tej zvezi je podčrtal s stališčem IMV, da se v tej družbi ne moremo in ne smemo zavzemati za posebne statuse, pač pa se moramo dogovoriti o enotnih kriterijih , ki bodo vsem udeležencem v ekonomskem sistemu zagotovili enakopravnost in enakost pogojev gospodarjenja.
V	nadaljevanju je podal kratko informacijo o zadnjih pogovorih s predstavniki Renaulta, ki se bodo nadaljevali že 4. februarja s konkretno obravnavo in oblikovanjem izhodišč nadaljnjega dolgoročnega sodelovanja. Menil je, da je še veliko zadev nedorečenih in da bo usklajevanje terjalo izredne napore. Vsekakor pa dokončne odločitve ni mogoče več odlagati, čeprav je razumljivo, da je ne bo moč oblikovati v nekaj dneh.
Glede samoupravne organiziranosti je dejal, da slednja ne more biti sama sebi namen, pač pa mora biti zasnovana na konceptih sanacije. Menil je, da sedanjo shemo sozdovske organiziranosti moramo prilagoditi izkušnjam, ki opozarjajo na nesmotrnost, zaradi česar moramo takoj vpeljati ustrezne spremembe, ker bo v nasprotnem ovirala uresničevanje sanacije.
MARKO RAJKOVAČA DO Tovarna avtomobilov
ZAPLOTNIŠTVO NE PELJE NIKAMOR
Težišče razprave je bilo razmišljanje o bistvenih problemih v DO Tovarna avtomobilov, ki so pa razumljivo odsev osrednjih problemov IMV kot celote.
Kritično je ocenil koncept organiziranosti sozda, kije v praksi pokazal precej slabosti, med temi tudi nedopustno povečanje režije, ki pa, združena v številnih strokovnih službah na vseh ravneh, ni kos nalogam.
Strinjal se je z ugotovitvami, da je celoten sistem samoupravne organiziranosti potrebno v celoti podrediti konceptu sanacije. V tej zvezi je dejal:
Najprej moramo opraviti delitev dela, določiti pristojnosti organov tozdov, delovnih organizacij in sozda.
Vtis je, da sedaj dela vsak po svoje. Ne mislim, da bi poslovodna struktura morala delati po sistemu »trde roke«, a vendar moramo imeti urejene vsaj osnovno delitev pristojnosti in odgovornosti. Predvsem moramo opredeliti funkcijo in vsebino delovne organizacije. Ograjevanje in zaplotništvo ne pelje nikamor! Vsak hoče imeti, svoje, vsak hoče biti »glavni«, nikomur
pa »rože ne cvetijo«. Ostati moramo enotni in notranja razmerja urejati solidarno in z vzajemnim razumevanjem.
Obravnaval je tudi padanje življenjskega in socialnega standarda delavcev. Menil je, da v sedanjih razmerah ne bomo mogli uspešno urejati teh zadev in da se bomo morli obrniti za pomoč k zunanjim subjektom. V tej zvezi je posebej podčrtal stanovanjsko problematiko.
DUŠAN REŠETIČ DO ADRIA
PREDNOST PROIZVODNJI
V poročilu, ki ga je posredoval, so bili orisani glavni problemi delovanja sindikata v tej delovni organizaciji, ki se bori s številnimi problemi, značilnimi za ves kolektiv IM V, a še dodatno zaostrenimi zaradi specifičnosti proizvodnega programa. Prav proizvodnim problemom je namenil posebno pozornost z ugotovitvijo, da brez uspešnega prehoda na novo tehnologijo ne bomo uspeli zadržati položaja na zahodnem trgu.
Menil je tudi, da moramo več narediti za izboljšanje informiranja in ureditev samoupravnih odnosov, četudi v začasni prehodni obliki do dokončnega konstituiranja sozda, ki bo organizacijsko in vsebinsko uglašen s sanacijsko razvojnimi programi.
Zlasti kritičen je bil do enostranskih pristopov in tendecioznih podpihovanj nesoglasij med odgovornimi posamezniki, službami tozdi in delovnimi organizacijami, kar vnaša nemir in varljive občutke med delavce. V imenu sindikata delovne organizacije ADRIA seje zavzel za učinkovito reševanje naštetih problemov, brez česar ne bo moč povečevati delovne storilnosti in uresničevati nadvse zahtevnih planskih nalog.
