Poštnina plačana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Karel Kušar. - Tehnični urednik Franc Ravnikar. — Izhaja dvakrat mesečno. Naklada 1 1.000 izvodov. — Za gospodinjstva v obči ni Domžale je glasilo brezplačno. Tisk: Delavska univerza Domžale. Gt>e§Mj&hi Domžale, 7. marca 1978 LETO XVII-St.3 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE SAMOUPRAVLJANJU SMO UTRLI POT en0TNA ocena prve občinske kandidacijske konference V OBČINI DOMŽALE ZA VOLITVE 1978 66. delegatov temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skup-nosti je strnilo ocene njihovih delegatskih sredin v celovito oceno. Ugotovili so dosežke in pomanjkljivosti ter pokazali pot v nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih družbenih odnosov. Ocena dosedanjega razvoja preobrazbe družbenih odnosov je vznikla iz vsakodnevne samoupravne prakse, skozi konkretno življenje in ob kon-retnih akcijah. Delegati so ugotavljali vzpone in nihanja v uresničevanju delegatskega sistema. Tretje leto mandata je bilo odločilno. Ob spoznavanju ovir, ki so se iztezale med hotenji in prakso, delegate ni premagalo malodušje, ampak So skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami poiskali pot. Le-ta je v P°sebnih ali združenih delegacijah, v večjem številu delovnih ljudi, ki »delujejo v družbenih odločitvah in s tem v večjem podružbljanju raz- jne politike. Iz tega hotenja je vznikla akcija in zanjo množična priprav-Jenost delovnih ljudi - po zgledu in izkušnjah Osvobodilne fronte. Občinska konferenca SZDL Domžale OB 8. MARCU Dor 6 °b kakšnem prazniku, ^'ni °b 8. marcu dnevu žensk ižrpC-'• SL°parimo z besedami. Toda še c-' . Se£fo. to je lahko, posebno Je e7iz teh besed ne izvira dejanj 'at0 bi morali ob letošnjem varn!lkU' V skoraj sovpada z volit-kotla ie v ktu, ko bo vrsta orsZeSOV.. družbenopolitičnih in IZyZac‘l\ weči čim manj besed bou0 rSI!' t,w Ve<- dejanj. Pa naj ne Ubira '0 *e Pr°slave in pogostitve, diju ^ nie med dejanji, ki vo-mtrejSemu prehodu od za- pisane do resnične enakopravnosti žensk. Ne da bi samo govorili, po-iščimo raje tiste poti, po katerih bo mogoče dokončno uresničiti že proglašene pravice in enakopravnosti, tiste pravice in enakopravnosti, ki bodo zadovoljile našo ženo, mater, delavko in mladinko. Zavzemimo se za to, da bo ta dan vsebinsko odraža! svoje poslanstvo, vendar ne le s pogledom v zgodovino, temveč s pogledom v bodočnost, v kateri se bo naša žena in mati, samoupravljalka in družbeno- Razpoloženi malčki čestitajo svojim mamicam in delovnim žtnskam ob njihovem prazniku politična delavka dokončno uveljavila. Kmalu bo 60 let, odkar je Klara Zetkin na kongresu socialistk zahtevala poseben mednarodni dan žensk, ki naj bi potrdil veliko vlogo in pomen žensk v vsem svetu. 58 let že praznujemo 8. marec, vsako leto trnlce drugače, vendar vselej v želji za čim lepšo bodočnost vseh delovnih ljudi in občanov in proti vsakemu izkoriščanju. Leta tečejo in več kot trideset let je že od tedaj, ko so se naši dedki in babice, očetje in matere s puško borili za našo lepšo bodočnost. Ko danes ocenjujemo to prehojeno pot, se nam misel vselej zaustavi tudi ob ženi-borki, jetnici, aktivistki NOB in bojevnici v povojni graditvi Koliko ur, dnevov in let so naše stare mame, matere, žene in dekleta prispevale k našemu današnjemu dnevu? Pa ne samo, da so, ampak tudi prispevajo in še bodo. Ženska kot mati in delavka se v združenem delu prizadeva za možnosti, pravice in oblike, da bi se 1 V kaj bomo volili? ^ Četrtek, 9. marca volimo delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in skupnosti obrtnikov nedeljo, 12. marca volimo delegacije v krajevnih skupnostih glasujmo o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru skupščine občine lahko aktivno in ustvarjalno borila za hitrejše reševanje vprašanj, ki jo najbolj občutno zadevajo. Smo se že kdaj vprašali, koliko ji mi pri tem pomagamo in olajšujemo njeno vsakdanje življenje? Ne samo njen, nas vseh problem je in bo, da pospešeno rešujemo probleme otroškega varstva, družbene prehrane, osnovnega šolstva, da jo tako razbremenimo in ji omogočimo vsaj nčkaj prostega časa. Ne smemo pozabiti, da tudi naša ženska rabi prosti čas za rekreacijo, za obisk kulturnih predstav, za branje knjig in časopisov, kajti tudi njena želja je, da je kar najbolje informirana o vsakdanjih dogodkih, v katere je tudi sama aktivno vključena. Čeprav bo letošnji 8. marec v znamenju priprav na volitve, ne pozabimo ob njem nobene ženske, spomnimo se vseh: delavk v tovarnah, kmetijskih proizvajalk, družbenih delavk na vseh področjih, pri njihovih vseli velikih in drobnih političnih, družbenih in humanitarnih delih, partizanskih mater, žensk-bork in mladink, kajti rse so sestavni del naše samoupravne socialistične družbe. Zato se kljub vsem velikim in majhnim dolžnostim, ki nas v začetku marca pričakujejo, potrudimo, da bo letošnji 8. marec res praznik vseh žensk v naši občini, da bo to dan, ki se ga bodo rade spominjale in ga ne bodo tako kmalu pozabile. Konferenca za družbeno aktivnost žensk pri Obč. konferenci SZDL Domžale Z OBČINSKE KANDIDACIJSKE KONFERENCE ar^ggaaBi^ ■kit Na zboru občanov v Domžalah so krajani izbrali člane za posamezne delegacije in razpravljali o perečih problemih te največje krajevne skupnosti v naši občini Zbrani delegati so na 1. občinski kandidacijski konferenci ocenili dosedanje priprave na bli/ujoče se volitve in tudi razvoj delegatskih odnosov v naši občini. Uvodno razpravo je podala predsednica Občinske konference SZDL tov. Marija Ivkovič in v njej orisala naloge, ki so bile opravljene v prvem mandatnem obdobju delovanja delegatske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Poudarila je, da smo v času velikega gospodarskega razvoja uspeli razvijati tudi družbene dejavnosti in skrbeti za rast tako družbenega kot osebnega standarda. V vseh sredinah je potekalo skladno planiranje in zagotovilo, da je veliko število delovnih ljudi in občanov prevzemalo nase odgovornosti za skladen razvoj občine. Opravili smo številne analize o delovanju delegatskega sistema in skušali odkriti vse slabosti, ki so se pojavljale pri tem delu in iskati tiste poti, ki so zagotavljale večji premik v sami bazi. Preteklo obdobje je značilno za razvoj krajevne samouprave in tudi za uspešno uresničevanje planov krajevnih skupnosti. Spremljanje razvoja krajevnih skupnosti in razreševanje perečih vprašanj manj razvitih območij naše občine je bila prednostna naloga, ob kateri je zaživela solidarnost med delavci in krajani in med posameznimi krajevnimi skupnostmi. Uresničevanje zakona o združenem delu je spremljala velika aktivnost vseh družbenopolitičnih organizacij. Ni slučajno, da je prišel do izraza koncept utrjevanja samih temeljnih organizacij in samoupravne organiziranosti v teh temeljnih organizacijah. Prodrlo je spoznanje, da je od uveljavljanja delavca ali krajana odvisno, kakšne bodo odločitve in kakšen bo delegatski sistem v širši družbeni skupnosti. Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje je v naši občini zaživelo še pred sprejetjem nove ustave in ustreznih zakonov. S tem smo ustvarili poglavitne družbenoekonomske, organizacij-sko-pravne in druge pogoje za uresničevanje delegatskega sistema. Samoupravljanju smo utrli pot in uveljavili sporazum in dogovor kot posreden način sprejemanja družbenih odločitev o vseh temeljnih vprašanjih družbenega razvoja. To je zagotovilo uveljavljanje delovnih ljudi, da preko svojih delegatov neposredno in humano vzpostavljajo demokratične odnose in s tem krepijo moč delavskega razreda. Seveda to ne pomeni, da smo z doseženimi rezultati lahko zadovoljni, vendar pot je utrta in vsem nam ostaja obveza, da ta sistem še krepimo in da se obenem zoperstavimo po robu vsem tistim, ki jadikujejo, daje naš sistem kompliciran in da bi bilo lažje delati po zakonu. Poleg izredne aktivnosti beležimo v predvolilnem obdobju tudi še zaostajanje ali pa prisotne stare težnje in miselnost o „dobri stari praksi". Razvoj delegatskih odnosov je vendarle prodrl in danes ne morem govoriti o tem, da obstajamo pri vsem tem na stranskem tiru. Pred koncem leta 1976 smo oblikovali nekatera gledišča glede nadaljnjega razvoja delegatskih odnosov. S tem smo začeli z aktivnostjo priprav na volitve v letošnjem letu, dogovorili smo se, da na vseh ravneh in vsi skupaj ocenimo, kaj smo v tem obdobju dosegli, kje smo šibki, kaj nas je vleklo nazaj in to vse z namenom, da te pomanjkljivosti odpravimo. Stekla je aktivnost v ocenjevanju uresničevanja delegatskega sistema. Bogastvo te aktivnosti je vse do danes v tem, da se ocene niso sprejemale mimo vsakodnevnega življenja ljudi kot celote, ampak so bile vselej povezane z uresničevanjem sprejetih ciljev. Delovni ljudje so na svojih zborih mimo kadrovskih zadev razpravljali o tekočih nalogah, planskih ciljih, solidarnostnem združevanju dela in sredstev o različnih osnutkih statutov in vsem tistem, kar je bilo dnevno prisotno pri njihovem delu. Iz tega lahko ocenjujemo tudi veliko aktivnost v samih pripravah na volitve, katerim pa moramo dodati množičnost, ki je kot dragocena dediščina izkušenj NOB in revolucije spremljala vsa ta dogajanja. Tako moramo ocenjevati tudi velike manifestacije delovnih ljudi na zborih, na velikih proslavah, kulturnih prireditvah, kar ni rezultat posameznikov ampak množice. Temeljne kandidacijske konference v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela so se opredelile za veliko šte-fl- delegatov in delegacij 'Vi te putnembno, da so se zbsti v krajevnih skupnostih opredeljevali za posebne delegacije / področje izobraževanja, v TOZD pa zlasti za podr<-č!e zdravstva. icri i .» - v razberemo, da so delavci in delovni ljudje vnašali s-,oj specifični interes v stalne odločitve. Če ob tem ugotovimo, da odklanjanja delegatske funkcije kot pojava ni bilo, se moramo vprašati, čemu pripisati tako množičnost, pripravljenost ljudi za vstopanje v delegatski sistem? To sicer ni možno poenostaviti in bi tudi bilo napačno, če bi to storili, prav gotovo pa je bistvo v tem, da je hotenje delovnih ljudi, da se uveljavljajo kot nosilci družbenih odločitev na vseh ravneh. Na tej kandidacijski konferenci delamo obračun aktivnosti fronte kot celote. Fronta so vse subjektivne sile, vse družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, vse kar deluje znotraj delegatskega sistema. Vsa ta fronta mora delovati v delegatskem sistemu in zanj. Le na tak način bomo sposobni utirati pot naprej, k vse bolj pristnemu uveljavljanju človeka, ki je nosilec vseh družbenih odločitev. Da bodo delegatske skupščine postale delovna telesa družbene skupnosti, bomo morali spodbujati oblikovanje in delovanje družbenih svetov, kjer se bodo strokovni predlogi soočali z družbeno prakso. Pri tem pa bomo morali paziti, da ne bi družbeni veti postali tudi organi, ki b sprejemal? <* »končne odločitve. Pred nami je veliko nalog. Dosedanja akt »ost v vseh smereh ram bo pomagala pri odklanjanju t .... • i ii . isprotij, bo vzpodbuda za množično pripravljenost delovnih ljudi za akcijo. Zavedati se moramo, da so oči sveto uprte k nam, ko ocenjujemo uresničevanje ustave in zakona o združenem delu. Prav tako tiste nazadnjaške sile, ki jim naš samoupravni sociali; stični sistem ni pri srcu, naj si bodo do mit ali izven meja, si želijo naših napak. Ob njih bi želeli gra-diti svoje sovražno delovanje na tok ali drugačen način. Toda naša idejna, politična in akcijska enotnost je najboljša obramba in najboljši odgovor vsem, ki ne verjamejo v samoupravljanje. (Iz govora tovarišice Marije Ivkovič ra I. občinski kandidacijski konferenci). OCENA DELA TEMELJNIH KANDIDACIJSKIH KONFERENC. Takoj po opravljenih predkandidacijskih postopkih so se pričele I • st'b TKK v TOZD in KS. Kljub kratkemu roku so v vseli temeljnih sam°_ upravnih skupnostih (TOZD, KS) do 15. 2. 1978 opravili kandidacijsK|j postopke, razen KS Domžale, ki je zaradi široko in kvalitetno izvedence postopka imela 1. sejo TKK 20. 2. 1978. ; Potek 1. seje TKK lahko ocenimo z naslednjimi podatki in ugotovi vami: kot Kandidacijske konference so bile organizirane v večini primerov zbori občanov in delavcev, zlasti v KS ter na delegatskem principu (veLJ KS in večje TOZD). Na prvih sejah TKK v KS, če ne upoštevamo predhodnih z bor o j občanov je bilo prisotno 1300 občanov. Iz poročil o opravljenih TK TOZD in delovnih skupnostih pa je razvidno, da seje 1. sej ude*e^v. preko 4450 delavcev. Če bi podatkom dodali še vse tiste občane in de ce, ki so sodelovali na zborih v okviru priprav na TKK (KS Domžale- ^ Mengeš, Lukovica, Helios, Papirnica, Tosama itd ), bi se te številke • občutno povečale. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo d«>s S veliko množičnost, ki dokazuje enotnost naših delovnih ljudi, priprt] J nost in odgovornost za uresničevanje svojih pravic in dolžnosti v gatskem sistemu. Poleg z rokovnikom predvidenih nalog in opravil so na 1. sejah skoraj povsod obravnavali tudi drugo aktualno problematiko, Prc°za^ 0rcev N0V in VV1 ter članstva pri obrambni vzgoji in družbeni Pnkret !*' Prebivalstva in pripravah za splošno ljudsko obrambo; izvaja v°jnih rne Priprave za občinski odbor in združenja, za delo v izrednih °^inske2tTlerah ier skrbi za vse nastale spremembe in ažurnost načrta ?ramu bOrci, ?irar\iu , a °dbora in SOb; ob Dnevu JLA sodeluje z ZRVS pri organi-, °variškega srečanja z vsemi upokojenimi oficirji in starejšimi Živijo na območju občine; organizira mladinske pohode in poučne obiske v razne vojaške enote; aktivno vključuje borce v KS in OZD v odbore SLO, varnost in DSZ. KOMISIJA ZA PRIZNANJE POSEBNE DELOVNE DOBE: ima izredno pomembno in politično nalogo. Občinski odbor in vse KO ZZB NOV naj vzpodbude vse tiste udeležence NOB, ki jim na podlagi udeležbe v NOV pripada dvojno štetje posebne dobe in da na drugi strani onemogočijo pridobitev te pravice tistim, ki dvojnega štetja posebne dobe niso upravičeni uveljaviti. Komisija ima skupaj s predsedstvom odgovorno nalogo, zato je potrebno zbrati vse podatke in rešiti vse vloge za priznanje posebne dobe. KOMISIJA ZA VARSTVO BORCEV NOV: proučuje in ugotavlja stanje in probleme socialne in materialne zaščite borcev NOV ter daje predloge občinski komisiji za ureditev kompleksnih ali posameznih zadev; posameznim članom ZB pomaga pri uveljavljanju pravic socialnega varstva in zdravstvene zaščite; vodi evidenco jubilantov in zaslužne člane predlaga komisiji za odlikovanja in priznanja, da se jim dodeli odlikovanje; organizira obiske bolnih, nepokretnih članov ZB; rešuje druge probleme, v katere nepričakovano zapade član ZB; Občinski komisiji za varstvo borcev in invalidov NOV daje predloge, za ureditev posameznih socialnih problemov, borcev. KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA: sodeluje s komisijo za domicilne enote za pripravo predlogov za odlikovanje in sicer: pripravi predloge za odlikovanje in priznanje za jubilante v letu 1978; pripravi predloge za odlikovanja in priznanja skupaj s pododbori enot za aktivne borce, ki bodo v letu 1978 slavile svojo 35-letnico ustanovitve enote; pripravi predloge za Priznanja OF tistih članov ZB NOV, ki so aktivni v družbenopolitičnih organizacijah na terenu ali v občini; pripravi predloge tudi za ostale aktiviste in člane ZB NOV, ki so s svojim družbenopolitičnim delom zaslužili odlikovanje ali priznanje. KOMISIJA ZA SPOMENIŠKO VARSTVO, ZGODOVINO IN MUZEJ NOB: mora poskrbeti, da prevzamejo patronat nad spomeniškimi obeležji NOB krajevne skupnosti, DPO, šole, OZD; sodeluje s SOb pri izvajanju Zakona o grobiščih NOB in bdi nad varstvom in vzdrževanjem spominskih obeležij NOB; napraviti seznam vseh borcev in talcev, ki so šli leta 1941 v partizane, ki so padli, bili ustreljeni kot talci, umrli v koncentracijskih taboriščih ali umrli po vojni. To samo za tiste, ki so živeli leta 1941 v občini Domžale; za vse zgoraj vpisane v seznam, je potrebno preskrbeti slike in njihov življenjepis; urediti sobo na Krumperku z arhitektom -strokovnjakom; organizirati zbiranje gradiva in predmetov za muzej; komisija mora tesno sodelovati s Kulturno skupnostjo Domžale. KOMISIJA ZA RAZVIJANJE IN NEGOVANJE TRADICIJ NOB: vzpodbuja DPO, društva, vodstva osnovnih in drugih šol, pododbore domicilnih enot, odbor aktivistov kamniškega okrožja, pionirske odrede, Društvo prijateljev mladine in OZD, da v svoje delovne programe vključijo prireditve in druge oblike dejavnosti z namenom razvijanja in negovanja revolucionarnih tradicij NOB; svetuje, sodeluje in pomaga organizirati za združenja borcev in VVI NOV in druge organizacije pohode, tekmovanja, zborovanja, patronate razstav, proslave, akademije in komemoracije, povezane z revolucionarnimi dogodki, spominskimi dnevi in etičnimi vrednotami NOB (tovarištvo, požrtvovalnost, hrabrost, skromnost, nesebičnost in resnicoljubnost); skupaj s Planinskim društvom iz Domžal in Mengša pripravi transverzalo po poteh borcev Kamniškega bataljona in aktivistov kamniškega okrožja, pri čemer zajame celotno območje občine; organizira borce NOV za prenašanje tradicij NOB na mladino po šolah, partizanskih pohodih in pri spominskih obeležjih; vodi mladino na lokalna mesta revolucionarnih dogodkov, ki zaslužijo posebno družbeno pozornost; stalno sodeluje z OK ZSMS in 00 ZRVS občine Domžale in drugimi organizacijami in društvi. KOMISIJA ZA DELO Z DOMICILNIMI ENOTAMI stalno izpopolnjuje sezname vseh borcev, v katerih enotah so bili v NOV, z območja občine Domžale; dopolnjuje seznam aktivistov bivšega okrožja Kamnik; pripravi seznam borcev in bork iz drugih republik; pripravi seznam borcev in bork. ki so demobilizirani ali upokojeni oficirji JLA; organizira srečanje z borci domicilnih enot in aktivisti NOB; obvešča borce o tovariških srečanjih z bojno enoto; sodeluje s komisijo za obujanje in negovanje tradicij NOB; sodeluje z odbori domicilnih enot. KOMISIJA ZA BIVŠE ZAPORNIKE, INTERNIRANCE, DEPORTIRANCE IN VOJNE UJETNIKE dopolnjuje seznam vseh bivših političnih zapornikov, internirancev, deportirancev in vojnih ujetnikov po krajih zapora, koncentracijskega taborišča, izseljeniškega taborišča in drugih mestih razseljevanja; organizira obiske taborišč, zaporov, v katerih so se nahajali v času NOB, (člani ZB); organizira tovariška srečanja bivših zapornikov, internirancev, deportirancev in vojnih ujetnikov; organizira zbi- (Nadaljevanje s prejšnje strani) Zaradi tega je potrebno čimpreje izdelati pravilnik o pogrebnem obredu, za člane ZB in VVI NOV občine Domžale. ranje dokumentarnega in spominskega gradiva s področja zaporov, inter- DOPISNIŠKI ODBOR ima še posebno važno nalogo, zaradi javnega obve-nacij in deportacij; sodeluje s komisijo za socialna in zdravstvena vpra- ščanja vseh občanov v občini in zunaj nje z dogodki s področja gospodar-šanja pri reševanju posameznih problemov bivših zapornikov, interni- skih dosežkov, na kulturnem, športnem področju in z delom vseh DPO, rančev in deportirancev. kakor tudi z delom IS in skupščine občine Domžale. Sklicati je treba vse KOMISIJA ZA PREGLED AKTIVNOSTI ČLANSTVA ZZB NOV pregleda vse popisnice ter jih uskladiti s staro kartoteko; napravi seznam aktivov ZB NOV v OZD in drugih ustanovah ter jih vključi v vse akcije, ki so splošnega pomena za delovne organizacije in družbeno skupnost. Sodelujejo naj z organi samoupravljanja in delegacijami v OZD; vodi evidenco članstva organizacije ZZB NOV, ki so izvoljeni za delegate v razne samoupravne organe ter evidenco delegatov, ki so v raznih SIS ter drugih samoupravnih organih, telesih DPO in drugih društvih in organizacijah' daje predloge za evidentiranje kandidatov za opravljanje raznih funkcij in dolžnosti v raznih telesih DPO in samoupravnih organih. KOMISIJA ZA POGREBNI OBRED ima nalogo, da skupaj s KO ZB NOV dostojno organizira pogreb umrlega člana ZB NOV v sodelovanju s SZDL in drugimi DPO, KS, OZD in najbližjimi svojci umrlega člana. mentorje osnovnih šol v občini, zaradi sodelovanja z občinsko izobraževalno skupnostjo, glede dela z dopisniki; zagotoviti, da vsaka OŠ določi dogovor z učencem ali z učenko 6., 7. ali 8. razreda, ki je pripravljen sodelovati v dopisniškem odboru; za vse dopisnike organizirati kratek seminar in jim pokazati sredstva javnega obveščanja na RTV Ljubljana in tiskarni DU v Domžalah; stalno usmerjati in nadzorovati mlade dopisnike in jim nuditi vso pomoč pri pisanju člankov; dobre članke je treba primerno nagraditi. Da bo program dela uresničenje odvisno od prizadevanja vseh članov Zveze združenj borcev in VVI NOV, še posebej pa odborov krajevnih organizacij ZB in VVI NOV in ne nazadnje Občinskega odbora, predsedstva in vseh komisij. Imena članov komisij bomo objavili v naslednji številki. Predsedstvo Občinskega odbora ZZB NOV Domžale ZA JAVNO RAZPRAVO OSNUTKI SPREMEMB IN DOPOLNITEV SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O USTANOVITVI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI Zaradi neposrednega uresničevanja pravic, dolžnosti in odgovornosti ter zaradi organizirane udeležbe pri upravljanju funkcij družbenopolitičnih skupnosti, delovni ljudje in občani volijo delegate v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti na področju: - vzgoje in izobraževanja - raziskovalne dejavnosti - kulture - zdravstva - socialnega varstva - telesne kulture, ki enakopravno (razen Telesne kulturne skupnosti) odločajo s pristojnimi zbori skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Samoupravne interesne skupnosti so se konstituirale in dograjevale v skladu z ustavnimi in zakonskimi določili. Večina je bilo ustanovljenih v letu 1974. Skladno z določili osnutka statuta Skupščine občine Domžale ter z prizadevanji Socialistične zveze delovnega ljudstva in organizacije sindikata, ki s sodelovanjem drugih družbenopolitičnih organizacij, organizirajo in vodijo družbenopolitično aktivnost pri kandidiranju članov delegacij in volitvah delegacij se morajo spremeniti samoupravni sporazumi o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti, predvsem določila, ki govorijo o oblikovanju zborov skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Delegacije oblikujejo delovni ljudje v temeljnih organizacijah in skupnostih, in sicer: 1. delovni ljudje v temeljni organizaciji združenega dela in delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več organizacij združenega dela; 2. delovni ljudje, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge s tem zakonom določene oblike združevanja; 3. delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij, društev in v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ; 4. delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih. Delovni ljude, ki trajno delajo v delu temeljnih organizacij združenega dela, ki ni na območju občine, v kateri je sedež te organizacije, oblikujejo svojo delegacijo (Zakon o volitvah in delegiranju v skupščine Uradni list SRS, št. 24/77). Zbori uporabnikov samoupravnih interesnih skupnosti so v predlogu oblikovani na podlagi enotnega koncepta statutarne komisije skupščine občine Domžale in družbenopolitične organizacije. Enotni predlog oblikovanja delegacij za zbore uporabnikov skupščine samoupravnih interesnih skupnosti je naslednji: PODROČJE GOSPODARSTVA A. Organizacije in skupnosti, ki samostojno delegirajo delegate in imajo eno ali več delegatskih mest v zboru združenega dela delegatsko mesto 1. TERMIT Domžale 1 2. MLINOSTROJ Domžale 1 3. HIDROMETAL Mengeš 1 4. HELIOS Domžale 2 5. SLOVENIJALES Radomlje 6. PAPIRNICA Količevo 2 7. TOSAMA Domžale 2 8. INDUPLAT1 Jarše 2 9. TRAK Mengeš 1 10. F1LC Mengeš 1 11. UNIVERSALE Domžale 1 12. TOKO Domžale 2 13. VARNOST Mengeš 1 Tiste delovne organizacije, ki imajo v svojem sestavu temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti morajo zaradi delegiranja skupnih delegatov oziroma skupnega delegata za eno ali več delegatskih mest v zboru oblikovati konferenco delegacij. B. Organizacije in skupnosti, ki se zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor up° rabnikov samoupravnih interesnih skupnosti združujejo v konferenco delegat ■ 1. LEK Mengeš in BAVER farma 1 2. ŽITO Ljubljana Enota Vir PIVOVARNA Union-enota Mengeš, ETA Kamnik - j obrat Mengeš, FRUCTAL ALKO Ljubljana-enota Domž. 3. MELODIJA Mengeš , TAMIZ Mengeš 4. RAŠICA TOZD Moravče, PLANIKA TOZD Mojca Lukovica, Mizarska delavnica j Moravče, POZD Plastenka Radomlje, Elektrovod-Plastika - obrat Dole 5. LJUBLJANSKA BANKA - temeljna banka Domžale, Zavarovalna skupnost TRIGLAV j - Enota Mengeš, ONPZ Zora Domžale 6. ELEKTRO Ljubljana okolica - enota Elektro Domžale, PTT ljubljana-TOZD 1 Domžale 7. NAPREDEK Domžale, GOSTIŠČE Konšek Trojane, SLAŠČIČARNA Bistrica Domžale, POZD Repovž Domžale, Kmetijska zadruga Metlika - prodajalne v občini, KŽK Kranj-prodajalne v občini, KK Gornja Radgona -prodajalne v občini, Ljubljanske mlekarne - prodajalna Domžale, Mercator - prodajalne na območju občine, EMONA Ljubljana - prodajalne na območju občine, MARKETING Ljubljana - Enota Domžale, PEKO Tržič-prodajalna Domžale, PLANIKA Kranj - prodajalna Domžale, BOROVO Novi Sad - prodajalna Domžale, ALPINA Žiri - prodajalna Domžale, SLOVENIJA-AVTO Ljubljana - prodajalna Domžale, MLADINSKA KNJIGA - prodajalna Domžale, JUGOTEHNIKA Ljubljana - prodajalna Domžale, PETROL Ljubljana - poslovalnice v občini, TOBAK Lj. - poslovalnice v občini, DINOS Lj. - poslovalnica Domžale, RIBARSTVO EKPORT U. - Ribogojnica Dragomelj, KOVINOTEHNA Celje - poslovalnica v Mengšu, METALKA Ljubljana - poslovalnica Domžale, VTS Florijan Bobič Varaždin - skladišče Homec, Slovenijales Lj. - poslovalnica Domžale, VEKTOR Lj. - poslovalnica Domžale, ŽTP Ljubljana-poslovalnica Domžale, V1ATOR Ljubljana - poslovalnice v občini, Loterijski zavod - poslovalnica Domžale 8. AVTOSERVIS Domžale, GG Ljubljana - TOZD Mehanizacija in gradnje 9. BIRO 71 Domžale, SGP Slovenija ceste - opekarna Mengeš, BETON ZASAVJE - TOZD Operativa Domžale, Komunalno gospodarstvo Mengeš, Komunalno podjetje Domžale, Cestno podjetje-Ljubljana - enota Domžale 10. POLJEDELJSTVO - GOVEDOREJA Domžale, Prašičereja Ihan, Agroemona Domžale, Perutnina Zalog- obrati v občini, Veterinarski zavod Domžale 11. SEMESADIKE Mengeš, KPC Jable PODROČJE PROSVETE IN KULTURE ^y. C. Organizacije in skupnosti, ki se zaradi delegiranja v zbor uporabnikov sam nih interesnih skupnosti združujejo v konferenco delegacij: 1, Osnovna šola Jurij Vega Moravče, Osnovna šola Janko Kersnik Brdo, Osnovna šola Martin Koželj Dob 2. Osnovna šola Slandrovc brigade Domžale, Osnovna šola Josip Broz Tito Domžale, Osnovna šola Venclja Perka Domžale, Glasbena šola Domžale 1 3. Osnovna šola Matija Blejca-Matevža Mengeš, Osnovna šola Radomlje, Osnovna šola Olge Avbelj Homec 1 4. Center srednjih šol Domžale, Strokovni izobraževalni center Domžale, Biotehnična fakulteta Ljubljana-Raziskovalna postaja Rodica, Delavska univerza Domžale, Kinematografi Domžale, Dijaški dom Domžale 1 Pr£anizacije, ki samostojno delegirajo delegata v zbor uporabnikov samoupravnih interesnih skupnosti. K Vzgojnovarstveni zavod Domžale 1 PODROČJE ZDRAVSTVA IN SOCIALNEGA VARSTVA Organizacije oziroma skupnosti, ki se zaradi delegiranja skupnega delegata v zbor uporabnikov samoupravnih interesnih skupnosti združujejo v konferenco delegacij: *' Zdravstveni dom Domžale, Dom počitka Mengeš, Dom upokojencev Domžale 1 področje državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, SKUPNOSTI IN DR i s !: 1. Zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delegacij delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih (25), delovnih ljudi v organizacijah združenega dela in delovnih skupnosti, ki opravljajo dela skupnega pomena za več organizacij združenega dela (35), delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva (2), delovnih ljudi v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirani kot organizacije združenega dela (1), skupaj 63 delegatskih mest. 2. Zbora izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delegacij delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo v občini dejavnost na področju vzgoje inizobraževanja (17 delegatskih mest) in sicer: Osnovna šola Matija Blejca-Matevža, Mengeš, Osnovna šola Slandrove brigade Domžale, Osnovna šola Venclja Perka Domžale, Osnovna šola Josip Broz Tito Domžale, Osnovna šola Radomlje, Osnovna šola Jurij Vega Moravče, Osnovna šola Janko Kersnik Brdo Lukovica, Osnovna šola Martin Koželj Dob, Osnovna šola Olge Avbelj Homec, Glasbena šola Domžale, Vzgojnovarstveni zavod Domžale, Delavska univerza Domžale, Zveza prijateljev mladine Domžale, Občinski odbor RK Domžale, Občinska zveza za tehnično kulturo Domžale, Center srednjih šol Domžale, Poklicna kovinarsko usnj. galanterijska šola Domžale. Na podlagi drugega odstavka 8. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 18/74), zakona o spremembah zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva (Uradni list SRS, št. 14/77) in 119. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni !ist SRS, št. 24/77) sprejemamo delovni ljudje in občani Delovne skupnosti državnih u.. .i.' družbenopolitičnih or; v.lz.aim - •t.nvicij, Kupnosti in društev oblikujejo skupno delegacijo. I- Uprava SOb Domžale, Postaja milice Domžale, Občinski štab TO, Občinski komite ZKS Domžale, Občinska konferenca SZDL Domžale, Občinski sindikalni svet Domžale, Občinska konferenca ZSMS Domžale, Občinski odbor ZZB NOV Domžale, Občinski odbor ZRVS Domžale, Strokovna služba SIS, Samoupravna stanovanjska skupnost; Regionalna zdravstvena skupnost, Lj .-Strokovna služba Izpostava l^tnžale, Skupnost za zaposlovanje Domžale, Občinsko sodišče Domžale, Družbeni pravobranilec samoupravljanja Domžale-Kamnik, Sodnik za prc-rvr e Domžale, Občinsko javno tožilstvo Domžale, Odvetniške pisarne Domžale, Služba Družbenega knjigovodstva Domžale, KS Domžale, KS Tomo “tqc Vir, KS Mengeš, KS Trzin, KS Jarše, ftbeinski Rdeči knž Domžale, Občinska zveza OPM Domžale, AMD Domžale - Mengeš, Društvo oteijev in avtomehanikov 1 KMETJE - KOOPERANTI TOZn°vn' ljudje - kmetje, ki združujejo svoje delo in delovna sredstva v Emoni svQi„u, Kooperacija oblikujejo delegacije skupaj z delavci, s katerimi združujejo K0irJle a in sredstva v Emoni TOZD Kooperacija in Gozdno gospodarstvo TOZD operacija Domžale. °^e8acija ima 1 delegatsko mesto. obrtniki in PRI NJIH ZAPOSLENI DELAVCI sty| J°Yn* ljudje, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti, z delovnimi sred-svojg. Katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci s katerimi združujejo nikovae 0 *n sredstva, oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacije v zbor uporab-samoupravnih interesnih skupnosti. Delo— .. 1 delegatsko mesto. ^k&cija ima uP^tka,kraicvna skupnost ima po eno delegatsko mesto (skupaj 25). Tako bi zbori Zbo- °v skupščin samoupravnih interesnih skupnosti šteli 63 delegatskih mest. Oprsijle ovajalcev sestavljajo delegati organizacij združenega dela in skupnosti, ki v_"aJO dejavnost 7a katero ip ustanovljena interesna skunnost. - Skun Zk°rt družbenopolitičnih skupnosti združujejo: - SkunH°St otr°škega varstva ~ Skunn°St soc*alncga skrbstva ' StanV1 ost Pokojninskega in invalidskega zavarovanja - Skunn anjska skupnost Skunn°St za zaposlovanje ^ obh]Nlost.starostnega zavarovanja kmetov "'banja -nie skupščine skupnosti socialnega varstva izvedeno v odvisnosti od for- Dr-k. OZirnmn _____1 _ cnoln Inann uarttuo I-1 vri n r 07. SPREMEMBE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O DELL' \I M PODROČJU ORGANIZACIJE IN NAČINU DELA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA DOMŽALE 1. člen Prava k,°zir°ma oblikovanja skupščin ustanoviteljic socialnega varstva. Javna raz-U$tahovitS,Wem predlaganih sprememb traja do 1.4. 1978. V tem času morajo ^injajn CJI samoupravnih interesnih skupnosti poslati svoje izjave o tem, da se leggLs Predlaganimi spremembami. Ustanovitelji, ki se združujejo v konference ^•cRarii Cnako oblikovan kot samoupravni sporazum o oblikovanju konferenc za zbor združenega dela). Spremeni se 11. člen: Skupščino sestavljata dva zbora: zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delavcev združenih v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delegati kmetov, delegati delovnih ljudi, ki delajo v obrtni ali drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, ki so v lasti občanov in delegati krajevnih skupnosti; zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev, ki delajo v organizaciji združenega dela in društvih na področju družbenega varstva otrok. 2. člen Spremeni se 13. člen: Skupščina ima 80 delegatskih mest. V skupščino volijo svoje delegate: delovni ljudje v temeljni organizaciji združenega dela v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več organizacij združenega dela - 35 delegatskih mest; delovni ljudje, ki delajo v kmetijski (kmetje, ki se trajno združujejo v Emono TOZD Kooperacijo), obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva organizirani v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja - 2 delegatski mesti; delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbeno političnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela - 1 delegatsko mesto; delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih - 25 delegatskih mest; društva in družbene organizacije, ki združujejo delovne ljudi in občane na področju družbenega varstva otrok ■ (Zveza pr|jate|jev mladine Domžale, Društvo rejnic, Društvo za razvojno motene otroke, Osnovna šola Olge Avbelj Homec (2), 5 delegatskih mest; temeljne organizacije združenega dela, ki izvajajo naloge družbenega varstva otrok (VVZ Savska Domžale, VVZ Stolpič Kamniška c. Domžale, VVZ Kidričeva Domžale, VVZ Veljka Vlahoviča Jarše-Rodica, VVZ dr. Igor Lunaček Vir, VVZ Količevo Vir, VVZ Janko Ihan, VVZ Kekec Radomlje, VVZ Tovarniška Preserje, VVZ Zoranina Mengeš, VVZ Blok Oddelek DPO Domžale, VVZ Moravče) - 12 delegatskih mest. Na podlagi 3. člena in v zvezi s 13. členom zakona o skupnostih socialnega varstva (Uradni list SRS, št. 39/74) in 119. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) sprejemamo delovni ljudje in občani SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA DOMŽALE 1. člen Na Hn111*? 54. člena in 55. člena ustave SR Slovenije, 2. člena in prvega od-£| • člena zakona o izobraževalnih skupnostih (Uradni list SRS st. 38/74), s a Zakona o volitvah in delegiranju in skupščine (Uradni list SRS, št. P 6) e mamo delovni ljudje in občani Spremeni se 9. člen: Skupnost socialnega varstva ima 27 delegatskih mest. Vsaka od skupščin občinskih skupnosti, ki se združujejo v skupnost socialnega varstva v skladu z zakonom ima enako število delegatskih mest v vsakem zboru skupščine občinskih skupnosti socialnega varstva, pri čemer skupščina skupnosti, ki ima samo en zbor, delegira delegate samo v ustrezni zbor skupščine skupnosti socialnega varstva: Zbor SIS Zbor uporabnikov izvajalcev Sam0u SPREMEMBE ^AImb^VNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI OBČINSKE IZOBRA-t SKUPNOSTI DOMŽALE 1. člen 1113 ima 80 delegatskih mest in je sestavljena iz dveh zborov: Skupnost otroškega varstva Skupnost socialnega skrbstva Stanovanjska skupnost Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Skupnost za zaposlovanje Skupnost starostnega zavarovanja kmetov 3 3 3 3 3 3 3 3 3 Na podlagi 11., 13., 14. člena zakona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SRS, št. 39/74), zakona o spremembah zakona o socialnem skrbstvu (Ur. 1. SRS, št. 14/77), 119. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur. 1. SRS, št. 24/77), sprejemamo delovni ljudje in občani SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O KONSTITUIRANJU, O DELOVNEM PODROČJU, ORGANIZACIJI IN NAČINU DELA SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA 1. člen Spremembni se 1. člen Za organizirano uresničevanje svojih osebnih in skupnih potreb in interesov na področju socialnega skrbstva, se delovni ljudje in občani prek krajevnih skupnosti, delavci po svojih temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, skupaj z delavci organizacij združenega dela na področju socialnega skrbstva ter delovnimi ljudmi v društvih, katerih osnovna dejavnost zadovoljuje potrebe in interese delovnih ljudi na področju socialnega skrbstva (v nadaljnjem besedilu člani) združijo in ustanovijo občinsko skupnost socialnega skrbstva Domžale (v nadaljnjem besedilu skupnost). V skupnosti se zagotavlja po načelih vzajemnosti in solidarnosti pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skupinam delovnih ljudi in skupinam delovnih ljudi in občanov, varstvo mladoletnikov, za katere ne skrbjo starši in drugih oseb, ki 'niso zmožne skrbeti zase ali za svoje pravice in koristi ter skrbijo za njihovo usposabljanje za življenje in delo. V skupnosti delovni ljudje svobodno menjajo svoje delo, združujejo sredstva po načelih solidarnosti in vzajemnosti, določajo razvojne in delovne programe socialnega skrbstva, določajo obseg pravic in način njihovega uresničevanja in opravljajo druge zadeve ter uresničujejo druge skupne interese, ki izvirajo iz narave odnosov na področju socialnega skrbstva. 2. člen Sprememni se 2. člen: Za uresničitev ciljev in nalog skupnosti socialnega skrbstva člani skupnosti odločajo o programih skrbstva, o združevanju sredstev za njihovo uresničitev, sklepajo samoupravne sporazume ter obravnavajo poročila o izvajanju programa dela občinske skupnosti in porabi sredstev, namenjenih za dejavnost s področja socialnega skrbstva. Delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost ptačujeio za zadovoljevanje skupnih potreb na področju socialnega skrbstva prispevek v skladu s posameznimi predpisi. Za uresničitev posebej dogovoijenih nalog oziroma za razširitev materialne pod- drugih svojih sredstev. skupne porabe, ljudje pa 3. člen Spremeni se 10. člen: Skupščina ima dva zbora: zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 4. člen Spremeni se 11. člen: Skupščina ima 76 delegatskih mest. V zbor uporabnikov volijo svoje delegate: delovni ljudje v temeljni organizaciji združenega dela v delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več organizacij združenega dela - 35 delegatskih mest; delovni ljudje, ki delajo v kmetijski (kmetje, ki se trajno združujejo v Emono TOZD Kooperacijo), obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva organiziranimi v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja - 2 delegatski mesti; delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela - 1 delegatsko mesto; delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih - 25 delegatskih mest. V zbor izvajalcev volijo svoje delegate: organizacije združenega dela s področja socialnega skrbstva: Dom počitka Mengeš, Dom počitka Domžale, Strokovna služba skupnosti socialnega skrbstva Domžale - 3 delegatska mesta; organizacije združenega dela s področja vzgoje in izobraževanja; Osnovna šola Olge Avbelj Homec - 1 delegatsko mesto; društva in socialno humanitarne organizacije, ki delujejo na področju socialnega skrbstva: Občinski odbor RK Domžale, Društvo za pomoč duševno prizadetim, društvo rejnic, društvo invalidov. Društvo upokojencev, Društvo vojaških vojnih invalidov in civilnih vojnih invalidov, Občinska zveza prijateljev mladine, Klub zdravljenih alkoholikov - 8 delegatskih mest. Na podlagi 53. in 64. člena ustave SR Slovenije, 4. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Ur. 1. SRS št. 20/73), 119. člena v zvezi s 2. členom zakona o volitvah in delegiranju v skupščine in 20. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi telesnokulturne skupnosti, so delovni ljudje in občani sprejeli SPREMEMBE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI DOMŽALE 1. člen - delovni ljudje v TOZD in delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več organizacij združenega dela — 35 delegatskih mest; - delovni ljudje, ki delajo v kmetijski (kmetje, ki se trajno združujejo v Emono TOZD Kooperacijo), obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva organiziram v skupnosti in druge z zakonom določene oblike združevanja 2 delegatski mesti; - delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela 1 delegatsko mesto; - delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih — 25 delegatskih mest. 2. Zbor izvajalcev: - telesnokulturne organizacije in šolska športna društva: TVD Partizan Domžale, TVD Partizan Mengeš, TVD Partizan Jarše, TVD Partizan Preserje, TVD Partizan Dob, TVD Partizan Lukovica, Nogometni klub Domžale, Nogometni klub Ihan, Nogometni klub Krašnja, Nogometni klub Mengeš, Nogometni klub Induplati Jarše, Smučarsko društvo Domžale, Smučarsko društvo Mengeš, Smučarski klub Ihan, Planinsko društvo Domžale, Planinsko društvo Mengeš, Športno društvo Moravče, Športno društvo Radomlje, Športno društvo Trzin, Športno društvo „lnvalid‘f Domžale, Šahovsko društvo Domžale, Kegljaški klub Domžale, Težko atletski klub Domžale, Budokai karate klub Domžale, Občinska strelska zveza Domžale, Strelska družina „T. Kmetič" Trzin, Hokejski klub Prevoje, Plavalni klub Domžale, Teniški klub Domžale, Zveza tabornikov Domžale, Košarkaški klub Domžale, Šolsko športno društvo Josip Broz Tito Domžale, Šolsko športno društvo Šlandrove brigade, Šolsko športno društvo Vencelj Perko, Šolsko športno društvo Mengeš, Šolsko športno društvo Radomlje, Šolsko športno društvo Moravče, Šolsko športno društvo Dob, Šolsko športno društvo Brd° -39 delegatskih mest. Na podlagi 57. člena usta,ve SR Slovenije in 4. člena zakona o kulturnih skup nostih (Ur. 1. SRS, št. 38/74) in 119. člena zakona o volitvah in delegiranju skupščine (Ur. 1. SRS št. 24/77) sprejemamo delovni ljudje in občani SPREMEMBE SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI, DELOVNEM PODROČJU, ORGANIZACIJI IN NAClNU DELA KULTURNE SKUPNOSTI DOMŽALE 1. člen Spremeni se 19. člen Skupščina kulturne skupnosti ima 90 delegatov. V skupščino volijo svoje delegate: fi0 - delovni ljudje, ki delajo v kmetijski (kmetje, ki sc trajno združujejo v hm TOZD Kooperacijo), obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo delo in delovna sredstva organiziranimi v skupnosti in druge z zakonom doloc oblike združevanja . stj; - 2 delegatski m^ - delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov, družbenopoui organizacij, družbenih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnosti . niso organizirane kot organizacije združenega dela ^ ( ko mest°l - delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih - ^ ^ ^ ]ncSt; - temeljne in druge OZD in skupnosti ter društva in druge samouprav^ organizacije, ki opravljajo kulturno dejavnost, ter delovni ljudje, ki z osc delom samostojno opravljajo kulturno dejavnost ^ megt; in sicer: Zgodovinski arhiv iz Ljubljane, Zavod za spomeniško varstvo Muzej Kamnik, Občinska matična knjižnica Domžale, Simfonični orkester Do ^ - Kamnik, Godba na pihala iz Domžal, Mengeška godba, Harmonikarski orke etno Domžal, DKD „Svoboda“ iz Mengša, Prosvetno društvo iz Blagovice, 1 ro ,, ^ društvo „Jožef Virle" iz Doba, DPD „Svoboda“ iz Ihana, KUD „Janko .ana, Lukovice, KUD „Zarja“ iz Prevoj, Prosvetno društvo ,,Miran Jarc“ iz ,nJ,»vo KUD „Franc Kotar" iz Trzina, KPD „Franc Bukovec" iz Vira, Likovno t, ..Peter Loboda" iz Domžal, Mešani pevski zbor iz Domžal in Oktet bratov ^kj Moški pevski zbor društva upokojencev .Janez Cerar" iz Domžal in M oktet iz Domžal, Dekliški pevski zbor pri ZKO Domžale, Prosvetno društ i',nSki Kos" iz Moravč, Moški pevski zbor gasilcev ,,Rudolf Božič" iz Radomelj, u svet Zveze organizacij za tehnično kulturo, Šolska kulturna društva osno ^ Glasbene šole in Centra srednjih šol, Skupina ljubiteljev gledališča Pn Domžal. Na osnovi 53. člena ustave SRS (Uradni list SRS št. 6/74), 586. člcito ,u jn združenem delu (Uradni list SFRJ 53/76) in 4. člena zakona o zapo zavarovanju za primer brezposelnosti sklenejo - delavci v zavija h združujejo združeni v krajevnih skupnostih, vnih ______________lP________r...JHP M družben6#8 ciljem uresničevanja politike zaposlovanja, ki je dejavnost posebnega jn :ajcmnosti naslednji Spremeni se 7. člen: Skui tupščina ima 102 delegatska mesta, in sicer: 1. Zbor uporabnikov: SAMOUPRAVNI SPORAZUM ,,PnSLOVANJE O USTANOVITVI OBČINSKE INTERESNE SKUPNOSTI ZA ZAPva DOMŽALE 7. člen pravne#1 Skupnost upravljajo delegati, ki jih delegirajo udeleženci tega S-IIU sporazuma. Skupnost ima naslednje stalne samoupravne organe: za ljud- - skupščino skupnosti, izvršni odbor skupščine skupnosti, ou obrambo in družbeno samozaščito in odbor za samoupravno delavsko kontrolo. Za izvajanje posameznih in pomembnejših nalog lahko skupščina skupnosti ime-nule komisije in odbore. 8. člen Skupščina skupnosti je naj višji organ samoupravljanja skupnosti, organizirana po delegatskem načelu in šteje 63 delegatskih mest. V skupščino volijo delegate: delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več organizacij združenega dela - 35 delegatov; delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih 25 deleg. mest j delovni ljudje, ki delajo v kmetijski (kmetje, ki trajno sodelujejo z Emono TOZD Kooperacija), obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, organizirani v skupnosti in druge oblike združevanja — 2 delegatski mesti; - delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih organov družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, kakor tudi aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ - 1 delegatsko mesto. Pristojnosti skupščine skupnosti in način njenega delovanja so določene v statutu skupnosti in poslovniku o delu skupščine. Skupščina je enodomna. Delegate v skupščino skupnosti delegirajo vsi udeleženci tega samoupravnega sporazuma neposredno preko delegacij oz. konferenc delegacij. Način in postopek ter osnova za delegiranje delegata v skupščino skupnosti določa statut skupnosti. PREDLOG SREDSTEV ZA PROGRAMIRANJE SIS JAVNA razprava o programih in sredstvih SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ZA LETO 1978 ANEKSI K SAMOUPRAVNIM SPORAZUMOM O TEMELJIH PLANOV SIS ZA OBDOBJE 1976-1980 ZA LETO 1980 Obdobje začasnega financiranja za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti sč izteka. Dolžni smo se dogovoriti o programih SIS 111 0 potrebnih sredstvih za izvedbo teh programov za leto 1978. Po Predvideni metodologiji je potrebno izpeljati razpravo do 25. 3. 1978 in j* 0 programih tudi odločiti. Po predhodni razpravi v združenem delu udo delavski sveti potrdili programe, za katere se bodo delovni ljudje odločili. Glede na to, da so samoupravni sporazumi za obdobje '6-1980 že sprejeti, bomo tokrat razpravljali o aneksih — dodatkih k ^“Upravnim sporazumom, ki predstavljajo le konkretizacijo dela v letu Pred vami so aneksi, ki prikazujejo variantno ponudbo SIS. Prosimo as> da zadeve temeljito proučite, pri tem pa ne smemo pozabiti, da smo oristniki uslug, ki nam jih zagotavljajo programi SIS v večini primerov *' občani, ki ta sredstva preko svobodne menjave tudi zagotavljamo. ■Jeiijske in republiške samoupravne interesne skupnosti bodo objavile °Je Programe v svojih glasilih. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Delavci in delovni ljudje, udeleženci samoupravnega sporazuma o 1 novah plana Občinske izobraževalne skupnosti Domžale za obdobje 44 *T^0 (uradno lasilo Občinski poročevalec štev. 3/78) na podlagi ■ člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbe-n' planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ štev. 6/76) in v skladu z enotni-je,.meril>> sprejetimi v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije, spregamo DODATEK k samoupravHgmu sporazumu o osnovah plana Občinske izobraževalne Pnosti DOMŽAL E ; za obdobje 1976—1980 v letu 1978 $ke • dodatkom k samoupravnem sporazumu o osnovah plana Občin-p0(l ^raževrdne skupnosti Domžale za obdobje 1976-1980 udeleženci Palo ° , Je določamo obseg planskih nalog za leto 1978 in vrednost teh nalog.*"" 1. člen ® *er višino obveznosti združevanja sred .tev za izvedbo navedenih 2. člen nih ^ ftu 1978 bo v Občinski izobraževalni skupnosti delovalo 17 osnov ga v katere bo vključeno: 5522 učencev v 215 oddelkih. Od skupne cev yVia učencev bo v tem letu vključeno v celodnevno šolo: 895 učen-UčCl)* oddelkih. V podaljšano bivanje bo v tem letu vključeno: 363 cev u67 v 14 oddelkih podaljšanega bivanja. Od skupnega št&vila učencev’,, v,v organizaciji za usposabljanje (OŠ Homec) vključeno: 215 učen- y 2 oddelkih. Predšni’f° šol°- ki traja 120 ur, bo v tem letu vključeno skupno 352 °lskil otrojc. V celoletno malo šolo, ki traja 350 ur pa 287 predla °tr°k- Ta oblika obstaja v krajih, kjer ni otroških vrtcev. Cia. . Crt navedenih šoloobveznih učencev bo v tem letu vključeno 60 3 rj>slih - Šolstvo narodnosti in etničnih skupin — dopolnilni pouk v slovenskem jeziku v tujini za otroke delavcev, ki so na začasnem delu. 3. člen Vrednosti programov vzgoje in osnovnega izobraževanja bodo leta 1978: — enotni program — program skupnih nalog - program vzajemnega kreditiranja - dodatni program Skupaj vsi programi: 63.523.000 din 3.396.000 din 1.520.000 din 22.662.000 din Pri izračunu obsega programov smo upoštevali sprejete standarde in normative. 4. člen Za enotni program osnovnega izobraževanja, ki ga zagotavljamo vsem učencem v SR Sloveniji pod enakimi pogoji, bomo združevali vsi delavci v Sloveniji sredstva po enotni poprečni prispevni stopnji 3,98 % od BOD. 5. člen Sredstva za izvedbo programov iz 3. člena tega dodatka bomo zagotovili na ta-le način: 1. Sredstva za enotni program: s prispevkom po enotni poprečni prispevni stopnji v SRS in sicer: od 1. 1. do 30. 4. 1978 po stopnji 3,58 % 17,763.000 din od 1. 5. do 31. 12. 1978 po stopnji 4,15 % 45,760.000 din SKUPAJ:; 63,523.000 din 2. Sredstva za dodatni program: s prispevkom po prispevni stopnji in sicer: od 1. 1. 1978 do 30. 4. 1978 po stopnji 0,53 % 2,630.000 din od 1. 5. 1978 do 31. 12. 1978 po stopnji 1,81 % 20,032.000 din SKUPAJ: 22,662.000 din 3. Sredstva za program skupnih nalog: s prispevkom na podlagi enotne stopnje v SRS in sicer: od 1. 1. do 30. 4. 1978 po stopnji 0 % - od 1. 5. do 31. 12. 1978 po stopnji 0,31 % 3,396.000 din SKUPAJ: 3,396.000 din 4. Sredstva za program vzajemnega kreditiranja v osnovnošolski prostor: s prispevkom na podlagi enotne stopnje v SRS in sicer: od 1. 1. 1978 do 3.0. 4. 1978 po stopnji 0,04 % od 1. 5. 1978 do 31. 12. 1978 po stopnji 0,12 % SKUPAJ: Skupna prispevna stopnja v občini bo: .od 1. 1. 1978 do 30.4. 1978 od 1. 5. 1978 do 31. 12. 1978 198.000 din 1.322.000 din 1.520.000 din 4,15% 6,39 % Obrazložitev združevanja sredstev za dodatni program Dodatni program, za katerega se dogovarjamo v občini obsega naslednje dejavnosti: Vrednost storitev v din pro > V OSnovno šolo za odrasle pri Delavski univerzi. ^ skupnih nalog v letu 1978 obsega: nja 'Vno izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov z mot-izv ‘ v telesnem in duševnem razvoju v zavodih, katerih ustanovitelj je sni svet Skupščine SRS; oddelki celodnevne šole, ki niso zajeti v enotnem programu s ceno na oddelek zmanjšano za vrednost klasičnega oddelka 455.330 oddelki redne osnovne šole od 1. 1. do 31.8., 1978 na šolah, ki nimajo prostorskih pogojev, da bi imele v razredu 36 učencev (V. Perko, Krašnja) 530.589 1 oddelek osnovne šole za odrasle pri Delavski univerzi 71.054 8 oddelkov osnovne šole za nove učence, ki bodo obiskovali pouk od 1.9. 