POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI RNIK Leto XV. Štev. 26 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TEl-EFON UPRAVE: 25-67 In 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Liubllana. Frančiškan. 6. tel 46—91 Poslovalnica Celie. Prešernova 3 telefon 280 Maribor, 1. in 2. februarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Preleman « aoravl ali po ooštl 14 din. Dostavllen na dom 16 din. talina 30 din. POŠTNI ČEKOVNI PACUN- U.40S Cena din 1*— Boji za usodo Libije ItalHani sklenili po splošni Sodbi odločno braniti zahodno Cirenajko in Benghasi, ker bi padec te postojanke pomenil neizogiben umik tudi iz vse vzhodne Tripolitanije — Grazianijeve čete so zato prešle na dveh mestih v protiofenzivo KAHIRA, 1. feb. AP. Angleške čete metodično napredujejo na zahod odDer-ne ter se približujejo Benghasjju. Videti je, da uporablja general isto taktiko za-okrožanja in napredovanja. KAHIRA, 1. fetor. Limited Press. Včeraj so prispele v angleški glavni stan generala Wavella poročila o zelo ostrih bojih med avstralsko-angleškimi in italijanskimi četami generala Grazianija pri Meke-Hju in na obalnem področju med Derno in Benghasijem. Italijanske čete pri Me-keliju so dobile ukaz zadrati za vsako ceno napredovanje Angležev proti Ben-ghasiju. Zdi se, da so bile poslane Italijanom pri Mekeliju na poinoč nove čete iz Benghasija. Prvič po pričetku angleških operacij je pričel sedaj general Graziani protiofenzivo. LONDON, 1. febr. Reuter. Po zadnjih vesteh iz Kahire je postal italijanski odpor po zavzetju Derne mnogo večji, ka- kor je bil doslej. V področju Benghasija je vrglo Italijansko vojno poveljstvo v boj nove čete, ki pri dosedanjih vojnih operacijah Sploh še niso sodelovale. Zaradi tega je zelo verjetno, da se bo sedaj angleško napredovanje nadaljevalo bolj počasi. Vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj le poročilo, v katerem pravi na kratko: »Operacije se na vsem bojišču nadaljujejo v našo korist.« KAHIRA, 1. febr. RP. Tu prevladuje prepričanje, da bo general Graziani sedaj poizkusil vse kar mu bo mogoče, da prepreči nadaljnje napredovanje vojske generala VVavella in da obvaruje Ben-ghasi pred padcem. S padcem Benghasija bi Italija ne izgubila samo vse Cirenajke, ampak bi se morale italijanske čete umakniti tudi neizogibno iz vse vzhodne Tripolitanije do Misurate, kar bi pomenilo dejansko izgubo vsakega upanja na sploh kako ohranitev italijanske severno afriške posesti. Vzhodna Tripolitanija je puščava, v kateri se italijanske čete ne bi več mogle postaviti v bran. Boji, ki se sedaj pričenjajo med Italijani in Angleži v zahodni Cirenajki, so zato dejansko odločilni boji za usodo vse Ubije. KAHIRA, 1. febr. Reuter. Britanske patrulje so iz Kenyje predrle 6 km globoko v italijansko Somalijo. Britanske čete se koncentrirajo okoli Mojale. Na libijskem bojišču pa so angleški bombniki bombardirali letališče Barka. V Eritreji ni posebnih dogodkov. ITALIJANSKO POROČILO IZ AFRIKE hovno poveljstvo je izdalo včeraj slede- odre'r,o izpraznitev mesta iti premestilo RIM, 1. febr. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradno vojno poročilo iz Afrike: V Cirenajki: Da prepreči obkolitev na- V Albaniji napadi in protinapadi Po silno krvavih bojih poročajo Grki, da se jim je posrečilo odbiti italijanske napade in osvojiti tudi nekaj pošto ank — Tepeleni še ni padel tudi uspehe v protiofenzivi, ki so jo pri- nikovlm baterijam. Bombardirali so čete čeli zlasti na osrednjem delu fronte. Tam čete generala de Larmlnata so okupirale »užno mejo Libije, nekatere čete Svobodnih Francozov pa stojijo v Kasali. Izjavil je, da se pripravlja veliko presenečenje s strani Svobodnih Francozov. Bodočnost Francije in njenega imperija zavlsi od zmaue v Sredozemlju. PESIMIZEM V V1CHYJU VICHY, 1. febr. Reuter. Opaža se, da je Hitlerjev odgovor Pčtainu povzročil '»esimizem v Vichyju. VICHY, 1. febr. AP. Smatra se, da je velika možnost, da bo Fland n odstopil kot zunanji minister, ker ga pariški listi neprenehoma napadajo. Pričetek debate v ponedeljek WASHINGTON, 1. febr. Reuter. Splošna debata o zakonskem predlogu dajanja pomoči Veliki Britaniji se bo začela v predstavniškem domu v ponedeljek. Trajala bo dva do tri dni. Sledila bo diskusija o poedinih amandmanih. OBSODBE KOMUNISTOV V FRANCIJI CLERMOND-EERRAND, 1. febr. Ha-vas. Voji^o sodišče je obsodilo na 20 letno ječo mladega komunista, ki je lani v aprilu pozival delavce v tovarni za izdelavo vojnega materiala, naj zapuste delo. Obtoženi se je zagovarjal tudi zaradi komunistične propagande med ia-rodom. Pet drugih obtožencev za iste grehe je bilo kaznovanih od 4 do 10 let .zapora in na izgubo državljanskih pravic. KUNZE OBSOJEN NEW BORK, 1. febr. AP. VVilhelm Kunzc, voditelj nemškega „Bunda“ v Ameriki, je bil zaradi pro»ameriškega delovanja obsojen na 1 leto ječe. Z njim ie bilo obsojenih tudi 8 sodelavcev. šili postojank v Derni, je vrhovno poveljstvo odredilo izpraznitev mesta in premestilo čete neposredno na zahod in na jug, kjer so naši oddelki strli napad mehaniziranih avstralskih čet. Letala so bombardirala angleške mehanizirane oddelke. Naši lovci so zbili dve sovražni letali. Sovražna letala so napadla neki kraj v Cirenajki in ubila tri ljudi, nekaj jih pa ranila. Stvarna škoda je majhna. V Vzhodni Afriki: V več bojih na severni fronti smo zavrnili sovražnikove napade in prizadejali nasprotniku občutne izgube. Naši bombniki in lovci so razvili živahno delovanje in bombardirali baterije, čete in mehanizirane oddelke. Zbili smo eno letalo tipa »Gloucester«, neko drugo angleško letalo je moralo pristati na nekem našem letališču. Posadko smo ujeli. Nen^škl letalski zbor je krepko bombardiral Suez in Ismailo. Churchillov govor v Southamptonu PORTSMOUTH. 1. febr. AP. Churchill je bil včeraj na triurnem obisku v Portsmouthu v spremstvu Rooseveltovega odposlanca Harryja Hopkinsa. Izjavil je, da ne ve kdaj in kako bo Anglija zmagala, prepričan pa je, da bo. LONDON, 1. febr. Reuter. V svojem govoru v Southamptonu je predsednik vlade Churchill med drugim dejal, da je položaj Italije po zadnjih angleških operacijah otežkočen. To daje Angležem poguma, da so pripravljeni na dolge in težke preizkušnje, ki prihajajo. Težke naloge bomo premagali uspešno, kdaj in kako bo pa prišlo do naše zmage, še ne moremo reči. Kadar bomo zadano nalogo Iz polnili, tedaj bomo lahko rekli, da »mo živeli v najglavnejši dobi dolge angleške zgodovine. OBSODBE V BUDIMPESTANSKEM PROCESU BUDIMPEŠTA, I. febr. DNB. V procesu proti puščičast‘m križarjem, Karlu Wirthu in njegovim 13 somišljenikom, ki so hoteli nasilno odstraniti upravitelja države, je zrekla zadnja instanca svojo razsodbo: W;rth je obsojen na 15 let ječe, njegovi pomagači pa na 11 do 13 let ječe. Ostali soobtoženci so kaznovani z zaporom od 4 in pol meseca do štirih let. Večje število obtožencev je bilo zaradi pomanjkanja dokazov oproščenih. ANTONESCU TUDI ZA POSLUŠNOST VOJSKE BUKAREŠTA, 1. febr. DNB. Listi prinašajo poročilo vojnega ministrstva, ki pravi: Za časa zadnjih uporov je izdal upravitelj države Antoneseu vojski ukaz, naj ne strelja na one osebe, ki so aretirane zaradi sodelovanja pri vstaji in*pri katerih je bilo najdeno orožje, čeprav vojaški zakon zahteva, da se takoj ustrele. Zato ni bil streljan nihče, ki je sodeloval pri uporu, imel pri sebi orožje ali je celo streljal proti vojakom. Vsi bodo prišli pred sodišče, ki jih bo sodilo. Ker te velikodušnosti Antonesca niso vsi razumeli, je upravitelj države izdal nova navodila vojski, da najenergičneje nastopi proti onim, ki se bodo upirali še dalje in se ne bodo pokoravali odredbam oblastev. Vsi ti in oni, pri katerih bodo našli orožje brez dovoljenja, bodo na mestu ustreljeni. Samo podnevni napad na Anglijo! Včeraj so nemški bombniki v večjem obsegu napadli London, ponoči pa ni bilo zopet nobenih napadov — Nemški daljnostrelni topovi streljajo do 55 km daleč VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, 1. febr. DNB. Nemško vojno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče vojno poročilo: Včeraj so nemška borbena letala izvedla več napadov na angleška letališča in uničila nekaj sovražnikovih letal. Na letališče Miden' Hum smo vrgli iz višine 100 m več bomb na letala in tri uničili. Na podoben način smo napadli letališče Vatisham. Več bomb je priletelo na neko drugo skupino treh bombnikov, druga letala smo pa obsuli s strojniškim ognjem. Uničili smo najmanj tri letala Neko drugo borbeno letalo je napadlo več bombnikov vrste »Bristol Blenheim« na Meh na letališču Honigtonu. Tudi ta strojniški ogenj je uspešno zadel več apara- tov. Nemški lovci so včeraj iznenada napadli balonsko zaporo doverskega pristanišča in sestrelili tri balone. ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 1. febr. AP. Včeraj so nemška letala v posameznih poletih bombardirala London ter povzročila precej ško-d6 in žrtev. Težko ranjen je bil tudi major Robert Williams, letalski ataše pri ameriškem veleposlaništvu. Zadete so bile tri bolnišnice. LONDON, 1. febr. UP. London je bil že enajsto noč prost zračnih napadov. V začetku noči je bilo nekaj izvidniških poletov, vendar niso bile vržene bombe. STRELI TOPOV ČEZ KANAL LONDON, 1. febr. UP. Nemški daljno- strelni topovi so včeraj streljali preko Kanala ter so njihovi izstrelki padali še okoli 19 km v notranjost Kenta. Ker je morje široko 35 km, streljajo torej nemški daljnostrelni topovi okoii 50 do 55 km daleč. PODMORNIŠKA OFENZIVA BERLIN, 1. febr. UP. Veliki admiral Raeder je izjavil, da se bo spomladi začela velika podmorniška ofenziva. Zahvalil se je delavcem, ki so zaposleni pri konstrukcijah podmornic. OTTAWA, 1. feb. Reuter. Kanadski letalski minister je izjavil, da je bila angla-ameriška produkcija letal v zadnjih mesecih večja od nemške . Siamci dosegli svoj cilj TOKIO, 1. febr. Reuter. Na japonski vojni ladji, zasidrani pred Saigonbm, je bilo podpisano premirje med francosko Indokino in Siamom. Pri pogajanjih so sodelovali tudi zastopniki Japonske. Po sporočilu siamske vlade ob priliki sklenitve premirja z Indokino, so siamske čete v dosedanjih bojih zavzele vse ono ozemlje, zaradi katerega so nastale sovražnosti. Siam je to zasedeno ozemlje že priključil k svojemu državnemu ozem lju. Premirje, ki je bilo sedaj podpisano, določa demarkacijsko črto in okoli ne 20 km širok nevtralen pas, v katerem ne sme biti no siamskih ne indokinsih čet. Pogajanja o sklenitvi dokončnega miru so bodo vršita v Tokiu. BANGKOK, !. febr. Reuter. Politični opazovalci so mnenja, da bo mirovna konferenca med Siamom in Indokino, ki bo zasedala v Tokiu, naletela na težkoče. Siam je namreč postavil zahteve, ki se nanašajo na obmejni pas vzhodno od reke Mekonga. Te zahteve je postavila vlada na pritisk hude novinske in radijske kampanje v Siamu. Na vseh vogalih so izobešeni veliki zemljevidi, na katerih prikazujejo priključitev Kambodže k Siamu, Siamske čete so že zasedle večji de! ozemlja, kot ga je propaganda terjala zase. Ni še jasno, kako bo dosežena razmejitev med pretiranimi zahtevami propagande in skromnejšimi vlade na eni strani ter strani. francoskim stališčem na drugi Knox napoveduje plinski napad VVASH1NGTON, 1. febr. AP. Mnrnari-ški minister Knox je pred senatnim odborom za zunanje zadeve izjavil, da je treba pričakovati najhujši napad na Anglijo in tudi plinski napad, ki pa bo zavisel od vremenskih prognoz, ki bi bile za dalje časa povoljne. Izjavil je tudi, da imajo USA v načrtu’ letalo, ki bo potisnilo vsa dosedanja letala med staro šaro. V 60 Uo 90 dnevih je treba pričakovati kritične trenutke za Anglijo. Odgovoril je Lind- berghu, ki trdi, da bi Nemčija ne napadla Amerike, če bi bila tudi Anglija premagana. Dejal je, da se polkovnik Lindbergh ne razume na vojaško letalstvo. VVASHINGTON, 1. febr. Reuter. Ob izjavi mornariškega ministra KnoXfi, da jc v 60 do 90 dneh pričakovati resne krize, je lord Halifax dejal, da nima nobenega sporočila o dneh, v katerih naj se prične napad, da pa je sovražnik v takšnem položaju, da bo moral nekaj začeti. Angleš ka mornarica odplula iz Gibraltarja MADRID, 1. febr. EP. štirinajst edihic britanske mornarice je sinoči odplulo iz Gibraltarja v