JANEZ GREGORČIČ DO Storitve
NAREDITI BOMO MORALI ŠE VEČ
Čeprav seje pridružil oceni, da so v preteklem letu bili doseženi pozitivni premiki, je ugotovil, da so še mnoga vprašanja ostala odprta ali pa so bila delno rešena, kar ne omogoča učinkovitega urejanja razmer. Po njegovi oceni kljub napredku samoupravljanja še veliko preveč sklepov ostaja na papirju, za kar nihče ne odgovarja. To velja tudi za sistem nagrajevanja, ki je še vedno le okviren, nedorečen in nepopoln, tako da ne spodbuja večje storilnosti. Dejal je, da se bo sindikat moral še aktivneje vključevati v uresničevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in krepitev lastne vloge enega najodgovornejših nosilcev razvoja 1MV kot celote.
TONE MUC Obrat SUHOR
PREVEČ OBLJUB
Največ kritike je naslovil na prepočasno reševanje programsko proizvodnega problema v tem obratu. Vsi dosedanji poizkusi naj bi ne bili pravi, saj so, kot je dejal, več škodovali kot koristili. Manil je, da so bili deležni številnih obljub, od katerih še ni čutiti pozitivnih rezultatov. O tem bi se morala zamisliti tudi konference OOZS DO Tovarna avtomobilov, saj sedanje razmere v obratu ovirajo uspešnost celotne avtomobilske dejavnosti.
JANEZ POŽAR KO BREŽICE
PREMIKI _____________________________________________
Po njegovih besedah ne gre prezreti dejstva, da so v Kovinskem obratu v Brežicah kljub mnogim težavam doseženi tudi premiki. Za minulo leto so značilni uspehi pri zagotavljanju proizvodnje, saj je bil obrat v določenem obdobju leta v kritičnem položaju, ki pa gaje večinoma obvladal. V tej zvezi seje zahvalil za pomoč matičnega tozda, zagotovitvi da bo potrebno čimprej utrditi proizvodni program obrata v okviru sanacijskega koncepta avtomobilske dejavnosti.
Pohvalil je tudi rezultate akcije pomoči socialno najbolj ogroženim delavcem iz sredstev občinskega sindikalnega sveta v Brežicah.
Na podlagi doseženih rezultatov bo sindikalna organizacija, kot je dejal, zasnovala akcijski program za nadaljnjo krepitev delovne in planske discipline pri uresničevanju bodočih sanacijsko razvojnih programov IMV.	____________________
DRAGO PENICA PLO ČRNOMELJ
NISMO NESTRPNI, A TERJAMO REŠITVE________________________
V nadvse kritični razpravi je poudaril, da se delavci tega tozda zavedajo, da ni primeren trenutek za razreševanje vseh nakopičenih problemov, vendar jim dosedanje uspešno delo v skrajno težkih razmerah v vseh 16. letih daje pravico, da terjajo odpravljanje vsaj najbolj perečih vprašanj.
Dejal je, da bodo v tej temeljni organizaciji zelo pozorno in podrobno analizirali rezultate poslovanja v letu 1984, obenem pa želijo imeti pred seboj dokončen sanacijski program prik-oliške dejavnosti, iz katerega mora biti jasna dolgoročna perspektiva tozda. V nasprotnem primeru bodo terjali ugotavljanje odgovornosti, pri čemer je dodal:
»Delavci TOZD Črnomelj niso bili nikoli nestrpni, vendar pa se problemi že dolgo vlečejo in se bojimo, da ne bomo mogli obvladovati razmer v TOZD.
Tega ne gre jemati kot grožnjo temveč kot resno opozorilo o nujnosti hitrih ukrepov. Delavci tozda se sprašujemo, do kje bomo prišli, saj se problem našega tozda in IMV počasi rešuje in se nam zdi, da z iskanjem začasnih rešitev zavlačujemo dolgoročne rešitve.