1978 707.456 2 oddelka v osnovni šoli Homec za večje število učencev od 1.9.1978 202.168 Sofinanciranje glasbene šole, ki ima v šolskem letu 1977/78 489 učencev 3,525.476 Celoletna mala šola za otroke v krajih, kjer ni vzgojno varstvenih ustanov 425.000 Varstvo vozačev na šolah, kjer se otroci vozijo iz oddaljenih krajev in imajo slabe prometne zveze 185.000 Prevozni stroški za šolo v naravi 130.000 Testiranje učencev pred vstopom v šolo 30.000 Prispevek za stanovanjsko izgradnjo, razlika od 6 % do 7 % sprejetih v občini Domžale 400.000 Zdravstveni pregledi osebja na šolah 145.000 Sofinanciranje Delavske univerze za organizacijo šole za starše, vzgojna predavanja šolskim otrokom in družbenopolitično izobraževanje prosvetnih delavcev 300.000 Sofinanciranje Občinskega poročevalca, ki ga prejemajo vse družine v občini 80.000 Sofinanciranje društev in organizacij po sprejetih samoupravnih sporazumih. Društva, ki vključujejo v svoje dejavnosti osnovnošolsko mladino so Zveza prijateljev mladine občine Domžale, Občinski odbor RK in Občinska zveza za tehnično kulturo 400.000 Sofinanciranje skupnih strokovnih služb SIS in organov Občinske izobraževalne skupnosti 900.000 Stroški pobiranja prispevkov od delavcev z zasebnimi sredstvi 470.000 3 strokovni sodelavci - psihologa na osnovnih šolah Josip Broz Tito in Šlandrovi brigadi ter socialni delavec na Osnovni šoli Martin Koželj v Dobu 395.000 Izvajanje nalog s področja ljudske obrambe 200.000 Socialne intervencije za otroke, ki so v reji 150.000 Anuitete za gradnjo šol, pri katerih še niso odplačana posojila ali pa so v gradnji. Te šole so: Blagovica, Brdo, Josip Broz Tito, Šlandrova brigada, Radomlje, Mengeš, Krašnja ter telo-vadnici v Moravčah in na Brdu 7,400.000 Izobraževanje pedagoških delavcev - posvetovanja in seminarji 27.000 Knjižne nagrade najboljšim učencem ob koncu šol. leta 30.000 Srečanje upokojenih delavcev, ki so bili zaposleni v vzgojnih zavodih v občini Domžale 20.000 Odplačilo kratkoročnega posojila za valorizacijo programa in osebnih dohodkov delavcem na področju vzgoje in izobraževanja v letu 1977, skladno s sklepi skupščine OIS, Izobraževalno skupnostjo Slovenije ter sprejetim soglasjem izvršnega sveta in zbora združenega dela skupščine občine Domžale i ,234.933 Operativna rezerva 345.994 18,76(1000 V dodatnem programu so predvidena tudi sredstva za nove investicije na področju šolstva po srednjeročnem načrtu družbenega razvoja občine Domžale. Ker sprejeta stopnja v letu 1977 teh sredstev ni zagotovila, je letos planiranih 2,000.000 din kot obveznost iz leta 1977 ter 3,000.000 din predvidenih za leto 1978. 5,000.000 Ta sredstva so predvidena za gradnjo Osnovne šole Vencelj Perko v Domžalah. Pogoji na tej šoli ne zagotavljajo ustreznega pouka in ima ,najslabše prostorske pogoje v občini. V Domžalah je od vseh šolskih otrok v občini 2300 učencev. Od tega jih 600 obiskuje pouk v stari in neprimerni šoli. 150 učencev iz šolskega okoliša šole Vencelj Perko obiskuje pouk na šoli Slan d rove brigade v prenatrpanih oddelkih. 23,760.000 Vračilo poračunanih sredstev, ki so se zbirala za solidarnost pri Izobraževalni skupnosti Slovenije - 1,098.000 Skupaj dodatni program: 22,662.000 V navedenem dodatnem programu so zajete dejavnosti, ki se že izvajajo. Pri tem se prelaga na prihodnja leta odpiranje 15 novih oddelkov celodnevne šole, ki so bili predvideni v Krašnji, Moravčah in Krtini, 2 nova oddelka osnovne šole za odrasle, zaposlitev 2 novih strokovnih delavcev, zaposlitev knjižničaijev, ukinja se regresiranje šolske malice, za šolo v naravi pa so zagotavljeni samo prevozni stroški. 6. člen Sredstva samoupravnih interesnih skupnosti, ki so se natekla preko dogovoijenih letnih zneskov po sprejetih prispevnih stopnjah za leto 1977 in so znašala 5,012.000 din se uporabijo za izvedbo sprejetega programa OIS za leto 1977 v znesku 2,760.000 din ter za valorizacijo osebnih dohodkov delavcem na področju vzgoje in izobraževanja do 3119 din na pogojno nekvalificiranega delavca, kar znese 3,487.000 dinarjev. Razlika 1,235.000 dinaijev pa se prenese v program OIS za leto 1978 kot obveznost iz preteklega leta. 7. člen Vrednosti programov so v tem dodatku k samoupravnemu sporazumu določene na podlagi ocen gibanja družbenega proizvoda in osebnih dohodkov v SR Sloveniji in v občini Domžale. Po zaključku leta 1978, ko bodo objavljeni uradni podatki o gibanju družbenega proizvoda in osebnih dohodkov, bo Občinska izobraževalna skupnost opravila obračun svojih uresničenih programov in skupaj z drugimi izobraževalnimi skupnostmi obračun skupnih programov v skladu z ugotovljenimi dejanskimi gibanji družbenega proizvoda in osebnih dohodkov. I Če bo obračun izkazal presežek združenih sredstev, ga bomo šteli kot izvršeno obveznost združevanja sredstev za programe v letu 1979. Če bo izračun izkazal, da vrednost uresničenih programov presega znesek za te programe združenih sredstev, bomo razliko zagotovili v letu 1979. | Obračun in ukrepe za poračun bomo sprejeli po svojih delegatih v skupščini Občinske izobraževalne skupnosti. 8. člen Ta dodatek sprejemamo udeleženci samoupravnega sporazuma o osnovah plana Občinske izobraževalne skupnosti Domžale za obdobje 1976-1980 po enakem postopku kot smo sprejeli sam sporazum. Ugotovitev, da je ta dodatek sprejet, sprejme in objavi v občinskem glasilu skupščine Občinske izobraževalne skupnosti. Predloženi občinski program za področje vzgoje in izobraževanja zagotavlja izvajanje dejavnosti, ki že obstajajo v višini 73,785.000 din in de sredstev za nove investicije v znesku 12,400.000 din, od tega za anuite 7.400.000 din, za nove naložbe pa 5,000.000 din. V tem primeru bo indeks porasta združenih sredstev pri Občinski izobraževalni skupnos * nasproti letu 1977 136. Ta porast je zavestna odločitev, da dajemo tem področju prednost glede na njegov pomen, zakonske obveznosti do šola nja v osnovni šoli in hitremu porastu števila učencev. II. VARIANTA Pri porastu združenih sredstev na tem področju z indeksom 125 ne bodo zagotovljena sredstva za nove investicije v znesku 5,000.000 dm j 1.770.000 din za dodatni program. O tem bodo odločali delovni ljudje i občani v organizacijah združenega dela ter krajevnih skupnostih. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA Na osnovi 19. člena samoupravnega sporazuma o temeljih skupnosti otroškega varstva v obdobju od leta 1976 do 1980 sklepno ^ temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnos občini Domžale ANEKS k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov Skupnosti otroškega va^ stva v obdobju 1976-1980 o izvajanju programa otroškega varstva v 1978 1. člen S tem aneksom določamo udeleženci naloge na področju otru^jf|1 varstva, ki jih bomo v skladu s samoupravnim sporazumom o te plana skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976-1980 izvajali 1978 in naloge, ki jim bo dana v letu 1978 posebna prednost. A. Program za leto 1978 1. Enotni program vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke 2. člen letu Udeleženci tega aneksa bomo na podlagi menjave dela zagotovi i v 1978 družbeno organizirano vzgojo in varstvo predšolskih otrok. 1. Vzgojnovarstvena dejavnost: s.u)Vah i*1 a) vzgojo in varstvo v vzgojnovarstvenih organizacijah P00 . v jetu merilih enotnega programa za 766 otrok brez novih kapaci 1978; o 0trok z b) vzgojo in varstvo v vzgojnovarstvenih organizacijah za motnjami v telesnem in duševnem razvoju; . r ie za c) varstvo v organiziranem družinskem varstvu za 20 otroK’ clll spO' 10 otrok manj od planiranega Števila otrok po samoupra 2. 80-umi vzgojni program za 400 otrok, ki niso vključeni v vzgojo vene organizacije. 3. člen -ah Program vzgoje in varstva bo v letu 1978 ovrednoten P° ^nloin 0 merilih (normativih), ki so določeni s samoupravnim spor temeljih planov skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976-80, odnosno P° spremembi udeležbe staršev z obdobjem od 1. aprila 1978 dalje v delitvi 46 % starši in 54 % družba pri pokrivanju sredstev za redno dejavnost Vzgojnovarstvenega zavoda v ekonomskem odnosu staršev in družbe P° sprejetem načrtu do leta 1980 na delitev 50 % - 50 %. 10. člen Sredstva za izvedbo programov 2. in 8. člena tega aneksa znašajo skupaj din: 4. člen Za izvajanje nalog iz 2. člena tega aneksa bo v letu 1978 potrebno: ~ medicinskih sester 9, vzgojiteljic 30, varuhinj 33,5, in za organizirano družbeno varstvo 4 varuhinje. 5. člen Za izvedbo programa vzgojnovarstvene dejavnosti za predšolske otroke PO osnovah in merilih iz 2. in 3. člena tega aneksa so potrebna v letu iy78 nasladnja sredstva: Naloge *' Vzgojnovazstvena j vgavnost v WO • o0-urni vzgojni program SKUPA J Sredstva po SS /8 po cenah 19/5 za 19 7.132.000 160.000 7.292.000 Sredstva za 1978 po tekočih cenah 7.872.570 170.000 8.042.570 Program Sredstva po SS za 1976 po cenah 1975 Sredstva za 1978 po tekočih cenah 1. Enotni program vzgojnovarstvene dejavnosti 2. Dopolnilni program 8.692.000 7.822.000 8,042.570 10,266.430 SKUPAJ : 16,514.000 18,309.000 od tega za solidarnost 200.000 V občini bo združeno skupaj 16,534.000 18,309.000 Index 110 106,3 ^ ^97®ra,n kopnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letu 6. člen Delavci in drugi delovni ljudje združeni v skupnosti otroškega varstva do skupaj z delavci in delovnimi ljudmi in v drugih skupnostih otroške-8a varstva vzajemno in solidarno zagotovitili v Zvezi skupnosti otroškega «va SR Slovenije izvajanje programa skupnih nalog družbenega varstva r°k v SR Sloveniji. 7. člen Z(, ^^kženci se zavezujemo, da bomo v letu 1978 v občini Domžale en sredstva pri Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije po 10i-7* Prispevni stopnji v obdobju januar - april 2,17 % v znesku eseh ^000 in v °bdobju maj-december 2,71 % v znesku 28,307.000 od ndl dohodkov in od oseb s samostojno dejavnostjo po povprečni ,0Pnji za 1978 2,55 v višini 38,348.000 din. Dopoinj]nj program otroškega varstva v letu 1978 8. člen gra?^c*e*eženci tega aneksa bodo zagotovili izvajanje dopolnilnega pro-197^a Strpnosti otroškega varstva občine Domžale, ki bo obsegal v letu ^graditev Vzgojnovarstvene ustanove v Kidričevi, Domžale za 204 " suh$t Z zakl°ni$čcm za 300 otrok in predelavo obstoječega objekta; i1-PVcnc'on*ranje cene za dnevno varstvo in vzgojo v Vzgojnovarstveni tanovi, družinskem varstvu, oddelku za razvojno motene otroke za evno varstvo Vzgojnovarstvenega zavoda za 766 otrok v starosti " d 7-et’ južinsko varstvo 20 otrok v 4 družinah in oddelek za razvojno mo- - bn,e z 8 otroci; - P a^ilo otroških dodatkov za kmečke otroke za 280 otrok; - izv h anu*tet iz preteklega obdobja; C(ibo cicibanove šole v krajevnih skupnostih, kjer ni vzgojno varstve--izvUHtanoveza 120 o^k; 0L®do° popoldanskih oblik vzgoje ob vzgojnovarstvenih ustanovah ter - So,!:asne aktivnosti (Dedek Mraz, ure pravljic itd.) za 1000 otrok; »v,!nanciranjc izvedbe športne značke za predšolske otroke v krajevnih ^ SopPnostih za 200 otrok; a|ctlnanciranje programa letovanja za 50 predšolskih otrok ter drugih " dru*h °St' V °kviru Zveze prijateljev mladine Domžale; " izv jkCno Pomoč socialno šibkim občanom pri plačevanju oskrbnin; - p0Ld^a celotnega programa male šole za 200 otrok; Va f1Vanje izdatkov za delo strokovne službe Skupnosti otroškega - p0, Va v okviru skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti nar,nvanje sredstev za nadomestila voljenim ter imenovanim funkcio- - Soh* Skupnosti otoškega varstva Domžale; " s0financiranje izdaje Občinskega poročevalca; enot 3C*ranie Skupnosti socialnega varstva v občini in republiki po " obve'1Cm ključu ustanoviteljic Skupnosti socialnega varstva 2,13 1 % rezerva od celotnega programa. 11. člen Zavezanci za prispevanje sredstev za izvedbo enotnega ih dopolnilnega programa' po tem aneksu bodo združevali sredstva V obdobju januar—april 1978 po prispevni stopnji 0,90 2. V obdobju maj-december 198 po prispevni stopnji 1,25 C- Valorizacijska določba 12. člen Prispevki iz 11. člena tega aneksa se plačujejo kot akontacije. Poračun obveznosti zavezancev za združevanje sredstev po tem aneksu za leto 1978 bo opravljen v januarju in februarju 1979. Poračun bo izvršen do višine nominalnega zneska po tem aneksu, zvečanega ali znižanega za toliko odstotkov, za kolikor odstotkov bo rast družbenega proizvoda v letu 1978 večja ali manjša od planirane, bodo rezultati devetmesečnih obračunov TOZD, dopolnjeni z oceno rasti družbenega proizvoda za zadnje tromesečje 1978, ki jo izdelajo planski organi občine. Če bodo zavezanci po tem obračunu dolgovali razliko, jo bodo poračunali sorazmerno svojim celoletnim obveznostim najkasneje do 28. 2. 1979. Če pa bo obračun pokazal, da so vplačila zavezancev presegla njihovo dejansko obveznost za leto 1978, se jim bo ta razlika vštela v obveznosti za leto 1979. Poračun in ustrezne sklepe sprejme skupščina skupnosti otroškega varstva. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA Varianta I. ANEKS k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana skupnosti socialnega skrbstva v občini Domžale in SR Sloveniji za obdobje 1976—80 1. člen S tem aneksom opredeljujemo program za javno obravnavo v OZD za leto 1978, ki izhaja iz okvira programa za obdobje 1976 - 1980 in sicer: A— Enotni program (izhodišče je opredeljeno v SRS za vse občine enako in vključuje tudi solidarnost). B— Program skupnih nalog (sofinanciranje nalog, ki se izvajajo v okviru republiške skupnosti socialnega skrbstva). Č! — Enotni občinski program (naloge, ki se odvijajo na tem področju v občini). C2 — Dopolnilni občinski program (naloge oz. stroški, ki nastopajo vzporedno z delovanjem socialne problematike v občini). Za iz 9- č,en fanitan!Cdb° doPolni|nega programa iz 8. člena so bila za leto 1978 redstva JrCd$tva po cenah iz 1975- leta v višini 7,822.000 din potrebna P° tekočih cenah v letu 1978 so 10,266.430 din. ^anje programov v letu 1978. 2. člen A. - ENOTNI PROGRAM OBSEGA: — stalne DDP kot edini vir preživljanja — stalne DDP kot dopolnilni vir preživljanja — Zdravstveno zavarovanje prejemnikov DDP — Sredstva za OD strokovnih delavcev po normativu SKUPAJ enotni program v občini — solidarnostna sredstva v SRS SKUPAJ enotni program B. PROGRAM SKUPNIH NALOG OBSEGA: 1. Center za varstvo in rehabilitacijo Škofja Loka 2. Tretji zavod za usposabljanje duševno prizadetih 682.000 664.000 312.000 1.055.000 2.713.000 1.118.000 3.831.000 101.283 290.621 3. Zavod za resocializacijo alkoholikov 4. Posebni socialni zavod Hrastovec Trate 5. Sofinanciranje programa SSV Slovenije 6. Sofinanciranje rep. humanitarnih organizacij 7. Denarne in materialne pomoči Romom | 8. Pomoč begavcem, repatriirancem in odpuščenim 9. Program predzakonskega svetovanja 10. Sofinanciranje indok centra v Sloveniji 11. Dejavnost samoupravnih organov SSS Slovenije 12. Dejavnost strokovne službe rep. SSS 13. 1 % družbenih sredstev za rezervo Program skupnih nalog skupaj v SRS C, ENOTNI OBČINSKI PROGRAM OBSEGA: 1. Začasne DDP 2. Enkratne DDP 3. Oskrbnine v splošnih socialnih zavodih (domovi počitka) 3.594.372 4. Oskrbnine v posebnih soc. zavodih 1.433.364 5. Oskrbnina v zavodih za usposabljanje 998.400 6. Oskrbnina v vzgojnih zavodih 867.360 7. Rejništvo otrok in odraslih — 8. Rejništvo zaradi usposabljanja (nova naloga) — 9. Prispevki pokoj, in zdrav, za rejnice (nova naloga) 10. Razvrščanje otrok z motnjami v telesnem in duš. razvoju 50.000 11. Skrb za begavce, repatriirance in odpuščene 10.000 12. Dejavnost samoupravnih organov občinske SSS 80.000 13. Dejavnost str. služb. SSS 713.743 14. Dejavnost skupne str. službe SIS 194.259 15. Pogrebni stroški 37.000 16. 1 % rezerve od zbranih sredstev 62.864 Skupaj C j 8.041.362 87.177 10.268 5.228 6.425 14.739 11.842 14.739 3.275 9.448 53.854 6.236 629.874 C 2 DOPOLNILNI OBČINSKI PROGRAM OBSEGA: 1. Sofinanciranje programa občinske SSV 2. Sofinanciranje programa OO RK 3. Sofinanciranje programa občinske ZPM 4. Sofinanciranje programa društva za pomoč duš. priz. 5. Sofinanciranje programa društva invalidov Domžale 6. Sofinanciranje programa KZA 7. Sofinanciranje Občinskega poročevalca 8. Storitve davčne uprave 9. Investicije za nove delovne prostore SSS Domžale Skupaj C2 JZf Rekapitulacija: Enotni program skupaj: 3.831.000 — občina 2.713.000 - SRS 1.118.000 Program skupnih nalog: 629.874 Enotni občinski program Dopolnilni občinski program: 8.041.362 SKUPAJ: 12.502.236 Od tega: - za občino 10.754.362 — za SRS 1.747.874 Ali izraženo v prispevni stopnji iz BOD Januar-april u,t>z maj-december 0,69 Osnova za izračun prispevne stopnje je BOD v višini in sicer: 1.600.575.000 januar-april 496.178.000 maj-december 1.104.397.000 Ct ENOTNI OBČINSKI PROGRAM OBSEGA: 1. Začasne DDP 2. Enkratne DDP 3. Oskrbnine v splošnih soc. zavodih (domovi poč.) 4. Oskrbnine v posebnih soc. zavodih 5. Oskrbnine v zavodih za usposabljanje 6. Oskrbnine v vzgojnih socialnih zavodih 7. Rejništvo otrok in odraslih (prisp. svojcev odšt.) 8. Rejništvo zaradi usposabljanja (nova naloga prevzeta od OIS) 9. Prispevki pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja za status rejnic 10. Razvrščanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju 11. Skrb za begavce, repatriirance in odpuščene iz zapora 12. Dejavnost samoupravnih organov SSS občine Domžale 13. Dejavnost str. službe SSS za soc. delo 14. Dejavnost skupne strokovne službe SIS 15. Pogrebni stroški 16. 1 % rezerve od združenih sredstev 30.000 50.000 3.334.000 1.000. 650 1.000. 000 770.000 656.000 105.600 212.400 50.000 10.000 60.000 770.000 200.000 40.000 115.350 Skupaj Ci 8.403.700 C2 DOPOLNILNI OBČINSKI PROGRAM OBSEGA: 1. Sofinanciranje programa občinske SSV 2. Sofinanciranje programa občinskega odbora RK 3. Sofinanciranje programa občinske ZPM 4. Sofinanciranje programa društva za pomoč duševno prizadetim 5. Sofinanciranje programa društva invalidov Domžale 6. Sofinanciranje programa KZA Domžale 7. Davčna uprava Domžale (storitve) 8. Sofinanciranje Občinskega poročevalca 47.000 120.000 61.000 50.000 11.050 24.000 50.000 55.250 SKUPAJ C2 417.300 Rekapitulacija: Enotni program skupaj: — občina --SRS 3 831.000 2.713.0J0 1,118.000 Program skupnih nalog: Enotni občinski program Dopolnilni občinski program SKUPAJ 629.874 8 403.700 417.300 13.282.874 Od tega: - za občino -SRS Ali izražena v prispevni stopnji iz BOD: januar-april maj-december Osnova za izračun prispevne stopnje je BOD januar-april inaj-december v višini in sicer: r6OO.575.000 OPOMBA: . oSkrbo- Tudi po tem predlogu aneksa bi morali zaustaviti sprejemanj^^ lum po tem premogu aneKsa m inoran zauMuvm »pivjv...-, eV in rncev v domove vseh vrst, ker ni pokrito število vseh oskrbo v p^v predvideno povečanje 15 do 20 % oskrbnih stroškov v domo '|avnjc tako je izpadlo pokrivanje investicijskih stroškov pri usposobitvi s0 sa delo pod posebnimi pogoji, čeprav je sprejet že program s. »ofinanceiji iz občin Domžale in Kamnik. Tudi sredstva za P »financerji iz občin Domžale in Kamnik. Tudi sredstva za F rsnovnih prostorov in normalnega delovanja oziroma razvoja ilužbe niso v celoti zagotovljena. OPOMBA: Po tem predlogu aneksa, bi morali takoj ukiniti začasne in enkratne denarne pomoči, rejništvo, razveljaviti status delavca za rejništvo, zaustaviti sprejemanje v domove vseh ust. oz. zaradi povečanja cen storitev odvzeti oskrbovance iz domov. Prav tako ostane nepokrita celotna dejavnost dopolnilnega občinskega programa (C2). Tudi pokrivanje investicijskih stroškov za usposobitev delavnic pod posebnimi pogoji ne bo možno zagotoviti, kakor tudi nemotenega razvoja strokovne službe. VARIANTA II. V tej varianti ostaja nespremenjen ENOTNI PROGRAM in PROGRAM SKUPNIH NALOG in se spreminjata ENOTNI OBČINSKI PRO GRAM in DOPOLNILNI OBČINSKI PROGRAM, in sicer tako kot sledi: VARIANTA III. p, Tudi v tej varianti ostajata nespremenjena oba programa j*>gr^ in DOroSJlLNIOBC INSICSIPPrSgR AMJn licer tako kot sledi: C, ENOTNI OBČINSKI PROGRAM OBSEGA: 1. Z ačasne DDP 2. Enkratne DDP 3. Oskrbnine v splošnih soc. zavodih (domovi poč.) 4. Oskrbnine v posebnih soc. zavodih 5. Oskrbnine v zavodih za usposabljanje 6. Oskrbnine v vzgojnih socialnih zavodih Jžg i I.080.918 7- Rejništvo otrok in odraslih (prisp. svojcev odšt.) 655.560 8. Rejništvo zaradi usposabljanja (nova naloga prevzeta od 01S) 105.600 9. Prispevki pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja za status rejnic 212.400 !0. Razvrščanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju 50.000 ji. Skrb za begavce, repatriirance in odpuščene iz zapora 10.000 j2. Dejavnost samoupravnih organov SSS občine Domžale 88.000 j3. Dejavnost str. služb SSS za socialno delo 770.000 |4. Dejavnost skupne strokovne službe SIS 194.259 j S. Pogrebni stroški 40.000 1 % rezerve od združenih sredstev 140.410 Skupaj C, 11.151.413 c2 DOPOLNILNI OBČINSKI PROGRAM OBSEGA: !• Sofinanciranje programa občinske SSV 47.000 2- Sofinanciranje programa občinskega odbora RK 120.000 Sofinanciranje programa občinske ZPM 61.000 Sofinanciranje programa društva za pomoč duš. priza-J-*! 50.000 11.050 24.000 300.000 50.000 55.250 1.250.000 deti m • Sofinanciranje programa društva invalidov Domžale • Sofinanciranje programa KZA Domžale ■ Investicije za delovne prostore SSS Domžale • Storitve davčne uprave Domžale ln ?°^nanciranje občinskega poročevalca ■ vrednost investicije 1978 DOPOLNILO K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O TEMELJIH PLANA KULTURNE SKUPNOSTI DOMŽALE IN KULTURNE SKUPNOSTI SLOVENIJE ZA OBDOBJE 1976-1980 I. A. PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI SLOVENIJE 1976-1980 po cenah 1975 S tem dopolnilom se ne spreminja obseg sredstev za program KSS 1976-1980, temveč se v okviru že dogovorjenih sredstev zagotavljajo naslednje nove naloge oziroma prerazdelitev sredstev: a) Prevzem nove naloge: 58 % udeležba pri sredstvih za izpeljavo sanacijskega programa Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in 20,6 % udeležba pri izpeljavi sanacijskega načrta univerzitetne knjižnice Maribor ter dodatna sredstva za drugo izdajo Enciklopedije Jugoslavije in Enciklopedije Slovenije v višini 6.608.106 din do leta 1980 (po cenah 1975). Sredstva bo KSS zagotovila v okviru notranje prerazdelitve dogovoijenih sredstev po že sprejetem samoupravnem sporazumu, dogovorjenih sredstev po še sprejetem samoupravnem sporazumu. b) Notranja prerazdelitev sredstev v korist založništva in knjižničarstva, ki sta še posebej prednostno obravnavana. c) V okviru dogovoijenih sredstev in v skladu z 9. členom, točka 11, sprejetega samoupravnega sporazuma se spremenijo časovne razporeditve naložb v obdobju 1978-1980, in sicer tako, da so sredstva za naložbe v teh letih enakomernejše porazdeljena namesto prejšnje skokovite rasti. (tisoč din, cene 1975) 1978 1979 1980 Sredstva za naložbe skupaj 49.856 74.691 77.353 SKUPAJ c2 1.968.500 kapitulacija: Enotni program skupaj °bčina "SRS 3.831.000* 2.713.000 1.118.000 EnXmoSUPvih nal°8 [v 1 °bčinski program Polnilni občinski program 629.874 11.151.413 1.968.500 Skupaj 17.580.787 °d tega: :SR°Sbčin° 15.832.913 1.747.874 jani|Zra*eno v Pdspevni stopnji iz BOD "december 0,62 1,15 Va 2a izračun prispevne stopnje je BOD v višini in sicer: ian 1.600.575.000 my~aPril 496.178.000 din ™"december 1.104.397.000 din č) Pooblastilo za najetje posojila za naložbe na potresnem območju v znesku 42.460.000 din po cenah 1975; Sredstva naj bi KSS vračala po letu 1980, zato ne obremenjujejo združenega dela do konca tega petletnega obdobja, ampak pomenijo jamstvo za sredstva v naslednjem obdobju. 1. B. PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI SLOVENIJE 1978 V NO- MINALNIll ZNESKIH 1. a) Založništvo in knjižničarstvo (v 000.000 din) 41,9 b) Gledališka, glasbena in plesno- baletna dejavnost 97,9 c) Varstvo kulturne dediščine in likovno-galerijska dejavnost 47,0 č) Kinematografija 27,1 2. Ital. in madž. nar. skupnost 3,2 3. Slovenci zunaj meja SRS 5,6 4. Kulturno sodelovanje z drugimi narodi 14,3 5. Štipendije 4,7 6. Delovanje društev 5,6 7. Raziskovalna dejavn., delovanje organov KSS in strokovna služba 10,7 8. RTV 56,2 9. Pomoč manj razvitim 13,6 10. Naložbe 68,4 Celotni program (1-10 skupno) 396,2 1. C. PROGRAM KULT URNE SKUPNOSTI DOMŽALE 1976-1980 po kot *z 2. člena tega aneksa po vseh treh variantah se plačujejc 0 cenah ... . „ „ . Z(lru>kontacija Prispevkov za leto 1978. Poračun obveznosti zavezanca Zi , S tem dopohn om se ne spremmja obseg sredstev za program Kulturne X*Vanie srcdstev po tem aneksu bo opravljen ob sestavi zaključnih skupnost, Domžale 1976-1980 razen financiranja nove naloge v zvezi z govori V V Ja«uarju in februarju 1979. Poračun bo izvršen do višine do- otvontv>J° čitalnice v Domžalah, ter prerazdelitve sredstev v kor,st de-C& zncska po tem aneksu zvečanega al, znižanega proizvoda v Jav™stl društcv in poslovanja organov skupnost, (v okviru dogovorjenih °bčin„9tl8’ ugotovljenega na osnovi izračuna v plansko analitski službi sredstev po že sprejetem samoupravnem sporazumu). ie Domžale. tci obsegJu Var'a'iti bi se pokrivala dejavnost skupnosti socialnega skrbstva v ualog, ki so bile utečene v letu 1977 in za pridobitev delovnih °bči,lQ v 2a delavce pod posebnimi pogoji, ki se financira skupaj z KULTURNA SKUPNOST ^Urne^L $ dlenom samoupravnega sporazuma o temeljih plana jg.?^upnosti Domžale in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje ^°v6nii *n s 23. členom dogovora o temeljih družbenega plana SR jeza obdobje 1976-1980 1. C. PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI DOMŽALE V LETU 1978 V NOMINALNIH ZNESKIH 1. Založniška in knjižničarska dejavnost (+ čitalnica) 898.600 din 2. Gledališka, glasbena, likovna in folklorna dejavnost 1.995.700 din 3. Varstvo kulturne dediščine 622.950 din 4. Dejavnost društev 159.000 din 5. Poslovanje organov skupnosti 362.000 din 6. Kersnikove nagrade 25.000 din 7. Naložbe 447.150 din 8. Obvezna rezerva 45.600 din Celotni program (1—8) 4.556.000 din Nominalne vrednosti programov Kulturne skupnosti Slovenije in Kulturne skupnosti Domžale predstavljajo realno vrednost istih programov v sklenejo skupnem znesku 289.000.000 din za KSS in 3.323.000 din za Kulturno aelavCj skupnost Domžale, preračunanih v cene 1978 v skladu z »navodili za Sk>oSnenielJnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih pripravo aneksov k samoupravnim sporazumom za obdobje 1976-1980 v ^^ov in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini letu 1978‘_‘Lki jih je izdal Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje dne °Pravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost 27.XII.1977 in s popravkom »Navodil1* z dne 9.1.1978. 