smeri vzhodnega Sredozemlja. V gibraltarski luki je ostala samo ena križarka in več rušilcev. Težko poškodovana britanska križarka »Malaya«, ke je nedavno prispela v Gibraltar z Malte, je že na hitro roko popravljena ter dela sedaj poizkusne vožnje. V luki je nastala velika eksplozija, ko so zadeli na neko mino pri popravljanju pomola. Ubiti so bili 4 delavci in več ranjenih. Willkie o obrambi Anglije LONDON, 1. febr. AP. VVendell Willkie je bil včeraj 6 ur na obisku Dovcrja in okolice. Razkazali so mu vse angleške pri prave proti nemški invaziji. Dejal je, da ne bi hotel biti nemški vojak, ki bi moral napadati Dover. VVillkie je bil navdušen nad obrambnimi pripravami. LONDON, 1. febr. UP. VVendell VVillkie je dobil brzojavni poziv od Cordella Hul-iu, naj se čimprej vrne v USA (er nastopi v pomoč Roosevelta, da bo dobil pooblastila. Videti je, da bo VVillkie odpotoval v sredo v New York z letalom. LONDON, 1. febr. Reuter. VVendell VVillkie jc izjavil, da so popolnoma neresnične vesti, da namerava pred odhodom v Ameriko obiskati Hitlerja. Ne posredno ne neposredno ni nikogar obvestil o tem. VATIKANSKO MESTO, 1. feb. UP. Sveti oče je prejel od angleškega kardinala Hinsleya podroben opis njegovih raz govorov z \ViIIkiejem. Takoj je poklical državnega tajnika kardinala Maglioneja na konferenco. Nemški odgovor Stimsonu BERLIN, 1. febr. DNB. Nemška diplo- j Ijajo za Ameriko le tedaj, če so ji v ko- Milchov opomin Nemcem BERLIN, 1. febr. AP. Nemški letalski maršal Milch je v radijskem govoru izjavil, da v moderni letalski vojni ni mogoče preprečiti smrtnih žrtev med civilisti. Dejal je, da mora nemški narod pri čakovati žrtev v boju proti tako žilavemu nasprotniku, kakor so Angleži. Angleži so Germani in v svetu znani kot drugi najboljši letalci za Nemci. I)ONOWAN V ANKARI CARIGRAD, 1. feb. UP. Rooseveltov od poslanec polkovnik Donowan je priletel iz Aten v Carigrad ter odšel čez nekaj ur v Ankaro. Računajo, da bo ostal 7 dni v Turčiji. SOVJETSKI PROTEST LONDON, 1. feb. UP. Sovjetski velepo. slanik Majski je izročil angleškemu podtajniku za zunanje zadeve Austinu Butler-ju protest zaradi zadržanja grške ladje ^Korianticos« po angleških vojnih ladjah v področju Falklandskega otočja. Grška ladja prevaža tovor kož in volne iz Bue-nov Airesa v Vladivostok. AMERIŠKI RDEČI KRIŽ ZA ŠPANIJO MADRID, 1. feb. Reuter. V Madrid je dospela delegacija ameriškega Rdečega križa, ki bo bivala nekaj časa v Španiji, člani delegacije bodo navzoči pri razde- XcLlc€ii in ka&o 13 so iszgubMls domovino Pripovedujejo, da je prišel v teh zadnjih dneh k maršalu Petainu neki veleposlanik ter ga rotil, naj nadaljuje z vojno v severni Afriki. Stari maršal pa je mislil le še na nesrečo beguncev in dejal: »Ničesar več ne moremo storiti, vsi ti tisoči nimajo nikamor iti.« Glasovi o porazu so se z veliko naglico širili po Parizu. Bogati ljudje so ga že zapuščali. V vladi so nastale izpre-menibe, prav tako v vrhovnem poveljstvu. 18. maja je Reynaud prevzel vlado od Daladiera. Maršal Petain je postal podpredsednik vlade. Dne 19. maja je bil odstavljen Garneli«, Wey gand je .postal poveljnik zavezniških čet. Kmalu je bilo odrezanih 9 britanskih in 16 najboljših francoskih divizij. Nemci so hoteli razbiti zavezniško vojsko. Dne 26. maja so zasedli Boulognc in Callais. Po kapitulaciji belgijskega kralja so bile zavezniške čete v obupnem položaju: boriti so se morale za izhod pri Dunquerqueu. Pri generalu Buissonu Konec maja sem na Aisnei obiskal francosko mehanizirano divizijo, ki je z uspehom zaustavila eno izmed najboljših nemških ofelopnih divizij. General Buis-son, ki je bi! poveljnik te divizije, je bil po naravi optimist, toda sedaj je skoraj obupal. V svojem poročilu sem navedel nekaj glavnih opazk, zakaj je ta divizija zadržala Nemce, toda cenzura mi je zmrcvarila poročilo ter sem pozneje bral, kako so francoski tanki boljši od nemških ter da je že vse v redu na svetu... General je že premišljeval o možnosti, da Nemci prebijejo novo Weygandovo črto. Dejal mi je, da je to mehanizirana vojna, ki se more dobiti samo z motorji. Francoski generalni štab je vedel že pred 20. leti. da se da vojna dobiti samo s stroji. Cenzura pa nam bi morala dovoliti, da povemo ljudem, da bomo vojno zgubili, če ne bomo dobili strojev. Kaj zmorejo junaki General je bil prej komandant lovske divizije, obenem pa je bil postavljen tudi za poveljnika mehanizirane divizije. S svojima divizijama jc zadržal dve nemški diviziji. Pripovedoval mi je, da imajo Nemci prav tako okoli 30 ton težke tanke, kakor jih ima njegova divizija. Toda nemški tanki so hitrejši, vendar pa zato manj zavarovani. Ce so stali, jih je granata prestrelila. Kapetan Billotte je na ta način tlničil 12 tankov. »Neverjetno je«, je pripovedoval gc* neral, »koliko tartarskih vesti so mi prinesli o nemškem napredovanju. Če so videli patruljo, so že govorili o celih četah. Ko sem jim povedal, da je to nesmisel, in jih napotil, naj gredo še enkrat pogledat, so po navadi prišli nazaj z opravičilom, da so se zmotili. Človek mora z veliko večjo skepso sprejemati vesti, ki jih sliši na bojišču«. ljevanju pšenice prebivalstvu Španije. Nekaj članov te delegacije je odpotovalo tu-|Svoboda Nemcev V Zfaku ntatska politična korespondenca komentira izjavo ameriškega vojnega ministra Stimsona pred zunanjepolitičnim odborom senata in pravi, da-bi USA napravile veliko napako, če bi si vezale roke s' pošiljanjem pomoči Veliki Britaniji ,po staromodnem kopitu, s katerim sc sile os>: označujejo kot napadalci. Stimson jemlje vso stvar preveč lahko. Sebi pripisuje pra vico in avtoriteto sodnika v vprašanju odgovornosti za sedanjo vojno. Ameriški vojnT minister ni govoril o provokatorski vlogi Poljske, kar je Ne ničijo prisililo, da je reagirala, prav tako ni omeni! sis-tema-fičnih napadov Anglije, da popolnoma obkroži Nemčijo ter tako stopi v vojno proti njej. Tudi ni Stimson omenil, kakšno vlogo so pri vsem tem igrale razne ameriška sile. Po neugodnih izkušnjah v preteklosti čutijo sedanji upravitelji v Washingtonu potrebo, da opravičijo svoje zapuščanje mednarodnega prava, predvsem glede nečloveškega postopanja angleške blokade do gladujočega evropskega prebivalstva. Staromodna pravila mednarodne haaške konference za pomorsko plovbo tudi ve- rist. Tudi se ne ozirajo na kršitev sklepov panameriške konference glede nevtralne cone, ki jo stalno krši Velika Britanija. Za zunanjo politiko Roosevelta je glavno, da ohrani zunanjo formo tam, kjer se zavračajo mednarodne pravice. Glavno je, da narodi USA in oni Južne Amerike ne opazijo zakulisne igre washingtonskih obtetnežev, ki. pripravljajo nevarno dramo.« »KING GEORGE V« NI PRODAN VVASHINGTON, 1. febr. DNB.' Mornariški minister Kndx zamika vesti, da bi bila Anglija prodala novo oklepničo »King George V.« ameriški mornarici v -zameno za 20 rušilcev. Takšne vesti je zanikalo tudi angleško poslaništvo v VVashingto-nu. POBIJANJE NEZAPOSLENOSTI V ŠPANIJI MADRID, 1, febr. DNB: Ministrski svet jc pod predsedstvom generala' Franca razpravljal o ukrepih pobijanja ner-i-noslenosti in povečanju blagostanja v lr-žavi. v Vichy. POMANJKANJE V BELGIJI 15 RUS EL J, 1. febr. AP. Člani Hooverjevega, instituta za. pomoč evropskim narodom so izjavili, da je pomanjkanje hrane iu zdravi! v Belgiji letos večje, kakor po_ okupaciji I. 1911. Predvsem ‘ primanjkuje v Belgiji kondenziranega mleka, mesa, olja, joda in obleke. Hooverjev iusLi-lul sodeluje z nemškimi in belgijskimi, ob lasltni. AMERIŠKI MORNARIŠKI KADETI \VASHlNtiTON, 1. febr. Al*. Roosevelt je podpisal ukaz o povečanju števila mornariških kadetov za 595. PODRŽAVLJENJA V ŠPANIJI MADRID, 1. febr. DNB. Sindikalni svet je razpravljal o gospodarski organizaciji Španije in izrazil zadovoljstvo nad podr-žavltjenjem raznih železniških ustanov. Postavljene so bile energične zahteve proti navijalcem cen. Vladi jc poslana resolucija, ki tc-rja kontrolo cen. Mariborska iiajiovedrPreležuo oblač- ilo in toplejše vreme. Ponekod bo verjetno še snežilo. Včeraj je bila naj višja leniperalurn —7.8, danes naj nižja, minus 0.2, opoldne —5.0. Višina novega snega od včeraj Ki eni, količina razlomljenih padavin skupno II mm, General je pripovedoval o metoda!' nemškega bojevanja. Dejal je, da so nemška letala krožila nad francoskimi četami, kakor da bi plesala četvorko. Od časa do časa je letalo spustilo nad glave francoskih . vojakov bombo. Podobno jc operiralo drugo letalo in tako dalje, včasih pol ure, ne da bi letala izgubila formacijo. Četudi so že odvrgla vse bombe, so ponovno letela nad glavami francoskih vojakov. Toda tudi za letalce je bilo to drago početje. General mi je dejal, da so njegovi lovci z navadnimi puškami-mitra-Ijezami sestrelili v desetih dneh 20 letal. Na vprašanje, kako to, da niso ustavili. nemških mehaniziranih divizij, ko so vendar predirale naglo in daleč od svojih oporišč, kako da niso pretrgali kolon, jc general Buisson odgovoril: »Kolone so bile pogosto pretrgane, toda prihajate so še nove čete. Tanki in blindirani avtomobili, ki so prišli skozi prve črte in so napredovali pogosto z brzino 30 do 40 kilometrov na uro, so naredili veliko kodo, preden jih je bi-k) mogoče uničiti. (Dalje) naprej, Problemi naše politične opredelitve se ne bo Vsaka prehodna doba ima svoje skrajnosti. Posebno taka, v kateri se krha družabni red ter se v krčih porajajo nova načela, na katerih naj bi bila družba osnovana. Pojavljajo se zagovorniki »starega« in oznanjevalci »novega«. Prvi so večinoma zainteresirani na ohranitvi svojih gospodujočih položajev, drugi kot apostoli idej, ki so nastale kot reakcija na krivice »starega«, kot zagovorniki »razžaljenih in ponižanih«, če jih ne ublažimo s pravočasnim uvajanjem potrebnih reform, postajata ti dve skrajnosti vedno močnejši in sčasoma izginejo oni vmesni odtenki, ki so vprav zaradi svojih sintetičnih lastnosti mnogo pozitivnejši od obeh ekskluzivnih stališč in čijih zmaga bi prav za prav pomenila največji napredek, kajti v skrajnosti ni končnih rešitev. Nekaj takega opažamo v zadnjem času tudi v Sloveniji. Pojavljajo se namreč predlogi in govorice o ustanovitvi nove politične kombinacije, oziroma sožitja, ki naj bi združile vse konservativne sile. Pogled na naše domače razmere nas poučt, c:a je velika večina ljudi prepričana o potrebi temeljitih socialnih reform in o potrebi korenite izpremembe v gledanju na odnose med družbo in poedincem. Torej imajo prav oni, ki trde, da si nove ideje zmagovito utirajo pot. Vendar pa je v vsem tem velikem številu pristašev »novega« odstotek ekstremistov tako majhen, da nam pač zaradi njega ni treba posegati po nasprotni skrajnosti. Pri nas še niso porušeni vsi oni mostovi, ki nam omogočajo, da ob vpoštevanju dobrih lastnosti obeh skrajnosti pridemo do one socialne harmonije, ki bo našemu narodu res prinesla boljšo bodočnost. Saj to je obenem j tudi rešitev, kakršno si želimo mi vsi. Naša , sredina je še dovolj zdrava, da si ne želi nemirov, ne zatiranja, ne krvi. Hoče pa odprto možnost za zdravo evolucijo in napredek. Ob takem položaju bi bila prva posledica strnitve konservativnih sil, ne oslabitev, temveč pojačanje ekstremistov na nasprotni strani. To opažamo pri vseh diktaturah, ki so izbrisale zdravo opozicijo ter so s tem odstranile tisto umerjeno sredino in z njo ventil, Ki je omogočal primerno, neškodljivo in konstruktivno izživljanje nezadovoljstva, ki ga vsak režim v večji ali manjši meri vedno povzroča. Ob pomanjkanju javne platforme nudi podzemlje edino možnost za izživljanje nezadovoljstva. To je pa obenem področje, kjer redko žanjejo uspehe preudarneži in zmerni. Nasprotno vidimo pri demokracijah, kjer je bila vedno dana možnost, da vsakokratna opozicija izraža svoje negodovanje, vendar z zavestjo odgovornosti, ker mora računati z dejstvom, da bo morda jutri sama poklicana na oblast. V takem okolju so ekstremisti ostali v neznatnih manjšinah. Češkoslovaška, Anglija in visokokapitalistične USA so zadostne priče za pravilnost te trditve. Zaradi tega lahko rečemo, da bi bila predlagana pregrupacija našega slovenskega političnega življenja do skrajnosti ponesrečena zadeva. Nedvomno bi imela vprav nasprotne posledice od onih, kakršne si obetajo