Vodstvo OOS se skupaj z drugimi DPO in vodstvom tozda trudi, da bi se nekatere stvari obrnile na bolje. Rezultati takega dela se že kažejo, saj smo izboljšali proizvodno delo, uvedli nekatere nove stroje in podobno. Ob tej ugotovitvi pa moramo poudariti, da TOZD s svojimi ukrepi kljub dobri volji ni sposobna dolgoročno urediti problemov. Na koncu leta 1982 smo se opredelili za SOZD in novo organizacijo dela. Danes ugotavljamo, da nova organiziranost pravno še ni speljana, po drugi strani pa je po naši oceni izredno močno nasprotovanje posameznih DO, ki se borijo za vodilno vlogo v IMV. Do tega sklepa smo prišli na podlagi spremljanja nekaterih odločitev, ki so samoupravno neusklajena. Delavci tozda mislimo, da je IMV še zmeraj ena celota, programi med seboj pa toliko povezani, da moramo sprejemati enotne odločitve.
Zavedamo se resnosti situacije in problemov sanacije IMV. Delavci smo trdno prepričani, da smo težave s skupnimi močmi sposobni rešiti.«
FRANC BORIN OZD PO MIRNA
ZAKLJUČNI RAČUN PODLAGA OBRAČUNU S SLABOSTMI______________________________________________
V	podrobnem poročilu o delu OOS v tej temeljni organizaciji je obravnaval najaktualnejše probleme.
Dejal je, da prepočasno reševanje osrednjih problemov slabo vpliva na delavce. Za primer je navedel merila nagrajevanja v letu 1984, ki so bila po mnenju delavev tega tozda neopravičena, saj so v osnovi najmanj spodbujala neposredno proizvodno delo.
Podčrtal je tudi priprave na obravnavo ZR 1984, v kateri bodo vztrajali pri razčiščevanju vzrokov slabih rezultatov in terjali odgovornost. Pridružil se je oceni, da nismo vedno delali in gospodarili tako, kot bi morali, kar med drugim najbolj nazorno priča slabo organiziranost dela med tozdi, zaradi česar so ogromno narasli transportni stroški, ki v celoti rušijo že tako nizko akumulativnost dela.
V	nadaljevanju je kritično ocenil informiranje delavcev in delovanje delegatskega sistema, katerega nosilci bi morali biti deležni večje strokovne pomoči v tozdu in v interesni skupnosti oziroma v skupščinskem organu.
JANEZ LOBE P KM ZSMS IMV
MLADI SMO ZASKRBLJENI_________________________
Spričo dejstva, daje v IMV dve tretjini mladih delavcev, mladinski organizaciji ne more biti vseeno, kaj bos kolektivom jutri,
je dejal uvodoma.
V razmerah, kakršne so, mladim plahni upanje v lastno eksistenco v okviru IMV. Od tod izhaja tudi velik osip mladih, pa naj gre za neposredne proizvajalce ali strokovnjake. Tudi on se je lotil nagrajevanja, ki zlasti prizadeva mlade. Če ob tem omenimo še neobetavno bodočnost na področju stanovanjske politike in drugih elementov socialnega standarda, je kritičnost mladih do počasnega oblikovanja učinkovitih programov celovite sanacije še bolj razumljiva.
Na končuje dejal, da bi se kolektiv moral še bolj odločno obrniti navznoter ter z racionalizacijo celotnega sistema organiziranosti in poslovanja prispevati k rešitvi položaja.
VOJKO GROBOVŠEK P AK ZK IMV
MORAJO NAS UPOŠTEVATI___________________________________
Po uvodni informaciji, v kateri je orisal strukturo organiziranosti ZK IMV ter naglasil nekatere vzroke slabe notranje akcijske neusklajenosti pri delovanju osnovnih organizacij, je težišče razprave prenesel na področje vodenja.
Menil je, daje večletna praksa začasnih oblik poslovodenja ob sočasnem zapletanju celotnega sistema IMV v neracionalno obliko sestavljene organizacije, brez jasnih, ali vedno se spreminjajočih konceptov sanacije, prispevala k sedanjemu slabemu stanju.
Kategorično je ponovno poudaril v kolektivu zelo prisotno enotno stališče, da bi vsi družbeni subjekti, ki se na najvišji ravni ukvarjajo z rešitvami IMV, morali bolj upoštevati tudi DPO v tem kolektivu. Brez tega, je ocenil, ni upravičeno pričakovati, da bodo subjektivne sile znotraj IMV uspele zaostriti odgovornost, glavni vzvod za uspešno realizacijo sanacije.