2. Zavezanci bodo združevali sredstva za program KS Slovenije: 1. V obdobju januar-april 1978 po prispevni stopnji, veljavni na dan 30. sept. 1977, to je 0,30 % - predvideni dotok 1.489.000 din. 2. V obdobju maj-december 1978 po prispevni stopnji 0,677 % od BOD, predvideni dotok 7.386.000 din Za program Kulturne skupnosti Domžale: 1. V obdobju januar-april 1978 po prispevni stopnji, veljavni na dan 30. sept. 1977 to je 0,28 % — predvideni dotok 1.389.000 din. 2. V obdobju maj-december 1978 po prispevni stopnji 0,29% od BOD predvideni dotok 3.167.000 din. 3. V januarju in februarju 1979 bo opravljen poračun obveznosti zavezancev združevanja sredstev po tem sporazumu. Poračun bo izvršen do višine nominalnega zneska po tem dopolnilu, zvečanega ali znižanega za toliko odstotkov, za kolikor odstotkov bo rast družbenega proizvoda v letu 1978 višja ali nižja od planirane rasti. Osnova za izračun rasti družbenega proizvoda v letu 1978 bodo rezultati devetmesečnih obračunov TOZD, dopolnjeni z oceno rasti družbenega proizvoda za zadnje tromesečje 1978, ki jo izdelajo planski organi družbenopolitične skupnosti, na katerem območju deluje samoupravna interesna skupnost. Ce bodo zavezanci po tem obračunu dolgovali razliko, jo bodo poračunali sorazmerno svojim celoletnim obveznostim najkasneje do 28. 2. 1979. Če pa bo obračun pokazal, da so vplačila zavezancev presegla njihovo dejansko obveznost za leto 1978, se jim bo ta razlika vštela v obveznosti za leto 1979. Poračun in ustrezne sklepe sprejme skupščina Kulturne skupnosti Domžale oziroma skupščina Kulturne skupnosti Slovenije. TELESIMOKULTURNA SKUPNOST Na osnovi 11. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Te-lesnokultume skupnosti občine Domžale za obdobje 1976-1980 sklepajo delovni ljudje v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, v samoupravnih interesnih skupnostih, občani v KS in občani, ki združujejo delo ter sredstva in ki uresničujejo osebne in druge interese v TKS ANEKS k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti občine Domžale za obdobje 1976-1980 o izvajanju programa telesnokulturne dejavnosti v letu 1978 1. člen S tem aneksom udeleženci določamo naloge na področju telesne kulture, ki jih bomo v skladu s SS o temeljih plana TKS za obdobje 1976-1980 izvajali v letu 1978 na ravni občine in v SR Sloveniji. A. PROGRAM 2. člen Posebna pozornost v tem letu bo podana množičnosti, ker bodo zagotovljene možnosti za čimvečjo vključitev delovnih ljudi v vse oblike telesnokultumih dejavnosti. Podana bo predvsem prednost razširitvi tistih dejavnosti, ki z manjšimi vloženimi sredstvi zagotavljajo velik efekt. Merilo za uspešnost v množičnosti bo število udeleženih. " • 3. člen Prav tako pomembna naloga v tem letu je razvoj vrhunskega športa v dogovorjenih športnih panogah in v panogah, ki visoko kvaliteto že dosegajo. Razvoj v teh panogah bo tekel skozi selektivni izbor športnikov ter strokovno vodenje na tak način izbranih kandidatov. Glavni nosilec vrhunskega športa bodo ŠŠD, v katerih bodo delo s selekcijami vodili zunanji sodelavci iz telesnokultumih organizacij. 4. člen Strokovni kadri so eden od temeljnih pogojev za uspešno delo in napredek tako v množičnosti kot vrhunskega športa, kajti brez njih ni pričakovati napredka v dejavnosti. Skupi: t si zadaja nalogo, da pospeši vzgojo strokovnih kadrov tako na hokovnem, kot idejnopolitičnem področju. 5. člen V tekočem letu bomo pospešeno delovali s funkcionalno usposobitvijo telesnokultumih objektov na vseh mestih odvijanja telesnokulturne dejavnosti, predvsem pa v KS in pri šolah, saj so objekti drug pomemben pogoj za razvoj telesnokulturne dejavnosti. 6. člen V SS o temeljih plana za izgradnjo telesnokultumih objektov nismo načrtovali sredstev. Ker se je že v prvem planskem letu pokazala potreba po izgradnji novih objektov smo združenemu delu predlagali, da se iz tega razloga sredstva za telesno kulturo povečajo. S tako povečanimi sredstvi bi tudi v nadalje gradili objekte za dogovorjene športne panoge ter večnamenske objekte ob šolah in KS s soudeležbo nosilcev investicij. B. IZVAJANJE PROGRAMA NOMINALNI ZNESKI 7. člen 1. MNOŽIČNOST 1,700.000 din — nove dejavnosti v množičnosti a) program ŠŠD 150.000 din b) program KS 250.000 din c) program Z SMS 60.000 din č) program športne značke 96.000 din 2. VRHUNSKI ŠPORT 1,700.000 din 3. VZDRŽEVANJE OBJEKTOV 221.000 din + sredstva LOTO 4. IZGRADNJA OBJEKTOV 1,000.000 din 5. STROKOVNI KADRI 159.000 din 6. MEJNE DEJAVNOSTI 326.000 din 7. STROKOVNE SLUŽBE 358.000 din VARIANTA I. SKUPAJ: 6,020.000 din VARIANTA II. SKUPAJ: 4,500.000 din OBVEZNOST DO SKUPNEGA PROGRAMA V LETU 1978 986.076 din Obrazložitev variante I. in II. Varianta I. Dokumenti na področju telesne kulture so nam naložili nove nalog®' ki jih prvotno v SS o temeljih plana za obdobje 1976-1980 nismo zajel'. Gre predvsem za dve stvari: za povečanje aktivnosti v okviru ŠŠD, K6, TOZD, OO ZSMS ter drugih nosilcev telesnokulturne dejavnosti in za strokovni izbor ter vodenje športnikov v vrhunskem športu. Vse te nalog zahtevajo boljše kadrovske, prostorske in materialne možnosti. M temu, da že ta variantni izračun krni programe nosilcev dejavnosti, sredstva iz tega programa zadostovala za enakomeren razvoj telesne kult re, tako na področju množičnosti kot vrhunskega športa. Varianta II. Sredstva izračunana po tej varianti ne zadostujejo za nemoten razvoj telesne kulture z ozirom na to, da ne moremo sofinancirati - P°kr programa novih dejavnosti v okviru množičnosti. Prav tako bi bila okrni na sredstva za obnovo in vzdrževanje ter gradnjo novih telesnokulturn objektov. Sredstva izračunana po tej varianti bi torej zadostovala Pr® vsem za dejavnost, ne pa za razširitev in vzdrževanje objektov za tele kulturo. V primeru, da bi bila potrjena ta varianta, je nujno najti na mestni vir za financiranje telesnokultumih objektov. 8. člen Podpisniki bodo za izvedbo programa po tem aneksu združevali sredst va po stopnjah: a) za občinski program VARIANTA I. 1. v obdobju I.—IV. 1978 po prisp. st. 0,34 2. v obdobju V.-XII. po prisp. st. 0,39 SKUPAJ: VARIANTA II. 1. v obdobju L—IV. 1978 po prisp. st. 0,34 2. v obdobju V,- XII. po prisp. st. 0,25 SKUPAJ: 1,687-000 4.333.000 6.020.000 ijSS 4,500.000 b) za skupni program na ravni republike v obdobju I.—IV. 1978 po prisp. st. 0,07 v obdobju V.-XII. po prisp. st. 0,06 SKUPAJ: Izračun programa po navedenih stopnjah temelji na mi nih dohodkov in sicer: - v obdobju I.-IV. 1978 - v obdobju V.-XII. 1978 9' člen Poračun Prispevki iz 8. člena tega aneksa se plačujejo kot akontacij ^ ^ [Cto obveznosti zavezancev za združevanje sredstev po tem ane 1978 bo opravljeno v januarju in februarju leta 1979. 347.209 638.876 986.076 asi brutto oseb- Poračun bo izvršen do višine nominalnega zneska po tem aneksu povečanega ali znižanega za tak procent, kolikša bo ugotovljena rast družbenega proizvoda v letu 1978. Če bodo podpisniki tega sporazuma po tem obračunu dolgovali razliko. jo bodo poračunali sorazmerno s svojimi celoletnimi obveznostmi najkasneje do konca februarja 1979. Če bo obračun pokazal, da plačila presegajo njihovo dejansko obveznost v letu 1978, se bo ta razlika vštela \ obveznost za leto 1979. Poračun izvaja Skupščina TKS. VARSTVO PRED POŽAROM požarna varnost osnovna komponenta za splošni ljudski odpor, varnost in družbeno samozaščito. Tudi bogastvo občine je vsako leto večje v organizacijah združenega dela, imamo pa tudi visoke stavbe, vse to pa zahteva, da bolj načrtno financiramo gasilske enote in jih tudi tehnično opremljamo tako, da bodo sposobne gasiti bolj zahtevne požare in reševati večje naravne in druge hude nesreče. Zaradi tega je nujno zgraditi dom družbene samozaščite, ki bo gasilce združeval skupaj s postajo milice, štabom teritorialne obrambe in civilne zaščite. Ta objekt bo grajen tudi po konceptu splošnega ljudskega odpora varnosti in družbene samozaščite, ki bo imel v stalni pripravljenosti oddelek gasilske enote. DODATEK K SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU ZA SIS VARSTVA PRED požarom E V letu 1978 imamo predviden naslednji delovni program: ~ za režijske stroške - za operativne izdatke - za investicije ~ nepredvideni izdatki, obvezna rezerva in solidarnostno prelivanje Skupaj: • sredstva se zbirajo v obdobju začasnega financiranja LJUDSKA OBRAMBA 310 000 Dodatek k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za fi-915*000 nanciranje nalog ljudske obrambe za obdobje 1977-1980 za leto 1978 2,135.000 V letu 1978 rabimo za potrebe izvajanja nalog ljudske obrambe v krajevnih skupnostih 820.000 din. 4 05 7 000 Zbrana sredstva po tem sporazumu bodo v letu 1978 porabljena za po stopnji naslednje namene: 697.000 030% “ °M°bie maHeCembCr pa p,edlaeamo prispcvno s,°m° - za vzgojo in lujenje enot in štabov TO v KS evni 744.000 3.313.000 4.057.000 - za opremljanje štabov in enot CZ — za opremljanje in usposabljanje enot NZ Skupaj potrebna sredstva za 1. 1978 125.000 din 503.000 din 192.000 din 820.000 din a) v obdobju januar-april 1978 po prispe stopnji 0,15 % b) v obdobju maj-december 1978 po prispevni stopnji 0,30 % Skupaj: oboje od prispevne osnove 1,600.575 din. • Valorizacijska klavzula je ista, kot pri ostalih SIS. -------------------- Skupščina in IO SIS za varstvo pred požarom sta sprejela sklep, daje opravili z zaključnimi računi za 1. 1978. feba finančna sredstva združevati, ker se moramo vsi zavedati, daje Sredstva je potrebno nakazovati na tek. račun 50120-652-28073. Glede na to, da je potrebno z združevanjem sredstev TOZD zbrati 820.000 din v 1. 1978 predlagamo, da TOZD obračunavajo 0,06 % od dohodka in sredstva nakazujejo ob periodičnih obračunih. Poračun bi PREGLED IN PREDLOG STOPENJ ZA LETO 1978 PREGLED PRISPEVNIH STOPENJ ZA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBDOBJU JANUAR-APRIL 1978 IN PREDLOG PRISPEVNIH STOPENJ ZA OBDOBJE MAJ-DECEMBER 1978 Naziv SIS varstvo občina “snierjcno izo- , -evanje ^raževanje občina Kultura SRS Dbčina rSna kultura !?bčina Ssja^no skrbstvo SRS Občina ^Poslovanje CStno Zav- kmetov Zav ' lnval. Snovanje -dravstvo D 0 *J*kov. . PO ost fc^ka mreža ^vanje, P°5ndlIa,nje Stanova Skrpnost Dohodek— Korigirana Bruto OD osnova BOD davč. osnova 1-^1 5-12 1-4 5-12 1 -4 5-12 3,07 3,96 2,17 2,71 0,90 1,25 10,60 9,47 4,15 6,39 0,04 0,43 4,11 5,96 0,58 0,95 0,30 0,66 0,28 0,29 0,41 0,45 0,07 0,06 0,34 0,39 0,62 1,31 — 0,16 0,62 1,15 0,36 0,22 0,26 0,26 0,73 0,46 12,00 10,60 0,80 0,80 0,27 0,27 7,60 7,49 1,66 1,63 2,96 1,57 1,50 1,50 0,15 0,30 7,00 7,00 28,58 31,45 11,58 11,41 14,29 11,78 1,00 28,58 32,45 11,58 11,41 14,29 11,78 Poslovni sklad 1-4 5-12 0,28 0,27 1,27 0*27 1,27 1,27 0,27 0,27 OBRAZLOŽITEV PREDLOGA TABELARIČNEGA PRIKAZA PRISPEVNIH STOPENJ - prispevne stopnje pod 1 -4 so sedaj veljavne stopnje in bodo v veljavi do konca obdobja začasnega financiranja (predvidoma do 30. 4. 1978); - prispevne stopnje pod 5-12, so stopnje, ki bi zagotavljale priliv sredstev za izvedbo programov, ki so razvidni iz aneksov (vi§e ovrednoteni programi); - v prispevni stopnji 7,00 za stanovanjsko skupnost je 1 % namenjen za samoupravno komunalno interesno skupnost; - dokončne prispevne stopnje bodo določene po razpravi v združenem delu, ko bodo znani potrjeni programi. Predvidoma bodo objavljene v Uradnem listu SRS do 10. 4.1978; — sredstva za občinske SIS v letu 1977 in 1978 — višje variante: 1977 1978 indeks 78/77 Izobraževanje 63.532 86.185 136 Otroško varstvo 14.647 18.309 125 Skup. soc. skrbstva 9.228 15.833 171 Kultura 3.645 4.556 125 Tel. kultura 3.600 6.020 167 94.652 130.903 138 PREGLED D0TEČENI3 SREDSTEV SKUPNE PORABE V LETU 1977 SREDSTVA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI NA OBČINSKI RAVNI Samoupravna Interesna skupnost Dogovorjeni program Valorizirani program Izvršitev PreseŠki po 31#12.1977 dogovor.prog. Presežki po valoriz.prog. Manjko po Indez po Indez P° valoriz.prog. dogovor.prog* valoriz.prog Občinska izobraževalna skupnost 57.416.000*. 63.552.000,- 61.183.839,70 3.767.839,70 2.348.160,30 106,56 96,3 Skupnost otroškega varstva 14.354.000* 14.646,602,- 487.902,10 195.299,20 - 103,40 101,33 Skupnost socialnega skrbstva 9.228.000* 9.228.000,- 9.900.990,60 672.990,60 672.990,60 - 107.29 107,29 Kulturna akupnoet 3.645.000*- 3.645.000,- 3.663.250,10 18.250,10 18.250,10 - 100.50 100,50 Taleanokultuma skupnost 3.600.000*. 3.600.000,- 3.959.158,95 359.158,95 359.158,95 - 109.97 109,97 S K a PA J 88.243.000^ 94.651.602,- 5.306.141,45 1.245.698,85 2.348.160,30 106,01 98,83 SIS za varstvo pred požarom 500.000*. 469.136,80 razlika 1.102.461,45 93,83 SREDSTVA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI HA RKPiihi.thki RAVNI Dogovorjeni program Valorizirani program Izvršitev 31.12.1977 Indez po dogovor.prog. Indez po valoriz.prog. Višek Manjko Republiška izobraževalna akupnoet 2.505.000 2.505.000 2.544.796 101.58 101,58 39.796* Republiška akupnoet otr. varstva Republiška skupnost soc. skrbstva 900.000 900.000 1.281.353 142.37 142.37 381.353* Republiška kulturna skupnost 5.582.000 6.281.000 6. 227.000 112.52 99.14 54.000* Republiška telesnokulturna skupnoet 722.000 722.000 719.567 99,66 99,66 2.413* S.U.I.U............................9iR9*222____I9,wa.ooo.___............................................._____________5§t«5Z~ razllka 364.736* OBVESTILO Vse delovne ljudi in občane obveščamo, da bo v letu 1978 delala PRAVNA POSVETOVALNICA v kateri vam bodo naši sodelavci dajali pravne nasvete pri reševanju problemov, s katerimi se srečujete na področju samouprave in delovnih razmerij. , Pravne nasvete boste lahko dobili vsak prvi in drugi ponedeljek v mesecu od 14. do 18. ure v prostorih Delavske univerze, kjer je tudi sedež Kluba samoupravljalcev, Kolodvorska 6, Domžale. Svetovalna pravna pomoč, ki jo vsem delovnim ljudem in občanom nudi Klub samoupravljalcev Domžale, je brezplačna. Klub samoupravljalcev Domžale OGLAS Iščem enosobno opremljeno stanovanje v Domžalah ali okolici. Lahko mi telefonirate vsak dan od 16. ure naprej na številko 315-127. Naslov v uredništvu glasila. r OGLAS V bližini Domžal 'S prodamo gospodarsko poslopje, ki bi se s primerno adaptacijo lahko uredilo za obrtno dejavnost ali skladišče. Naslov v uredništvu glasila. OGLAS Delovna organizacija KOMUNALNO GOSPODARSTVO MENGEŠ p. o. MENGEŠ - PREŠERNOVA c. 2 razglaša prosta dela in naloge KLJUČAVNIČARJEV IN VARILCEV. Delo se združuje za nedoločen čas. Interesenti naj se zglasijo na upravi podjetja. * v -----------------------\ OBVESTILO PIHALNA GODBA MORAVČE obvešča, da naročila za udeležbo na pogrebih v prihodnje sprejema najmanj 30 ur pred pogrebom. V primeru odpovedi bomo obvestili naročnika vsaj 24 ur pred pogrebom. Upravni odbor NEGA OBRAZA IN DEKOLTEJA odstranjevanje dlak z globinsko zdravljenje koz ampulami: proti pokanju kapilar proti aknam proti gubicam pedikura SE PRIPOROČA KOZMETIKA Sonja Lenček Kidričeva 18, Domžale doITia, od 20. ure dalje. URADNI VESTNIK domžale leto XI—Št.3 Domžale, 7. marca 1978 PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE PREDLOG KANDIDATOV ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE očinska volilna komisija RAZGLAS Občinska volilna komisija v Domžalah objavlja na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiraj11 v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru skupščine občine nižale, ki obsega naslednje kandidate: V b.ranc ARNUŠ, 1955, stroj, ključ. Kamniška 12, Domžale t ,ranc AVBELJ, 1914, upok., Borova 12, Vir 4' ^arjJa AVBELJ, 1923, upokojenka, Kajuhova 10, Domžale Matija BLEJC, 1948, višji upravni del., Kidričeva 14, Mengeš • ernarda CUNJA, 1958, študent. Kraigherjeva 13, Domžale Ana DEJANO VIC, 1943, pred. učiteljica, Lukovica 20, Lukovica s pranc GNIDOVEC, 1947, veterinarski tehnik, Ihan Božidar HABIČ, 1931, lesni tehnik, Levstikova 12, Preseije 10 u°že.na HABJAN, 1926, upokojenka, Vodovodna 5, Domžale Marija IVKOVIČ, 1924, ekonom, tehnik, Šaranovičeva 6, Vir 12 p3nez JEGLIČ, 1932, voznik, Prešernova 34, Domžale 13 |,ePca JUHANT, 1910, gospodinja. Sp. Jarše 15, Jarše la',.anez KUŠAR, 1958, strojni tehnik. Učak 17, Trojane 15 n3rC* KUŠAR, 1934, uslužb., V. Vlalioviča 2 D, Domžale 16 dU^.*ca LAH, 1946, predmetna učiteljica, V. Vlahoviča 2 A, Domžale 17 'w0r‘s LENČEK, 1921, upokojenec, Kersnikova 11,Domžale 18 i arta LENČEK, 1956, ekonomski tehnik, Vrhpolje 18, Moravče I9' ,ernej LENIČ, 1921, predmetni učitelj,T. Tomšiča 5, Domžale 2q' s®°r LIPOVŠEK, 1956, študent, Prešernova 14, Radomlje 21 p ane MLAKAR, 1935, ing. org. dela, Zavrti, Mengeš 22 Janc MUŠIČ, 1936, livar. Mlakarjeva 15, Trzin 23 »i a ^AVLIČ, 1921, elektro ing., Kajuhova 12, Domžale 24 p |Jz PETERKA, 1933, avtomehanik, Zaboršt 10, Domžale 2s pC |^s POGAČAR, 1917, upokojenec, Na ulicah 16, Mengeš 0jan ŽIBERNA, 1947, ing. kemije, V. Vlahoviča 11, Domžale •j. adit^atno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca skupščine občine Domžale. Ql a,,(Edatna lista je sestavljena v skladu z zakonom, kovanje o izvolitvi delegatov bo dne 12. 3. 1978. e'nska volilna komisija v Domžalah. fcj* 013-1/78-11/1 T Um: 24.2.1978 jajnik: ank°GEDR,H,l.r. Člani: Alfonz AVBELJ, l.r. Peter PRIMOŽIČ, 1. r. Mirko KOŠNJEK, 1. r. Predsednik: Mavricij VOLGEMUT, 1. r. Na 72. člena zakona o volitvah in dele sUh,.pščinc (Ur. 1. SRS št. 24/77) in 197 ž,Upština la, ?bčine Domžale (Ur. vestnik št. 4/74) ji del, ■ *nc Domžale na zasedanju zbora zdru ’'8 spr„.a ln družbenopolitičnega zbora dne 28. II ODLOK DELEGATSKIH MEST, OBLIKO-SktMrGACii tERENC DELEGACIJ IN SKUPNIH ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA PSCimV ,/A ZBOR Ne OBČINE DOMŽALE 1. člen 4tevao0i,dolo«a: VM^ciiah^31*^1 mest P° teme(jnih samoupravnih - kot ,udi tisti upo-Hu^atenh dohodek od pokojnine in ostali skupni rv^čno u.P°k°jenca ne presegajo zneska 1.500 din IINšave v V$e morebitne sporne zadeve in morebitne teŠev=iZnesku m roku plačila b° na pismeno proš-v 1 cen. SVet Krajevne skupnosti Prevoje v sodelovaje," traino komisijo za asfaltiranje cest v KS Pre- Na podlagi 8. člena odloka o določitvi lokalnih cest IV. reda in nckategoriziranih cest ter upravljanju in gospodarjenju s temi cestami v občini Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 18/76) in 2. člena odloka o izvršnem svetu SOb Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 1/75) je Izvršni svet skupščine občine Domžale, na 153. seji dne 2.11.1978 sprejel SKLEP o dopolnitvi seznama lokalnih cest IV. reda in ne-kategoriziranih cest v občini Domžale 1. člen Seznam lokalnih cest IV. reda se spremeni sledeče: Cesti št. 72, pod tek. št. 94 v seznamu lokalnih cest IV. reda se spremeni naziv in dolžina sledeče: Tek. Št. Naziv ceste Dolžina št. ceste 94 72 Ihan-Brdo-Dobovljc 3,280 2. člen Seznam nekategoriziranih cest se dopolni z nasled- njimi cestami: Tek. Št. Naziv ceste Dolžina št. ceste 11/1 Kidričeva ul. v Trzinu 0,650 2 1/2 Košakova ul. v Trzinu 0,085 3 1/3 Kratka pot v Trzinu 0,093 4 1/4 Pernetova ul. v Trzinu 0,226 5 1/5 Ulica bratov Kotar v Trzinu 0,275 6 1/6 Bergantova ulica v Trzinu 0,325 7 1/7 Trdinova ulica v Trzinu 0,203 8 1/ 8 Zorkova ulica v Trzinu 0,125 9 1/9 Ulica rašiške čete v Trzinu 0,404 10 1/10 Prešernova ulica v Trzinu 0,424 11 1/11 Reboljeva ulica v Trzinu 0,335 12 1/12 Liplinova ulica v Trzinu 0,100 13 1/13 Zupanova ulica v Trzinu 0,198 14 1/14 Ulica 7. julija v Trzinu 0,231 15 1/15 Ulica OF v Trzinu 0,175 16 1/16 Zupančičeva ulica v Trzinu 0,146 17 1/17 Cankarjeva ulica v Trzinu 18 1/18 Ulica Kamniškega 0,161 bataljona v Trzinu 0,205 19 1/19 Lobodova ulica v Trzinu 0,673 20 1/20 Partizanska ulica v Trzinu 0,193 21 1 l/d Škofičeva ulica v Mengšu 0,251 22 19/c Staretova pot v Preserjah 0,170 23 19/d Kajuhova ulica v Presetjah 0,531 24 19/e Levstikova ulica v Preserjah 0,160 25 19/f Tovarniška ulica v Preserjah 0,282 26 83/c Ulica Veljka Vlahoviča v Domžalah 0,355 27 87/d Zormanova ulica v Domžalah 0,165 3. člen V seznamu nekategoriziranih cest se spremene na- .Ivi in dolžine naslednjih cest: Tek. Št. Naziv ceste Lolžina št. ceste 3 2/a Mlakarjeva ulica v Trzinu 1 063 4 2/b Rakcfova ulica v Trzinu 0,727 11 /e 11 /c Glavičeva ulica v Mengšu 0,549 1. člen Ukine se sklad za financiranje narodne obrambe v občini Domžale. Vse pravice in obveznosti sklada se prenesejo na Skupščino občine Domžale. 2. člen S tem odlokom se razveljavi odlok o ustanovitvi sklada za financiranje narodne obrambe v občini Domžale (Uradni vestnik občine Domžale štev. 3/70). 3. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. ŠTEVILKA: 402-4/78 DATUM: 28. II. 1978 Predsednik skupščine občine Domžale Jernej LENlC, 1. r. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Izvršni svet Datum: 9. II. 1978 SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE ZADEVA: Odlok o ukinitvi sklada za financiranje narodne obrambe v občini Domžale PREDLAGATELJ: Izvršni svet Skupščine občine Domžale ZAKONSKA OSNOVA: 241. in 242. člen zakona o 'judski obrambi v SRS (Uradni list SRS štev. 23/76) POROČEVALEC: Dimitrije DELETlC, predstojnik organa za ljudsko obrambo SOb Domžale OBRAZLOŽITEV Skupščina občine Domžale je na svoji seji dne 20. 4. 1970 sprejela odlok o ustanovitvi sklada za financiranje narodne obrambe v občini Domžale (Uradni vestnik občine Domžale štev. 3/70) ter priporočilo o na- činu in merilih za združevanje sredstev za financiranje skupnih potreb narodne obrambe v občini za leta 1971-1975. Na podlagi tega priporočila so OZD in drugi podpisali samoupravni sporazum za financiranje skupnih potreb ljudske obrambe v občini v omenjenem obdobju, SOb Domžale pa se je zavezala, da bo v vsakoletnem proračunu zagotovila skladu določena finančna sredstva za financiranje vsakoletnih programov. Ker pa je samoupravni sporazum potekel in so X)dpisniKi izpolnili svoje obveznosti in je kot financer iklada ostal samo proračun, kar ni v skladu z obstoječimi finančnimi predpisi, je potrebno, da se sklad ukine, vse obveznosti pa naj se prenesejo na proračun. O tej zadevi je razpravljal svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in soglaša, da se omenjeni sklad ukine. Tako pripravljen predlog odloka je obravnaval Izvršni svet SOb Domžale in ga sprejel ter predlagal skupščini občine Domžale, da ga obravnava in sprejme v predlaganem besedilu. Predsednik IS SOB Viljem DRŽANIČ OBRAZLOŽITEV PRORAČUNSKIH PRIHODKOV IN ODHODKOV ZA LETO 1978 OSNUTEK PRORAČUNA ZA LETO 1978 OSNUTEK PRORAČUNSKIH PRIHODKOV ZA LETO 1978 Plan za leto Realizacija Indeks realiz. Predlog Vrsta 1977 1977 na plan izvršnega Ind. 3:2 sveta 1 2 3 4 5 6 1. Prenos sredstev iz prejšnjega leta II. Sredstva, dosežena v tekočem 1,033.000 1,033.562,11 100 3,290.000 318 letu 1. Davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka 11. Davek na dohodek od POZ D 100.000 100.926,35 100 120.000 120 13. Davek iz OD od kmetijske dejav- 1,200.000 1,456.766,05 nesti od kat. dohodka 121 1,450.000 99 13. Davek iz OD od kmetijske dejavnosti od gozdov 14. Davek iz OD od samoostojnega - - - - - opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti 18,000.000 19,511.807,10 108 21,500.000 110 14. Davek iz OD od opravljanja samostoj. dejavnosti v % ali v pavšalnem znesku od kosmatega dohodka 4,468.000 3,734.892,95 84 4,500.000 120 14. Občinski davek od avtorskih pravic in tehničnih izboljšav 14. Davek od samostojnega opravlja- 600.000 677.310,90 113 820.000 121 nja intelektualnih storitev 1,300.000 1,828.162,25 141 2,200.000 120 SKUPAJ DAVEK IZ DOHODKA IN DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA 25,668.000 27,309.875,60 106 30,590.000 112 2. DAVKI 23. Posebni občinski davek od prometa plačil za storitve 23. Posebni obč. prometni davek od 1,820.000 2,200.648,50 121 2,650.000 120 prometa proizvodov v zasebnem sektorju 350.000 255.263,90 73 300.000 118 23. Posebni obč. prometni davek od prometa proizvodov v trg. na drobno 10,500.000 10,114.070,80 96 12,200.000 121 23. Posebni obč. prom. davek od alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu 7,800.000 7,259.998,25 93 9,000.000 124 23. Posebni obč. prom. davek na motorna vozila 1,700.000 1,935.231,25 114 2,400.000 124 24. Občinski davek od prometa ne- premičnin 25. Davek na dobitke od iger na 2,500.000 2,439.512,40 97 2,700.000 111 srečo 40.000 88.035,70 220 100.000 114 25. Davek na dediščine in darila 25. Davek ha motorna, priklopna in 800.000 908.638,70 151 1,135.000 125 kombi vozila 1,100.000 1,160.837,60 105 1,390.000 120 25. Davek na dohodke od zgradb 800.000 1,005.834,15 126 1,100.000 109 25. Davek na posest stavb 25. Davek na dohodek od premože- 750.000 170.000 864.796,10 115 1,000.000 116 nja in premoženjskih pravic 466.796,55 170 500.000 107 25. Davek na premoženje 26. Davek od skupnega prihodka občanov 600.000 603.924,50 100 1,700.000 281 SKUPAJ DAVKI 28,930.000 29,303.588,40 101 36,175.000 - 123 3. TAKSE 31. Upravne takse 31. Rep. takse na promet parkljarjev 1,000.000 962.841,15 96 2,000.000 208 in kopitarjev 510.000 392.400,30 77 510.000 130 32. Komunalne takse (turistične) 70.000 31.486,85 45 30.000 95 33. Sodne takse 1,000.000 1,151.066,00 115 2,300.000 200 SKUPAJ TAKSE 2,580.000 2,537.794,30 98 4,840.000 190 5. POSEBNI DOHODKI Sl. Denarne kazni, ki pripadajo občini - 996,50 - - — 6. PRIHODKI UPRAVNIH OR- GANOV IN DRUGI PRIHODKI 61. Prihodki upravnih organov (rč. 845) 61. Prenesena sredstva za napredek 1,350.000 914.324,20 68 900.000 98 in organizacijo davčne uprave 61. Prihodki postopka sodnika za 6,130.000 5,741.744,05 94 6,000.000 104 prekrške 150.000 167.460,00 111 180.000 108 62. Odpravljeni proračunski pri- > hodki občin — 15,70 — — — 63. Razni in drugi prihodki 250.000 358.598,75 143 350.000 97 SKUPAJ PRIHODKI UPRAVNIH ORGANOV IN DRUGI PRIHODKI 7,880.000 7,182.142,70 91 7,430.000 103 Po ustavi in zakonu o združenem delu se uveljavljajo novi odnosi na področju osebne, skupne in splošne porabe. Iz okvira splošne porabe se izloča financiranje tistih nalog, ki po ustavi in zakonih ne sodijo med funkcije družbenopolitičnih skupnosti. Tudi v letu 1978 se bo nadaljeval proces ustavne preobrazbe splošne porabe s prenašanjem obveznosti na samoupravne interesne skupnosti, v okviru katerih delovni ljudje in občani uresničujejo svobodno menjavo dela. V smislu teh usmeritev je sestavljen osnutek proračuna občine Domžale za leto 1978, vendar pa še ni bilo možno dosledno upoštevati načelo o čiščenju proračunskih odhodkov, ker bi dejavnosti, ki še niso sistemsko dokončno urejene ostale brez sredstev. 