njeni nasprotniki. Danes ogromna večina umerjenih in dobronamernih bi sčasoma zagrenjena prešla v ekstrem. Kdo bi imel korist od tega? Zavedajmo se že enkrat: ni vredno več vo- vezal na ono, kar propada diti borbo med »novim« in »starim«, kajti novo bo nujno prišlo. Kazalcev zgodovine ni moči pomikati nazaj. Boriti se moramo le za to, kako naj to »novo« izgleda. Tu pa čakajo posebno napredni del naše javnosti velike naloge in napačno bi bilo, ako bi si z vezanjem rok že v naprej onemogočili svojo akcijo. Našemu političnemu življenju ni potrebna koncentracija okorelih, konservativnih skupin, temveč poštena tekma in povezanost takih, ki jim ne bo cilj ohranitev privilegijev in pozicij strank, skupin ali posameznikov, temveč čim večje delo in uspehi pri reorganizaciji ter zdravljenju našega socialnega, gospodarskega in političnega življenja. Le tako bo po končanem vrenju prevladalo stališče one ogromne pozitivne večine, ki ima pravico na glavno besedo. Vse drugo pa ima le začasen pomen. Morda bi za trenutek podaljšalo življenje »ancien regimu«, pa naj si bo to na političnem, gospodarskem ali socialnem področju, toda rešilo ga ne bi. Samo reakcija bo potem toliko močnejša in destruk-tivnejša. Preudaren človek gleda času hrabro v I obraz, če prihajajo novi časi, se jim bo pri-j družil, ker ve, da‘je to edina pot, po kateri j bo tudi iahko našel sebi primerno mesto.1 Kdor gleda naprej se ne bo vezal na ono, kar propada. To smo smatrali za potrebno povedati ob poskusih in predlogih, o katerih se med nami šušlja, in čijih glayni smoter je v kali zatreti novo očiščevalno življenje, ki dozoreva v naprednem taboru. Ivo Bošan Na skupno Januarska številka »Misli in dela« prinaša naslednji uvodnik: » Veliki dogodki v svetu postavljajo tudi naš narod in našo državo pred hude preizkušnje. Na prelomu med dvema dobama se pripravlja v svetu nov, pravičnejši red. Ta red novega življenja med narodi in posamezniki more biti osnovan le na večnih nravnih zakonih enake pravice in svobode za vse ter na vzajemnih dolžnostih in skupnih nalogah človeštva. Uveljaviti se more in sme samo po prosto-1 voljnem pristanku vseh. Zato mora biti | vsak narod poklican k oblikovanju bodo- j čega mednarodnega in notranjega reda. j K temu zgodovinskemu poslanstvu je j poklican tudi naš narod. Vloga naše dr- j zave in slovenskega naroda bo pri tem l takšna, kakršno si bomo sami pribor' i. Zato moramo biti notranje trdno povezani iu duhovno strnjeni ter pripravljeni na skrajne žrtve. Zbrati moramo vse narodne sile, da utrdimo splošno narodno tvornost iti odpornost. Po nebrzdanem strankarskem življenju za/rženo demokratično načelo, da izvira vsa oblast od naroda, moramo obnoviti. Demokracija pa bo resnična le, ako jo bomo postavili na trdno socialno in gospodarsko podlago. Socialne odnose je treba preosnovati tako, da bo delo osnovna družbena vrednota. Na tein temelju mora biti zgrajen socialni red, v katerem bodo delovni sloji vzajemno upravljali družbo, nje organizacijo in gospodarstvo. Samo tako bodo našli kmet, delavec in izobraženec kot vsak deloven človek pravično mesto v družbi in možnost dostojnega življenja. Nujno potrebne socialne reforme morajo biti namenjene predvsem malemu človeku, tako ročnemu kakor umskemu delavcu. Po značaju našega naroda mora postati naša vas činitelj javnega življenja. Vse gmotne dobrine morajo služiti le občim narodnim koristim in nikdar več oblasti človeka nad človekom. Gospodarstvo, katerega gibalo je bilo doslej le dobiček posameznika, se mora umakniti načrtnemu gospodarjenju za skupnost. Zadružna misel se l}o mogla pri tem s pridom uporabiti kot tvorna osnova. Prepričani smo. da zorijo neka spoznanja tudi med Hrvati iu Srbi. Skupna neugnana želja po pravem napredku ,ns bo še tesneje združi1., v usodni pove* zanosti. ki ie naravni temelj naše Jugoslavije kot narodne države. Samo na nam jamči naš obstiv Notranje trdna in duhovno Trn iona bo nerazrušljiva n uepremagliiva —• varno zavetje enakopravnega obstoja m razvoja vseh S’o-vencev. h"vatov in Srbov Prav zate želimo, da bi bil sporazum z dne 26. avgusta 1939 srečen začetek končne ureditve naših notranjih razmer. Delo na vsem tem čaka zlasti mlajši rod. Naloga mladine je, da vnaša v splošni narodni razvoj nove poglede in ro-vo delo za ureditev družbe. Na njej leži teža visokega poslanstva in zgodovinskih odločitev v očrtanih smereh, saj bo morala polagati račun o svojem delu tudi bodočim rodovom. V prepričanju, da je le v slogi moč, smo spoznali, da se mdramo nemudoma lotiti skupnega dela v vseh vprašanjih, ki zadevajo našo narodno in državno skupnost. Zato smo se odločili, da bomo v vsem, kar nas druži, v trajnem vzajemnem stiku, po skupnih razpravah in posvetovanjih iskali pravih rešitev, da jih enotno zastopamo in izvajamo ter tako gradimo našo delovno skupnost. To sodelovanje je pot k trdnejši strnjenosti in povezanosti vseh resnično naprednih sil. Zato pozivamo prav vse, ki so enakih misli, da nam pri tem skupnem delu pomagajo.« Najvišja oblika solidarnosti je tudi danes domovina, ki je ne smemo rušiti zalo, da bi se postavila neka širša solidarnost. Nasprotno, moramo jo še bolj ja-čiti in izpopolnjevati. Kajti, če vzamemo vse v poštev, prihajamo neizbežno do zaključka, da izven domovine ni rešitve, zato je izven nje tudi ni treba iskati! (Beograjski »Napred«.) * Kdor pozna visoke odlike stalnega ob-navijania v politiki, ta bo takoj uvidel nesmiselnost trditve, da je demokracija vladavina starcev. Demokracija kot politični sistem omogoča mirne izpremembe na vrhu državne uprave. Če je bil njej na celu star, lahko nride za niim mlad, če je bil mlad, ga lahko zamenja star. Staremu pa tudi lahko sledi star, mlademu spet mlad. (»Napred«.) * Neodgovornost je načelo, ki je vladalo največ v našem sistemu izvrševanja javnih funkcij. (»Napred«.) Ban dr. Šubašič bo te dni gost kraljice Jadrana, Dubrovnika. Dubrovčani mu pripravljajo lep sprejem. Listi, predvsem »Hrvatski Dnevnik« in »Novosti«, sta pri redila v ta namen posebne članke o Dubrovniku in pozdravne besede hrvatske-mu banu. Nemčija in Balkan Tuji novinarji so vprašali na VVilhelni-strasse v Berlinu, če bi jim lahko nekaj podrobneje povedali o onem stavku iz Hitlerjevega govora, ki se je nanašal na Balkan. Službeni tolmač je nato odgovoril: »Totalitarna oblika, v kateri je bi- ta pasus Hitlerjevega govora podan, ne dopušča podrobnih komentarjev. Kan-celar je le hotel opozoriti na vesti, ki se stalno oglašajo iz angleškega radia glede položaja na Balkanu kot potencialnem bojišču. Torej, če je bil Balkan omenjen z zvezi z vojnim področjem, se to ne nanaša od strani Nemčije, nego na Anglije. Jeklena armada v obrambi Velike Britanije Nekaj pog edov v ustiostvo velesile, ki prevladuje na valovih oceanov V sto letih je napravila angleška vojna mor- | narica silen napredek. Admiral Nelson je v bitki pri Trafalgaru poveljeval s svoje bojne I ladje »Victory«, ki je imela jadra in 812 mož posadke. V boj je tedaj poseglo 27 njegovih , ladij s 17.486 mož posadke. V bitki pri J u t- I a n d ti je admiral jcllicoe med svetovno vojno nastopil s 36 bojnimi ladjami, ki pa niso bile več lesene in na jadra. Njegove posadke so štele 33.838 mož, na 34 križarkah je pa bilo 16.837 mornarjev, na 77 rušilcih 6208 mož. Skupaj je tedaj bilo 147 edinic s 56.883 člani posadke. Lesena angleška mornarica je dosegla vrhunec 1809, ko je štela 728 bojnih brodov s skupno tonažo 501,596 ton. Posadka je štela 1810 145.000 mož. Leta 1914 je imela Anglija po 90 letih mehanizacije 648 bojnih ladij s tonažo 2,333.223 ton in 146.000 mož posadke. Leta 1938 se je ta sila povečala na 1354 bojnih ladij s tonažo 3,247.078 ton in 507.316 mož posadke. Izven tega je bilo še 754.111 ton pomožnih ladij. V administraciji je bilo zaposlenih 9820 oseb, v ladjedelnicah 105.025, v dokih je delalo 408.000 delavcev in 59.887 žensk. Anglija je tedaj v teku prve svetovne vojne napravila ogromne napore za dvig udarnosti svoje pomorske sile. Naravno, da se isto dogaja tudi zdaj, zato je tembolj presenetljivo, da je kljub močnemu bombardiranju iz zraka spravila na tihem pet novih jeklenih velikanov v pomorsko službo. Jeklene bojne oklepnice so namreč glavno jedro udarnosti na morju. Zdaj ima Velika Britanija 15 takšnih velikanov, pravih pomorskih trdnjav. Leta 1927 sta bila dograjena »Nelson« in »Rodney«, ki imata po 34.000 ton, vsak po 9 topov kalibra 40 cm, po 12 topov kalibra 15 cm ter izredno močno protiletalsko obrambo. Njuna hitrost znaša 23 vozlov. Stala sta vsak po 1 milijardo 125,000.000 din v našem denarju. Le nekaj niže na lestvici bojnih oklepnie — velikank so bojne ladje »Royal Sovereign«, dalje »Resolution«, »Ramlllies« in »Revenge«. Te imajo po 29.000 ton, vsaka po 8 topov kalibra 38 cm, 12 topov kalibra 15 cm ter močno sporedno oborožitev. Njih hitrost znaša 23 vozlov. V naslednji vrsti velikank angleške vojne mornarice so oklepnice »Glueen Elisabeth«, »V/arspite«, »Valiant«, »Barham« in »Malaja«, vse po 31.000 ton, z 8 topovi po 38 cm in 8 topovi po 15 cm. Te ladje so bile dovršene med svetovno vojno, kasneje pa obnovljene in modernizirane. Kos so najmodernejšim ladjam tujih držav. Največja angleška oklepniea in na svetu sploh je »Hood«, ki ima 42.000 ton, 8 topov kalibra 38 cm, 12 topov kalibra 15 cm. Dalje spadata v to znamko »Repulse« in »Renovn«, oba po 32.000 ton in po 6 topov kalibra 38 cm. Te ladje so tudi bile v zadnjem času za drag denar renovirane in uvrščene med naj- Težka, 40.000tonska angleš ka bojna ladja »Hood« moderneje opremljene bojne edinice. Napredek moderne tehnike je znatno zmanjšal razliko med bojnimi ladjami in križarkami. Tako bo zadnjih pet bojnih ladij, splovljenih v teku letošnjega leta v morje, imelo nosilnost 35.000 ton, nove vrste najmodernejših 38 cm topov ter močne oklepe proti letalskim bombam. »King George V.« je od teh že v aktivni službi, na vrsto pridejo v kratkem še »Prince of Wa!es«, »Duke of York«, »Jeliicoe« in »Beatty«. Obenem se gradijo še štiri velikanke med oklopnicaini. »Lion«, »Temeraire« in še dve drugi, zaenkrat brez imen. Vse te bodo imele po 40.000 ton in topove kalibra 40 cm! V začetku sedanje vojne je imela angleška vojna mornarica sedem nosilcev letal: »Are Royal«, »Courageous«, »Glorlous«, »Furious«, »Eagle«, »Hermes« in »Argus«. Kasneje so bili splovljeni »lllustrious«, ki je bil poškodovan v Sredozemskem morju, dalje »Victo-rious«, skoro pa bodo dokončane matične ladje »Formidable«, »Indomitable«, »Impla-cable« in »Indefatigable«. Med vsemi nosilkami je najbolj znana Are Royak, ki je najmodernejša matična ladja sveta. Ima prostora za 70 letal, 16 protiletalskih topov kalibra 11 in pol cm ter večcevne »pom-pom« topove. Plove s hitrostjo 30 vozlov in vedno v spremtsvu rušilcev. Novejše nosilke so še močneje oborožene in zaščitene. V začetku sedanje vojne je imela anglešk i vojna mornarica 85 križark. Te so predstraže mornarici, ki kot izvidnice zasledujejo sovražnika. Delimo jih v dve glavni skupini, v večje po 8000 do 10.000 ton, s topovi, po 20 in 15 cm, kakršna je bila v Sredozemlju potopljena »Southampton« m one tipa »Lean-der«, ki ima 6000 do 7000 ton. Manjše angleške križSrke tipa »Dido« in »Arethusa« imajo po 5000 do 6000 ton ter služijo kot poveljniške ladje rušilcev. Najmočnejše angleške križarke so znamke »Counthy«, Teh je 11. Mimo topov imajo štiri dvojne stolpe1, 8 nadvodnih torpednih cevi in najmodernejšo protiletalsko opremo. Manjše križarke, tipa »Exeter« imajo tri dvojne stolpe, topove prav tako kalibra 20 cm. Osem angleških križark je znamke »Southampton«, s štirimi stolpi po tri 15 cm topove, 8 protiletalskih topov, 6 lansirnih cevi za torpede. Dalje so križarke tipa »Leander«, med temi znane »Achilles« in »Ajax« in cela vrsta drugih, ki imajo vse moderno topovsko opremo in priprave za pomorsko vojno. V gradnji je še mnogo novih tipov, ki jih pripravljajo po zadnjih izkušnjah. Križarke so res oči flote! Važno vlogo v mornarici imajo rušilci, pod- * Grki so rodoljuben in požrtvovalen narod Bogati meceni, ki so dala narodu močno trgovinsko Sadjevje, palače in ustanove poslavlja od enega svojih Grčija se posiavija od enega svojili največjih državnikov moderne