Kot nesprejemljivo je ocenil tudi prakso, daje kolektiv med zadnjimi informiran o zanj življenjsko pomembnih zadevah. Če vodilni republiški organi nenehno terjajo od nas informacije o vseh dogodkih v kolektivu, upravičeno pričakujemo, da bomo pravočasno in odgovorno obveščeni o bistvenih ukrepih v zvezi z našo usodo, je dejal.
JOŽE SINTIČ RS ZSS
RODITE ENOTNI IN ČVRSTI
Mi izraženem osebnem zadovoljstvu nad kritičnostjo, izraženo v pi ; .. čilu in razpravah, je orisal vsebino dela sindikalnega koordinacijskega organa (ustanovljenega pred nekaj meseci na pobudo Marjana Orožna), ki je že v začetku delovanja namenil osrednjo pozornost aktivnostim v zvezi z izdelavo sanacijskega programa, ki je temelj socialne varnosti delovnih ljudi.
Dejal je, da se vodstvo slovenskega sindikata odločno zavzema pri vseh vodilnih strukturah v republiki, da čimprej določijo glavne usmeritve sanacije IMV in konkretne sanacijsko razvojne programe posameznih dejavnosti.
Hkrati mora sindikat IMV vztrajati pri sprejemanju takšnih gospodarskih načrtov za leto 1985, ki bodo odpravili tekočo izgubo in ustvarili možnosti za reševanje problemov nagrajevanja, standarda in socialne politike.
V	zvezi z mikroorganiziranostjo, ki je po določenem številu delavcev izzvala nezadovoljstvo (pritožbe), je dejal, da mora sindikat pozorneje analizirati te probleme in se zavzeti za varstvo pravic delavcev, če so bile prizadete. Zavzel se je tudi, da se v IMV oblikuje močna služba za organizacijo in napredek dela, ki bo kos zahtevnim nalogam. Če ne gre drugače, je predlagal, pa s prerazporejanjem najsposobnejših ljudi v to službo.
V	nadaljevanju je pohvalil praktične rezultate dela sindikata IMV v preteklem letu, ki pa spričo razmerobvezujejo k še večjim naporom. Poudaril je, da bo sindikat uspešno opravil svoje poslanstvo, če bo ohranjena notranja enotnost in čvrstost, ter če bo vedno ščitil delavčev interes.
JANKO GOLEŠ OS ZSS Novo mesto
UVELJAVITI SAMOUPRAVNE DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE__________________
Vsebina letne konference koordinacijskega odbora OO ZS
IMV zgovorno potrjuje spoznanje, da si sindikat uspešno prizadeva uresničevati delež svojih obveznosti v težkih razmerah, je dejal in pohvalil naravnanost sindikata, čeprav je vsesplošno vzdušje kaj malo ugodno za kontinuirano družbenopolitično akcijo.
Menil je, da je sindikat kljub temu največkrat našel prava pota za reševanje žgočih problemov, saj ni prišlo do hujših notranjih zaostritev. Zato je tudi on podčrtal pomembnost krepitve informiranja, ki bo dobila na pomenu zlasti v bližnji zaključni fazi opredeljevanja družbenih stališč do nadaljnjega razvoja IMV.
Ključ tega je v razvojnem konceptu, ki bo omogočal razmah samoupravnih družbenoekonomskih odnosov znotraj IMV in v povezovanju z družbenimi udeleženci v reprodukcijski verigi. Ne kaže jedikovati, pač pa je treba mobilizirati vse notranje in družbene sile, materializirati še vedno dostikrat verbalno družbeno podporo zunanjih dejavnikov, znotraj kolektiva pa postoriti vse, da bo sleherni posameznik sodeloval v sanaciji IMV, je zaključil Janko Goleš.
Le malo dobre volje
Mnogim med nami so še v živem spominu časi, ko so mnogi kupci naših izdelkov ob omembi imena IMV stresali bes nad našo (ne)poslov-nostjo, katere osnovna značilnost je bila nespoštovanje pogodbenih dobavnih rokov. Tega, resnici na ljubo, niso bili niti najmanj krivi naši delavci, ki prihajajo v stik s kupci, žal pa so bili prav oni največkrat deležni te kritike.