1. Ocena prihodkov Proračunski prihodki so obliko-/ani na podlagi realizacije preteklega leta, spremenjenih predpisov s področja prometnega davka ter jpravnih in sodnih taks: - davek iz OD od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih g°" ipodarskih dejavnosti se povečuje ta 1.988.193 din, zaradi povečanega prihodka v tej dejavnosti in pa zaradi povečanja števila obrtnikov; - davek iz OD od samostojne dejavnosti v % ali v pavšalnem mesku od kosmatega dohodka se jovečuje za 765.107,05 din, žara* jovečanega števila popoldanski obrti; - davek od samostojnega oprav janja intelektualnih storitev s jovečuje za 371.837,75 din a !0 %. Pod to postavko se realiz' ata davek od letnih osnov ' lavck od priložnostnih prihodk >d intelektualnih storitev. Le-ti P ' zadnjih letih močno naraščajo tem tudi davek. , < - iz istih razlogov se bo pove udi davek od avtorskih pravic, - posebni občinski Pr0II1f e lavek od prometa plačil za storil e povečuje zaradi povečane a ic osnove; otn; - posebni občinski prom lavek od prometa v trgovini se »večal za 2.185.930 din glede na ndeks porasta v preteklih leti , ^ - z občinskim odlokom, i porablja od 1.1. 1978 ^alkoholne irometni davek na vse alko >ijače. Zato predvidevamo?^ :anje tega davka za 1.740.0 ozirom na novo tarifo m P :ani promet; ,i„ je - promet na motorna vozilaj sako leto večji, zato ocenj J ^ v primerjavi s prejšnjimi 1 1 e bo letos povečal za 464. e. - občinski davek od v [n ničnin se povečuje na Pro za ia vrednost nepremičnin 160.488 din; viša tudi - iz istih razlogov se z za lavek na dediščine m dam 126.361 din; 7. PRIHODKI OD DRUGIH DRUŽBENOPOLITIČNIH SKUPNOSTI 72. Odstopljeni prihodki (30% kazni sodnika za prekrške) 400.000 368.340,65 92 400.000 109 skupaj PRIHODKI 66,491.000 67,736.300,26 102 82,725.000 122 ~ presežek iz leta 1977 1,033.000 1,033.562,11 102 3,290.000 IZVIRNI DOHODKI LETA 1978 65,458.000 66,702.738,15 102 79,435.000 119 PREDLOG PRORAČUNSKIH ODHODKOV ZA LETO 1978 — davek od skupnega dohodka občanov se poveča zaradi teijatve (1.200.000 din), ki jo ima Davčna uprava občine Domžale do Davčne uprave občine Buzet SRH; — Zaradi zvišane tarife upravnih in sodnih taks, ki velja od januarja letošnjega leta, se bodo dohodki iz tega naslova podvojili. Glede na to predvidevamo, da bodo proračunski prihodki za leto 1978 v celoti znašali 82.725.000 ali za 22 % več kot je znašala realizacija teh prihodkov v preteklem letu. V absolutnem znesku pa znaša to povečanje 14.988.699,74 din. Odobrena Realizacija Zahtevek ko- Ind. Predlog Indeks sredstva za za leto 1977 ristnikov real. izvršnega predi. leto 1977 za leto 78: sveta real. 1978 77 6:3 4:3 2 3 4 5 6 7 g-ost organov družbcnopoli- ^Pravni organi SO Domžale “ 0Scbni dohodki OD po čl. 75 ~ mater, stroški ~ $klad skupne porabe sklad opreme Občinsko sodišče Domžale ~ osebni dohodki materialni stroški ~ stanovanjsko posojilo sklad skupne porabe sklad opreme •unkc. izdatki Občinsko tožilstvo Domžale _ 0sebni dohodki _ "laterialni stroški ^ eLl Stan0Vanja - ^Pne porabe SKiad opreme ^.‘kza prekrške Domžale _ °s=bni dohodki _ ")ater. stroški skLT-J50 50^10 Stiad Skupne porabe sluad opreme Ijaniahll? Pravobranilec samou] - H°mžale - m!.bni dohodki - £at<-rialni stroški - sk skuPne P°rabe sklad opreme milice Domžale ' tostro^ki - ski?5 skuPne porabe - skjad opreme na8rade delavcem ^®vno S°Qrinan^.aaV°eranilstV0 Ljublja sofin^ združenega dela 0ozda,??avne pomoči Domžal rajska inšpekcija - sofi h,-Občinski agronom, gSBtiS?1”ljubljanske re " skup55jb°dki funkcionarjev - sveta »trojki * rePrezentanco ..Uvračn? 5[?slavc m sprejeme lucern ,leptom in drugu J^enih 0 r„5a udeležbo na sejah bvajan?8anov L^jevnihtl?8 delegatskega s pehanj1!6 °bč. in delegatov 16,538.000 16,400.000 22,759.269 138 20,000.000 122 138.000 253.000 183 253.000 183 3,744.700 3,744.700 4,306.000 115 4,306.000 115 1,403.700 1,403.700 1,765.000 125 1,765.000 125 540.000 540.000 686.000 127 621.000 115 2,697.000 2,697.000 3,272.000 121 3,272.000 121 361.000 361.000 467.000 129 415.000 175 50.000 100.000 200 100.000 200 259.000 249.000 251.600 101 252.000 101 77.700 77.700 80.000 103 80.000 103 255.000 255.000 255.000 100 255.000 100 412.500 412.500 589.300 143 589.000 143 47.300 50.000 47.300 50.000 79.900 169 55.000 116 43.600 43.600 53.400 122 53.000 122 16.600 16.600 16.666 +20.000 iz 1. 77 100 17.000 102 744.500 744.500 1,017.276 + 3.000 iz 1. 77 139 901.000 121 115.000 115.000 132.094 117 132.000 115 - — 90.000 _ 90.000 57.800 57.800 111.885 193 112.000 193 46.000 46.000 46.000 100 46.000 100 207.000 207.000 323.215 156 250.000 121 27.450 27.450 31.903 116 32.000 116 12.600 12.600 13.598 108 13.000 1C 31.380 — 31.000 371.000 371.000 460.000 124 400.000 108 7.200 7.200 6.420 89 6.500 90 164.400 164.400 297.800 182 197.000 120 100.000 99.994 100.000 100 100.000 100 183.000 183.000 221.937 121 222.000 121 200.000 200.000 269.000 135 232.000 116 10.000 9.909 11.500 115 11.500 115 26.000 26.000 49.000 188 49.000 188 20.441 20.441 20.000 98 20.000 98 28.600 28.600 34.936 122 35.000 122 2,395.074 2,395.075 611.000 2,079.000 112 611.000 2,079.000 112 100.900 100.900 132.414 131 132.000 131 36.502 36.501 50.000 137 50.000 137 228.000 227.436 100.000 132 250.000 110 — — 200.000 — — — 23.510 23.508 40.000 170 40.000 170 25.000 25.000 30.000 120 30.000 120 11.933 11.933 20.000 168 20.000 168 397.760 397.760 435.000 109 435.000 109 69.400 69.400 50.000 72 50.000 72 2.880 2.871 5.000 173 5.000 173 121.100 121.078 136.510 113 137.000 113 II. Razporeditev odhodkov Zahtevki po sredstvih, ki so jih predložili proračunski koristniki so znašali 111.365.432 din. Izvršni svet je zahtevke uskladil s predvidenimi prihodki in pri tem upošteval le dejanske potrebe' posameznih organov, organizacij služb in prioritete. 01 Dejavnost organov v družbeno politični skupnosti Zahtevki upravnih in pravosodnih organov po sredstvih za osebne dohodke so oblikovani po določilih družbenega dogovora o osnovah in merilih za oblikovanje sredstev za delo državnih organov v SR Sloveniji. Osebni dohodki, oblikovani po teh merilih, zaostajajo za osebnimi dohodki v gospodarstvu za eno leto. Toda kljub temu ni bilo možno upoštevati vseh zahtevkov v predloženi višini, zato se sredstva zagotavljajo le v višini porabljenih sredstev preteklega leta, povečana za predviden porast družbenega proizvoda v tem letu (16%), za višje prispevke iz dohodka in za neodložljiva nova delovna mesta (pripravniki). Vse druge potrebe pa bodo morali upravni organi kriti iz lastnih prihodkov. Poleg rednih osebnih dohodkov delavcem upravnega organa za ljudsko obrambo zagotavljajo v smislu 75. člena zakona o ljudski obrambi, sredstva za izplačilo posebnih dodatkov v višini 253.000 din. Sredstva za skupno porabo so upoštevana enotno za vse organe in so oblikovana v skladu s sindikalno listo. - Sredstva za materialne izdatke in za opremo se zagotavljajo v višini zahtevkov oziroma največ s 16 % povečanjem proti preteklemu letu in to zaradi novih nabav in podražitev. Občinskemu sodišču in sodniku za prekrške i se poleg sredstev za redno dejavnost zagotavljajo tudi sredstva za stanovanjsko gradnjo zaposlenih delavcev (kot posojilo). — Velik porast sredstev 88 %, predstavlja sofinanciranje gozdarske inšpekcije, kateri se zagotavljajo sredstva po obračunu za leto 1977 in v isti višini za leto 1978. - Sredstva, ki so v osnutku proračuna predvidena za stroške skupščine se povečujejo skladno s povečanim obsegom dela delegatskega sistema. — Članarine in članski prispevki predstavljajo pogodbene obvez- vanja, strokovna literatura Volitve in referendum Stroški plačilnega prometa (SDK) Vzgoja in varnost v cestnem prometu Stroški komisije za ugotavljan. vora premoženja in komisije za družbeni nadzor Družbena samozaščita Stroški cenitev Izdatki za poroke Strokovna in marksistična knjižnica upr. org. 02 - LJUDSKA OBRAMBA Štab teritorialne obrambe Civilna zaščita (LO) Krajevne skupnosti 03 - DEJAVNOST DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV Občinska konferenca SZDL Domžale iz rez. Občinska konferenca ZSMS Dom-žzilc iz rez Občinski odbor ZB NOV Domžale poč. obj. Banjole Komisija za vpraš. invalidov pri obč. odboru ZB Zveza združenj rez. voj. starešin Domžale Turistična društva: - Domžale - Mengeš Izseljeniška matica Kamnik-Domžale Proslava 40 let shoda Ljudske fr. na Taboru Tehnična kultura (Obč. odb. LT) Osa org. ZSMS Peče - igrišče 04 - NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Oprema INDOK centra Stanovanja za delavce upr. organov Stanovanja za člane IS Stanov, za delavce PM Nabava računalnika za uprav, organe Poslovni prostori pravosod. organov Adaptacija in ureditev sejne in poročne dvorane v upravni stavbi Oprema za ozvočenje Odplačilo kreditov za: a) kadrovska stanovanja (SSP) b) ostala stanovanja (upokojenci, ostala) c) komunalni center d) vodovod, kanalizacija e) kritje izgube KZ Lukovica f) mostovi g) ceste Obveznosti izgradnje šolske mreže Nakup dveh službenih avtomobilov za geodetsko upravo Zdrav, dom Domžale, gradnja novih objektov Oprema za arhivsko skladišče na Krumperku Posojilo za gradnjo stanovanja občinskega javnega pravobranilca Nakup stanovanj za rešitev prostorov SŽDL Odkup poslovnih prostorov interesnih skupnosti Nakup službenega avtomobila 08 - SOCIALNO SKRBSTVO Pomoč družinam kadrovcev Priznavalnine borcem Preživninsko varstvo kmetov Obveznosti iz starost, zavar. kmetov Oskrbnine v domovih 09 - ZDRAVSTVENA ZAŠČITA Mrliška ogledna služba Klimatsko in topliško zdravljenje in okrevanje borcev NOV Zdravstvene kolonije Prispevek za zdravstveno zavarovanje uživalcem preživnin Prispevek za zdravstveno zavarovanje uživalcem priznavalnin Radiofotografiranje prebivalstva 7.400 7.385 20.000 270 20.000 270 — 600.000 — 500.000 — 65.400 65.309 70.000 107 70.000 107 54.605 54.605 58.000 106 58.000 106 10.000 10.000 10.000 100 10.000 100 10.000 10.000 — — — — 42.050 42.048 43.000 102 43.000 102 12.345 12.345 133.478 1081 133.000 1077 12.000 - 12.000 - 32,380.950 32,380.146 43,060.481 133 39,598.000 122 3,317.500 3,317.500 3,501.600 106 3,502.000 106 1,344.130 1,344.130 2,113.600 157 1,559.000 116 150.000 125.000 1,390.500 1112 700.000 560 4,811.630 4,786.630 7,005.700 146 5,761.000 120 50.000 50.000 1,062.500 1.062.500 1,347.526 127 1,348.000 127 50.000 50.000 427.000 427.000 696.217 163 542.000 127 250.000 250.000 250.000 250.000 306.000 + 306.000 995.000 325 389.000 127 35.000 35.000 67.000 67.000 77.000 115 77.000 115 194.180 139.100 214.000 214.000 286.551 134 272.000 127 50.000 15.000 203.500 1353 50.000 166 15.000 30.00C 61.000 406 4.000 4.000 12.000 300 5.000 125 400.400 400.391 100.000 100.000 850.000 850 115.000 115 — — 130.000 - 3,210.080 3,134.992 4,908.794 156 3,048.000 97 100.000 100.000 900.000 900.000 600.000 67 600.000 6 250.000 250.000 250.000 100 250.000 100 400.000 400.000 700.000 175 400.000 100 1,500.000 1,500.000 2,500.000 167 2,500.000 167 1,000.000 1,000.000 1,000.000 100 1,000.000 100 1,868.800 1,000.000 227.200 205.720 - - - - 180.000 180.000 246.400 137 246.400 137 91.300 90.821 88.000 96 88.000 96 115.500 115.490 115.500 100 115.500 100 15.200 15.195 15.000 99 15.000 99 2.600 2.239 2.600 116 2.600 116 500 453 500 110 500 110 300.000 300.000 300.000 100 300.000 100 2,000.000 2,000.000 2,000.000 100 2,000.000 100 - - 100.000 - - - - - 5,000.000 - - - - 24.800 - 25.000 - - - 150.000 - 150.000 - - - 450.000 - 450.000 - - - 400.000 - 400.000 - | - 300.000 - 200.000 - 6,982.300 6,959.918 16,211.600 232 9,843.000 ■ 141 1 55.000 48.128 216.000 440 216.000 449 1,022.000 1,020.901 2,200.500 215 2,200.000 215 314.000 233.786 310.000 132 310.000 132 80.000 78.881 — — — — - 515 — — — 1,471.000 1,381.181 2,726.500 197 2,726.000 197 / 48.000 29.952 48.000 160 48.000 160 100.000 74.421 300.000 403 300.000 403 51.000 37.968,55 70.000 184 70.000 184 41.000 26.796 51.000 190 51.000 190 29.000 12.963 19.000 146 19.000 146 - - 200.000 - 200.000 — 269.000 182.100 688.000 378 688.000 378 nosti in se jim zagotavljajo sredstva v višini sklenjenih pogodb. — izdatki za poroke se povečajo za 121.133 din. Tu so upoštevani stroški delegata za sklepanje zakonske zveze z mesečnim honorarjem, (nov sistem), stroški za matičarja in njegova zamuda časa letno 52 dni, cvetic za poročno dvorano in nabavo knjig, ki se podeljuje mladoporočencem ob sklenitvi zakonske zveze. Prihodki, ki se naberejo ob priliki sklepanja zakonske zveze pa se odvajajo v proračun in so izkazani med raznimi drugimi prihodki pod štev.63. 02 Ljudska obramba — Štabu za teritorialno obram bo se zagotavljajo sredstva v višin 3.502.000. V tem znesku je vklju čeno tudi financiranje Pokrajin skega štaba za TO Ljubljana, s ka terim je podpisan družbeni dogo vor. V preteklem letu so se potrebe Štaba financirale iz proračuna v višini 3,386.500 din iz posojila 884.250 din. — Za civilno zaščito je predvideno 1.559.000 din. V letu 1977 so bila za ta sektor zagotovljena sredstva v proračunu najemnina od uporabe agregata sredstva DSZ 1.344.130 din 41.000 din 10.000 din. Sredstva za financiranje revije „Naša obramba" niso zagotovljena, vendar bo potrebno zagotoviti ustrezna sredstva za nadaljnje fi* nanciranje te revije. - Krajevnim skupnostim je za financiranje LO v KS predvideno 575.000 din več kot v preteklem letu. V tem znesku je upoštevano tudi 100.000 din za radiotelefon, ki ga organizira oddelek za ljudsko obrambo pri SOb Domžale. 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij - V tem namenu se dodeljujejo sredstva družbenopolitičnim organizacijam in društvom za redno dejavnost. Občinskemu odboru Zb NOV se poleg sredstev za redno dejavnost zagotavljajo sredstva za nakup ležišč v počitniškem domu Banjole v višini 250.000 din. Y*‘ šina sredstev za vse DPO je bila usklajevana v okviru SZDL. 04 Negospodarske investicije V letošnjem letu bo pričel 2 delom INDOK center. Za nabavo potrebne opreme se zagotavlja 100.000 din. Sredstva za nabavo računalnik za upravne organe se povečujejo z 67 %. S temi sredstvi bo računa nik plačan. Občina Domžale J namreč določena kot poskusn^ občina za uvedbo računalništva z upravne organe in mora financira nabavo aktivnega terminal • Dočim bo republiški komite , plan in informacije sofinancir programe in uvajanje tega račun ništva in prispeval precejšen de sredstev. - Sredstva za poslovne pr°st^_ pravosodnih organov se zagotavj jo za temeljno sodišče, ki bo v le 10 - KOMUNALNA DEJAVNOST Občinski gasilski sklad Vzdrževanje občinskih cest SIS za varstvo zraka Vzdrževanje pokopališč posebnega pomena NOV in spominskih obeleži; Mehanografska obdelava katastra Reprodukcija starih kat. map Pomembnejše gradnje v letu 1977 Nastavitev kat. operata Izdelava načrtov z višinsko mejo Stroški novelacijc kat. dohodka Stroški računanja površin parcel Stroški regionalne urbanistične dokumentacije Izvajanje geodetskih del - izmere izdelava geodetske prostorske dokumentacije Izdelava zbirnega katastra komunalah naprav Urbanistični program in urbanistični rcd za občino Domžale Urbanistični načrt - ureditv. območ. občine •sušenje nedovoljenih gradenj Varstvo zelenih površin, ozelenitev Kamniške Bistrice •zdelava prostorskega plana občine z ^utvjjo zemljišč za potrebe Izdelava kratkoročnega programa Me t'§C cestne8a prometa za mesto Izdelava kratkoročnega programa reditve cestnega prometa za pobočje mesta Domžale •seahzaejja programa prometne in, Je Mengeš-Domžale (vertikalna Li*IOrizontalna signalizacija) j2l(Va]nciranje večjega obsega dela pri ui-k av’ .urbanjstičncga programa in Pj^iističncga reda občine Domžale nancinmje prenosa urbanističnega CUa iz kart 1:5000 na karte 1:2880 ,^‘ava zbirne barvne karte urbani-Vmnv8a programa občine Domžale l,?e.tllu h 20000 (1000 izv.) slava brošure urbanističnega Izde?ama °bč>ne Domžale s,r.„e,a smernic za pripravo pro-^kega plana občine pla^o°bč4temeljih prostorskega vzdrževanje osnovne urbani-Sofin6 do.kumcntacije Ore»Tncir.anje Studijske naloge o Pinian7111^' bivalnega okolja izdcinciranjc povečanega obsega dela ditv ‘lvC urbanističnega načrta ure-l'inan° ■' °b'Sme Domžale pr0‘;cuanje prometnih ureditev po v rnTr'*l!lu ureditve cestnega prometa dn>h Dpmžale in Mengeš °stain lraniv prometnih ureditev za Žale strnJena naselja občine Dom kant^uauje izdelave pregledne Žale (strnicnih naselij občine Dom-°značK^Znam ubc P° naseljih z karta 60 kvadratov ter pregledna °bieki Z °značbo pomembnejših 1'itia °V Uk‘C “* kvadratno mrežo) Meiip.^auj6 topografskega načrta Uta^jf tuljava Cesti tv, m°stu preko potoka na Uukovica-Gradiščc U S4u^osJnVNOST KRAJEVN1H S -Vkl skupnosti redna dejavnost K$ ^redna dejavnost kudrotj^udne naloge v nerazvitih ^»JERVENCIJE V gospo ^ni^P^ševelna služba ,*lvalskih kužnih bolezni d‘kše^tilnc naprave ^stva ‘ njc razvoja malega gospo PRORAČUNSKA SgsuaS OBVEZNOST, ^>Veznost?*aČUns*u iezerva ,8 °stl« prejšnjih let '^S^VEZANA IN IZLO sklade<^tva rezerv 1 % v re * ^ Razporejeni prihod- 200.000 200.000 - — - - 2,000.000 2,000.000 5,000.000 250 - — 40.000 40.000 — — — ■— 100.000 100.000 450.000 450 120.000 120 92.000 92.000 105.000 114 105.000 114 38.000 38.000 42.000 110 42.000 110 10.000 10.000 10.000 100 10.000 - 100 64.000 64.000 — _ 66.000 66.000 _ _ 150.000 21.563 40.000 40.000 - - -■ - 55.000 50.000 55.000 100 55.000 100 120.000 120.000 140.000 116 140.000 116 - •- 70.000 - 70.000 - - - 22.000 - 22.000 - 85.000 - 85.000 - 85.000 — 100.000 100.000 — 100.000 — 50.000 — 500.000 -* . 50.000 100.000 100.000 - - - - 260.000 130.000 130.000 100 130.000 100 88.000 23.700 100.000 422 100.000 422 196.000 60.900 - - - - 600.000 - 600.000 - 600.000 • - - - 643.500 - 643.000 - - - 70.000 - 70.000 - — - 180.000 — 180.000 - - 200.000 - 200.000 - - 100.000 - 100.000 - . - - 150.000 - 150.000 - - 200.000 - 200.000 • - - 142.857 - 143.000 - - 1,000.000 - 1,000.000 - - - 10,000.000 - - - - 3,000.000 7 - - i 500.000 500.000 — - - 120.000 120.000 - — ■ — 400.000 - 400.000 - 4,454.000 3,156.163 24,115.357 764 5,335.000 169 3,000.000 3,000.000 3,556.000 119 4,556.000 152 150.000 150.000 - - - _ - 2,000.000 3,150.000 3,150.000 3,556.000 113 6,556.000 208 1,500.000 1,500.000 1,895.000 126 1,895.000 126 510.000 336.350 400.000 118 400.000 118 6,000.000 6,000.000 5,000.000 83 5,000.000 83 500.000 500.000 — — — ■ —'' 8,510.000 8,336.350 7,295.000 88 7,295.000 88 305.540 296.281 550.0 186 832.000 281 296.500 85.937 441.000 < 513 248.000 288 602.040 382.218 991.000 259 1,080.000 283 650.000 595.959 807.000 135 795.000 133 66,491.000 64,445.657 111,365.432 173 82,725.000 128 I j 979 pričelo poslovati v Dom-! žalah. Občina je dolžna preskrbeti prostore. — Na podlagi priporočila in stališč družbenopolitičnega zbora, predsedstva zbora in družbenopolitičnih organizacij in obč. delegacij, se je pristopilo k ureditvi in adaptaciji' sejne in poročne dvorane. Zbori občinske skupščine so že sprejeli obvezo, da se v proračunu v ta namen zagotovijo 1.000.000 din. — Občinski zgodovinski arhiv je shranjen na Krumperku. Za hrambo novega gradiva je potrebno nabaviti nove arhivske police. - Samoupravne interesne skupnosti so sofinancirale občinsko montažno stavbo, v kateri ima njihova strokovna služba svoje poslovne prostore. Ker se bodo iz teh prostorov izselile bo občina te odkupila za svoje potrebe. 08 Socialno skrbstvo — Občina je dolžna zagotoviti pomoč osebam, katerih hranilec je na odsluževanju kadrovskega roka. Sredstva se zagotavljajo za pet upravičencev s povečanjem na enega souživalca (otroka). — Sredstva za izplačilo priznavalnin se zagotavljajo v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn. Odlok o preživninskem varstvu določa, da se višina mesečne preživnine vsako leto valorizira za porast življenjskih stroškov. V zvezi s tem odlokom se za 50 % povečajo preživnine tudi osebam, ki so nepokretne oz. da potrebujejo tujo pomoč. 39 Zdravstvena zaščita Na področju zdravstvene zaščite se zagotavljajo sredstva, ki izvi-. rajo iz zakonskih predpisov. Pravilnik o mrliško ogledni službi določa, da ogledno službo organizira in skrbi za njeno pravilno delovanje občina. — Znatno se povečujejo sredstva za klimatsko in tophško zdravljenje in okrevanje borcev NOV. Družbeni dogovor namreč določa, da so vsi borci upravičeni na brezplačno zdravljenje oz. okrevanje. V preteklem letu je bilo odobreno le delno plačilo uživalcem priznavalnin, zato se za letošnje leto predlagajo sredstva za brezplačno okrevanje tudi socialno šibkim borcem oz. njihovim ožjim družinskim članom. — Prispevek za zdravstveno varstvo uživalcem priznavalnin in preživnin, ki se plačuje Reg. zdravstveni skupnosti je v letu 1978 zvišan mesečno za 40 din na osebo. — V mesecu maju in juniju letos je predvidena radiofotografska akcija za prebivalstvo naše občine. Zdravstveni del akcije financira Reg. zdravstvena skupnost, ostalo pa občina (organizacija, najemnine, honorarne delavce). 10 Komunalna dejavnost Zahtevek samoupravne komunalne interesne skupnosti v višini 5.000.000 din za vzdrževanje občinskih cest se ne upošteva, ker POROČILA POROČILO ODDELKA ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE ZA LETO 1977 1. Oddelek za gospodarstvo in finance je občinski upravni organ, ki v skladu z ustavo, zakoni in občinskimi odloki izvaja določeno politiko in spremlja stanje na področjih celotnega gospodarstva, skupne in splošne porabe ter na področju obrambnih priprav gospodarstva in upravnega organa. Upravni organ je v skladu z zgoraj navedenimi zakonskimi akti tudi odgovoren za stanje na omenjenih področjih. 2. Pomembno vlogo ima oddelek na področju planiranja. V obdobju priprav za izdelavo srednjeročnega družbenega plana občine Domžale, je oddelek odigral pomembno vlogo pri usklajevanju planov TOZD, SIS in KS. Zaradi določenih pomanjkljivosti pri sprejemanju srednjeročnega plana, zlasti na področju SIS; je prišlo do sprememb in usklajevanja ter ponovne izdelave srednjeročnih planov SIS, pri katerih je bilo potrebno usklajevati programe z možnostmi financiranja na osnovi menjave dela. Tu smo se srečevali z velikimi problemi, zlasti zato, ker so nekatere dejavnosti že dosegle tako stopnjo razvitosti, ki jo na sedanji stopnji razvoja produkcijskih sil in pri ustvarjanju družbenega proizvoda ne moremo financirati. To neskladje med potrebami in možnostmi se stopnjuje iz leta v leto iz različnih vzrokov. Oddelek za gospodarstvo in finance je v letu 1977 aktivno sodeloval pri usklajevanju programov SIS z možnostmi, zavedajoč se, da je potrebno obdržati sprejeta razmerja v srednjeročnem planu, da se zagotovi normalna reprodukcijska sposobnost gospodarstva, obenem pa, da se obdrži že zatečeni nivo razvitosti posameznih dejavnosti na področju SIS. Z analiziranjem in spremljanjem skupne porabe v posameznih SIS nam je uspelo, da smo v občini zadrževali rast skupne porabe v okviru rasti družbenega proizvoda. 3. Gospodarske organizacije v občini Domžale so v zadnjih letih po sprejetju srednjeročnega plana v naglem in intenzivnem razvoju. Gibalo tega razvoja vsekakor predstavljajo investicije v nove proizvodne objekte in modernizacijo. Tako je bilo v letu 1977 realiziranih preko sto starih milijard investicij in skoraj ni podjetja v Domžalah, ki ne bi bilo v investiranju. Stalno spremljanje gibanja gospodarstva in posebej investicijske politike OZD je bila ena izmed važnejših nalog oddelka. Obdelani podatki in prikazi so služili IS in skupščini za ažurno informiranje ter tudi (Nadaljevanje s 'L5. strani) se bo ta skupnost financirala z novouvedenim 1 % prispevkom iz dohodka, ki se obračunava od bruto osebnih dohodkov. - Sredstva za vzdrževanje pokopališč posebnega pomena NOV in spominskih obeležij, ki jih je občina dolžna zagotoviti po zakonu o vojaških pokopališčih, so namenjena za odkup zemljišč in ureditev zemljiškoknjižnega stanja za spomeniške objekte. — Geodetska dejavnost predstavlja fiksne obveznosti in so oblikovane v smislu podpisanih po-godbj'^’Letos se vključujejo velika sredstva za financiranje temeljnih urbanističnih dokumentacij za območje občine, ki so nujno potrebne za izvajanje urbanistične politike. Zahtevek je bil podan tudi za sredstva za ureditev cestnega prometa, vendar tega zahtevka ni bilo možno upoštevati, čeprav je nujno potrebno, da se za izvedbo sprejetih načrtov zagotovijo ustrezna sredstva. - Za izgradnjo mostu preko potoka na cesti Lukovica - Gradišče je namenjeno 400.000 din. To so manjkajoča sredstva do predračunske vrednosti gradnje tega objekta. 11 Dejavnost krajevnih skupnosti — Za redno dejavnost je za krajevne skupnosti predvideno 52 % več sredstev kot v preteklem letu, posebej pa se zagotavljajo sredstva še za izredne naloge v nerazvitih področjih. 16 Intervencije v gospodarstvu — Za izvršitev postavljenih nalog v kmetijstvu se povečujejo sredstva za 26 %. — Sredstva za zatiranje živalskih kužnih bolezni se v isti višini prikažejo pri prihodkih in se prenašajo na poseben račun. — Za dokončanje gradnje čistilnih naprav je predvideno 5.000.000 din. 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti preteklih let — Tekoča proračunska rezerva je namenjena za splošne družbene potrebe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti. — V obveznostih iz preteklih let so zajete vse nastale obveznosti iz leta 1977, ki zaradi prepozne predložitve računov niso bile plačane v preteklem letu. 18 Krediti, vezana in izločena sredstva - Sredstva so zagotovljena v višini 1 % predvidenih izvirnih prihodkov v letu 1978 in se mesečno obračunavajo in odvajajo v rezervni sklad. Izvršni svet SOb Domžale ustrezno ukrepanje. Posebno pozornost smo posvečali delovnim organizacijam, ki so zašle v težave. Tako smo neposredno sodelovali pri sanaciji Emone — TOZD Poljedelstvo — Govedoreja, Oljarna Domžale in Avtoservis Domžale. Naša stalna skrb je bila posvečena ustvarjanju čimboljšega kontakta z delovnimi organizacijami, s SIS, z DPO in KS. Prav na tem področju smo želeli realizirati načelo, daje potrebno, da se držaVna uprava odpira in intenzivno vključuje v družbeno življenje na vseh področjih. 4. Obrambna pripravljenost gospodarstva in upravnega organa sta sestavna elementa vsakdanjega dela upravnega organa. Tako smo v letu 1977 usklajevali obrambne načrte OZD in dokončno kompletirali načrte upravnega organa z oceno možnosti delovanja gospodarstva v vojni. 