zgodovine. Me I a x a,s je bil, ki je prerodil narod, o katerem je bila sodba, da je med zadnjimi borci med narodi Balkana, ki da ni niti senca onih davnih, slavnih prednikov, nad katerimi se navdušujejo vsi ljubitelji klasične, herojske dobe zgodovine Grčije. Helenski klasicizem je dolga stoletja bil zgled brezprimernega junaštva in požrtvovalnosti za domovino. Od tedaj je minila dolga doba, preko balkanskih dežel so pljusnili va-iovi pohodov divjih azijskih tolp, ki tudi Grčiji niso prizanesli. Zato je naravno, da tujec, ki zaide dandanes v Atene, zaman išče oni splošno narodni, če hočete klasično lepi tip Grkov, kakor je prevladoval na polotoku za časa Homerja, Sokrata, Temistokleja in drugih -velikih mislecev. Splošno mnenje n. pr., da je grška žena iXr‘hoSMvidvii ‘v Atenah "res^ie?fensko,' i Sivolasi maršal je svaril Francijo pred lahkovernostjo in terjal že 1935 koncentracijo duha vabi. Pirej sam je ogromno pristanišče, ki spominja na Marseille. Okolica Aten je krasna, ne daleč proč je Salamina, veliko grško vojno pristanišče. Blizu Aten, v Nea jonia, so zgradili Grki novo industrijo preprog, kamor so se preselili maloazijski Grki. Ta daje državi lepe vstote tuje valute. Zdtij je v tem industrijskem središču že nad 40.000 duš, v tovarnah delajo po večini ženske in otroci za kaj nizko plačo. Atene imajo svoj vodovod sedem kilometrov pred slovitim Maratonskim poljem. Tu so ] vi dve igralnici sta dajali državi 32 milijonov zgradili Američani rezervoar, ki napaja vso ! drahem dohodkov. Zdaj obstaja le še igral- j movine so prijeli za orožje vsi stanovi. Me- prestolnico. Prej je bilo treba vodo prinašati j nica v Lutraki. čeprav je 80 km od Aten, je i taxasov duh jih žene k istemu cilju — ohrn- v mesto in bilo je kaj čudno, ko si moral v bila še pred sedanjo vojno vedno polna. i niti domovini svobodo in neodvisnost. kavarnah plačevati tudi vodo. Voda se filtrira v ogromen bazen ter odteka po 30 km dolgem tunelu v mesto. Blizu Aten je tudi slikoviti Korintski prekop, ki zažari v noči v tisočerih žarnicah. Zdaj je previdno v temi, da ga ne razruši sovražnik. V Dioniziosu, pri Sv. Andreju in v Specah, kjer so aretirali svojčas generala Pangalosa, so bile še nedavno velike igralnice. Tam se je dobila zastonj kava, čaj in sendviči, samo da so se izvabili tujci tja. Pr- Sedanji Grki so zelo racionalističen, ina* terialističen narod. Starine, med katerimi živijo, so tako rekoč brez zanimanja zanje. V tujini so pa Grki zelo navezani na domovino. Vsako leto prirejajo izlete, posebno iz Amerike je doslej prihajalo mnogo izseljencev. Doma so se oženili z Grkinjami in spet odpotovali preko velike luže. Ob stoletnici osyo-bojenja Grčije je prišlo v domovino blizu 5000 ameriških Grkov, Pustili so doma nad milijon drahem, mladeniči so poiskali med rojakinjami neveste in spet so odpotovali v Novi svet... Dva tisoč let že daje Akropola kulturni Evropi sadove svojih starih vrednot. Pod njo je zdaj novo vrvenje, grški narod je v vojni. Po njegovi krvi je zaplal duh starih prednikov, Metaxas- ga je znal prebuditi. V obrambi do- Tehtne besede Pčtaina pred zlomom Francije se mora vriniti v ožje družbe: tam bo nal tel na res pravi rasni tip, veliko lepoto. V ' Stalem je v grški ženi, kakor moškem že Sivolasemu maršalu Petainu so sprva mnogi zamerili, ko se je odločil za pre-Tudi kasneje, ko je spretno krma- mnogo primesi, tako balkanske, kakor orien-! n?lrJc- ,J , , - , , tnlske i 1 svojo vlado ter do zadnjih dni trdo Ostala pa je Grkom še danes velika ljubezen do domovine. Grki so res pravi pa- j trioti. Prekrasne palače in vile v Atenah pri- j čajo, da je tu doma bogastvo. Tu je sedež ^ grške aristokracije, one monarhistične družbe, ki je za časa republike zapirala okna, da ne pride y sobe okuženi republikanski zrak. Krog in krog so lepi vrtovi in parki, z nasadi oranž, ki - dajejo, kadar so v cvetju, prijeten vonj od sebe. Bogastvo je v Grčiji vprav pravljično. Velika večina naroda sicer živi v standardu, podobnemu onemu naših Bosancev ali Ličanov. Toda, v mestih bivajo spretni trgovci, ki so v stanu nasarnariti samega Žida. Grki so sloveči trgovci, ki kupčujejo z vsem svetom. Njih trgovinska mornarica premore 638 ladij s tonažo 1, 889.000 reg. ton. To se pravi, na vsakega Grka pride 0.25 tone njegove mornarice, na vsakega Italijana in Francoza le 0.07 tone, na Nemca 0.05, na vsakega Angleža pa 0.38 tone trgovinske mornarice. Ta je tedaj v Grčiji razmeroma zelo močna. Na vsakih 10.815 Grkov pride po ena trgovinska ladja, v Italiji šele na vsakih 34.026, v Nemčiji na vsakih 33.560 prebivalcev. Znana so nekatera grška trgovska imena, tako Averov, po katerem se imenuje tudi grška admiralska ladja. Proslulo je bilo tudi ime bajnega bogataša, Zaharova, ki je financiral grško-turško maloazijsko vojno. V Grčiji kupčuje vse, tako da se človek vpraša, kdo prav za prav kupuje. Zdaj, v vojni je seveda malo drugače ... So pa Grki tudi veliki meceni za narodno stvar. Vse, kar vidiš pomembnega v Atenah, so postavili trgovci: univerzo, akademijo, vseučiliško knjižnico, bolnišnice, zavode za siromašno deco, parke, spomenike, muzeje, ogromno razstavno palačo in drugo. Neki ameriški naturalizirani Grk je daroval 5000 dolarjev, da se postavi junaškemu Leonidi v Termopilah spomenik. Znani grški diplomat in varilno vztrajal v zahtevi, da se morajo spoštovali točke premirja, predvsem kar ! sc tiče kolonij in neodvisnosti francoske mornarice, so ekstremni elementi a napor v korist narodnemu interesu in slavi domovine. Na lak« pripravljenem terenu naj hi vojska, ki je krona nacionalne vzgoje, gojila narodno solidarnost, enakost, disciplino in skromnost. Toda delo pri vzgoji mladine bi bilo brez haska, če bi mladina po odhodu iz šolskih klopi in vojašnic, videla, da se zunaj brez kazni omalovažujejo ti principi. Javne oblasti naj s tiskom, kinom in radijrm skrbijo za nadaljnjo propagando. Na teli je, da dvigajo moralno in socialno vzgojo ljudstva, da ohranijo atmosfero zdravo in da dajo vsem državljanom višjo slopnjo politične in moralne vzgoje. Francija nima napadalnih namenov, daleč je od intolerance in jjrevzetnosti. hoče pa najii ono nacionalno disciplino, ki naj omogoča mirno delo in zaupanje, a hoče sposobno razvili ludi ves svoj pogum, vso svojo inteligenco in voljo, da si ohrani svojo sigurnost. Preroške - besede, ki so jim dali kasne jši dogodki prav. Štiri lela precl zlomom je. stari maršal jiredlagal vse ono, ki b\, če bi se izpolnilo, rešilo Francijo sedanjega stanja. So j)a to tudi besede, po katerih naj bi se ravnali tudi pri nas in nikoli kasneje nam za njih izpolnitev ne'bo žal. V časih negotovosti... videli v tem odpor. Toda, stari maršal je predobro poznal vzroke, ki so dovedli I'rancijo do poraza, zalo je iz pr e vid el, da je najbolje, spravili deželo s čim manjšimi žrtvami k novemu prerojenju. Maršal Petain se je namreč žo mnogo precf sedanjo vojno zavzemal za duhovni prerod francoskega naroda. Vedel je, kam pelje zmagovito Francijo neverjetna duhovna lahkomiselnost, zato je svaril, naj se o pravem času prerodi. Na vsakoletnem sestanku znane revije .,Revne des deux Mondes“ v Parizu je imel namreč že učenjak v Londonu, Genadios ie daroval pre-' 1935(1) pred odličniki govor, na katerem krasno zbirko knjig, nad 50.000 zvezkov za Jc poudaril med drugim tudi naslednje:/ javno knjižnico grškemu narodu. Med drago-1 Današnji francoski pedagoški sistem si (enimi knjigami so tudi take, po katerih so : s lavi ja za cilj samo vzgojo poedinca. Ne i' . >: .... i.. -i*i ... i • * • . ,• f cmah*flin v‘i cunm rtamrtn rt; listali slavni francoski kralji in njih kurtizane, ter rimski kardinali. In pri nas? Ali nimamo tudi mi mož, ki bi se lahko zgledovali po premožnih Grkih? Grški narod je sorazmerno zelo inteligenten. Samo v Atenah se člta 16 dnevnikov. Toliko jih nimata niti Dunaj in Berlin, čeprav sta milijonski mesti. Atene imajo sicer manj ko 400.000 prebivalcev, njih impuls je pa mnogo večji. Zraven štejejo Grki še veliko pristanišče Pirej s Falironom in širšo okolico, ter pravijo, da ima tako njih prestolnica blizu milijon duš. V Atenah čuieš vse mogoče jezike, v mirni dobi tu mrgoli tujcev. V okolici so krasni penzioni za tujce, stara Akropola jih stalno mornice, minolovci, torpedni čolni. V celoti je imela Anglija ob vstopu v sedanjo vojno 769 ladij s tonažo 2,200.000 ton ter 180 ladij ^ 822.000 tonami v gradnji. Vojna mornarica 1 mladini; dominionov šteje mimo tega še ladje s tonažo 1 predavalnic. Učitelj, profesor, častnik slu- 1)5.000 ton. žijo istemu namenu, zato se morajo vsi ateri učitelji smatrajo za svojo nalogo, da naravnost in odkrito podirajo družbo in državo. Poglejmo vzgojo mladine pri Nemcih in Italijanih! Moderna vojna ugrablja v svoj metež ves narod, može, žene in otroke. Zaradi lega Je treba, da je ludi celotno prebivalstvo moralno pripravljeno na vojne težave in nevarnosti. Da bo francoski vojni sistem sposoben ohraniti vsaj (iovoljno defenzivnost, ga je treba poživiti s politiko nacionalne vzgoje. Glavna točka le poiilike naj bi bila naloga, čiin tesneje 'zvezati šolo in vojsk«, Kajti šolski iu vojaški kadri imajo isto poslanstvo: krepiti fizično moč, sokoliti srca, kovati volja. Vojska mora pripravljati vojake za obrambo domovine, šola pa mora vzgajati državljane za domovinske naloge. O usodi naroda odloča bojno polje, še prej pa odloča o njegovi usodi vzgoja v šolskih klopeh in v amfiteatrih ajo ob istih Največ ja udarnost angleške vojne morna-1 navdušili ob istih tradicijah in rice so njeni ladijski topovi. Tu so angleške j čednostih. Treba je prepričali vzgojitelje orožarne postavile topove, ki imajo tri naj- o njihovi veliki odgovornosti do države, popolnejše glavne lastnosti: veliko strelno začrtati patriotični vzgojni program, uve- daljino, udarno silo in hitrost zadetka. Mode ren težek ladijski top strelja 20 milj ali 36 km daleč. Topovi kalibra 40 cm streljajo granate, ki tehtajo vsaka 1200 kg. Takšne granate lahko prebijejo tudi debele oklepe. En odstrel celega bočnega platona topov na »Nelsonu« stane 200.000 din! Topovi se premikajo na električni način ali s hidravlično silo. Sam stolp je montiran na vrhu oklepne cevi, ki vodi naravnost v klet za nuinicijo. V to cev je vgrajena druga cev, ki ima v sebi vse mehanizme, potrebne za dostavo granat iz notranjosti do topa Ta cev se premika hkrati s topovsko, tako da je granata vedno v ležaju, od koder jo je lahko brez težav poriniti v topovsko cev. Največji protiletalski top, ki ga ima katerakoli bojna ladja je 12 cm. Takšnih imata »Nel-r in Kodney« po šest. Brzostrelni topovi .