Z osebno požrtvovalnostjo, prizadevanjem in ljubeznivostjo smo si povrnili zaupanje. O tem priča tudi dva najnovejša primera, s katerima smo se naključno seznanili.
Naš dolgoletni poslovni partner »AVTOTURIST« iz Skopja je podelil priznanje za uspešno sodelovanje kolektivu IMV in Branku Švajgerju, vodji servisne službe TOZD Commerce.
Nič manj ni zanimivo in spodbudno pismo, ki gaje na Prodajno skladišče IMV v Novem mestu naslovi! Darko Tumpa iz Zagreba, Buco-njičeva 17.
Citiramo le del pisma:
»Ovim pismom želim vam se ujedno zahvaliti na prijemu, kada sam kao kupac uplaćivao željeni automobil, kao i na prijemu, kada sam preuzimao vozilo. Ovakav vaš način komuniciranja i poslovnost sa strankama mogao bi poslužiti primerom velikoj večini radnih organizacija u Jugoslaviji. Osobno smatram, da je ovakav vaš odnos ne samo na istom nivou već bolji od odnosa prema kupcima u mnogim zemljama zapadne Evrope. Upravo zbog toga ostati ću vaš stalan kupac, kao i stalan koristnik vaših servisnih usluga v Novom mestu. Ako je Reno 4 MALI DIV, onda je i poslovnost IMV-a DIVOVSKA«.
Resnično prijetno je prebrati takšne besede, ki zavezujejo in obenem potrjujejo, da je tudi z malo dobre volje moč doseči marsikaj: Tega pa v časih, kakršni se obetajo proizvajalcem avtomobilov, ne gre zanemariti.
MLADINCI
POZOR!
Prosimo vse mladince, ki imajo kakršnekoli slike ali filme z delovnih akcij, ki jih je organizirala SMPDB IMV ali z izleta mladincev v Izoli, da jih prinesejo Sonji Jenič — sektor PVT (posebna finančna služba), tel. 22-567 aji interno 80.
Slike potrebujemo za izdelavo potujoče oglasne deske, na kateri bomo v slikah in besedi prikazali potek delovnih akcij SMPDB od začetka do danes.
Slike bomo honorirali.
Upam, da ste pripravljeni sodelovati!
KM in SMPDB IMV
ANKETA
Pred vami je anonimna anketa, ki je namenjena proučevanju trenutnega stanja in nadaljnjega razvoja oblik letnega in zimskega oddiha. Keržeiimo kvaliteto na tem področju izboljšati, vas prosimo za sodelovanje.
I.	Spol
1.	moški
2.	ženski
II.	Starost
1.	do 17 let
2.	do 18 — 25 let
3.	od 26 — 35 let
4.	od 36 — 45 let
5.	od 46 — 55 let
6.	56 in več
III.	Izobrazba
V.	Če ste letovali v IMV objektih, ste bili:
1.	zelo zadovoljni
2.	zadovoljni
3.	delno zadovoljni
4.	nezadovoljni
5.	zelo nezadovoljni
VI.	Nezadovoljni ste bili:
1.	s krajem
2.	s terminom
3.	s ponudbo rekreacije in zabave
4.	z ureditvijo objektov in prikolic
5.	naštej ostalo...................
VII.	Celotna ponudba v IMV objektih je v odnosu na druge DO:
1.	predraga
2.	zmerna
3.	poceni
1.	nepopolna osnovna šola
2.	osemletka
3.	Kvalifikacija (VK)
4.	srednja šola
5.	višja šola
6.	visoka šola in več
IV.	Delovna doba
1.	do 5 let
2.	od 6 — 10 let
3.	od 11 — 15 let
4.	od 16 — 20 let
5.	nad 20 let
Navodila za izpopolnjevanje:
V vsakem anketnem vprašanju je predlaganih več odgovorov. Pazljivo jih preberite, nato pa vaše mnenje označite tako da obkrožite številko, ki stoji pred izbranim odgovorom. Pri nekaterih vprašanjih lahko obkrožite več odgovorov. Na anketo odgovarjate popolnoma anonimno. Računamo na vašo vestnost in iskrenost.
