Za razorožitev. Po končani svetovni vojni so mirovne pogodbe, sklenjene med poedinimi državarai, utrdile nov red, ki bi naj vladal ined posameznimi državami in narodi. To bi naj bil novi red miru ii1 pokoja. Pretekla so že leta, odkar so bile rairovne pogodbe sklenjene, in vendar še ni stanje miru v Evropi in na svetu tako utrjeno, da bi se ne bilo bati kakšne nove vojne ali vsaj kakšnega vojnega spopada med državami. V Afriki in Aziji bonji grom še sedaj ni utihnil. V severni Afriki se vojna med Abd el Krimom ter raed Francozi in Španci ni koncala, marveč se bo to spomlad nadaljevala. V Mali Aziji še tudi niso prišli do pomirjenja spopadi med mohamedanskimi ustaši in Francozi. Ali naj oslane Evropa v strahu, da ji preti ista usoda? Da bi ta strašna usoda bila odvzeta od Evrope, je g!avni cilj in poglavitni trud najveoje in najširše mednarodne organizacije, Zveze narodov. Na polju pomirjenja narodov 9i je ta Zveza stekla veliko zaslug, Dve sredstvi sta, ki jih Zveza narodov v svrho pomirjenja in utrditve miru priporoča, in te sredstvi se imenujeta: 1. razsodišoe in prijateljske pogodbe med posameznimi državami, in 2. razorožitev držav. Kar se tiče poslednjega vprašanja, je o njeira razpravljal naš poslanec dr. H o h n j e c na seji narodne skupščine 25. marca v svojem govoru o zunanji politiki naše države. Med drugim je o razoroženju v imenu naše stranke izjavil sledeče: »Težnja za razoroženjem ni samo lepa geste (kretnja) miroljub|a, marv^-č nujoi postulat (zahteva) gospodarske in financijelne sanacije (ozdravitve) evropskih držav. Iz tega razloga je Anglija tekom štirih let svoj obrambni budget znižala od 190 milijonov funtov na 118 milijonov, od kojih pride 5fr milijonov na brodovje, 45 milijonov na armado in 16 milijonov na zracno brodovje. Zato je Anglija poleg Amerike glavni glasnlk razoroži^e. Njej se pridružujejo sKandinavske dežele in druge raanjše države. Danska in Holandija sta svojo vojaško silo razr pustili. V Beigiji je bil raeseca februarja t. 1. sprejel zakon, ki doloca razpust ceuh vojaških formacij (tvorb) ter za oatale formacije reducira vojaško slnžbo na 10 mesecev. Poljska, ki ima vsled svojegB geografskega položaja jako kocljivo situacijo, namerava stalno vojsko reducirati od 280,000 na 200.000 mož, ter je s to redukeijo že začela, četudi za. to ni zakonske dpločbe, hkrati pa namerava skrajšati dobo vojaške službe. V Franciji je sedaj vojni minister Painleve predložil načrt zakona, po katerem bi se reduciral rok vojaške sluzbe na 12 mesecev. Ali naša država ne bo sledila tem zgledom? Ali bomo čakali, da se prej zrušimo pod težo militarnih bremen, predno pristanemo na redukcijo (znižanje) militarizma na ono minimalno (naijmanjo) mero, fcš je za varnost države po sedanjih evropskih pojmih potrebna? Naša stranka more z zadovolj^tvom konštatirati, da je v tem vprašanju vedno zavzemala sta lišče, ki je v skladu z razvojam evropske civilizacije in njenih zahtev p>o svetovni vojni. Mi smo predložili in zahtevali, da se naj v vojaškem zakonu naše države določi šestmeseeni rok vojaške službe. Takrat s svojim predlogom nismo reusirali (zmagali). Mislinij da ni več daleč cas, ko bodogospodarske in financijelne prilike v naši državi pri silile kompetentne činitelje, da se pridružijo našemn predlogu in naši trajni zahtevi. Pripomniti je tudi treba, da bodoča vojna, ako bo človeštvo še tako nesrečno, da jo bo moralo trpeti, ne bo vojna pušk, bajonetov in topov, marveč vojna strupenih plinov, kemikalij in aeroplanov. Vojskovodja bodočnosti bo, kakor danes napovedujejo vojni eksperti (izvedenr ci), svoj operacijski cilj iskal ne samo v sovražni vo| ski, marveč pred vsem v sovražnem gospodarstvu, ki ga bode skušal z brezobzirno plioslco vojno unk čiti.« Vprašanje razorožitve je stavljeno na dnevni red razprav, ki se vodijo med državami v Evropi in na svetu. Čim prej in čim popolnejše se to vprašanje reši, tem boljše za države, med njimi za našo držam