- iigleške vojne mornarice, tako zvani >pom-pom< topovi so najmodernejše čudo protiletalske tehnike. To je prav za prav celo gne-do topov, osem cevi bruha hkrati granate na nebo. Vse deluje na avtomatični pritisk. En kiiogi-■;;!!! težke granate / močnim eksplozivom imajo silovit učinek. sli kontrolo naroda nad šolo, učiteljem pa dali privilegiran položaj in ugled, kakor ga zaslužija po veličini in obsegu svojega dela Tako lil se zagotovila pravu moška vzgoja, povzdignil bi se kolektivni Novo leto se je začelo v znaku popolne negotovosti v smeri in obsegu bodočih političnih in vojaških operacij. Vsi znaki pa kažejo, do bo še pred pomladjo prišlo do velikih odločitev in vojnih dogodkov. Sedanja vojna je dejansko velik obračun med Nemčijo in Veliko Britanjo. Od onega dne, ko je Angiija odklonila priznanje novega reda v Evropi pod vodstvom Nemčije, se je začel boj na življenje in smrt dveh velikih nasprotnikov. V tej borbi ne more biti srednje poti. Le popoln poraz Velike Britanije bi mogel zagotoviti sadove dosedanjim nemškim vojaškim uspehom, prav tako more le poraz Nemčije in zlom njenega političnega in gospodarskega sistema zagotoviti obstoj britskega imperialnega in gospodarskega reda. Boj gre do skrajnosti in postaja vsak dan težji, ker se iz evropske vojne lahko razvije svetovna vojna. Od začetka sedanje vojne sta obstajala dva načrta: Nemčija je hotela voditi bliskovito vojno, v kateri naj bi bi ogromna, naglo pripravljena sredstva skrajšala boje do najkrajšega roka. Anglija nasprotno je bila za dolgotrajno vojno, da v vsem velikem prostoru izčrpa nasprotnikove sile ter doseže enakost z nemško oborožitvijo. Kar se je doslej zgodilo, so priprave za eni, kakor drugi načrt. Predvidevanja o naglem in odločnem vpadu Nemčije na angleške otoke se doslej niso izpolnila. Od poletnih mesecev lanskega leta je imela Velika Britanija časa dovolj, da prenese težišče vojne v Sredozemlje, kjer je prišla od izraza njena premoč na morju in pomoč dominionov. Vojna v Afriki in Sredo- Vojna v zemlju je naperjena proti Italiji in njenim ko j SDS, bivši minister dr ionijam, nje cilj pa je, oslabiti Italijo in olaj-1 raždinskih Novostih«). šati položaj Anglije doma s tem, da morajo sile osi pritegniti del svojih moči v Sredozemlje. Nemška pomoč Italiji bo morala sčasoma niinio letal dajati tudi druge ofenzivne sile. Boji v zraku sami ne morejo dovesti do odločitve. Afriška fronta, ki jo stvarja Anglija, da podaljša sedanjo .vojno, pa stvarja drugo fronto na obalah Sredozemskega morja. Prav v tem iskanju novih front pa je vsa negotovost sedanje dobe. Preko Francije in Španije vodi ena pot, preko Balkana druga kot na nova bojišča. Ta pota so doslej zaprta, tako eni, kakor'drugi vojujoči se stranki. Po vojni bomo že zvedeli, kaj je bilo na poti diplomatskim akcijam, da tu in tam niso uspele. Zdaj vemo le toliko, da so tu, kakor tam na poti veliki interesi, ki jih ni mogoče premagati. Nihče, tudi oni, ki vodijo vojno, ne morejo vedeti, ali se bo ta končala že letos. Nemški vdor v Veliko Britanijo ostaja še dalje glavna naloga nemškega vrhovnega poveljstva. Pomladni meseci bodo zadnja prilika, da se na tej poti izvojuje odločitev. Samo v Angliji lahko pade nagla in glavna odločitev, če ta Nemčiji uspe, potem bo tudi vojna v Sredozemlju skoro likvidirana. V primeru odlaganja odločitve na Zahodu pa lahko postane Sredozemlje glavno bojišče. Od julija dalje se pripravljajo velike množice na Zahodu za napad in obrambo. Negotovo je, ali bo prinesel odločitev nagel napad, aii dolga obramba. Dolgotrajna vojna pa pridobiva vedno več verjetnosti, pa prišla bo z vso negotovostjo in pogubo za vsakogar. (Prvak. H. Križman v >Va- Diplomatska kariera Samuela Hoarea Z imenovanjem sira Samuela Hoarea za poslanika v Madridu so Angleži prav tako počastili Španijo, kakor svoi čas Francozi, ko so poslali maršala Petaina v špansko prestolnico. Hoare je igral .30 let izredno vlogo v javnem življenju Anglije. Izkazal se je kot spreten parlamentarec, minister zunanjih zadev, kot notranji in letalski minister. Ustanovil je letalske oddelke, ki so imeli pomembno vlogo ob .začetku sedanje vojne. Čeprav sam ni pilot, je večkrat želel leteti po zraku. Sodeloval je tudi na prvem poletu iz Velike Britanije v Indijo. Samuel Hoare je velik realist, ima izreden dar za poznavanje dogodkov, ki prihajajo. Njegove velike intelektualne sposobnosti so omogočile, da je vse svoje misije končal z uspehom. Na zunaj je še zelo mlad. Igra tenis, kriket, je dober drsalec na ledu. Je tudi predsednik britske teniške zveze. V Angliji je zelo popularen. V Španiji je prevzel \fažno vlogo, ki jo z velikim uspehom izvršuje, kakor priča nedavno podpisana špansko-angleška trgovinska pogodba in politično zadržanje dežele v sedanjih prilikah v Sredozemlju. Nemška letala potrebujejo iz Norveško do Shetlandskih otokov 1 uro in pol, iz Hamburga do Škotske 2 uri in četrt, iz Holandske do Conventrya 1 uro in četrt, iz Belgije do Londona % ure, iz Francije do južne angleške obale pa pol ure. rmpous^i^ R E DOZEMNO RATA Tarhuna flatrurr Medina rta7 ndiei Saunnu A Ju gosi a venske plovidbe« (38.700 rt), je bil torpediran na južni obali Irske. V Severnem Atlantiku je bil izgubljen lani parnik »Zetske plovidbe« »Boka« (S.150 rt), parnik »Rad« od istoimenske paroplovne družbe pa je bil avgusta torpediran v Južnem Atlantiku. Imel je 7.600 rt nosilnosti. V Ornem morju je zadel na mino 3.700 rt parnik »Vido«. Naša trgovinska, mornarica je izgubila še dva parnika, o katerih še danes nimamo podatkov. ŠOLSKA KUHINJA PODMLADKA MC V ZAVRČU Nedavno je bila na tukajšnji ljudski šoli otvorjena šolska kuhinja pod vodstvom šolskega odbora -Podmladka Rdečega križa. Od 356 vpisanih šoloobveznih otrok dobiva dnevno 243 otrok toplo hrano, ki v mnogih primerih pridejo nad 5 lem daleč brez zavžite hrane v šolo in to celo k popoldanskemu pouku. Da je bilo omogočeno vsaj nekaj tednov pomagati številni deci s toplo hrano, imajo zasluge številne ustanove in osebe, ter se jim v imenu siromašnih završkih otrok najlepše zahvaljujem. Ker se v 1 tednu razdeli okoli 1370 obrokov, se zaloga hitro krči ter prosim dobra srca nadaljnje pomoči. Šolski upravfteJS, Likvidacija Jugoslovanskega Feniksa 31. jan. je bila objavljena uredba o likvidaciji Jugoslovanskega Feniksa, ki s celokupno svojo imovino preide v last Zveze Napredkovih zadrug za zavarovanje, štednio in gospodarstvo, z. z o. j. v Beogradu. Finačno ministrstvo bo izdajo prevzemnicama za izravnanje aktiv in pasiv Feniksa bone v potrebni višini: 1. da se krijejo obveznosti nasproti zavarovancem na podlagi premij, vplačanih do 28. aprila 1936 s 70 odstotki (po uredbi iz 1. 1936 je bilo začasno priznano 45%); 2. da se pokrijejo obveznosti do zavarovancev po premijah, vplačanih po 28.:aprilu 1936 s 100 odstotki; 3. da se krijejo obveznosti nasproti nameščencem po pogodbah o odpravnini in pokojninah, ki' so bile sklenjene do 16. dec. 1936, s 60 odstotki; 4. da se krijejo obveznosti nasproti nameščencem, nastale na osnovi obrtnega zakona H. del, s 100 odstotki; 5. da se vse ostale obveznosti, nastale do 28. aprila 1936, kriieo s 40 odstotki; 6. da se obveznosti, nastale po 28. aprilu 1936 krijejo s 100 odstotki. Točen znesek bonov seb o ugotovil na podlagi ocene celokupnih aktiv in pasiv Feniksa. Dotlej pa bo finančno ministrstvo izdalo začasne bone za znesek 100 milijonov dinarjev. Boni se bodo izdali v komadih po 1 milijon din, ter se bodo obrestovali po 5 odstotkov. 1. januarja vsakega leta zapade v izplačilo po deset bonov z obrestmi. Za izenačenje se bodo odstopile zvezama vse terjatve. Jngo-slovenskega Feniksa v menicah,,ki nosijo akcept države v znesku 1,693.426 dolarjev in služijo za kritje matematične rezerve ter one menice, ki jih je država med drugimi dobila na osnovi poravnave od Losingerja v skupnem znesku 222.9S2 dolarjev. Novi ilustrirani list .Družina' razpisuje svojim naročnikom najjrade 3 nagrade po 1000 din 6 nagrad po 500 din 10 nagrad po 200 din in 20 celotnih naročnin »Mladike«. Nagrade se bodo razdelile med naročnike, ki bodo plačali list za celo leto do 10. februarja. Celoletna naročnina samo 30 din. List se tiska na lepem papirju in je bogato ilustriran. Prinaša povesti in novele in mnogo zabavnega čtiva in je izredno poceni. Zahtevajte list na ogled. Rok je kratek, zato naročajte čim prej! Uprava »Družine« v Celju, c Iz prehranjevalnega urada. Bolniki in rekonvalescenti, ki jim je neobhoduo po. Irebna za prehrano bela moka, jo bodo sedaj lahko dobili, ker je bole moke dovolj na razpolago. Lepa slika dragocen spomin! Priporoča se Foto KVAS — CELJE — Dečkov trg 3 c Umrl jc v celjski bolnišnici vpok. orožnik g. llemšak Franc. Zadnje čase »je bit uslužben kot marljiv kolporter našega lista pri upravi „Yečernika“ v Celju. c Zdravniško dežurstvo O UZD: dr. Mušič Drago, Cankarjeva 7. c Nočno lekarniško službo ima od It do 7. februarja dvorna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" na Glavnem trgu. c „Nebesa na zemlji"' jc veseloigra, ki jo bo jutri ob 16. uprizorilo delavsko kulturno dj-uštvo „ Vzajemnost’ v celjskem mestnem gledališču. | c Na Ljudskem vseuoEliišeu bo v prvi polovici februarja ciklus zdravstvenih predavanj. Predavanja bodo ob ponedeljkih sredah in petkih ob 20. Predavatelji bodo i % Ljubljane, Zagreba in Celja. Obravnavali bodo splošno zanimive- in aktualne medicinske teme. Prvo predavanje bo v i ponedeljek, 8. t. m. | * Planinski ples S. februarja ob 20. v Narodnem domu v Celju. Jazz celjsko vojaške godbe. | * Zapustil nas jc, hrepeneč po življe- nju, po težkem trpljenju naš ljubljeni sin. P ranči v starosti 19 let. Maša zadušnica bo 5. februarja, ob 7. Žalujoči starši Maks Kmecl in sorodstvo. P*uj MESTNA OBČINA IN OSTALA KARITATIVNA DRUŠTVA so v tekoči zimi že po svojih močeh nudila podporo družinam, ki nimajo sredstev za preživljanje. Ker pa sta beda in pomanjkanje kljub dosedanji podpori pri številnih družinah zelo velika in so vsa razpoložljiva sredstva že izčrpana’, sc je pri mestnem poglavarstvu v Ptuju, kakor tudi po ostalih krajih naše države, ustanovil odbor za zimsko pomoč, ki si je nadel nalogo, organizirati nadaljnje zbiranje prispevkov. člani tega odbora bodo v tednu zimske pomoči, to je od 28. februarja osebno vršili zbiranje prispevkov od hiše do hiše. Prosim prav vse meščane, ki žive v urejenih premoženjskih razmerah, da prispevajo po svojih močeh bodisi v denarju ali v naturalijah. Predsednik: dr. Remec. ' ]> Zdravstveni dom v Ptuju priredi jutri ob 11. poučno predavanje o negi in razvoju .dojenčka, o negi bolnika in o prvi pomoči. Lepo vabljeni. p Šahovski klub Ptuj igra v ponedeljek 3. t. m , ob 20, 2. kolo turnirja. Pridih', k teoriji pred igro! p Potreba vinske trte. Ker je vinska h-ta večkrat obdana z ledeno skorjo, so vinogradniki v skrbeh, da ]>o pozeblo kakor lani. p Zvočni kino Ptuj predvaja danes in jutri ..Peter Veliki“. Ruski film o legendarnem carju — delavcu. p Kino iioval predvaja 2. in 3 .febr. „PFauinskc usode". Sov etski trgovinski delegat v Sloveniji Te dni se je mudil v Celju zastopnik sovjetskega trgovinskega predstavništva g. ■Aleksej K. Sokolov, ravnatelj importnega odseka trgovinskega predstavništva SSSR v Jugoslaviji. Konferiral je s tamkajšnjimi gospodarskimi predstavniki, nato pa se je g. Sokolov odpeljal v Žalec, kjer si je ogledal Hmeljarno in razvoj šele nedavno ustanovljene industrije, »Juto«, ki je nameščena v prostorih nekdanje žalske pivovarne. Važno za hišne posestnike! Predpisano leseno posodo za vodo za podstrešja proti požaru dobite najceneje po naročilu pri Josip Gumzej, industrija sodarskih izdelkov, Celje, Medlog, tel. 32. Celje Razstava ..Neodvisnih I• BS V nedeljo 2. t. m. ob 11. uri bodo odprli v mali dvorani Celjskega doma razstavo štirje člani kluba »Neodvisuih«, ki s tem prvič obiščejo naše mesto. Svoja dela bodo pokazali: Maksim Sedej, ki velja za najboljšega slikarja mlade generacije; doma in v tujini je dosegel s svojimi platni velike uspehe. Stane Kre-Kar, profesor na gimnaziji v Št. Vidu. ie s prvitni nastopi prinesel med nas surrealistično umetnost; danes ie našel nje-Kov čopič že mirnejše tokove. Zdenko Kalin je naš priznani kipar odličnih kvalitet. Ustvaril je že nekaj javnih spomenikov, na pr. Gregorčičev in Šlajmarjev sPomenik v Ljubljani. Karol Putrlch je profesor kiparstva na Sred. tehnični šoli v Ljubljani in je dosegel na vseh dosedanjih razstavah s svojimi deli najboljši uspeh. •Vsi imenovani so učenci zagrebške in praške šole, a njih umetnost je pod vplivom zapada, kjer so se po dovršenih akademijah izpopolnjevali. Razstavili bodo v pretežni meri svo.ia novejša dela, ki so tako na zagrebški in ljubljanski razstavi dosegla lani popolni uspeli. Pri otvoritvi bo imel uvodni govor dr. Pr. Šijanec, umet. zgod. in profesor v Celju. Brez dvoma je, da bo ta razstava za Celje umetnostni dogodek*. c Avto jc povozil na cesti pri Rimskih toplicah 19 letnega pos. sina Jožefa Kajtno iz Rimskih toplic. Kajtna je dobil težke notranje poškodbe, poškodovano pa ima tudi nogo. c Velika tatvina bakra. V Celje so prispeli trije vagoni bakra za Metalno akei-onarsko društvo, Ko so baker iztovorili, so ugotovili, da je nekdo ukradel 1000 kg bakra v vrednosti 20.000 din. Ker baker v br prekladali. Celju ni bil ukraden, sc je tatvina naj-rž izvršila v Paračinu, kjer so baker o Prosla mesta v poštni službi. Ravnateljstvo pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani razpisuje tri mesta uradniških pripravnikov z izobrazbo tehnične fakultete (elektrotehniškega ali eleklrostrojniškega oddelka) ter IG mest uradniških pripravnikov stroke po 45/2 u. z. s popolno srednješolsko izobrazbo.’ Sprejmejo sc samo moški. Prošnje je treba vložiti na ravnateljstvo do konca' februarja. o Za javna zaklonišča se potegujejo v Kranju. Meščani pa se boje, da bodo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev premalo zaščiteni. o Narodni izseljenski odbor v Ljubljani je objavil proglas na prebivalstvo, naj prispeva po svojih močeh tudi za zimsko pomoč slovenskih izseljencev. Nakazila sprejema NOI v Ljubljani, Miklošičeva 22. o Osebna vest. Te dni bo zapustil Slo-venjgradec šef železniške postaje g. Debevc Franc, ki odhaja na novo službeno mesto k železniški direkciji v Ljubljani, na njegovo mesto pa je imenovan dosedanji šef železniške postaje Hrastnik g. Majhen Martin. ŽupanovpozivCeSjanom Na seji širšega m ožjega odbora za Eniško pomoč je bilo sklenjeno, da zbirajo določeni zastopniki posameznih stanov prispevke za zimsko pomoč v krosu stanov samili v času od 2 februarja do ključno 9. februarja. V tem času bodo zastopniki posameznih stanov obiskali posameznike m prejemal; darove v gotovini in v naravi. Zastopniki posameznih stanov bodo nato nabrano vsoto denarja ali blago su-marično sporočili in oddali pri mestnem ^glavarstvu na dan 10. februarja. Naj nogodbcnega delavca I* ranča l.anghamcrja s Pobrežju, ki si; je zatekel 7. rano na glavi v neko sosednjo gostilno, od koder so ga reševalci prepeljali v bolnišnico. Langhamer je naj preje sedel pri svoji mizi, nato pa je prisedel k tiruž-* bi treji moških in ene ženske, v kateri je kmalu nastal prepir .Storilec, je natakarju škodo deloma povrnil, nato pa je lokal zapustil. m Trgovci z moko iai mtevskimi izdelki se opozarjajo, da znaša maksimalni) kosmati dobiček za vse vrste moke, otrobov in koruznega zdroba po odredbi kr. banske uprave v Ljubljani samo le za pšenični zdrob 15' . I Služb, listu za dravsko banovino januarju popravljeno. Združenje /n mesto Maribor. m \a domačem dnirišču je spodrsnila Ki letna liči dehnea i/ .Maribora Štefanija Siukovkeva ter si p.>Škodo\ ula nogo Sokolskega doma Mendelssohnov violinski koncert v e-niolu s spremljanjem orkestra. I»'V0 in ar je. v z dne 20. trgovcev * Pr o 8. Janko .Mlakar v Mariboru. V torek zvečer bo predaval v dvorani na Aleksandrovi c. (i znani planinski polo* pisec, in neumorni predavatelj g. prof. Janko Mlakar iz Ljubljano. Vse prijatelje naših planin vabimo, da se tega predavanja udeleže. ( H AITI ,rM\LE OGLASE" * Kamnica. Prosto vol ja redi v nedeljo, dne 2. veselico pri Lavrenčiču, uri. Vabljeni vsi. * Beležite — namizne koledarje dobiti najceneje v knjigarni in papirnici .,Ti S KOVNE DRUŽBE" z o. z., ” " karjeva t. Telefon 25-15. gasilska čelapri-februarja pustno Pričetek ob 15. Maribor, Gati- Sokolslsn društva Vulsred - Mareiibfirn oriredi v soboto ■- februarja običajno, pustno prireditev s plesen na katero so tudi maske dobrodošle. Prevozna m odvozna sredstva bodo na razpolago Narodni Maribor vabljen' * Inserali za vse časopise pri Hinko SAX, Grajski trg. * Dr. Vladislav Kerže, Maribor, specialist za kirurgijo, je položil izpit za primarija v Ljubljani z odličnim uspehom. * Pogrebno društvo Studenci ima redni občni zbor dne 2. februarja, ob 11. uri v gostilni Kraner v Studencih. * POZOR PRED VLOMILCI! Čedalje bolj se množijo vlomi v teh težkih časih. Zalo je umestno, da zavarujete stanovanja in trgovine ter zaloge čimpreje pri zava-rov. d. d. „DUNAV“ v Zagrebu, podružnica v Ljubljani, kjer lahko računale na kulantno likvidacijo vsake škode. Obrnite se na glavno zastopstvo v Mariboru. Aleksandrova c. 12, tel. 23-8«. * Od 8. februarja do (i. marca bo žrebanje V. glavnega razreda drž. razredne loterije. Razdeljeno bo za din 56,9-!ti.()(H!'— dobitkov. Preizkusite svojo srečo in nabavite si takoj srečko v „GRADU SREČE'1 Putnik, Maribor, Trg svobode-grad. glavna koleklura drž. razredne loterije. * Gostilna Pavešie, Kamnica. V nede-deljo prvovrstne krvavice in jetrnice. KUPUJTE V TISKOVNI DRUŽBI Z O. 'L Maribor, Cankarjeva 1 Telefon 25-45 * Vsi časopisi, domači ter inozemski pri Hinko SAX, Grajski trg. * Senzacija za dame! Dame so imelo do sedaj silno ncprilike s finimi nogavicami!. Komaj so jih obule, že • je petlja (zanjka) izpustila. Nemški tekstilni industriji se .je po dolgoletnem prizadevanju posrečilo iznajti preparat „NimeIa“, kateri onemogoča vsako spuščanje zanjk. Nogavice so sedaj zelo drage, med možem in ženo so vedni prepiri zaradi velikih izdatkov za nogavice. Temu se sedaj lahko izogne ,ako se redno uporablja „Nimela‘‘ za prepariranje nogavic. Vsa potrebna pojasnila dobite v strokovnih trgovinah in drogerijah. * Odvetnik Vlado Kukovec je zopet o tvoril. pisarno v Mariboru, Kralja Petra trg 0. * Dne 3. februarja 1911, ob 0. uri doji. se vrši javna licitacija najdenih predmetov v običajnih prostorih postaje Maribor. * Nabavijalna zadruga drž. uslužbencev. Člani, ki želijo kupovali v zadrugi luksuzno pecivo (bige) brez krušnih kart, morajo vložiti pismene prijave s navedbo či. štev. in številom družinskih članov v Kellerje vi sobi med 15.—17. uro. Na podlagi prijav sc l>odo izdale nakaznice, brez katerih je dobava peciva izključena. Prijave vložene po 4. februarju se ne upoštevajo * Putnikov izlet v Budimpešto od 22. do 20. februarja 1911. Kolektivni polni list! Prospekti in prijave pri „Putniku‘’! • SANATORIJ v Mariboru, Tyrševa 19. Naj-modernejo urejen za operacije. Enterokli-ner za izpiranje debelega črevesa. Vodja specialist-kirurg dr. Černič. * Pisarniško potrebščine, tiskovine pn Hinko SAX, Grajski trg. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor. CITAJTE „MALE OGLASE" m. Dežurni zdravnik OUZD v nedeljo, 2. februarja, bo g. dr. Pogrujc Stanko, Maribor, Prešernova ulica 18, I. ni Nočno lekarniško službo bosta vršili od t. do vključno 7. februarja lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01 ter lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova cesta 1. tel. 21-79. Narodno gledališče Sobota, I. februarja, ob 20. »Sumljiva oseba«. Premiera. Nedelja, 2. febr., ob 15.: ,,Habakuk',-Ob 20.: „Sumljiva oseba", anrcs ammammmmmtmmameaMmmmmmmmmmrnaf Kino * Esplanade kino. „Zveztla Ria", odlični velefilm razkošja, originalnih Španskih plesov ,napele vsebine. La Jana, Gustov Dicsl- * Grajski kino. Danes znameniti rusk' zgodovinski velefilm ,,Stjenka Razin" izborna igra, krasno petje o Volgi. * Union kino. Od danes do ponedeljki prinašamo veličastni vojni film z igralci Edvvig Feuiller in Andrt guet. * Zvočni kino Pobrežje L in 2 iajinstveni film „Na robiji". Smučarska poročila (.,Putnik‘\ Maribor, t. februarja) Sv. Lovrenc na Pohorja: 7 C, oblačno. 15 cm pršiča. •Sv. Trije kralji: !> sneži, 1“> ‘‘m pršiča na podlagi MO cm. Rimski vrelec: 12 L. oblačno, 22 cm pršiča na podlagi 2! cm. Koča pod Kopo: II L. sneži. L’ 1111 pršiča na podlagi 50 cm. Cirif* (Oset): I oblačil >. liO cm prši- ča na podlagi 10 cm Maribor: U L. oblačno, 17 cm pršu* Smuka povsod odlična! Lu- febr. V Mariboru dne 1. II. 1941. »V e č e r n 1 k« Stran 7. Prfresfoplsija kramliania vpliva Luna na vreme? Sonce je edina sila, ki uravnava meteorološke izpremembe Iz knjige J. H. Fiecbtnerja »Ti in vreme«, ki je pisana v zanimivem reportažnem stilu, prinašamo posamezne odstavke, v katerih avtor na preprost način razlaga, o' nekaterih meteoroloških vprašanjih. »In kako je z Luno?« je nenadoma vprašal šofer. »Aha, Luna, kajpada Luna«, ■ je dejal fizik. »Ko Luna rase, se vreme izboljšuje. Izprememba Lune sploh vpliva na izpremembo vremena — kajne, tako približno ste menili s svojim vprašanjem?« »Saj ne vem, kaj bi bilo na tem smešnega«, je mirno rekel zdravnik. »Ce utegne Luna na svojem potovanju okoli Zemlje pritegniti cela morja, ustvarjajoč plimo in oseko, zakaj bi ne mogla vplivati tudi na zračne sloje v atmosferi?!« »Ne, verjemite mi, da Lunine izpre-membe nimajo s tem bog ve kake zveze«, je pripomnil fizik. »Luna prav za prav ne izginja, le Sonce obseva manjši del njene površine. Gre prav za prav le za to, ali ima večja ali manjša razsvetljenost Lune sploh kaj vpliva na menjavanje vremena.« »Ne«, je dejal zdravnik. »Tisto malo Lunine svetlobe vendar ne more vplivati na razvoj vremena. Sicer pa sem svojčas že omenil edino možnost, kako utegne Luna vplivati na vremenske :z-Premembe.« »Newtonov zakon, ki govori o privlačnosti teles, pravi, da se masi dveh teles privlačujeta s silo, ki je v sorazmerju njunih mas in oddaljenosti! Ce se torej Luna in vodene mase privlačujejo. Pri čemer ima Luna večjo silo, dobimo silo, ki je sorazmerna obema masama. No, če pa Luna privlačuje zrak, ki je precej lažji, potem je seveda sila te privlačnosti znatno manjša, kajti atmosfera ima kajpada precej manjšo maso kot vsa voda na Zemlji. Lunina sila je radi tega komaj zaznavna ter niti malo ne vpliva na atmosferske prilike na Zemlji.« Ker s teorijo o Luni ni bilo mogoče prodreti, so poskušali s statistikami. Kajpada da so pri tem Lunine mene Krst pri lastniku ladjedelnice igrale izvestno važno vlogo, toda le navidez. V dneh Lunine mene bi praviloma moralo priti do preloma oblakov, mrzlega vremena, burje in podobnih atmosferičnih katastrof. In če se vprašamo, kateri so tisti »usodni dnevi«, dobimo odgovor: »Trije dnevi pred in trije dnevi po vsaki meni Lune«. Zadeva zveni precej modro. Toda poskusimo šteti: trije dnevi pred mia- jem, pa še trije dnevi po mlaju in pa dan mlaja itd., to je štirinajst dni, torej polovica Lunine periode. No, zdi se, celo verjetno je, da se bo v teh štirinajstih dneh zgodila kaka izvestna izprememba atmosferičnih razmer. Toda ta reč ni v zvezi z Luninimi menami! V vsakem slučaju se bodo te izpremembe izvršile v času 28tih dni Luninin men. Toda zgolj radi tega, ker pač drugih dni ni na razpolago! Odtod je vendar jasno, da bo najmanj 50% vseh vremenskih iz-prememb odpalo vprav na dneve Luninih men. No, ostalih 50% odpade na preostalih 14 dni, ki niso »nevarni«. To pa so tudi dokazale statistike: v teh dneh je prav toliko vremenskih Sprememb, četudi ti dnevi ne padejo v dobo Luninih men!« 2 Že res. Kaj pa Luna, ki razganja oblake, kar vendar vidi vsako normalno oko?!« »Seveda, vsakdo lahko vidi, da oblačnost proti večeru pojenjuje, dočim se ponoči spet vrača. Kdor torej zveče ’ in v prvih nočnih urah pogleda na nebel, bo videl Luno in okoli nje zadnje lebdeče oblake. No, oblaki prav za prav stojijo na mestu, le Luna se premika! Kc‘or pa kasno ponoči opazuje Luno, lahko ugotovi, kako Luna le navidez izziva oblačnost. Odtod je tudi nastalo krivo tolmačenje, da Luna, ki rase, razpršuje oblake, dočim jih Luna, ki upada, zbira in zgrinja. Ne, niti Luna, niti druge zvezde ali nebesna telesa vsemirja ne ustvarjajo našega vremena. Sila, ki uravnava vsa naša vremenska in atmosferična dogajanja, je edino Sonce.