5. Kmetijstvo je v občini Domžale relativno dobro razvito, čeprav je ostalo še samo okoli II % kmečkega prebivalstva in še to se vidno zmanjšuje. Vendar pa je to kmetijstvo, tako družbeno kot zasebno, dobro organizirano in modernizirano ter dosega dobre rezultate v pridelavi hrane. Temu področju smo v letu 1977 posvečali precej pozornosti, saj smo poleg upravnih nalog sodelovali neposredno v pospeševanju zasebnega kmetijstva in sanaciji poslovanja Emone--Poljedelstvo. Skupščina občine vsako leto vlaga preko 2,5 milijona din v pospeševanje zasebnega kmetijstva. Pomanjkanje obdelovalnih površin nas je vzpodbujalo, da smo intenzivno sodelovali pri regulaciji Rače. Pripravili smo tudi dokončen predlog odloka o zaščitenih kmetijah. 6. Pomanjkanje poslovnih prostorov in pomanjkanje obrtnikov, ki nudijo usluge občanom, nam je narekovalo, da smo se aktivno vključili v pospeševanje razvoja obrtne dejavnosti. Tako smo spodbudili akcijo za pozidavo obrtne cone v Jaršah, kjer bi z najemnimi lokali ustvarili pogoje za ustanavljanje delavnic — servisov, ki jih naši občani nujno potrebujejo. Število obrtnikov je močno poraslo prav v letu 1977 tako, da jih je sedaj že preko 1000 skupaj s popoldansko obrtjo. V proračunu smo zagotovili tudi določena sredstva za nakup lokalov za storitvene dejavnosti v centru mesta Domžale. Hiter razvoj obrtne dejavnosti je tudi pospeševala dobra kreditna p°" litika Banke Domžale, s katero smo dobro sodelovali tudi na tem področju. 7. Spremljati smo tudi razvoj turizma in gostinstva ter blagovnega pr°; meta. Na področju turizma se žal ne moremo pohvaliti s kakšnimi uspehi, razen da je v lanskem letu začeta gradnja Motela Konšek dokončana. Dobro pa se je razvijalo družbeno in zasebno gostinstvo. Z združitvijo Napredka in Gostinskega podjetja Domžale so ustvarjeni še boljši pogoji za razvoj gostinstva v Domžalah. 8. Proračunska poraba seje v letu 1977 gibala v okvirih rasti družbenega proizvoda, oziroma je zaostajala za rastjo DP. Dosledno še ni bil° mogoče izvesti čiščenja proračuna v skladu z ustavo in zakonom o financiranju družbenopolitičnih skupnosti. Tako smo precejšnja sredstva nameniti za financiranje izgradnje čistilne naprave, zagotavljali smo sredstva za delo državnih organov in krajevnih skupnosti. Tudi za pospeševanje kmetijstva je bilo namenjenih precej sredstev m za financiranje ostalih komunalnih dejavnosti. 9. Izvajanje zakona o združenem delu in spremljanje tega uvajanja v OZD, SIS in KS je bila ena izmed temeljnih nalog tudi našega oddelka v letu 1977. Neposredno smo sodelovati v komisiji in podkomisija'1-Pomembnosti tega področja ni potrebno dajati posebnega poudarka. 10. Izhajajoč iz sprejetih dokumentov in osnutka zakona o državni upravi, bi prav na področju dela oddelka za gospodarstvo in financ6 prišlo do nekaterih organizacijskih sprememb. Zaradi potreb P® širšem usklajevanju interesov, bo potrebno večje podružbljanje i odpiranje tega upravnega organa. Kot v preteklem letu bomo intenzivno delali na vseh področjih spremljanja in analiziranja gospodarstv ter z intenzivnim vklapljanjem v ta gibanja poskušali usmeijati razv J v skladu s sprejetimi cilji. Smatramo, da je potrebno, da preko IS vnašamo nove vzpodbude gospodarski razvoj občine na vseh področjih. ^ Na področju usklajevanja programov SIS z možnostmi gospo dars nas čaka težko delo glede na velike razlike med potrebami in možnos ^ gospodarstva za financiranje teh potreb. Skupna in splošna poraba 1978 morata rasti skladno z rastjo družbenega proizvoda. POROČILO ODDELKA ZA URBANIZEM, GRADBENE IN KOMUNALNE ZADEVE V LETU 1977 * V Oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve občine Domžale je bil določen kot upravni organ skupščine občine g Žale z odlokom o organizaciji in delu upravnih organov skupščine od Domžale (Uradni vestnik občine Domžale št. 10/74). V tem odloku so navedena tudi področja dela oddelka. delov- Po sistemizaciji upravnih organov SOb Domžale ima oddelek 11 nih mest. ženj. V letu 1977 je bilo nezasedeno delovno mesto referenta za Prcirlt?iaine sko-pravne zadeve od meseca oktobra dalje pa še referenta za komu zadeve in vodno gospodarstvo. Dščina Gradiva, ki sta jih v letu 1977 obravnavala izvršni svet in s*411" občine so predhodno proučile komisije za posamezna področja: - komisija IS za področje komunale, vodnega gospodarstva in varstva okolja: — svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu; — komisija za varnost prometa. Pri pripravi in obravnavanju gradiv so bile vključene organizacije posebnega družbenega pomena, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela. V letu 1977 je oddelek pripravil za obravnavanje na komisijah, izvršnem svetu in skupščini: - 24 zadev za sklepanje o javnih razgrnitvah; - 31 zadev obravnavanja pripomb danih ob priliki javne razgrnitve; ~ 12 odlokov; ~ 298 stališč na vloge občanov naslovljene na IS oziroma komisije izvršnega sveta; — tekoče zadeve s področja dela oddelka. V letu 1977 je oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve prejel 2373 vlog od tega jih je koncem leta ostalo 380 nerešenih. Kot pomembne opravljene naloge v letu 1977 moramo navesti: ~ prometno študijo za mesti Domžale in Mengeš; ~ prostorski plan občine Domžale z razvrstitvijo zemljišč za potrebe kmetijstva, kije pripravljen za sprejem; ~ določitev splošnega odlagališča za smeti in odpadke; ~ zmanjšanje rezervatov avtocest na eno samo varianto in zoženje širine rezervata; ~ osnutke in predloge odlokov, ki urejajo komunalno problematiko. PROGRAM DELA ODDELKA za leto 1978 V letu 1978 bomo predložili v obravnavo in sprejem Prostorski plan občine Domžale z razvrstitvijo zemljišč za potrebe kmetijstva in Urbanistični program občine Domžale. V kolikor bodo zagotovljena sredstva v proračunu, predvidevamo v letu 1978 izdelavo in sprejem: ~ urbanističnega načrta Domžale - Mengeš; — urbanističnega reda občine Domžale ter sprejem odlokov, ki so vezani na izdelavo in sprejem urbanistične dokumentacije; ' odlok o vpisu črnih gradenj v poseben list zemljiške knjige in posebni hišni numeraciji; odlok o mestih in naseljih mestnega značaja občine Domžale. V skladu z zakonom o temeljih družbenega planiranja in o družbenem Planu Jugoslavije (Ur. list SFRJ, štev. 6/76) bo v letu 1978 potrebno izdelati: smernice prostorskega plana občine Domžale; dogovor o temeljih prostorskega plana. V letu 1978 bomo sodelovali pri izdelavi prostorskega plana ljubljan-kc regije zaradi usklajevanja interesov posameznih občin glede poteka re8ionalnih objektov. Na področju komunale bomo predložili v obravnavo: °dlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnega zemljišč v občini Domžale ter odloke, ki jih je že> °bravnavala komisija IS za področje komunalnih zadev, vodnega gospodarstva in varstva okolja v letu 1977; odlok o ravnanju s plodno zemljo; __ °dlok o pokopališkem redu; __ 0(Mok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča; udlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. ^.Nadaljevali bomo z reševanjem prometne problematike v strnjenih na-Jm občine Domžale - vertikalna in horizontalna signalizacija po že rejeti prometni študiji za mesti Domžale in Mengeš. POROČILO ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE ZA LETO 1977 r^ f*ravni organ za notranje zadeve je v preteklem letu tako programi-V *°t nepredvidene naloge v pretežni meri pravočasno izvršil oziroma V ~inom predpisanem roku. n^tj Phmeijavi z letom 1976 smo v preteklem letu imeli na področju Prija 'U*1 za^ev in osebnih stanj precejšnji padec zahtevkov. Na področju ^^1 t° °^avne s*užbe, registracije motornih vozil in voznikov motornih iždg: >či'h potnih listin, tujih državljanov, pri požarni inšpekciji pa pri 10 do i So8lasij in številu tehničnih pregledov so zahtevki v porastu od v Dor ° %• Pri izpitni komisiji za voznike motornih vozil je enak procent ysta že vsa pretekla leta. ^čeli reteklem letu smo zaključili z zamenjavo prometnih dovoljenj in letu DZ zanienjavo vozniških dovoljenj. Naš predlog, da bi že v lanskem v0ziiaprenesli pooblastilo za podaljšanje registracije za osebna motorna *ehj1jčn.a pooblaščene organizacije za tehnične preglede ni bil sprejet. Iz ž RSN7 'n kadrovskih vzrokov pri teh organizacijah je bilo dogovorjeno ?Pr8v]j. v ^ 80 zaradi uvajanja delavcev in organizacij dela v letu 1977 to 'le s j le za mesto Ljubljana. Naša občina seje tako lahko vključila j*en0so' L 1978, vse druge v regiji pa se bodo vključile do 30. 5. 1978. S jn 111 te8a pooblastila smo najmanj 5.000 občanom zmanjšali izgubo rroške zaradi podaljšanja registracije motornega vozila, saj to od 1.1. dalje lahko opravijo pri tisti organizaciji, ki jim bo opravila tehnični pregled vozila. Te organizacije so pooblaščene, da vpišejo tudi tehnične spremembe vozila (barva in število sedežev). Registracija je opravljena hitro, zlasti ob sobotah, ko imajo pooblaščene organizacije še vedno zelo malo strank. Pri dosedanjem delu ugotavljamo edino težavo, ko lastnik vozila nima pri sebi dovolj denarja za plačilo cestnine in zavarovanja, ali ko nima osebne izkaznice lastnika vozila. To mora obvezno predložiti pri podaljšanju registracije, ker je primerjava podatkov lastništva obvezna. Intenzivna gradnja stanovanj je vplivala v preteklih letih na močan porast naselitve, zlasti mladih družin. Ta preliv je močno spremenil starostno strukturo občanov in zato še bolj vplival na povečanje opravil v pristojnosti oddelka za notranje zadeve. Tako je imel v preteklem letu že vsak tretji občan vozniško dovoljenje, kar je v primerjavi z drugimi občinami izredno veliko. Naši napori v preteklem letu še niso bili uspešni, da bi trinajst tisoč občanov, voznikov motornih vozil, zmanjšali skrb za izvrševanje obveznosti za podaljšanje veljavnosti vozniških dovoljenj. Pričakujemo, da bo do ustrezne spremembe predpisov prišlo v tem letu in da voznikom motornih vozil do določene starosti (65 let) in zlasti za B kategorijo ne bo potrebno podaljševati vozniških dovoljenj vsakih pet let, kakor sedaj. Porast števila voznikov motornih vozil vpliva delno tudi na 10% porast ukrepov začasnega odvzema, oziroma prepovedi izdaje vozniških dovoljenj. V preteklem letu smo te ukrepe izvajali kar zoper 4,42 % voznikov. Posebno zaskrbljujoči so primeri prepovedi izdajanja dovoljenj. Gre za 114 občanov, katerim je ta ukrep izrečen že po dva, ali celo devetkrat zapored. Zaradi nespoštovanja te vrste kazni bo organ za kaznovanje nujno moral spremeniti politiko kaznovanja in takim kršilcem izrekati zaporno kazen. V preteklem letu kljub podpori predsednika skupščine, izvršnega sveta in občinske konference SZDL nismo uspeli, da se z razširitvijo prostorskih kapacitet pri AMD Domžale združijo sredstva in kadri, ter tako doseže boljša kvaliteta in hitrejša priprava kandidatov za bodoče voznike motornih vozil. To potrebo utemeljeno narekuje podatek, ko je v preteklem letu od 5.251 prijavljenih uspešno opravilo izpit le 1.450 ali 27,61 % kandidatov. Ta %je že nekaj let enak, oziroma se rahlo slabša. Dejavnost upravnega organa za notranje zadeve na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu bo razvidna iz poročila sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Na tem mestu želimo poudariti premajhno skrb tudi odborov za LO in družbeno samozaščito v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih ter v KS. V tekočem letu bodo morali organi družbene samozaščite vključiti v oceno svojega dela konkretne programe s področja prometne varnosti, naš organ pa bo skupaj z delavci je v nevarnosti tudi bolj aktivno nudil pomoč, Na področju javnega reda in mira smo v minulem letu programirane naloge izvršili. Registracija društev je razen nekaj primerov zaključena. Vodi se postopek za izbris tistih, ki svojih pravil niso uskladili z zakonom. Tehnični pregled orožja v lasti občanov in uporabi pravnih oseb je bil izvršen, razen za strelske organizacije. Za te predvidevamo tehnični pregled v tekočem letu. Pri tehničnem pregledu orožja smo ugotovili zadovoljivo stanje orožja. To potrjuje dejstvo, daje bilo od 761 komadov pregledanega orožja izločenih aliodrejenih v popravilo le 36 komadov in še to pretežni del stare lovske puške. Število zahtevkov oziroma postopkov na navedenih in na drugih področjih javnega reda in mira (prireditve, shodi, tisk, prostovoljni prispevki, pirotehnična sredstva in razstrelivo) so na nivoju leta 1976. Za 6% je porast opravil na področju prijavno odjavne službe in prehodnih gostov. Na področju prijavno odjavne službe organ pričakuje večjega sodelovanja odborov za LO in družbeno samozaščito, v novih naseljih pa tudi hišnih svetov. Požarno varnostna problematika gledana skozi število požarov in normativno ureditev požarnega varstva v samoupravnih aktih v delovnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih je boljša kot v letu 1976. Novi tehnični in tehnološki dosežki postavljajo nove oblike ogrožanja in nastankov požara, dočim visoka stanovanjska blokovna gradnja postavlja nov problem za operativno poseganje, tako za gašenje požara, kot za reševanje ljudi in sredstev. Vsa ta dogajanja nujno terjajo dopolnilno tekoče usposabljanje delavcev in gasilcev ter dopolnjevanje opreme in organizacije nosilcev požarnega varstva. Tem problemom se še posebno v Domžalah pridružuje še slaba preskrbljenost z zalogami vode. S sanacijo tega je SIS za varstvo pred požarom v preteklem letu sprejela program ukrepov za izboljšanje požarne varnosti, ki temelji na pred tem sprejeti popolni požarni ogroženosti v občini. Tudi na tem področju bodo morali odbori za LO in družbeno samozaščito vsak v svojem okolju in končno v KS pokazati več aktivnosti z raznimi oblikami samozaščitnega delovanja. Tem organom bo tudi požarni inšpektor moral nuditi več pomoči. Požarno inšpekcijski pregledi se v preteklem letu niso dovolj izvajali, ker je le-ta z izdajo soglasij in sodelovanjem v komisijskih ogledih preveč obremenjen. Z delitvijo dela pri uvedbi medobčinskega inšpektorata z Domžale in Kamnik bi se stanje izboljšalo, sicer pa bo nujno povečati še za eno delovno mesto. V preteklem letu planirane naloge na področju normativnega dela nismo uspeli opraviti. Vzrok je v močni obremenitvi predstojnika z odgovornostjo v izvršnem svetu za delo občinskih upravnih organov in tako nista bila izdelana osnutek odloka o javnem redu in miru in predlog odloka o čiščenju kurilnih naprav in dimnikov. Oba odloka sta v zaključni fazi in bosta skupščini predložena v aprilu mesecu. Odlok o ureditvi prometa je bil odvisen od sprejetja prometne študije in bo predložen v mesecu marcu. Podrobnejša problematika iz posameznih področij pristojnosti oddelka za notranje zadeve s številčnim prikazom opravljenih nalog oziroma opravil, kakor tudi programa dela za tekoče leto, je bila predložena v obraynavo in oceno izvršnemu svetu. IS je na 154. seji dne 9. 2. 1978 obravnaval omenjeno poročilo in program ter ocenil, da bo v tekočem letu potrebno povečati nadzor nad kršitelji javnega reda in miru ter vložiti več naporov za izboljšanje prometne varnosti. Glede rešitve na področju požarne inšpekcije in požarnega varstva pa je sklenil predlagati občini Kamnik, da se odločijo o ustanovitvi medobčinske požarne inšpekcije oziroma je podprl predlog, da se pristopi k izdelavi programa za gradnjo Doma družbene samozaščite v Domžalah. PROGRAM DELA ODDELKA ZA NOTRANJE ZADEVE ZA LETO 1978 V tekočem letu planiramo, da bomo kljub stalnemu porastu zahtevkov z obstoječim stanjem zaposlenih naloge v zakonskih rokih opravljali. Le zaradi večletnega naraščanja zahtevkov po zakonu o potnih listinah bomo morali povečati za enega delavca, sicer se bo čakalni rok podaljšal od 5 na 7 dni. S predlagano zaposlitvijo bi se ta lahko skrajšal na 3 dni. V kolikor ne bo uspešno dogovorjeno za ustanovitev medobčinske požarne inšpekcije, bo nujno zaposliti še enega požarnega inšpektorja, sicer organ ne more nositi odgovornosti za posledice, nastale zaradi nezadostne požarne inšpekcije. Poleg rednih opravil na zahtevo občanov predvidevamo še naslednje : 1. Na področju normativne dejavnosti bomo: — izdelali predlog odloka o prenehanju veljavnosti odloka o rokih čiščenja kurilnih naprav in dimovodov na trda goriva; — izdelali osnutek in nato predlog odloka o javnem redu in miru; — skupaj z upravnim organom za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve bomo izdelali predlog odloka o ureditvi cestnega prometa; — preko republiške ali zvezne delegacije oziroma neposredno preko pristojnih sekretariatov bomo predlagali spremembo republiških oziroma zveznih predpisov; a) da se podaljšanje veljavnosti potnega lista spremeni od 2 na najmanj 5 let; s tem bomo najmanj 19.000 občanom odpravili potrebo za dvakratni prihod k organu, ki ureja te zadeve; b) da se odpravi 5-letno podaljševanje vozniških dovoljenj do starosti 65 let, oziroma manj, glede zdravstvenega stanja voznika. S tem bi najmanj 13.000 občanom odpravili potrebo, da urejajo te dolžnosti vsakih 5 let. 2. Na področju matičnih zadev bomo v tem letu uspeli preurediti prostore za sklepanje zakonske zveze. Za razbremenitev staršev bomo tudi letos opozarjali osnovne šole, da predložijo seznam novovpisanih otrok, na katerih bomo potrjevali dejstva in tako staršem ne bo potrebno osebno prihajati po rojstne liste in podobna potrdila. 3. Na področju registra prebivalcev bomo izdelali volilne imenike za predstoječe volitve. Za dosego sprotnega prijavljanja prebivališč in prehodnih gostov bomo angažirali odbore za LO in družbeno samozaščito ter hišne svete, poleg tega pa pogosteje vršili nadzor nad izvrševanjem prijavno-odjavnih dolžnosti. 4. Na področju prometa iz pristojnosti organa bomo izločili star arhiv in opravili 25 % zamenjav vozniških dovoljenj. Z zdravstvenimi delavci in delavci postaje milice bomo skušali dosledneje izvajati 90. člen zakona o CP, glede ugotavljanja zdravstvene sposobnosti upravljati motorno vozilo oziroma uvajali postopke za preizkus znanja CPP. 5. Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo organ pomagal pri programiranju in izvrševanju programov ter s skupnim prizadevanjem pripomogel, da bodo organi družbene samozaščite na tem področju aktivneje delovali. V tekočem letu bo težišče organa preko komisij SPV, da se realizirajo programirane preureditve prometa v smislu prometne študije za Domžale in Mengeš. 6. V teku leta bomo poskrbeli, da bodo vsa društva registrirana oziroma izbrisana tista, ki ne delujejo ali nimajo pogojev za delovanje. Na drugih področjih javnega reda in mira bo povečan nadzor, še posebno nad kršitelji, ki povzročajo nepotreben ali prekomeren hrup ali kako drugače ogrožajo življenje občanov oziroma uničujejo premoženje. Izvršen bo tehnični pregled orožja strelskih organizacij. Za oborožitev enot NZ bo nudena posebna skrb za izdelavo varnostnih načrtov, načrtov oborožitve enot NZ in preizkus znanja o ravnanju z orožjem. 7. Skupaj z izpitno komisijo bo opravljeno več pregledov šol za pripravo kandidatov za voznike motornih vozil z namenom, da se dvigne kvaliteta pouka in opremljenost šol za izvajanje pouka. 8. Na področju požarnega varstva se bomo skupaj z organi SIS za varstvo pred požarom in drugimi nosilci samozaščite prizadevali: - da se ustanovi iniciativni odbor za gradnjo Doma družbene samozaščite; - da bomo v tem odboru delovali za izdelavo idejnega programa in finančnega načrta, ki naj bi predvideval prostore za poznejšo ustanovitev občinske poklicne gasilske reševalne enote, civilno zaščito, teritorialno obrambo in prostore za PM ter upravni organ za LO, koder naj bi deloval tudi bodoči center za zveze; - iz pristojnosti našega upravnega organa bomo skrbeli za realizacijo programa požarnega varstva in v tej smeri pomagali organom družbene samozaščite, da programske naloge vključijo v svoje načrte. 9. Na področju požarnega varstva oziroma požarne inšpekcije bomo delovali na ustanovitvi medobčinske v smislu sklepa izvršnega sveta. V / primeru, da do te ne bi prišlo, bomo morali iskati rešitev z dodatno zaposlitvijo. Za izvršitev rednih in v programu predvidenih nalog je potrebno, da skupščina zagotovi sredstva za osebne dohodke in materialne izdatke po osnovah družbenega dogovora o zagotavljanju sredstev za delo državnih organov, tako za sedanjo zasedbo, kakor za nova predloga. POROČILO ODDELKA ZA SPLOŠNE ZADEVE IN DRUŽBENE SLUŽBE ZA LETO 1977 Poročilo zajema delo oddelka v preteklem letu in vso tisto problematiko, ki jo oddelek rešuje kot upravni organ pri skupščini občine. Glede na to, da je delo oddelka zelo raznoliko je tudi v poročilu, nakazana vrsta zadev, ki jih je reševal oddelek. Po sistemizaciji je v oddelku za splošne zadeve in družbene službe sistemiziranih 33 delovnih mest, od tega je bilo 10 delovnih mest nezasedenih oziroma dva s pripravnikoma. Konec leta pa so bili v delovno razmeije sprejeti še štirje delavci za krajevne urade. Delavci v sprejemni pisarni in glavni pisarni sprejemajo oz. pišejo vloge, overjajo kupoprodajne pogodbe, izdajajo zdravstvena spričevala za živino, sprejemajo, knjižijo in odpremljajo pošto. V letu 1977 je bilo sprejetih in vknjiženih 9.200 zadev ali 1.177 zadev več oz. 13 % kot v letu 1976, izknjiženih in arhiviranih pa je bilo 6.485 zadev. Na področju arhivske službe se je v letu 1977 nadaljevalo z urejanjem in kompletiranjem gradbenega arhiva iz leta 1970 in 1971 ter izdajanje arhivskega gradiva referentom in občanom. Začelo se je tudi s pripravami za ureditev strokovne knjižnice, ki ima 500 knjig in 150 izvodov ostalega periodičnega gradiva. Iz evidence je razvidno, da je bilo sprejetih oz. napisanih 19.040 vlog, od tega oveijenih kupoprodajnih pogodb 1,567, izdanih zdravstvenih spričeval za živino 3.096, prijave vozil, spremembe bivališč ter tehnične spremembe vozil 3.200 primerov. Tehnična služba je skrbela za redno vzdrževanje prostorov in okolice, kurjavo, urejanje družbene prehrane in za ciklostiranje in fotokopiranje gradiv za skupščino in njene organe. Veliko dela je bilo opravljenega tudi v Adremi. Tako je bilo iz plato-teke stalnega prebivalstva v letu 1977 izvršenih 65.068 odtiskov na stroju za odtiskovanje za izdelavo raznih seznamov in še 131.405 odtiskov (raznih naslovov na kuverte, mesečna izplačila nakaznic, stalni tekst na položnice itd.) Za ažurno vodenje platoteke stalnega prebivalstva je bilo izvršeno: na novo spisanih prijav 1.416, rojstev 910, odjav 555, sprememb stanovanj 1.415, izločenih v mrtvo kartoteko 356 ter ostalih sprememb 1.953. Na področju referata za krajevne skupnosti se je predvsem sodelovalo pri izdelavi in usklajevanju razvojnih programov oz. srednjeročnih načrtov KS. Prav tako smo sodelovali pri uresničevanju samoupravnih spo razumov za KS. Nadalje smo sodelovali pri pripravi in organizaciji samo financiranja določenih nalog in uvedbi krajevnih samoprispevkov in izve dbi referendumov. Problematika družbene skrbi za borce NOV in druge vojne udeležence ter vojaške invalide Ko obravnavamo probleme udeležencev NOV in vojaških invalidov, seveda ne mislimo na vse, ki so sodelovali v revoluciji, ampak °braV”.j varno le tisti del udeležencev, ki so zaradi različnih okoliščin poS potrebni splošne družbene skrbi in pomoči. Z namenom, da se priznavalnine in drugo varstvo udeležencev NO drugih vojn enotno uredijo so skupščine občine, republiške konterei SZDL, republiški odbor ZZB NOV in izvršni svet skupščine SR Slove J ^ lansko leto sprejeli družbeni dogovor o skupnih osnovah in merili ^ podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, da d tako reševala nekatera vprašanja materialnega položaja borcev. Na podlagi predpisov je organ v letu 1977 obravnaval tele zadeve. - izdal je 452 izplačilnih knjižic osebnim invalidom in družinskim i lidskim upravičencem; i calo - vsem uživalcem osebnih in družinskih invalidnin in so se podaL ^ zdravstvene knjižice, osebnim invalidom (198) pa knjižice za popust pri vožnji; . ^ - na podlagi odredbe o povečanju invalidskih prejemkov je organ jn. 452 sklepov o povečanju invalidskih prejemkov, poklical uživa c ne vali dnin in vpisal v njihove izplačilne knjižice nove znes^c.°ado-invalidnine, dodatka za postrežbo in tujo pomoč in ortopedskeg da tka; ^ - na podlagi pravilnika o oskrbovanju vojaških invalidov s prott. ortopedskimi in drugimi pripomočki, pomožnimi in sanitarni ,^0 pravami smo 57 vojaških invalidov napotili na invalidsko zdra ^ komisijo za ponovno ugotovitev potrebe po ortopedskih Pr'Pon,jsi(ih in na podlagi izvida in mnenja izdali odločbe o priznanju ortoPLped-pripomočkov. V letu 1977 so bile izdane 103 naročilnice za o ske pripomočke; katerega - med ortopedske pripomočke spada tudi osebni avto, uo sjepi imajo pravico 100 % invalidi zaradi okvar spodnih okončin g3 invalidi. V letu 1977 smo izvedli tako postopek za dodelitev avtomobila v uporabo za dva invalida; - osebni in družinski invalidski upravičenci imajo pravico do objave z: brezplačni prevoz. To ugodnost je izkoristilo 74 invalidskih upravičencev; - na zahtevo osebnega invalida je bilo v letu 1977 izdanih 74 bolniških listov za klimatska in topliška zdravljenja. V letu 1977 je pravico do invalidskega dodatka na podlagi zahtevkov pridobilo 9 uživalcev invalidnin, v postopku prekvalifikacije je 'bil en primer, za pogrebnino in posmrtnino je bilo obravnavanih 11 primerov, za odobritev regresa pri nakupu motornih vozil dva primera, za otroški dodatek pa en primer. Na podlagi zakona o varstvu nekaterih kategorij žrtev fašističnega nasilja, civilnih žrtev vojn, žrtev vojnega materiala in njihovih družinskih članov je organ obravnaval 15 primerov navedenih kategorij oseb. Ta kategorija oseb ima pravico do osnovne denarne pomoči, dodatka za potrežbo in tujo pomoč ter dodatne denarne pomoči, kije odvisna od dohodkov družinske skupnosti. V letu 1977 je za to kategorijo oseb •zvedel prevedbo prejemkov in izdal ustrezne odločbe. Na podlagi zakona o varstvu družinskih članov osebe v obvezni vojaški službi imajo družinski člani oseb, katerih hranilci so v obvezni vojaški službi pod določenimi pogoji pravico do oskrbnine, otroškega do datka in zdravstvenega varstva. V letu 1977 je bil postopek za priznanje oskrbnine izveden za štiri osebe. Dodatek za zaposlene borce NOV Zaposleni borci NOV s statusom pred 9/9-1943 uživajo posebno var *tvo, ki ga urejata zvezni in republiški zakon o dodatku za borce. Ta dodatek znaša 100 % razlike med osebnim dohodkom in zneskom zvezne-8a dodatka, ki znaša 3.747 din in razlike do zneska republiškega dodatka, ki znaša 4.739 din. Vseh upravičencev v letu 1977 je bilo 20 za republiški dodatek in 10 upravičencev do zveznega dodatka. Dodatek za borce izplačujejo delovne °rganizacije, katerim na podlagi obračunov referat za izplačilno službo re‘Undira izplačani dodatek v celoti z vsemi obveznimi prispevki, ki se •uorajo na dodatek odvajati. Varstveni dodatek kmetom—borcem NOV Republiški zakon o kmečkih pokojninah in občinski odlok o varstve-em dodatku k pokojnini kmetom borcev urejata materialno stanje tistih ynietov borcev s statusom pred 9. 