I.	Število družinskih članov
1.	zakonec DA NE
2.	1 otrok
3.	2 otroka
4.	3 in več otrok
II.	Višina vseh prejemkov v družini
1.	do 25.000 din
2.	od 25.001 — 35.000 din
3.	od 35.001 — 45.000 din
4.	od 45.001 — 55.000 din
5.	od 55.001 — 65.000 din
6.	od 65.001 in več
III.	Ali ste že letovali (zimovali) v IMV objektih?
1.	enkrat
2.	dvakrat
3.	trikrat in več
4.	nisem letoval
Vlil. Ali bi bili pripravljeni združevati sredstva za oddih, kar bi omogočilo pestrejšo in cenejšo ponudbo in regresiranje letovanj?
1.	0,5% od OD
2.	0,8% od OD
3.	1,0% od OD
IX.	Organizacija športno rekreativne dejavnosti je
1.	zelo dobra
2.	zadovoljiva
3.	preskromna
4.	potrebno jo je razširiti
X.	Poleg obstoječih možnosti si na letovanju želim še več (lahko obkrožite več odgovorov)
1.	izletov
2.	športno rekreativne dejavnosti
3.	družabnih večerov
4.	tekmovanj
5.	učenje športno rekreativnih aktivnosti
5.	navedi ostalo.................
XI.	Letoval bi največ
1.	7 dni
2.	10 dni
3.	14 dni
4.	več kot 14 dni
XII.	Poleg že znanih oblik letovanja si želim tudi (lahko obrožitev več odgovorov)
1.	letovanje v gorah (vodeni večdnevni planinski pohodi)
2.	taborjenje ob rekah in jezerih
3.	večdnevni izleti po rekab (čolnarjenje)
4.	večdnevni izleti s kolesi
5.	letovanje v toplicah
6.	navedi ostalo.................
XIII.	Ali smatrate, da je potrebno poiskati nove lokacije (kraje) za letni in zimski oddih?
1.	da do 100 km daleč
2.	da do 200 km daleč
3.	ne
4.	ne vem
IV.	V IMV objektih nisem letoval (lahko obkrožitev več odgovorov)
1.	ker nisem imel denarja
2.	ker mi čas to ni dovoljeval
3.	ker je bila ponudba IMV nezanimiva
4.	ker sem se odločil za drugo obliko letovanja
5.	ker sem koristil ponudbe drugih DO
6.	navedite ostalo
XV. Ali ste pripravljeni del svojega dopusta porabiti za zimski oddih?
1.	da v prikolici
2.	da v trdnih objektih
3.	zimski oddih me ne zanima
Izpolnjene ankete oddajte svojemu predsedniku OOS najkasneje do 20. februarja.
Služba družbenega in soc. standarda
IM«Mllli IM
Zakaj vandalizem?
Šele pred kakim letom smo v 1MV zmogli nekaj denarja, da smo lahko začeli ograjevati tovarniški kompleks v Novem mestu. Včasih nismo imeli niti enega metra ograje, ki bi povedala, kje se začne in kje konča lokacija tovarne. V tem smo bili verjetno edinstven primer. Koliko je to burilo domi šljijo nepridipravov znotraj in zunaj IMV, bi lahko povedali le tovariši, ki se poklicno ukvarjajo z njihovo dejavnostjo. Pozornost našega objektiva pa je tokrat namenjena žalostni usodi povsem nove električne zapornice na avtomobilskem vhodu na severovzhodnem vogalu hale TOZD PA.
Delavec A. K. iz TOZD Proizvodnja avtomobilov (ime bomo objavili, ko bo končan disciplinski postopek), je v sveti jezi, ker ga je za trenutek zavrla na poti k »ustvarjalnemu delu,« prelomil zaporno letev (aluminijasta pravokotna cev cca 120 x 25 mm.)
Pričujoči povedo, da je imenovani svoje dejanje zabelil z izjavami, ki niso za objavo. Priče tudi trdijo, da ni bilo ravno videti, da bi obsodbe vredno dejanje storil nehote. Dodajmo, da se A. K. ni pripeljal z avtomobilom inje imel prosto pot za pešce.