« Angleška transportna ladja »Almeda Star« Prehrana pred 4000 leti NAŠI PREDNIKI NISO ŽIVELI SLABO vrste kolačev, večinoma medenih. S pomočjo kemičnih in mikroskopičnih poskusov so dobili strokovnjaki dokaj točne podatke o prehrani ljudi pred 4000 leti. Hrano je kuhala že predzgodovinska žena. Seveda takratnih loncev ni mogla postaviti na ogenj, pač pa je jed pogrela na ta način, da je najprej razbelila v ognju primeren podolgovat kamen ter ga nato naglo potisnila v lonec, da je jed kar cvrčala. V tisočletjih so postale divje trave žitarice. Najprej so njih plodove uživali presne. Potem so ljudje za korak napredovali ter so travno semenje pražili. Kmalu nato so jeli travne plodove mleti s pomočjo dveh gladkih kamnov. V tej dobi je nastala močnata juha, iz katere se je polagoma izcimil kruh, narejen iz primitivnega testa in sipeeen na razbeljenih kamnitih ploščah. Razne najdbe pričajo, da so kmalu nato pričele peči žene razne Najbolj čislana pa je bila seveda mesna hrana, večinoma govedina, dalje ovčje in kozje meso ter divjačina. V prvih dobah so jedli ljudje meso kar surovo in šele dokaj kasno so ga jeli peči na žerjavici. V raznih duplinah so raziskovalci odkrili košti mladih živali, kar doka-zuje, da so naši pradedi kaj radi jedli mlado meso, dočim so žilavega zavračali. V prehrani naših prednikov sta bila mleko in surovo maslo kaij važni hranili, Iz dosedanjih ugotovitev in preiskav pa je na splošno razvidno, da ljudje pred tisočletji niso slabo živeli, četudi so bile okolnosti, ki so vplivale na prehrano, precej nehigienične. Sreča je podobna onim uram, ki se teni manj kvarijo, čim manj so komplicirane. — (Chamfort). Psihološki tečaj Martina Kofca Vse pravice pridržane. Prevodi, ponatisi in izvlečki brez avtorjevega dovoljenja prepoved ani.. Zakon večne pravičnosti, ki s strogojn neizprosno doslednostjo dobra dela plačuje in slaba kaznuje, tisti zakon, ki mu Indijci pravijo »karma«, je zaradi tega vsakemu nadaljnjem« razvoju in spoznanju neizbežna nujnost. Zatorej je nemogoče, da bi dobro (zavestno ali podzavestno soglasje z zakoni vsemirja) ostalo brez plačila in bi slabemu (nevednosti, nesoglasju z večnimi resnicami) ne sledila kazen in pokora. Vse, kar smo ljudje v svoji nevednosti že •j svojih prejšnjih življenjih večkrat po sili usojenosti zakrivili, in sicer zato, da smo nadaljevali svoj razvoj, vse to nam nalaga v tem življenju pokoro. Zato dosežejo mnogi visoko starost, medtem ko drugi zgodaj umrejo. Zato imajo ti v življenju uspehe, oni neuspehe. Zato morajo mnogi hude bolezni prestati, mnogi so Pa zdravi ko dren. Zato se rodijo neki pohabljeni, hromi, nekazni in grbasti, neki ravni ko breza in zalega obličja. Zdaj torej vemo, da se bodo morali vsi pokoriti, ki počenjajo danes največje krivice, pa jim nihče ne stopi 'ia prste Za vsako storjeno zlo jih čaka kazen morda že v tem življenju, po vsaki ceni Pa v njihovih prihodnjih življenjih, kazen takšna ali drugačna. Ta zakon neizprosne pravice povzroča, dn žanje vsak človek edinole plodove svoje setve. Skoraj vsi ljudje slutijo to bolj ali manj in vse ljudi mori večji ali manjši strah pred Pravičnim plačilom vsega zla, ki ga zdaj povzročajo, ki so ga že in ki ga bodo povzročili. B Traven pravi: Nizkoten pohlep po de- narju ne more tudi najbolj zakrknjenega gra-beža obvarovati samoobtožb in nemirnih misli. Ljudje se bojijo, da se bo kakšno umazano dejanje, ki so ga storili, maščevalo ali njim samim ali onim, ki jih ljubijo. Mnogi se bojijo, da bodo izgubili vso lastnino, ki so si jo na nepravilen in podel način pridobili. Spet drugi se boje, da se jim bo vsako storjeno slabo dejanje prej ko slej maščevalo, da bodo zboleli ali shirali— in če šiba pokore ne bo njih samih oplazila, bodo morali zaradi tega trpeti njihovi otroci, njihove žene ali njihovi najboljši prijatelji. Mnogi so celo tako daleč zagrizeni v to vero, da mislijo, da bo natanko to, kar so drugim storili, lepega dne doletelo njih same. »To je eden izmed psiholoških vzrokov, ki potegne ljudem mejo, da čeznjo ne upajo. Vsakdo ve. da ni vsegamogočen in najmočnejši. Zaveda se, da lahko kakor koli že pride močnejšemu v roke, ki bo njega prav tako pestil, kakor je on sam druge. »Edino ta slutnja je tisto, kar omogoča socialno sožitje in sodelovanje ljudi. Ta slutnja je tisto, kar marsikateremu zlobnemu človeku ubrani, da bi v temni noči razdejal železniško progo Lahko bi v vlaku prav tedaj nekdo sedel, ki bi ga zlobnež po nobeni ceni ne hotel uničiti Drugekrati bi lahko obsedla nekoga drugega enaka misel, pa bi on sam sedel v vlaku. Vprav iz tega vzroka ni normalnega človeka, ki bi drugega mučil, če je v njegovi oblasti, niti žival ne — zgolj jz čiste naslade na mučenju. Vsak človek skuša vse nizkotno in nesocialno, kar jStori, opravičiti pred samim seboj, da bi se mu z delo manj nizkotno in manj nesocialno.« Vendar ne more tudi najbolj utemeljeno opravičilo pred samim seboj izbrisati slabega v kakšnem dejanju in človek se mora prej ali slej za vse storjeno zlo pokoriti. Zaradi tega se spremeni vsako prekletstvo slabega dejanja v odrešenika, ki s svojim očiščeval nim procesom pripravi človeka do spoznanja dobrega. Počasi začnemo spoznavati, da ne moremo nikomur nič zlega storiti, ne da bi po tem sami trpeli, in da nam nihče ne more škodo vati, ki ga ljubimo in mu ničesar slabega ne storimo. Tako dospemo iz svoje nevednosti šele po neštetih zmotah, napakah in tem sledečim trpljenjih do čedalje globljih spoznauj in izkustev, to se pravi, da se poglobimo čedalje bolj v skrivnosti naše prave bitnosti, da razumevamo čedalje bolj njene zakone in se v Jem razmerju povzpnemo na ravan resničnih gospodarjev svoje usode. Gospodar svoie usode je pa tisti, ki ve, ka) mu je storiti, da se mu bo lahko in da se mu bo moralo odslej v življenju zgoditi !e to, kar je dobro in česar si želi. Naše življenje je potemtakem nenehljiv razvojni proces do popolnosti. Do zaželene brezmejne življenjske srefe drži pot samo po strmi lestvi trpljenja. Kajti svoje nepopolnosti se ne bi niti zavedali, če bi ne delali napak, ki nam potem grenijo življenje Vprav napake nas silijo k razmišljanju in iskanju novih boljših življenjskih poti. Več smo jih našli, več zla smo se otresli. Če bi temu ne bilo tako, bi životarili tjavdan brez občutkov sreče ali nesreče. Samo nasprotje ustvarja me rilo. Nikoli bi se ne zavedali dneva, če bi ne poznali noči. In prav tako bi ne mogli spo znati nič dobrega in nič lepega, če bi nam nič slabega in morečega ne grenilo živjenja. (Nadaljevanje prihodnjo soboto.) Vzorno sosedstvo med pticami Med ljudmi kaj često sosedski odnosi niso prida vredni. O tem bi bilo škoda izgubljati besede. iPrav narobe pa je na priliko v živalskem svetu, zlasti med pticami, seveda v določenih okolnostib. Ptičja sosedska ljubezen in obzirnost je včasih naravnost presenetljiva. Ptica ne bo nikoli iskala svojega plena v bližini svojega gnezda. Orel, ki ima svoje gnezdo v bližini zajčjega ležišča, se teh zajcev ne bo nikoli dotaknil, narobe, še branil jih bo pred napadi drugih orlov. 100 milijonov konj Najnovejše statistike kažejo, da konj kljub vsesplošni motorizaciji le ni obsojen na izumiranje, kot se je to prvotno misli- io. Statistika, ki so jo sestavili v Buenos Airesu pravi, da je bilo lani na vsem svetu več ko 100 milijonov konj, ne računajoč divje konje. Več ko tretjina tega števila odpade na Sovjetsko Rusijo, nato pridejo Severno ameriške združene države, Argentina in Nemčija. V Argentini je toliko konj, da pride na vsakega prebivalca po eden, na Kitajskem pa šele m vsakih sto prebivalcev. Mimo tega je še zanimivo, da je v tej vojni mnogo več konj kot jih je bilo v bivši svetovni vojni. „Sladka kri" za mrčes Nekateri ljudje zatrjujejo, da nisu občutljivi za pik mrčesa; drugi vam bodo trdili nasprotno, češ da imajo naravnost .,sladko kri“ za mrčes. Pri vseh ljudeh je kri približno enakega sestava, različen pa je vonj človeškega telesa. Znano pa jc, da imajo zlasti žuželke in razen mrčes še posebno fino razvit čut za različne vrste vonjev. Vonj pri človeku ali živali pa izvira iz različne konstitucije. Zaradi lega nekateri ljudje sploh ne reagirajo na pik mrčesa, dočim drugim vbodena mesta v hipu močno otečejo. Ljudje, pri katerih vbodeno mesto takoj oteče, so občutljivi proti piku. Cim večja je pri človeku občutljivost, tem večji bo tudi otok. Ce nas piči na priliko čebela, osa ali sršen, je treba najprej izdreti želo, zatem pa si oblagamo mesto vboda s hladnimi predmeti, s čemer preprečujemo srbenje in zmanjšujemo temperaturo. Na;sfarejši zoološki vrt V Mehiki so imeli že v 16. stoletju živalski vrt, dočim je bil ustanovljen v Lvropi prvi tak vrt šele leta 1828. V Mehiki je bil živalski vrt last kralja Aztekov, ki je bil naravnost strasten ljubitelj divjih živali. Poleg večine takratnih divjih živali je imel kralj v svojem živalskem vrtu najlepšo zbirko vseh ptičev, ki so bili takrat sploh znani. Najlepši med njimi so bili slikoviti vedomci. Samo za oskrbovanje ptičev je bilo v živalskem vrtu nastavljenih 300 oskrbnikov. Zenski kotle ek „Veena pesem'1 o taščah Malokomu so posvetili pisatelji vseh Časov m krajev .toliko pažnje, kakor taščam. Skoraj bele vrane med vsemi pa so tisti, ki bi bili povedali o taščah kaj dobrega, večina jih je pač opisala taščo kot neko potrebno zlo pri hiši, torej vse drugače, le laskavo ne. Ni torej čudno, da je nastalo v svetu že toliko slanih in neslanih smešnic na račun tašč. Pa bi človek navsezadnje le rad bil na čistem, kako je s to zadevo — ali se dela taščam v glavnem krivica ali ne. Ali so si res zaslužile v tolikih in tolikih primerih pridevek hišnega zmaja? Tudi tašča je bila nekoč mlado dekle, se je poročila, postala mati ter skozi leta odgajala svojo deco. Toda leta naglo teko. Sedaj je že njena hči godna za možitev. Stoji pred trenutkom, ko se bo iz matere spremenila najprej v taščo, nato, če Bog da, v babico. Za taka nova dostojanstva pa mora imeti sebe nekoliko v oblasti, mora se prevzgojiti in pripraviti, da bo svojim novim nalogam in svoji novi vlogi v hiši kos. Tega pa menda večina bodočih tašč ne zna, zato postajajo v mnogih hišah tak kamen spotike, zato gre o njih tak sloves po svetu. Znano je, da se možje tašč zelo bojijo, včas.ih upravičeno, včasih neupravičeno, bojijo se pač, ker ne vedo kaj jih čaka. Zato naj bodo vse bodoče tašče trdno uverjene, da jih razni kandidatje za zete prav tako natančno opazujejo in proučujejo, kakor nevesto, če ne morda še bolj. Izkazalo se je namreč že mnogokrat, daj je imela srečnega nesrečneža takoj od | poročnega dne naprej bolj v oblasti tašča 'lego žena. Ker pa želi biti bodoči mož vsaj v svoji družini gospodar, bo' zelo previden in si bo stokrat premislil, preden si bo v eni sapi takorekoč dve ženski nabasaL Bodoča tašča naj bo torej silno previdna in naj ne misli, da je njena hčerka edino dekle na svetu. Nikakor :>a si naj ne lasti pravice, da onesreči svojega Otroka, zato ker pač njej zet ne ugaja. Najslabši zet je lahko najboljši mož. V mestu pravzaprav tašče niso tako razvpite kot na deželi, ker v mestu si mladi poiščejo svoje stanovanje. Huje je na deželi, kjer ostane ves babikm v hiši. Tam si pogosto tašča obleče kar dvojne hlače moževe in. zetove-, pa to mora biti res pravi pekel. Idealna slika tašče bi bila tale: tašča, ki biva pod isto streho z mladimi, naj se čim bolj umakne mladini izpod nog. Naj ne bo vsiljiva s svojo ljubeznivostjo. še manj pa z dobrimi nasveti. Naj ležita mlada dva tako, kakor si bosta oz. sta si postlala. Vsak je sani svoje sreče kovač. Tašča je mladima potrebna šele takrat, ko se jima rodi prvo dete ter se izpremeni iz hude in nezaželene tašče v dobro in zaželeno babico. Vse je pa odvisno od tega. kakšen vtis bo naredila tašča na zeta že pred' Tašča je poroko. Ako bo opazil, da neprestano zakonci fari zbira ženina, ne oziraje se na to, da je hčerka že izbrala, in ako opazi še to. da je sedanji družinski poglavar pod copato — se bo lepo poslovil ali pa bo odpeljal svojo ženo čim dalje od tašče. Simpatično taščo pa bo zet vzljubil že samo radi tega, ker je mati njegove žene. Življenje v troje jim bo potekalo morda še,.lepše, nego če bi bila mlada dva sama. Vse, vse je odvisno od tašče. alvko trdna vez med mladimi je pa na žalost zelo pogosto Sobota: O p o i d n t". 1 Goveja juha. 2. Omaka iz vloženih kumare ali vloženega fižola. 3. Govedina. 4. Piažen krompir, Zvečer- Ledvična omaka. Žganci. Nedelja: O po ln e: 1 juha iz paradižnikove mezge. 