9. 1943, ki imajo nizke dohodke, arstveni dodatek k kmečki pokojnini se izplačuje v višini razlike med ajnižjitn pokojninskim prejemkom in delom dohodka, ki odpade na fužinskega člana, povečanega s kmečko pokojnino. Ta znesek se vsako leto datka. spreminja, zato se z vsakim 1.1. opravi prevedba varstvenega do- Vseh upravičencev do varstvenega dodatka v letu 1977 je bilo 113. IV •«navalnine borcem NOV in njihovim družinskim članom r^V letu 1977 je bil podpisan družbeni dogovor o skupnih osnovah in i hUh za podeljevanje priznavalnine udeležencem NOV in drugih vojn, s niivfrirn 56 zagotavlja enotna ureditev materialnega položaja borcev in J,n°vih družinskih članov v vsej SRS. ne Vrcdstva za priznavalnine morajo v celoti zagotoviti občinske skupšči-Svojih proračunih. letu i nižia ^Ihu priznavalnina znaša 250 din, najvišja pa 1.500 din. V Uin ^ Je prejemalo redno priznavalnino 156 upravičencev. Priznaval-iied i$e na novo odmeijajo vsako leto z revizijo priznavalnin ali na podlagi nje . 0m vloženih prošenj za povišanje. Prošenj za odobritev oz. poviša-jPnznavalnine je bilo v letu 1977 okoli 90. Priz °. rednih mesečnih priznavalnin imajo borci pravico do enkratne doh,laVa*n*ne v primeru smrti, težje bolezni, elementarnih nesreč in po-2onr?‘ hkratne priznavalnine se izplačujejo v višini od 1.000 din do ’^u din. str0x?rc' NOV s statusom pred 9. 9. 1943 imajo pravico do povrnitve bore v za topliško zdravljenje v naravnih zdraviliščih. Komisija je Uavif-11 °d°bravala 50% ali 100 % plačilo stroškov za zdravljenje glede y !n° dohodkov prosilca. 677 -friu 1977 je bilo izplačanih sredstev za redne priznavalnine borcem eUkrat ^uri za redne priznavalnine kmetom-borcem 307.050 din, za Topij!!'6 Priznavalnine je bilo izplačano 51 upravičencem 36.650,75 din. Upravi* *n klimatsko zdravljenje je bilo plačano delno ali v celoti 47 čencem v višini 71.351,15 din. k- 23 letni oddih borcev za severno mejo •kih ^ePubliškim zakonom o borcih za severno mejo 1918/19 in sloven-23 b0°ur°voljcih 1912/18 je urejeno varstvo teh borcev. V naši občini je oddih rC,CV za severno mejo. Vsako leto se jim izplača regres za letni 10q f k‘ je znašal v letu 1977 1.525 din. Poleg tega imajo pravico do ene avtof hrezplačne vožnje in do dveh 75 % plačanih voženj z železnico ali Sorn na območju vse države. |0ročna posojila borcem Sef°d,a* odloka o načinu upravljanja s sredstvi občinskega solidar-^0rriisif.a S^ada. namenjenih za graditev stanovanj udeležencev NOV, je J za varstvo invalidov in borcev NOV obravnavala posamezne vloge borcev. Po predhodnem komisijskem ogleduje komisija v letu 1977 odobrila 25 prosilcem dolgoročno posojilo v višini 600.000 din, za dobo 10 let. Zdravstveno varstvo borcev NOV Referat za varstvo borcev potrjuje borcem NOV s priznanim statusom pred 9. 9. 1943 zdravstvene izkaznice, s čimer se jim daje pravica do oprostitve participacije za zdravila in do zdravljenja v ambulanti za borce NOV. Tem borcem se izdajajo tudi bolniški listi za topliško zdravljenje. POROČILO O DELU DAVČNE UPRAVE ZA LETO 1977 Davčna uprava je v letu 1977 opravila naslednje naloge: — sodelovala pri kreiranju občinske davčne politike; — sodelovala pri izdelavi osnutkov sprememb in dopolnitev republiških zakonov in dogovoru o usklajevanju davčne politike za leto 1977; — neposredno je nadzorovala davčne zavezance v zvezi z izpolnjevanjem njihovih obveznosti; — dosledno izterjevale davke in druge družbene obveznosti in — ukrepala zoper kršitelje davčnih predpisov. Poročilo o opravljenih nalogah po posameznih delovnih področjih: — davčna inšpekcija je opravila 113 pregledov poslovnih knjig. Delavci so sistematično kontrolirali zaloge surovin, porabo surovin, popis osnovnih sredstev, obračunavanje prometnega davka, verodostojnost knjiženih prilog itd. — Odmera davkov in prispevkov Služba za odmero davka od obrti je v letu 1977 odmerila 932 zavezancem davke in prispevke od obrtne dejavnosti. 8.965 zavezancem smo odmerili davek od kmetijske dejavnosti, od katerih smo na podlagi občinskega odloka priznali olajšave 393 zavezancem in ugodili prošnjam za znižanje akontacij 116 zavezancem. Prispevek za starostno zavarovanje kmetov smo odmerili 885 zavezancem, od katerih je bilo na podlagi določb zakona odpisan prispevek 87 zavezancem. Pri odmeri davka na posest stavb smo vodili postopek 5.620 zavezancem, od katerih pa smo davek odmerili le 2.595 zavezancem, ostali pa niso zapadli v plačilo omenjenega davka. Prispevek za zaklonišča je bil v letu 1977 prvič odmerjen in sicer 3.892 zavezancem. V okviru delokroga odmere davkov od dohodka od premoženja in premoženjskih pravic je bil v letu 1977 odmerjen davek 521 zavezancem, odpisan pa 19 zavezancem. Na posest gozdnih zemljišč je bil odmerjen davek 113 zavezancem in v okviru tega referata izdanih 1760 potrdil o premoženjskem stanju. Služba za odmero davka od kmetijstva je vodila register vseh davčnih zavezancev, kateri obsega 14762 zavezancev. V letu 1977 je bilo predloženo 629 pogodb o prenosu nepremičnin, od katerih je bil odmerjen davek 242 zavezancem, 355 zavezancem pa smo oprostili davek po določbah republiškega zakona o davku na prenos nepremičnin. Za odmero davka na dediščine in darila je bilo predloženih 4705 spisov (pogodb in sklepov); 438 zavezancem smo priznali oprostitev, 394 zavezancem pa smo odmerili davek na dediščine in darila. V tem letu smo 555 zavezancem odmerili davek od skupnega dohodka občanov, ker so njihovi dohodki presegali neobdavčljivi del dohodka (70.000 din). Odmerili smo tudi davek in prispevke iz delovnega razmerja 378 delodajalcem, ki zaposlujejo tujo delovno silo. 1025 zavezancem smo obračunali in odmerili temeljni, posebni republiški in občinski prometni davek na motorna vozila; 510 zavezancem pa občinski prometni davek na preprodajo motornih vozil, oproščenih pa je bilo 770 zavezancev. — Delavci davčnega knjigovodstva so opravili vse knjižbe davkov in prispevkov, sestavili tri periodične obračune in zaključni davčni račun; poleg tega vodijo še glavno knjigo in ostalo evidenco. — Delavci davčne izterjave so za opravilo delovnih nalog izdali 9.940 opominov in 590 sklepov o prisilni izterjavi. Evidentirali so 29.595 računov v znesku 25,670.000 din. PROGRAM DELOVNIH OPRAVIL DAVČNE UPRAVE ZA LETO 1978 Davčna uprava bo izvajala predpise s področja davčne zakonodaje in na tej podlagi ter po lastni iniciativi pripravila občinske predpise. Svoje delo bo naravnala tako, da bo pri tem spoštovala resolucijo in even. priporočila ter smernice, v katere se bo tudi sama vključila s pobudami za spremembe s področja davčne zakonodaje. Program temelji na številu zavezancev za vse vrste davkov in prispevkov. Po posameznih delokrogih je postavljen takole: — svetovalec za davčne zadeve bo napravil vse potrebne analize in poročila s področja opravljenih delovnih nalog; poseben poudarek bo posvetil primerjalni analizi celotnih obremenitev dohodkov posameznih zavezancev v zasebnem sektorju glede na malo gospodarstvo v družbenem sektorju. Rezultati bodo služili kot podlaga morebitnim predlogom za spremembe v davčni politiki. — Davčna inšpekcija bo kontrolirala in pregledovala poslovanje davčnih zavezancev tako v formalnem, kot v vsebinskem smislu. Delavci davčne inšpekcije bodo sodelovali s svetovalcem za davčne zadeve tako, da bodo na osnovi predhodnih analiz podrobneje spremljali poslovanje posameznih davčnih zavezancev. — Odmera davka bo napravljena za naslednje vrste davkov: 1. davke in prispevke od obrti bomo odmerili 1.100 zavezancem. Hkrati pa bomo reševali vse vloge, ki se po svoji vsebini nanašajo na pritožbe zoper višino odmerjenega davka, na znižanje akontacij, priznanje davčnih olajšav itd. Tem zavezancem bo služba odmerila štiri akontacije za tekoče leto. / 2. Davki in prispevki od kmetijstva: davke bomo odmerili 8.965 zavezancem, v smislu določb odloka o davkih občanov pa bomo v letu 1978 priznali davčne olajšave 500 zavezancem. 3. Davek od stavb bo odmerjen 2.595 zavezancem; 3.892 zavezancem pa bo odmerjen prispevek za zaklonišča. 4. Odmera davkov od premoženja na posest gozdnih zemljišč in odmera davka od dohodka od premoženja in premoženjskih pravic bo opravljena za 635 zavezancev. 5. Prispevek za starostno zavarovanje kmetov bo odmerjen 885 zavezancem. Na osnovi določb zakona o starostnem zavarovanju kmetov predvidevamo, da bomo 150 zavezancem znižali prispevek. 6. Davek od prometa nepremičnin bomo predvidoma odmerili 250 davčnim zavezancem in priznali davčne olajšave v smislu zakona o davkih na prenos nepremičnin ter občinskega odloka. 7. Davek na dediščine in darila bomo predvidoma odmerili 400 zavezancem, olajšave pa bomo priznali 450 zavezancem. 8. Davek od skupnega dohodka občanov bomo odmerili zavezancem, ki so v letu 1977 dosegli dohodek, kije večji od dovoljenega neobdavčljivega dohodka (110.000 din). 9. Odmera republiškega prispevka iz delovnega razmerja upokojencev. 10. Davek na posest cestno motornih, priklopnih in kombi vozil. 11. Odmera davka in prispevkov od osebnega dohodka delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Predvidevamo, da bo v letu 1978 evidentiranih 400 zasebnih delodajalcev z okoli 1.200 zaposlenimi delavci. 12. Odmera prometnega davka (zvezni, republiški in občinski) pri nakupu in prodaji motornih vozil. Služba za odmero davka od kmetijske dejavnosti bo kot posebno nalogo vodila register vseh davčnih zavezancev z vsemi spremembami, ki nastanejo med letom. — Davčno knjigovodstvo: Delavci bodo skrbeli za pravilno in ažurno knjiženje davkov in prispevkov občanov. Vodili bodo: analitično evidenco davčnih zavezancev, glavno knjigo in tri zbirne račune. V tem letu bodo sestavili tri periodične obračune in zaključni davčni račun. - Izterjava davkov in evidentiranje računov. Delavci bodo skrbeli za redni dotok sredstev in zagotovili kar največji odstotek izterjave obveznosti do konca leta. Za opravilo delovnih nalog predvidevamo 10.000 opominov in 600 sklepov o prisilni izterjavi. V letu 1978 bomo evidentirali 30.000 računov ter zasegli dobroimetje posameznih davčnih zavezancev zaradi neporavnanih davkov za okoli 1,4 milijarde din. Po tem programu bomo navedene delovne naloge v celoti in dosledno opravili le v primeru kadrovske stabilnosti in ob povečanju delavcev v davčni inšpekciji: to je za delokrog davčnega kontrolorja, in ob povečanju odmernih referentov še za enega. Ti dve službi je potrebno kadrovsko okrepiti zaradi vsakoletnega povečanja števila davčnih zavezancev. Po podatkih referenta za izdajo obrtnih dovoljenj število obrtnikov narašča na leto za 50 zavezancev - že vse od leta 1974 dalje, medtem ko se število delavcev v teh dveh službah ni spremenilo. POROČILO O DELU ODDELKA ZA UUDSKO OBRAMBO ZA LETO 1977 Organ za ljudsko obrambo je o svojem delu in stanju obrambnih priprav v letu 1977 poslal obširno poročilo RSLO, Upravi vojaškega okrožja Ljubljana, Pokrajinskemu odboru za ljubljansko pokrajino, Svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito in izvršnemu svetu občine Domžale ter celo vrsto drugih obširnih poročil o izvedbi nabora, pošiljanju na odsluženje vojaškega roka ter izpopolnitvi oboroženih sil, o vojaških vajah itd. V letu 1977 je organ imel tudi nalogo, da uskladi vse priprave na področju ljudske obrambe z novo sprejetim zakonom o ljudski obrambi v SRS ter nudi strokovno pomoč vsem subjektom. Poleg teh je bilo tudi veliko drugih nalog, od katerih navajamo nekatere: V letu 1977 je Republiška inšpekcija izvršila pregled obrambnih priprav v občini. Inšpekcijski pregled je opravljen: a) V občinski skupščini: predsedstvo, izvršni svet, poverjeništvo za ljudsko obrambo, za gospodarstvo, za finance, za gradbene, urbanistične in komunalne zadeve, za trgovino in preskrbo, za družbene dejavnosti, za informacije, vojne zveze in civilna zaščita; b) v OZD: Tosama, Napredek,Zdravstveni dom„dr. Tineta Zajca11, Lekarna, Osnovna šola „Slandrove brigade", Emona - Prašičereja Ihan (po CZ); c) v krajevnih skupnostih Trzin in Rafolče; d) na področju vzgoje in usposabljanja za obrambo in zaščito. Namen pregleda je bil, da se: — pregledajo obrambne priprave in načrti ter ugotovi stanje pripravljenosti občinskih organov, KS in OZD za prehod iz mirnodobnega v vojno stanje ter usposobljenost le-teh za delovanje v vojnih razmerah; — pregleda in ugotovi stanje pripravljenosti in usposobljenosti štabov in enot CZ za delovanje v miru in vojni; — pregleda in ugotovi stanje na področju vzgoje in usposabljanja za obrambo in zaščito; — ugotovi in odpravi pomanjkljivosti ter nudi strokovno pomoč. Po dvodnevnem pregledu je 12-članska inšpekcijska ekipa ugotovila: — da je stanje na področju obrambnih priprav predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta in poverjeništev dobro, v nekaterih elementih prav dobro in celo odlično ter — da sodeč po obrambnih načrtih in drugih dokumentih, ki sojih pregledali inšpekcijski organi ter na podlagi splošnega vpogleda v aktivnost in razgibanost na področju ljudske obrambe, so obrambne priprave v občini na ravni, ki ustreza doseženi stopnji podružbljanja obrambe v republiki. Inšpekcija je ugotovila, da ne glede na ugotovljene pomanjkljivosti so abrambne priprave na taki stopnji, da zagotavljajo izvedbo prehoda v vojno stanje in delovanje v začetnem obdobju vojne. Ob tej priliki je zelo dobro ocenjena tudi vloga in strokovna pomoč upravnega organa na podružbljanju ljudske obrambe in vključevanju organov uprave na izdelavi planov v KS in OZD. V preteklem letu je organ imel tudi dve zelo pomembni nalogi, kot so priprave za sprejem aktivnih vojaških starešin IX. armade, ki*so bili na obisku v naši občini in obisk ekipe ZSNO, ki jo je vodil zvezni sekretar, armadni general tov. Ljubičič. Omenjeni ekipi sta želeli, da v praksi vidita, kako se sprovaja koncepcija splošne ljudske obrambe in zakon o ljudski obrambi. Ocene priprav so bile pozitivne, kar potrjuje tudi visoko priznanje ZSLO - Plaketa JLA, katero je prejela naša občina. V vseh KS so bili v letu 1977 izpopolnjeni obrambni načrti ter ažuri-rane kadrovske spremembe v odborih za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Upravni organ za ljudsko obrambo je skupaj z organom za gospodarstvo nudil strokovno pomoč OZD pri izdelavi njihovih načrtov ter usklajeval načrte vseh organov in organizacij v občini. Preverjanje pripravljenosti vojaške mobilizacije je bilo izvršeno potom klicanja vojaških obveznikov, rezervnih častnikov in materialnih sredstev na vaje in smotre večine enot, ki se popolnjujejo iz naše občine. Organ ugotavlja, da se ob teh akcijah izredno dobro vključujejo odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v KS. Z večjim vključevanjem občanov v razne oblike ljudske obrambe in p° raznih osnovah, seje povečalo in zvrstilo veliko število strank v organu. V letu 1977 se je zvrstilo 20.630 strank v organu ali 24,59 % več kot v letu 1976. Ker je to vprašanje doseglo takšno mejo, da je poslovanje pod takšnimi pogoji nemogoče, organ proučuje možnost prenašanja določenih opravil na krajevne skupnosti. V zvezi s tem organ pripravlja obrazce in druge pripomočke ter program urjenja delavcev v KS za sprejem teh nalog. V preteklem letu so bili vpisani v evidenco obvezniki-naborniki rojeni 1961 in izveden je bil nabor z mladinci letnika 1959 in tudi starejših letnikov. Upravni organ je sodeloval v usmerjanju v vojaške šole in poklice, vendar žal brez posebnega uspeha tako, da je v lanskem letu poslal v vojaško šolo samo enega mladinca ter 2 štipendista sta prejela vojaško štipendijo. V šole rezervnih vojaških starešin smo napotili 14 mladincev. Usposabljanje vseh struktur ljudske obrambe je potekalo v raznih oblikah, tako da se je vzgoje prebivalstva udeležilo 12.700 občanov, pouka delavsko kmečke mladine 70 mladincev in mladink. 48 študentov I. in B-letnika je končalo pouk v vojaških centrih JLA. Splošni 25-urni progran) civilne zaščite je končalo 214 obveznikov civilne zaščite. 20-urni tečaj prve pomoči je končalo 16 obveznikov. Na tekmovanju ekip prve pomoč* je sodelovalo 85 pripadnikov CZ. Ena ekipa je sodelovala na republiškem tekmovanju. Pripominjamo, da nam je na področju izobraževanja nudila velik0 pomoč Delavska univerza Domžale in to s kadri in organizacijo. Raznih vaj v občinskem centru zvez in centru za OJ O A seje udeležil0 80 obveznikov. 70 članov odborov za ljudsko obrambo in družbe«0 samozaščito v KS se je udeležilo seminaija, ki je bil organiziran v Do*11' Žalah. Iz naše občine je končalo štiridnevni tečaj na Igu 23 članov p°' veijeništev vodstev SIS in drugih struktur, ki delajo na obrambnih prl pravah. V upravnem postopku je bilo izdano 129 odločb za preložitev vojaške ga roka, 21 odločb za skrajšanje vojaškega roka in 10 odločb za prel°z tev vojaških vaj. Organ je predal sodniku za prekrške 7 vojaških obvez*1 kov zaradi neizvrševanja vojaške obveznosti. Izdano je tudi 799 investitorjem za gradnjo zaklonišč. Izdano je bilo 2.951 potrdil vojaki41 obveznikom za začasno prebivanje v tujini ter 390 drugih potrdil ( urejanje otroškega dodatka ipd ). , .7 Poleg tega je bilo 690 stalnih in začasnih prijav ter 151 stalnih i« q začasnih odjav. 121 vojaških obveznikov je prijavilo spremembo stan vanja- znih nja. Upravni organ je v lanskem letu sprejel 2.953 in odposlal 2.033 raž* dopisov, spisov in drugih sporočil. ^ Ko ocenjujemo priprave ljudske obrambe v občini, je nujno poS^p., ix v vvvmjujv inv pupiavv iju vorvv vvs amvv v vvvnu, JV 11 uJ 11 v/ j' • poudariti vlogo upravnega organa za ljudsko obrambo, ki izhaja iz 62-63. člena republiškega zakona o ljudski obrambi, ki je s temi dol°c bistveno spremenjena. Danes upravni organ za ljudsko obrambo ni več organ, ki samo skrbi za vodenje evidenc in mobilizacije, temveč organ, ki koordinira vse obrambne priprave in načrte v občini. Pripravlja in izdeluje srednjeročne in dolgoročne načrte razvoja na področju ljudske obrambe ter strokovno nadzira delo drugih organov pri izvajanju njihovih priprav. V njegovi pristojnosti so priprave vojnih zvez ter sistem alarmiranja, kakor tudi skrb za varnostno zaščito obrambnih priprav v občini ter dejavnost civilne zaščite in reševanje ob elementarnih in drugih hudih nesrečah. Zaradi tega je potrebno, da se v skladu s temi nalogami tudi sistemizirajo ter kadrovsko in strokovno zasedejo delovna mesta, da bi zadostili vsem tem zahtevam. Za izvršitev vseh nalog v preteklem letuje organ imel 11 sistemiziranih delovnih mest, od katerih je 9 zasedenih. Od dveh nezasedenih delovnih mest je eno delovno mesto zasedeno z delavcem z nepopolnim delovnim časom. Kljub novim nalogam, se sistemizacija organa od leta 1975 ni spremenila. Poleg tega se povečujejo administrativna in druga tajniška opravila, ki jih organ vodi za svet za ljudsko obrambo, občinski štab za CZ ter tri komisije, katere poslujejo na področju ljudske obrambe. Organ je v lanskem letu nabavil orožje in drugo opremo za potrebe družbeno gospodarskega sektorja ter za druge potrebe ljudske obrambe za 1-344.130 din. O tem organ vodi evidenco, skrbi za skladiščenje in vzdrževanje vse opreme. Skrajšan program nalog za leto 1978 1- Izdelava poročil in analiza stanja na področju ljudske obrambe v letu 1977 za RSLO, UVO, POLJP, svet SOb za LO, varnost in DSZ in občinsko skupščino ter izvršni svet. Nadaljnje dograjevanje obrambnih priprav vseh dejavnikov SLO ter usklajevanje in medsebojna povezava obrambnih načrtov v občini ter občine s širšimi DPS in sosednjimi občinami. 3. Dograjevanje sistema vojnih zvez in organizacija službe OJOA. d- Izboljševanje in posodabljanje mobilizacijske pripravljenosti družbe-no-gospodarskega sistema in vojaške mobilizacije. 3- Urjenje in usposabljanje državnih organov, odborov za LO in DSZ v združenem delu, krajevni skupnosti ter drugih organizacijah in skup- nostih. o. Izvrševanje naborne obveznosti, vpis v vojaško evidenco, pridobivanje mladine za vojaške poklice ter izbira kandidatov za ŠRO. • Posodabljanje sistema in organiziranosti civilne zaščite ter vključevanje večjega števila občanov v CZ, predvsem pa organiziranje hišne civilne zaščite. • Usposabljanje prebivalstva in vseh struktur za SLO. • Izvajanje ukrepov civilne zaščite, pri tem pa posebej izvajanje odloka 0 gradnji zaklonišč ter priprave za reševanje ob hudih elementarnih nesrečah in težjih prometnih nesrečah. • Usposabljanje novoizvoljenih in imenovanih kadrov po mirnodobnih 1] p1 ,vojnih h; kcijah po izvedenih volitvah v marcu 1978. j v ''Oprava in orgai zacija preiskusnih vaj vseh elementov SLO. ■ Koordinacija in pomoč pri izvajanju obrambnih priprav v OZD, KS in 13 !1Pravnih organih občine. 14 M°denie upravnega postopka na 1. stopnji. Is ^Prcdovanje rezervnih častnikov. • Upravljanje tajniških zadev za svet SOb za LO, varnost in DSZ in 16 Pjcgovih komisij. ' Nabava opreme, oborožitve in drugih materialnih sredstev za občin-sko upravo. POROČILO O DELU GEODETSKE UPRAVE * v pri^jčitiski geodetski organ opravlja zadeve geodetske službe iz občinske " ^L*ra *n koordinira izvajanje geodetske službe na območju občine; n rb| za izdelavo načrtov, kart, katastrov in drugih evidenc iz pristoj- - v J'občine; n ‘ In vzdržuje katastre, načrte in druge evidence, za katere je pristoj-" vod"bčina; °Učinln vzdržllie geodetsko-prostorsko dokumentacijo za območje VodZ°ruie ‘Z(ielavo 'n vzdrževanje katastra komunalnih naprav, ki ga kov‘^° komunalne in druge organizacije združenega dela glede podat- v od) ’ P°menibnih za zbirni kataster komunalnih naprav v občini; it0pd.a 0 zadevah geodetske službe v upravnem postopku na prvi pri usmerjanju raziskovalne dejavnosti na področju geodetske opravii skih tokovni nadzor nad izvajanjem geodetske službe v geodet-v oprav|-8a,]izaciiah; Zako -L ,dru8c zadeve iz občinske pristojnosti, ki so mu naložene po Ob^j"11 ‘n drugih predpisih ter po sklepih občinske skupščine. ^ nski geodetski organ ima položaj samostojnega občinskega orga- Sistemiziranih je 10 delovnih mest. V letu 1977 je bilo zasedenih 8 delovnih mest. Topografsko-katastrski načrti za območje naselij M 1:1000 Zastareli, obstoječi katastrski grafični načrti, hitri razvoj mest in naselij, intenzivna stanovanjska gradnja, splošen razvoj zahteva programske obdelave, a te brez kvalitetnih geodetskih podlog niso mogoče. V letu 1977 se je pisarniško izdeloval elaborat novo izmerjene katastrske občine Homec v izmeri 130 ha, ki bo v letu 1978 dokončno uveljavljen v zemljiški knjigi in katastru. Temeljni topografski načrti naselij v M 1:1000 - V letu 1977 so se izdelali načrti naselja Preserje in Homec, ki bodo služili kot osnova za izdelavo zazidalnega načrta, katastra komunalnih naprav itd. - Izvršila se je reambulacija objektov v k. o. Domžale. Meritve za potrebe lokacijske dokumentacije Meseca maja 1977 smo s prihodom geometra v delovno razmerje na upravo prevzeli tudi izdelavo situacijskih načrtov in zakoličbe zgradb od Geodetskega zavoda SRS. Tako smo v letu 1977 izdelali 190 situacijskih načrtov in zakoličili 80 objektov. Vzdrževanje zemljiškega katastra Zakon o zemljiškem katastru predvideva, da se morajo naročila — prijave, ki pridejo do 30. 4. dotičnega leta izdelati do 29. 10. istega leta. Prijave — naročila, ki pridejo po 1.5., lahko ostanejo zaradi preobilice dela za prihodnje leto. Današnje obdobje terja hitro izdelavo načrtov, predvsem zaradi posojil, novogradenj itd., zato tudi vsa naročila, ki pridejo po 1. 5. po možnosti izdelamo še isto leto. Tako je bilo do 1.5. vloženo in izgotovljeno 215 naročil, a po roku še 300 naročil. Urbanska in regionalna geodetska dokumentacija Zaradi potreb prostorskega in družbenoekonomskega planiranja ter evidence stanja v prostoru smo izdelali strokovno publikacijo „Domžale v prostoru in času" občine Domžale v M 1:80000, ki služi poleg zgoraj navedenega še kot učni pripomoček v šolah. Kataster komunalnih naprav Kataster komunalnih naprav je bil izdelan v letih 1969—1972 za območje nove izmere Domžal in Mengša na površini 850 ha ter se redno vzdržuje. V letu 1977 se je izdeloval kataster komunalnih naprav v k. o. Trzin ter dopolnjeval v k. o. Domžale in k. o. Mengeš. Splošna problematika - Za razliko od drugih upravnih služb, morajo Geodetske uprave prav tako kot geodetske delovne organizacije razpolagati s tehnično opremljenostjo in izvajati terenska in ostala dela. Z novo geodetsko zakonodajo se je vse delo povečalo za okoli 40 %. Dotok naročil je približno enak, ali se povečuje, nikakor pa ne zmanjšuje. Zaradi navedenega seje obremenitev uslužbencev geodetske uprave povečala. - Kljub nekaterim izboljšavam v pisarniški obdelavi geodetskega elaborata (novi kalkulatorji) še vedno primanjkuje geodetskega kadra, kar pa mislimo rešiti z našimi štipendisti, ko končajo šolanje. Pisarne so zelo tesne in s povečanjem kadra bomo tudi rabili več pisaniških prostorov za normalno poslovanje. Tako smo bili primorani, da smo v sobo z delavci dali kopirni aparat za kopiranje katastrskih načrtov, kar pa ni priporočljivo za zdravje delavcev. - Vedno bolj se uveljavlja po Sloveniji, da stranke naročijo meritev, računajoč, da bo geodetski strokovnjak vse sam izmeril, kakor je tudi predpisano z geodetsko zakonodajo. Zaradi navedenega je nujno potrebno sprejeti v delovno razmerje 2 figuranta, ki bosta pomagala geodetskim strokovnjakom pri meritvah, kakor tudi nabaviti osebne avtomobile za prevoz mejnikov in geodetskega inštrumentarja. SPLOŠNI PROGRAM GEODETSKIH DEL OBČINE ZA LETO 1978 1. REDNA DEJAVNOST Geodetske uprave teče po ustaljenem delu in internem programu s tem, da je vpeljan upravni postopek pri meritvah. 