Podrobnosti bodo osvetljene v postopku, vendar se človeku že zdaj vsiljuje vprašanje, koliko je med nami takšnih, ki bi storili podobno? In predvsem zakaj?
PROGRAM PRIREDITEV V POČASTITEV SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA, FEBRUAR 1985
DOM KULTURE
Ponedeljek 11. 2. do nedelje, 17. 2.
TEDEN SLOVENSKEGA FILMA Ponedeljek, 18. 2. in torek, 19.2. ob 19,30
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE »PRAVOPISNA KOMISIJA«
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA MIRANA JARCA četrtek, 14. 2. 1985 ob 18. uri
srečanje s pesnikom Tonetom pavckom
in otvoritev razstave njegovih del
DOLENJSKI MUZEJ
Dolenjska galerija
VLADIMIR LAMUT, skice in rizbe avtorjeve zapuščine iz obdobja internacije in povojne obnove od 25. 1. do 13.2. 1985
IVAN NAPOTNIK, LESENE PLASTIKE od 15. 2. do 6. 3. 1985. Ob otvoritvi razstave nastopa literarni klub Dragotin Kette
Mala dvorana muzeja NOB
Strokovna obdelava gradiva v muzeju, razstava od 5. 2. do 5. 3. 1985
ŽUŽEMBERK, Osnovna šola
Razstava del Simona Gregorčiča Pripravila Studijska knjižnica Mirana Jarca
ŠENTJERNEJ, Osnovna šola
Izbor krasotnih izdaj poezij Franceta Prešerna in 7 se-rigrafij Tomaža Kržišnika: Soneti nesreče
CENTER USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA ŠMIHEL IZBOR DRAGOCENIH KNJIG ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE MIRANA JARCA
SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA Novo mesto
RISBE SAŠE ŠANTLJA ZA JURČIČEVO DELO CVET IN SAD
Disciplina v novembru in decembru
Disciplinska komisija TOZD Proizvodnja avtomobilov je v novembru in decembru 1984 imela veliko dela. Na petih sejah je obravnavala 30 primerov in izrekla naslednje ukrepe:
a)	prenehanje delovnega razmerja:
Edvard Dolenšek P-IV, Štefan Jordan P-V, Andrej Kafol P-II1, Darko Koračin P-V, Nada Kovačič P-III, Mirsad Kudić P-I, Jože Kužnik P-V, Mirko Lindič P-V, Bojan Mežik P-I, Radivoj Ogar P-I, Danica Plut P-V, Vilko Plut P-V, Darko Reba P-V, Janko Stepič P-IV, Marjan Štravs P-III, Stjepan Šutila P-V.
b)	prenehanje delovnega razmerja — pogojno za dobo enega leta:
Ivan Kočman P-IV.
c)	prenehanje delovnega razmerja — pogojno za dobo šestih mesecev:
Jože Brulc Mat. služba
d)	prenehanje delovnega razmerja — pogojno za dobo teh mesecev
Ivan Mlinar, P-I, Jure Brkič P-I
e)	razporeditev na druga dela in naloge za dobo enega leta: Vladimir Mihalič P-V
f)	javni opomin:
Majda Bartolj P-I, Jožica Božič P-V, Klara Bubnjić P-III, Branko Crvič Mat. služba. Jure Golobič P-I, Anton Grandljič P-V, Vinko Hrast P-V, Drago Zore Notr. transp.
Vzrok za sorazmerno veliko število ukrepov prenehanja delovnega razmerja je samovoljno prenehanje, ki ga doslej nismo šteli za kršitev delovnih obveznosti.
Disciplinska komisija TOZD PA
\___________________________—-------------------------
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja vsakih 14 dni v 5500 izvodih. Glavni urednik' Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Čedo Negovanovič. Tehnični urednik: Mira Žonta. Člani uredniškega odbora: Zvone Pavlin (predsednik), Brigita Redek—Jeriček, Spasenka Lazarov, Danica Mezič, Rudi Dolenšek, Anton Longar, Anton Luzar in Ljubo Skupek. Izdajateljski svet: Marko Rajkovača, Vida Ritelj, Vojko Grobovšek, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec in Spasenka Lazarov (predsednik). Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 18/20. Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Grafika. Tisk: Tiskarna Novo mesto.