2. TOPOGRAFSKO-KATASTRSKI NAČRTI ZA OBMOČJE NASELIJ V M 1:1000 Skladno s srednjeročnim programom geodetskih del, ki ga je sprejela skupščina SRS in skupščina občine Domžale, se bo v letošnjem letu izdelovalo: a) katastrski načrt v M 1:1000 za območje novega Trzina, b) reambulacija topografsko-katastrske izmere k. o. Mengeš, c) dokončno se bo uveljavila v katastru in zemljiški knjigi topografsko-katastrska izmera Homca v površini 130 ha. Izmero sofinancirata skupščina občine Domžale in Geodetska uprava SRS. 3. OBNOVA KATASTRSKE KLASIFIKACIJE Obnova katastrske klasifikacije je v pristojnosti republike. V letošnje i sprejeto v hrambo 97 delovnih knjižic, vrnjeno lastnikom pa je bilei delovnih knjižic. Na dan 31. 12. 1977 je ostalo v hrambi skupaj 6 delovnih knjižic. .fi Kadrovska služba je v preteklem letu obdelala tudi problematiko * zbrala podatke za oceno in poročilo o kvantitativnih in kvalitativn rezultatih uresničevanja kadrovske politike v občini Domžale in P°. L. s področja štipendiranja v občini za organe in komisije z ustreznih dročij dela v občini in za republiko, kakor tudi poročila in program področja dela službe. IV. UGOTOVITVE IN PREDLOGI Zastavljen program dela službe za leto 1977 je bil realiziran p° ^ vprašanjih, razen načrtovane ustanovitve društva kadrovskih delavce območja občine. Seveda je bil in je obseg realizacije zastavljenih n pogojen z dano zasedbo delavcev službe, ki pa je bila kot je uvod razvidno v vsem letu manjša od načrtovane. . ;e Še ne dokončana organiziranost in nezadostna zasedenost sluz ^ tudi eden od glavnih vzrokov, da je služba že ves čas po ustanovitv ^ postopnem vključevanju delavcev in prevzemanju nalog, v pogledujr0v kovne pomoči delovnim in drugim organizacijam in pri planiranju K z ter pri drugih sistemskih rešitvah in pri operativnem delovanju v z. oVjta nekaterimi sklepi izvršnega sveta in skupščine občine, premalo učm* navzven. š,,nja Današnji status in zasedenost strokovnih služb za kadrovska vpr“ ‘ ^ je pogojen z doseženo stopnjo razvoja kadrovske funkcije in d°g°v ^^i-podružbljene kadrovske politike v posameznih delovnih in drugih ®seh zatijah in na nivoju občine pa tudi s stopnjo osveščenosti v tej sme > njenih nosilcev. Nagel razvoj in kadrovska specifika naše obljubljanske občine p* zahteva nadaljnjo krepitev teh služb s strokovnimi kadri in z u. čjnsk> delitvijo dela v že začrtani smeri tako na osnovni, kakor tudi na o irio ravm. To pa mora biti bolj kot doslej stalna in koordinirana naloga vseh nosilcev kadrovske politike, to je vseh delovnih ljudi in občanov v družbenopolitičnih organizacijah nasploh in še posebej preko samoupravnih in izvršnih organov, kakor tudi vseh izvajalcev kadrovske funkcije v občini. Zato je v tej smeri med drugim potrebna tudi zagotovitev ustreznih pogojev za delovanje teh služb, za njihovo strokovno delovanje na plan-sko-sistemskih rešitvah in ukrepih in ne nazadnje stimulacijo za delo na specifičnem in nerazvitem področju kadrovskega dela z upoštevanjem deficitarnosti ustreznih kadrov. PROGRAM DELA ZA LETO 1978 V programu dela kadrovske službe skupščine občine Domžale za leto 1978 načrtujemo ob doseženem statusu strokovne službe skupščine občine v rangu upravnega organa ter ob razvidu njenih del in opravil predvsem naslednje naloge: — spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki in samoupravnega sporazuma o štipendiranju z izdelavo analiz in ustreznih poročil za komisije in organe s teh področij dela in za organe skupščine občine; ~ priprava in izpeljava sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o kadrovski politiki ter samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini skupaj z drugimi nosilci teh kadrovskih funkcij; — strokovno sodelovanje pri pripravi predlogov in pri sprejemanju drugih aktov in dogovorov s področja kadrovske politike, ki jih sprejema skupščina in njeni organi; ** strokovno pomoč in svetovanje delovnim in drugim organizacijam po vprašanju s področja dela službe in nekaterih skupščinskih komisij ter individualno delo; " strokovno in administrativno delo za komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, za komisijo za občinska priznanja in odlikovanja, dalje komisijo za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o kadrovski politiki ter nekatere naloge s področja štipendiranja za izvršni odbor ter skupščino skupne komisije štipendiranja v občini; " vodenje registra podpisnikov družbenega dogovora o kadrovski politiki in samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini; " spremljanje in ažuriranje podatkov vzpostavljene kadrovske evidence in razširitev popisa, posredovanje kadrovskih podatkov številnim koristnikom ob pripravah na razpise, ob reelekcijah in letos s posebno zahtevo v zvezi s splošnimi volitvami; " urejanje zadev s področja delovnih knjižic in administrativno delo službe; sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami in organi v občini, z °rgani skupščine občine in z drugimi organi in organizacijami ter skupnostmi in strokovnimi službami na osnovni ravni delovne organizacije, dalje na občinski ravni in medobčinsko na ravni regije, kakor tudi na ravni republike s področja dela nekaterih komisij in kadrovske evidence. Preden prikažemo razvid opravljenih pregledov in uporabljenih ukrepov po posameznih inšpekcijah naj omenimo, da so vse zgoraj navedene inšpekcije v letu 1977 opravile skupaj 3.945 inšpekcijskih pregledov in uporabile za ugotovljene kršitve obstoječih predpisov 839 ukrepov. INŠPEKCIJA 1976 pregled. ukrep. 1977 preg. ukr. Indeks, razmer. 1976/1977 preg. ukrepi Urbanistič. 90 78 150 113 1,66 1,44 Gradbena 26 12 225 56 8,65 4,66 Veterinarska 505 7 683 9 1,35 1,28 Gozdarska 91 8 111 13 Ul 1,62 Sanitarna 302 152 648 175 2,14 1,15 Inšpekc. dela 350 13 452 26 1,29 2,00 Kmetijska 104 9 233 32 2,24 3,55 Vodno. gosp. Kamunalna 65 15 115 18 1,76 1,02 85 10 212 38 2,49 3,08 Cestna 229 28 288 14 1,25 05 Tržna 580 170 674 238 1,16 1,4 kom. redar. - - 154 108 — — SKUPAJ 2.427 502 3.945 839 1,62 1,67 POROČILO O DELU INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA LETO 1977 * v sk 1 fpekcijske službe so v letu 1977 opravljale inšpekcijske preglede v Jadu s programom dela teh služb za 1977. leto in z ozirom na izvršene °Pravljene preglede prej navedeni program dela v celoti realizirale. pr skupščini občine Domžale deluje enajst inšpekcij, ki jih opravlja s,v tako enajst inšpektoijev ter od novembra meseca 1977 dalje tudi v ?-ba komunalnega reda. V oddelku sta še dve administratorki za oprav-Je administrativnih poslov. Navedeni pregledi po posameznih inšpekcijah se nanašajo na naslednja vprašanja: - legalnost oziroma nelegalnost lokacij stanovanjskih zgradb in drugih gradbenih objektov (garaže, provizoriji, lesena skladišča, drvarnice, pomožni objekti, čebelnjaki) ter urbanistične plane, programe ali urbanistične rede — urbanistična inšpekcija; - izvajanje gradenj glede na obstoječe predpise in normative in na kvaliteto gradbenega materiala — gradbena inšpekcija; - uporabo potrebnih ukrepov proti morebitnim živalskim kužnim boleznim, zdravstveno stanje živine, perutnine, rib in čebel — veterinarska inšpekcija; - zaščito in pravilno uporabo kmetijskih zemljišč v kmetijske namene, kvaliteto semen in umetnih gnojil — kmet. inšpekcija; - varstvo in pravilna uporaba gozdov in gozdnih površin, gradnja in rekonstrukcija gozdnih komunikacij - gozdarska inšpekcija; - sanitarno varstvo ljudi in objektov, čistočo pitne vode in čistočo okolja, vzdrževanje vodovodov, preventivno varstvo ljudi pred nalezljivimi boleznimi, ustreznost živil v prometu - sanitarna inšpekcija; - tehnično in pravno varstvo zaposlenih v družbenem in zasebnem sektorju — inšpekcija dela; - varstvo obstoječega vodnega režima in pravilno uporabo obstoječih voda ter vodnogospodarskih objektov - vod. gosp. inšpekcija; - stanje in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav, zunanji videz naselij in krajev ter ulic in zgradb - komunalna inšpekcija in služba komunalnega reda; - stanje javnih cest in objektov (mostovi, propusti, podporni zidovi, ograje) na javnih cestah - cestna inšpekcija; tržni red v občini ter promet blaga in storitev, kakovost blaga v prometu, cene in tarife izdelkov in storitev ter cene stanarin in najemnin, legalnost ali nelegalnost opravljanja obrti — tržna inšpekcija. Pri opravljanju zgoraj navedenih primerov so inšpekcije razumljivo odkrile določene kršitve obstoječih predpisov, nakar so uporabile 839 različnih ukrepov, ki jih v nadaljevanju navajamo tako po posameznih inšpekcijah, kakor tudi po vrsti, teži in strukturi le-teh in prav tako zopet primeijamo z prejšnjim, t. j. 1976.1etom. 'nšPekcya Prijav sodniku za prekrške 76 77 Ovadb J. T. gosp. preš. Odi. o oz. kazniv. Mandatne Odi. o ustav. dejanja kazni odpravi pomanj. gradnje 76 77 76 77 76 77 76 77 Skupna Odi. o vednost rušenju Izloč. iz mandat, objektov prometa neust. bi. kazni 76 77 76 77 76 77 šs- gfi1* felMs. deia »kT &?S* 'kon>reda S|(Vpaj 32 12 61 4 3 6 2 24 144 38 28 4 50 12 7 9 6 3 88 108 353 — — - - 19 37 27 37 28 - 1 26 59 8 65 9 57 - - _ 9 12 — — — — — 6 25 — 1 — 9 7 — — _ 8 32 — • — — 25 11 — - 6 2 110 64 30 84 - - - — — — •— 6 4 136 123 186 283 27 65 1 8 4.600 10.100 - 14.630 22.320 1 - 8 19.230 32.420 Iz prikaza uporabljenih ukrepov je razvidno, da skoraj ena polovica le-teh odpade na prijave sodniku za prekrške, kar pomeni, da so bile kršitve obstoječih predpisov nekoliko težje narave v primeijavi z drugimi kršitvami in da so zadevale najbolj pereča vprašanja, zlasti pa: nelegalne gradnje - 38 primerov, nelegalno opravljanje obrti - 28 primerov, nespoštovanje odloka o poslovnem času gostinskih obratov - 19 primerov, zaračunavanje višjih cen kot so odobrene za storitve — 2 primera, nedovoljeni posegi v obstoječi vodni režim in onesnaževanje tekočih vod — 9 primerov, kršenje sanitarnih predpisov — 50 primerov itd, dočim so ostali ukrepi vsekakor milejši in je glede na konkretne kršitve, za katere so taki ukrepi uporabljeni (odločbe o odpravi pomanjkljivosti in dr.), da se trenutno obstoječa kršitev da sanirati tudi s takimi ukrepi kot so: mandatne kazni, navedene odločbe, izločitev iz prometa neustreznega blaga itd. Razveseljiva pa je ugotovitev, da ni prisoten gospodarski kriminal - gospodarski prestopki ali pa kazniva dejanja, kar kaže število ovadb iz naslova tozadevnih kršitev. Končno naj omenimo tudi podatek, da so inšpekcijske službe (zlasti pa gradbena, tržna, sanitarna, cestno-komunalna in inšpekcija dela) v poro-čevalnem obdobju poleg zgoraj navedenih inšpekcijskih pregledov opravi- ječe normative, potrebne za posamezne inšpekcijske in tehnične preglede in pa glede na okoliščino, da nekateri inšpektorji opravljajo istočasno dve ali celo tri inšpekcije. Prav z ozirom na to smatramo, da je sedanja zasedba delovnih mest z 10 inšpektorji, enim komunalnim nadzornikom in dvemi administratorkami v oddelku za inšpekcijske službe popolnoma opravičena in realna. POROČILO O DELU OBČINSKEGA SODIŠČA ZA LETO 1977 Pri Občinskem sodišču v Domžalah je bilo 31. 12. 1977 zaposlenih 24 delavcev in sicer 6 sodnikov, en sodni pripravnik, en zemljiškoknjižni vodja, en zemljiškoknjižni referent in računovodja, en računski delavec, tri vodje oddelkov, 8 strojepisk, en izvršilni organ in ena snažilka. V letu 1977 smo ob upoštevanju nerešenih zadev iz prejšnjih let prejeli v reševanje 15630 vseh zadev. Od navedenega števila zadev je bilo rešenih 13504, ali 1142 več kot v letu 1976, nerešenih pa je ostalo 2126 ali 309 le več kot 700 tehničnih pregledov, vse inšpekcije pa še sodelovale pri zadev manj kot v letu 1976. Od važnejših zadev med katere štejemo delu raznih komisij in izvrševale še druge dodatne naloge Inšpekcije pri svojem delu sprotno raziskujejo, zasledujejo in spremljajo določeno problematiko in z ozirom na to ugotavljajo, daje problematično zlasti: - neustrezno vzdrževanje pitne vode in vodnih zajetij, zlasti kar zadeva vaške vodovode kot so: Rova, Žiče, Zagorica, Vrhovlje, Rafolče, Zlato polje, Podgora, Zgornje Loke, Češnjice nad Blagovico, Trojane, Peče, Pretrž, Dešen, Gora pri Pečah, Sp. Koseze, Trojica—Viševek, Brezovica, Kranjc brdo ter delno Lukovica in Blagovica, ker upravljale! teh vodovodov še nimajo izdelanih pravilnikov glede na obstoječi odlok o preskrbi s pitno vodo, poleg tega zajetja in rezervoarji niso zaščiteni, saj nimajo določenih varstvenih pasov in niso ograjeni; - onesnaževanje tekočih vod (potokov, rek) in podtalnic, zlasti podtalnice so ogrožene z opuščenimi gramoznicami, kamor se odlagajo smeti in odpadki, med njimi celo embalaža naftnih derivatov in strupenih snovi, ki z meteorno vodo lahko pridejo do podtalnice, npr. mengeška jama; - neurejenost odvodnjavanja s cest in nevzdrževanje požiralnikov, kar otežkoča odvodnjavanje (zlasti ob nalivih) in topljenju snega) s cest ter neustreznost materiala pri vzdrževanju makadamskih cest; - obstoj pa čeprav ne veliko še nelegalnih odlagališč smeti in odpadkov (npr. pri Želodniškem bajerju) in še dovolj neustrezno vzdrževanje pokopališč in pokopaliških površin; - nelegalne gradnje stanovanjskih in počitniških hiš, zlasti pa nedovoljene gradnje - v rezervatih in rezervatih za spomeniško varstvo, npr. Trojane, Trojica-Oklo itd.; - nelegalno opravljanje obrtniške dejavnosti (kakih 50 - 60 primerov) in s tem izogibanje plačila določenih obvez do družbene skupnosti iz tega naslova. Glede na navedeno in ker gre za nedoločen krog subjektov, ki s svojim ravnanjem povzročajo zgoraj navedeno in njen podobno problematiko pozivamo vse te subjekte, da se s skupnimi močmi v bodoče prizadevajo za odpravo omenjene problematike in ogibajo takšnih kršitev v lastnem in v skupnem interesu. preiskovalne (Ki in Kr), kazenske (K, Km), pravdne (P), izvršilne (I)> zapuščinske (O) in važnejše nepravdne (R) zadeve je pripadlo ob upoštevanju nerešenih zadev iz prejšnjih let 2805 zadev, od katerih je bilo rešenih 1822 zadev in je tako ostalo nerešenih 983 zadev ali 102 zadevi več kot v letu 1976. V primeijavi s pripadom v letu 1976 smo zabeležili večji pripad v preiskovalnih zadevah za 47 zadev, v kazenskih zadevah za 44, v pravdnih za 31, v zapuščinskih za 50, v važnejših nepravdnih zadevah za 5 zadev, medtem ko je pripadlo izvršilnih zadev 27 manj kot v letu 1976. Občutno se je povečal pripad tudi v zemljiškoknjižnih zadevah in to za 247 pri' merov. V kazenskih, civilnih in zapuščinskih zadevah zaradi večjega pripada in tudi zaradi odsotnosti sodnikov nismo uspeli zmanjšati zaostankov. Zmanjšali pa smo število starejših nerešenih zadev, med katere štejemo zadeve, ki so pripadle do 31. 12. 1975. Tudi število preloženih obravnav na nedoločen čas in izdelava odločb preko zakonitega roka se je zmanj' šalo. V kazenskih zadevah smo poleg mladoletniških zadev pri reševanju dajali prednost gospodarskemu kriminalu in kaznivim dejanjem nasilni' škega obnašanja. V civilnih zadevah pa delovnim, preživninskim in stan°; vanjskim sporom ter sporom zaradi motenja posesti. Poleg tega smo prl kaznivih dejanjih gospodarskega kriminala izvajali zaostreno kaznovalo0 politiko, kot je bilo to določeno v delovnem programu. Od 146 starejših zadev smo v letu 1977 rešili 50 zadev ali okoli 35 %• Med nerešenimi starejšimi zadevami so le tri prioritetne zadeve, ki jih |Z objektivnih razlogov ni bilo mogoče rešiti. .1 Poleg sojenja je sodišče spremljalo tudi negativne odnose in pojave, k' jih ugotavlja pri svojem delu. Takih pojavov pa pri delu nismo ugotovili J zato o tem nismo posebej obveščali SO Domžale. Sodišče pri svojem °cl“ tudi ni moglo ugotoviti kakih večjih nepravilnosti in pomanjkljivosti poslovanju organizacij združenega dela ter drugih organizacij in skup nosti. Pri svojem delu in to zlasti v kazenskih in civilnih zadevah sodišč zasleduje primere, v katerih so kršene samoupravne pravice delovnih ljuj' in v katerih je prizadeta družbena lastnina. Tudi v letu 1977 v kazenske PROGRAM DELA INŠPEKCIJSKIH SLUŽB ZA LETO 1978 Glede na dosežene rezultate v preteklem letu predvidevamo, da bodo inšpekcijske službe v tekočem, t.j. 1978. letu izvršile - opravile okoli 4.650 do 5.300 inšpekcijskih, tehničnih in drugih pregledov, kar odpade na posamezno inšpekcijo: postopku nismo obravnavali nobenega primera kršitve samoupra pravic in tudi ne podobnih primerov. Prav tako tudi v civilnem postopku nismo zasledili takih primerov. Zato do sedaj družbenemu pravobran' stvu samoupravljanja nismo poslali še nobenega obvestila v smislu zak° o družbenem pravobranilcu samoupravljanja. , v Tako kot v letu 1976 je tudi v preteklem letu od kazenskih za pripadlo največ zadev zaradi ogrožanja javnega prometa. Od 445 v 1° 1977 pripadlih kazenskih zadev odpade 251 ali 56% na kazniva dejanj INŠPEKCIJA OZIROMA SLUŽBA KOMUNALNEGA REDA ŠTEVILO INŠPEKCIJSKIH IN TEHNIČNIH PREGLEDOV . . , vuj/uuv, /v na Iva*-*«* - »j, ogrožanja javnega prometa, kar pomeni, da seje pripad teh zadev v p meijavi z letom 1976 povečal za 20 %. Pri tem pa je treba še omeniti' v navedenih podatkih niso zajeta dejanja, ki imajo za posledico s udeležencev Urbanistična inšpekcija Gradbena inšpekcija Veterinarska inšpekcija Sanitarna inšpekcija Inšpekcija dela Kmetijska inšpekcija Vodnogospodarska inšp. Komunalna inšpekcija Inšpekcija javnih cest Gozdarska inšpekcija Tržna inšpekcija Služba komunalnega reda 200 - 250 250 - 300 700 - 750 700 - 800 450 - 500 250 - 300 100- 150 150-200 250 - 300 100- 150 800-900 700 - 800 v prometu, ker obravnavanje teh dejanj, ki so bila storjen območju naše občine, spada v pristojnost Okrožnega sodišča v Lju° J in tako s temi podatki naše sodišče ne razpolaga. Vzroki, ki so privedi' v posameznih prometnih nesreč so v glavnem isti, kot smo jih nave--^ poročilu za leto 1976. To je zlasti neprimerna hitrost vožnje, vožnja vplivom alkohola, nepravilno prehitevanje, izsiljevanje prednosti v žiščih, neupoštevanje zavarovanih prehodov za pešce in premajhna^ zomost voznikov na otroke in starejše osebe. Kaznovalna politika &^ SKUPAJ 4.650 - 5.300 To pomeni povečanje v primeijavi z prejšnjim 1977. letom za 17 -34 %. Poudaijamo, da je program dela izdelan tako, da za svojo realizacijo teija maksimalne napore vseh delavcev - inšpektorjev in optimalno izrabo vsega razpoložljivega časa glede na število delavcev ter na število nadzorovanih objektov, število prebivalstva in velikost terena ter na obsto- dejanja je bila odvisna od vzrokov nastanka prometnih nesreč ' gt0. krivdne oblike oz. stopnje krivde. Sodišče je najstrožje obravnava' u rilce tistih prometnih nesreč, ki so vozili pod vplivom alkohola in t)S'j^o so poškodovance zapustili brez pomoči. Stroge kazni ie sodišče iz .^j. tudi tistim storilcem, ki so prometne nesreče povzročili z zavestni ljevanjem prednosti in zavestnim nepravilnim prehitevanjem ter s ki niso dovolj upoštevali zavarovanih prehodov za pešce. Zope' vuj^rep voznike je sodišče izrekalo nepogojno zaporno kazen in varnostni j0o odvzema vozniškega dovoljenja, pri ostalih storilcih pa bodisi P °.|0fn zaporno kazen ali nepogojno denarno kazen. Kljub strožjim do p0d novega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa glede v®žl :efiihz vplivom alkohola, sodišče ugotavlja, da število kaznivih dejanj stO9d|0. vožnjo pod vplivom alkohola v primeijavi s preteklimi obdobji m .Q j/- Večje število prometnih deliktov je sodišče obravnavalo s p0"1 večkfat vedencev iz prometne stroke, vsled česar se je trganje postopka zavleklo. Sodišče tudi ugotavlja, da se kljub preventivnim in represivnim ukrepom za varnost cestnega prometa ter prizadevnemu pospeševanju prometne vzgoje, število prometnih nesreč z leta v leto povečuje, kar je brez dvoma zaskrbljujoče. Med družbeno bolj nevarna dejanja spada tudi gospodarski kriminal. Za gospodarski kriminal štejemo vsa tista dejanja, s katerimi se na kakršenkoli način oškoduje družbeno premoženje, to so zlasti tatvine, zatajitve, poneverbe, goljufije, zlorabe uradnega položaja, nevestno gospodarsko poslovanje, nedovoljena trgovina, špekulacija, zatajitev davka in podobno. V letu 1977 je sodišče prejelo v obravnavanje 6 primerov gospodarskega kriminala in to 2 primera poneverbe in po en primer goljufije, nevestnega gospodarjenja, zatajitve davka in zlorabe uradnega položaja iz koristoljublja. V vseh navedenih primerih ne gre za težje oblike gospodarskega kriminala, razen v primeru kaznivega dejanja zatajitve davka, ki pa je bil odstopljen Okrožnemu javnemu tožilcu Ijubljana. V Primerjavi z letom 1976 gospodarski kriminal, ki ga je prejelo naše sodišče v reševanje v letu 1977, ni porastlo. To pa še ne pomeni, da takega kriminala pri nas ni, pač pa lahko trdimo, da odkrivanje gospodarskega kriminala kljub zaostreni borbi zoper družbeno negativne pojave še vedno ui dovolj učinkovito. DELOVNI PROGRAM OBČINSKEGA SODIŠČA DOMŽALE ZA LETO 1978 letu 1978 bo v reševanje pripadlo približno toliko zadev, kot v letu Po teh predvidevanjih bo pripadlo: ‘30 preiskovalnih (Ki, Kr) zadev bazenskih (K in Km) zadev ion PraV(lnih (P) zadev 00 plačilnih nalogov (Pl) zadev ■7rv! zaPuščinskih (O) zadev 00 izvršilnih (1) zadev -.z^žnejših nepravdnih (R) zadev 00 drugih nepravdnih (R) zadev 0 Pogodb sestavljenih na sodišču (Ri) zadev Pravne pomoči (Pom) zadev 7n iz 17. poglavja ..Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost in javna p°' oblastila“; 3. na kazniva dejanja, ki pomenijo kršitev samoupravljanja kot temelj3 družbenoekonomske ureditve SFRJ ter kršitve pravic delovnega m°' veka in občana do samoupravljanja; 4. na težjih kaz. dej. na škodo družbenega premoženja v zvezi s požari H* drugimi škodami in nesrečami pri delu; 5. na kaz. dej. s področja varstva okolja; .. 6. na kršitvah iz Zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenm sredstev. II. Informiranje javnosti, obveščanje družbenopolitičnih skupnosti, °h vestila organizacijam združenega dela po zakonu o javnem tožilstvu te poročanje. 1. Tisku bomo sproti dajali podatke o vloženih obtožbah glede težjfjj kaznivih dejanj. Enkrat letno bomo vlokalnem tisku poročali o stanj kriminalitete ter o drugih družbeno negativnih pojavih. . v 2. Skupščinam družbenopolitičnih skupnosti bomo enkrat letno daj obvestila o svojem delu ter jih seznanjali o stanju kriminalitete. ^ 3. Samoupravnim organom v organizacijah združenega dela in drug organizacijah bomo dajali predloge za preprečevanje družbi nevarn in škodljivih pojavov ter za utrjevanje zakonitosti, družbene odgov nosti in socialistične morale. . 4. O najpomembnejših obravnavanih zadevah bomo z operativnimi p° ročili seznanjali JT SRS in Okrožnega JT v Ljubljani. ^ III. Sodelovanje z drugimi organi in organizacijami ter koordinacijska usmerjevalna vloga javnega tožilstva. Med letom bo OJT Domžale organiziralo posvetovanja za obe ob^ ali za območje posamezne občine. Posvetovanja naj bi prispevala zla večji uspešnosti sodelovanja javnega tožilstva s sodišči, z organi za n° nje zadeve ter inšpekcijskimi službami. IV. Naloge na področju družbene samozaščite in ljudske obrambe Občinsko javno tožilstvo v Domžalah se bo v potrebnem obsegu vključevalo v izvajanje vseh nalog, ki izhajajo iz sprejetih zakonov o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah ter o ljudski obrambi, ter načrta ukrepov pripravljenosti, načrta mobilizacije, obrambnega načrta in načrta delovanja v vojni. V Strokovno izobraževanje in usposabljanje Delavci občinskega javnega tožilstva v Domžalah se bodo v letu 1978 udeleževali strokovnih predavanj in posvetovanj. 'K Izpopolnjevanje samoupravnih aktov Na osnovi zakona o združenem delu ter ustreznih republiških zakonov 1 umo izdelali in sprejeli nove splošne akte. 1'redvidevamo, da bo v letu 1978 pripad kazenskih zadev v približno enakem obsegu kot v letu 1977 to j” c ca 640 zadev, zoper polnoletne borilce in 50 zoper mladoletne storilce ter 80 predlogov občinskim sod-uikoni za prekrške za uvedbo postopka o prekršku zaradi prekrška. IZ POROČILA O DELU POSTAJE MILICE DOMŽALE V LETU 1977 Kljub nepopolni zasedbi delovnih mest na Postaji milice Domžale, je P°staja milice uspešno opravila vse naloge, ki soji bile postavljene. Kazniva dejanja Postaja milice je obravnavala 482 kaznivih dejanj od katerih je bilo pesno raziskanih 284. Na neraziskanost kaznivih dejanj so v veliki meri t I)orn°gle tatvine koles. Najbolj pogosta kazniva dejanja so bile navadne ^e.ta,vinc koles, vlomi, vlomi v avtomobile, tatvine motornih koles, d V^POfedno s temi kaznivimi dejanji je postaja milice obravnavala 73 °'u primerov, ki se ravno tako rešujejo kot kazniva dejanja. JAVN| red in mir pr^P^ročju javnega reda in miru je postaja milice obravnavala 430 - rsl<0v po zakonu o javnem redu in miru. Najbolj pogoste kršitve JRM bile prepiranje in kričanje, drzno vedenje, klateštvo, pijančevanje in n^itve. Zelo pogosto so morali miličniki intervenirati tudi na sta- Ven^.ru‘b vzdrževanja JRM so delavci tuk. PM opravili pteko 400 inter-o pl, * prostorih za pridržanje na PM smo pridržali 112 oseb po zakonu deva| kr^ilt in zakonu o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih za- IR°mi-:tna varnost nesr^, °k|1U)čju postaje milice se je v letu 1977 zgodilo 448 prometnih Vanji pr' Katerih je zgubilo življenje 31 oseb, hudo telesno poškodo-skcn **v bilo 130. lažje telesne poškodbe pa je dobilo 213 oseb. Občin- ogro . J.vl|emu tožilstvu smo odstopili Jon ovadb kot kaznivo dejanje Ustile!. Pron'cta, 1551 predlogov o kršitvi zakona o temeljih varnosti K-1 prometa pa smo poslali sodniku za prekrške, od tega 395 zaradi tlei)Ur PlH* vplivom alkohola. Na kraju prekrška je bilo izrečenih 659 kršit /'Kazni. Preventivno je bilo zabeleženih 663 oseb zaradi lažjih Q . * • • Katere Slu*niKa za prekrške smo prejeli 138 oseb za privedbo, na podlagi bila lv|Sn'° mora,i preveriti, če je oseba plačala denarno kazen, s katero je Od 'lujVana od sodnika za prekrške. raznih 0tbš^a *n s^>