2. Nadevana telečja prsa 3. Krompirjeva solata. Zvečer: Češki »sladki plackk. Čaj. hrumi nad svojo iičerko, jo litijska sedaj j najhujša razdiralka mlade sreče. Zakaj? proti temu. seda.i proti onemu, ji po ceii i Ker ne zna biti tašča. Zena in moževa srarca Ženo spoznamo na moževi srajci, pravi neki naš pregovor. Dobro pravi! Če sedi pred menoj moški, mi nehote pade pogled na njegovo srajco, ovratnik, kravato. Mnogokrat samo po srajci zaključim, da li je poročen ali ne, oziroma če ima skrbno ženo ali ne. V vsaki malenkosti, v vsaki gubici srajce je skrita žena in skrb oziroma njena površnost in malomarnost. Moževa srajca je torej pravo zrcalo žene. Kjer skrbi žena, da ima mož perilo vedno v redu, se to že na prvi pogled vidi. Blago je dobro, barva in vzorec se skladata z barvo obleke. Čim menja mož obleko, menja tudi srajco. Moški sam ne misli na to. Ko kupuje srajco, ne misli prav nič na obleko, niti na to. katera, barva mu pristoja. Prav tako ne razmišlja mnogo, ko kupuje kravato. Zato je dobro, da pri takih nakupih sodeluje žena, ki ima pač priznano nekoliko več smisla za skladnost med posameznimi deli bilo ženske bilo moške garderobe. Obsojanja je torej vredna žena, ki skrbi samo za to, da so moževe srajce oprane, drugega ji pa ni mar — najmanj pa tega, da se sosede zgledujejo nad zunanjostjo njenega moža. Taka žena ne misli na to, kaj si ljudje mislijo o njej. Posebno poglavje pa je likanje moških srajc. To ni enostavno delo. Marsikatera žena bi raje zlikala tri svoje obleke, nego eno moževo srajco. Znati je treba. Predvsem mora biti dovolj vlaž-na, sicer bo takoj po likanju cunjastas Najprej zlikamo rokave, nato ovratnik, sedlo na ramenih, zadnji del, prsa, nato spodnji del. Likalnik mora biti dovolj vroč, da izgleda srajca, kakor da bi bila škrobljena. — Zena naj skrbi, da bo mož pravočasno menjal srajco, ker on navadno tudi na to ne misli — ker misli pač na stvari, -za katere je skrbeti dolžan. Bolne sobne cvetice Kakor ljudje in živali so tudi cvetice pod-jjavov: rast pojenja, cvetno in listno popje žene različnim boleznim. Največkrat zbole se prične sušiti in odpadati, listje rumeneti vržene rastline radi preobilega zalivanja, skisanja zemlje ali pa se kako prehlade. Tudi prehuda ali premajhna toplota, sončni žarki ali temnejši prostori so dostikrat krivi bolehanju cvetic. Ko smo enkrat dognali pravi vzrok,snamemo rastlini lonec od zemeljske grude in pogledamo, kako je s koreninicami. Če so te zdrave, navadno ni tako hudo. Cvetico presadimo, odstranimo vrhnje in že kislo plast zemlje in jo po potrebi tudi obrežemo. Ako pa opazimo, da so koreninice gnile in počrnele, je rastlina nevarnejše bolna. Tu moramo previdno postriči vse poškodovane koreninice, otrebiti zemeljski kepi vso skisano zemljo, a cvetico presaditi v manjši lonec. Tudi obrezati jo je potreba. Bolna cvetico premestimo drugam, ji ponudimo vse mogoče ugodnosti in jo zlasti previdno zalivamo. Raje ji dajmo manj kot pa preveč vode. Precej laže pozdravimo cvetice spomladi ali poleti. Sedaj jeseni je to precej težje in navadno, če niso posebno skrbno negovane, tekom zime poginejo. Bolnim cveticam pa ne smemo nikdar dajati različnih gnojil, češ, da se bodo opomogle, Gnojila bodo nanje vplivale kot strup. Na zunaj spoznamo bolezen iz raznih po- Kaj bi kuhala? Ponedeljek: Opoldne: 1. Goveja juha s krpicami. 2. Makaroni. 3. Cgfeulna "oTttaka. Zvečer: Govedina od opoldne v kisu in olju. Kava. Torek: Opoldne: 1. Zeljna juha. 2. Goveji zrezki v čebuli. 3. Knotni žličniki. 4. Solata. Zvečer: Riževo meso. Zeljnata šolata’. Sreda: Opoldne: 1, Juha iz posušenih gobie. 2. Telečja pečenka 3. Krompirjev pire. 4. Kisla repa. Zvečer. Svgedinski guljaž. četrtek: Opoldne: I Juha iz prekajenega mesa. 2. Krpice s prekajenim mesom. 3. Solata. Zvečer: Praženec iz enotne moke. Kompot ali solata. Petek: pripombi: k ji-:dilmki Saj je med nami še mnogo gospodinj, ki imajo še loliko bele moke, da lahko tu in lam naredijo kaj iz sje. Pa čemu? I \:aj raje Sledijo z belo moko. Pridejo tre-' uuiki. ko je bela moka neobhodno potrebna, na primer: če se pojavi bolezen v hiši, ali kak domač praznik, ki terja od gospodinje najboljše, kar ima v hiši Zakaj bi torej delali žličnike iz bele moke. ko pa lahko naredimo: enotne žličnike, ki bodo v naših želodcih prav tako izvršili svojo nalog-*. Islotako naj ne izostanejo v naših jedilnikih priljubljene in razmeroma ceneno krpice s prekajenim mesom. Prav Inko okusne so. Imajo, le eno slabo lastnost, da se namreč ne posušijo hitro, če jih hočemo naredili za par dni naprej. Ko pa se vendar že nekoliko osuše. dobe grdo sivorjavo barvo, kar pa okusa, ne moli. Pražence iz enotne moke pa je naravnost izvrsten. Ni tako prazen kol praženec iz bele moke. Mogoče bo kdo, ki doslej ni maral praženca, postal ljubitelj le jed;. Upam si Irdili. da praženec iz en >lne 'moke ne bo nikogar razočaral, pač pa presenetil. Tudi cmoki i/. krompirjevega testa naj ne izginejo. Enotna moka se v njih prav lako (kobro obnese kot bela Vem, da so ocvrte kruhove rezine priklicale tej ali oni gospodinji ironičen zasmeh na lice. Dobro se spominjajo le prikladne jedi za večerjo. Toda kje nuj vzamejo sedaj belo in dehtečo pekovsko štruco? Ivjel? Doma! Umesi pol do 1 kg enotno moke, naredi iz lesta dve ozki štručici, ki ju speči v pečici. Iz teli štručic lah- ko narediš potem marsikaj. Del tega kruha uporabiš jca ocvrte rezine, drugi ‘ali tretji dan napraviš kruhove cmoke, ostanke kruha pa posušiš za drobtine Vidite,, lako si lahko človek pomaga in zopet pomaga iz vsake zadrege. Le gospodinja, ki ni niti najmanj iznajdljiva, bo obtičala. Sedaj je pač treba malo misliti. Zakaj bi morali vedno kuhati le po receptih, ki so jih sestavili drugi. S praktičnimi poizkusi si ustvarimo nove, mogoče še boljše recepte. Češki ..sladki placki“. V nedeljo smo vedno v zadregi radi večerje. Ali 'nas popoldne ni doma, ali pa zvečer ne. Včasih pa se vendar zgodi, da je vsa družina doma in preganja običajni nedeljski dolgčas. Preseneti jih takrat s svojevrstno a ceneno večerjo. Skuhaj lonec krompirja, ga ^ vročega olupi in stlači, osoli in dodaj toliko moke, da dobiš dovolj trdo in suho testo. Pokliči družino \ kuhinjo. Skupnemu delu sledi skupno jelo. Desko potrosi z moko: razreži testo v manjše kepe - -1 či* vsako razvaljaj v krpico palačinkine velikosti. Ploščo štedilnika dobro obriši, nato polagaj nanjo (ko je dovolj vroča) krpice .Vsak si naj čuva svojo 'ter si jo na obeh straneh primerno opeče, takoj vročo pomaže s sladkim surovim maslom, •i r. marmelado,.dušenimi jabolki ali paslad-' ’’ —> .... a Opoldne: 1. Fižolova juha. 2. Cmoki iz j korno sipo in limonovim sokom ter'hitro kio!np,rJevega testa, polnjeni z dušenimi | poje. Za mizo popijete potem skupno čaj. jabolki Zvečer. Ocvrte kruhove rezine. j Večerja ne bo samo Solata. | temveč tudi zabavna. okusna in izredna W. E. IURTHELL: 37 ZENA V DŽUNGLI Eksotični roman iz INDIJE mrzlično pričakoval Forrest jo je spustil. Med njegovimi zobmi je zamrla kletvica. Njegovi ko raki so doneli po sobi. S sten je dihal molk... Potem ‘je zopet stopil mož tesno /eni, s ponižno sklonjeno glavo — plaho kakor kak deček — in pred lem mehkim .smehljajem okoli njegovih ustnic se je Beata odmaknila še bolj nazaj. Njene oči so tlele v strahu. ■•Beata ... če bi vedeli, kako vaš ob čudujem! Ni je žene na svetu, ki bi se mogla meriti z vami. Vi ste nekaj spoštovanja najvrednejšega, "kar poznam...!« >Molčite!« na pol krik, na pol branjenje. Dve krepki roki sta segli po njej — hrepenenja pijane oči so iskale njenih... Dolgo sem molčal — m vendar ste to vedeli. Beata! Vem, da ste vedeli! Nikoli nisem bil od kake žene tako prežet kakor sem od vas. Kaj mi je bila žena, dokler nisem spoznal vas? Čutni užitek, tovarišica v zabavi, pester okras, lutka! Vi pa stojite sveta in velika pred menoj ~ polna božanske čistosti.« Dve ozki roki ga pahneta nazaj dve rameni sta se mu izvili on jo ie objel »znova. 'Poslušati me morate, Beata,— ne l.ski rezident, Še vse drugače se smete biti okrutni ! Dneve in noči sem i zavzamem za vas, če postanete tega trenutka. O, že od prvega dne -— na vrtu lady Oli-vije — me je prijelo! Prijelo kakor krem-lji roparske ptice in raztrgalo moje srce v hrepenenju in ljubezni. Ljubezni, ljubezni, Beata — slišite? In vse, kar sem storil, sem storil zaradi te ljubezni. Pri vsakem koraku sem mislil na vas, na vsaki poti na vašo lepoto. Pri vsakem udarcu s sekiro v džungli na sij vaših oči. Vsaki noč je bila zavita v sanje, v sanje okoii vas, Beata.« >Nočem — da govorite tako!« Ostro, rezko kakor udar biča je zvenelo z njenih hladnih ustnic. Henry For-rest se je opotekel nazaj. Zahlipal je... v grlu ga je dušilo. Zdaj je prepozno, Beata. Jaz sem govoril.« Divje je hrumela kri po njenih žilah. In zopet je povzel, mirneje in zbra-neje, zaupno in prizanesljivo. »Zakaj mučite sebe in mene! Bodite moji! Svoje premoženje polagam k vašim nogam. Vse, kar sem storil za Beato Wilgard, bom dvojno, bom stotero storil za Beato Forrest — za bodočo !ady Cou-way. Vi veste, da je moj oče gazalpur- lahko moja žena —. Ljubim vais, Beata!« Boleče je dvignila Beata trepalnice in pogledala po molčečem možu. Zdaj se je torej zgodilo, česar se je vse tedne ž/j bala, kar je krotila z vso vzdržnostjo v obnašanju proti njemu ... proti Forre-stovi ljubezni. In tej ljubezni, tej predanosti ne more ona ničesar odgovoriti, ničesar dati. S praznim srcem, s praznimi rokami je stala pred njim. Praznimi? — Ali ni vendar v nekaterih trenutkih vzplamtelo v njej toplo, veselo čustvo, kadar ga je gledala veselega, požrtvovalnega in gospodovalnega pri delu — pri delu za njenega otroka? --Ali je ni nosil val hvaležnosti pogosto k njemu? Ali je kdaj našla človeka razen svojega mrtvega moža, ki bi tolikanj skrbel za njo kakor on... Je bilo vse prazno v njej, vse zamrlo? Ali nima za njegov žar ničesar razen mrzlega »ne«? Njen pogled je tipa! dvomeče, iščoče po njegovem obrazu ... »Beata !< je vzkliknil in zgrabil za njo. ledaj ona zavpije v strahu, slepa od razburjenja ga pahne nazaj. Ne! Ne! Nočem! Ne morem! Ne smem!... Moj otrok, o bog, moj otrok!« Nejevoljno se je namrdnil Forrest. Sovražno je rezal njegov glas po zraku: »Vaš otrok je mrtev!« »Lažete!« »Ne verjamem, da bi ga kdaj našli — ne verjamem, da živi — kar počnete, jo norost!« Nenadoma jo je zapustila vsa plaltost, ves sram. Čez njeno čelo se je ra zs tri a. mirna vzvišenost. Preprosto je stala zopet pred njim, neupognjena. »Tega — bi ne smeli reči, Henry Forrest! Zdaj sem izgubila svojega edinega prijatelja!« > On je začutil v srcu boleč sunek, planil je še enkrat proti njej, poln strasti. Toda ona se ni več branila in borila, nedotakljiva je stala pred njim, z majhno, odklanjajočo kretnjo, neustrašeno, polna materinske dobrote. Tedaj je ugasnil plamen tudi v njem. Brez besede se je sklonil pred Beato in zapustil sobo. * »La lllaha ila Allah!« je. klical ob uri molitve mujezin z minareta. Milijoni vernih izlania so ob tem času poklekali, dvigajoč roke k molitvi in izgovarjajoč večni klic v zrak: Bog j« bog! Množica romarjev, ki je v decembrskem času prišla, da bi se na vseh svetili krajih Ganga oprali svojih grehov* so zaprli ušesa klicu Moftamedanoven:. Njihova srca so služile Brahmi, velikemu stvaritelju, Vislinu, silnemu ohranjevalcu in Shivi, večno razdirajočemu, v razdiranju vendarle ustvarjajočemu in spajajočemu se z Bratimo. Sredi romarjev je stopil tudi morilec Ali Sindli v božje mesto in si utiral pol... dokler ni obstal ob nekem mračnem zidu kakor okamenel. (Dalje-) p.Gdor Memcev skozi blokado: 13 Razkrinkanje in potopitev v luki Queenstowna Zacfoje ure ponesrečene nemške odprave orožja na Irsko — ..Norvežani" so spet Nemci S spremstvom na ladji, ki srno ga pričakovali, bi' lahko ponoči ušli, toda v spremstvu oboroženih križark je beg izključen. Tudi, če Pade najgostejša megla, bi ne imeli sreče. Odgovoril sem tedaj: — Ne razumem! V KLEŠČAH SOVRAŽNIKA Hoftel sem zavleči vso stvar čim dalje mogoče. Na »BluebelliK so se res potrudili, da nam pojasnijo vso zadevo. Toda, ker smo st trdoglavo delali, da ne razumemo, za kaj gre, smo doživeli neprijetno presenečenje. Priletela je granata in padla v morje, tik našega boka. Visok steber vode se je dvignil v zrak. Pritisk zraka je bil tako silen, da smo nekaj časa tavali okrog kakor pijani. Granata je pomenila: dosti je komedije! Zavpil sem tedaj v strojnico, da so iahko slišali Angleži: — S polno paro dalje, jug 63, vzhod! Istočasno sem pa poslal v strojnico mor- Jtarja in mu naročil, da ne smejo kuriti za Večjo hitrost kot pet mitj na uro. Računal sem namreč, da bomo dospeli v Queenstown šele prihodnjega dne ob 10. dopoldne. Počasi smo pluli za vBluebellom«, ostale križarke desno in levo od nas. »Bluebelk ni bil nič kaj zadovoljen z našo hitrostjo. Vsi njihovi znaki, naj vozimo hitreje, niso nič pomagali. Zmerom sem odgovarjal najprej, da ne razumem, nato pa, da nam ni mogoče hitreje voziti, da je stroj pokvarjen. Spet je prišel signal: — Če nočete voziti hitreje, vas bomo'v to prisilili! Prosim, prepuščam vam, da se .sami prepričate! sem odgovoril. V KONVOJU KRIŽARK O polnoči se je polovica eskadre, razen - Bluebellac poslovila. Z vzhoda je prišla skupina rušilcev in prevzela bočno stražo nad nami. Križarke so izginile proti zahodu. Noč je bila jasna. Kako zelo smo si želeli, da hi zdaj prišla od nekod podmornica in nas rešila! Luna je sijala na krov in obsevala obraze zbrane posadke. Sklenili smo, uničiti vse, kar se še da. Načrt, da Bi razpostavili po krovu nekaj strojnic in se postavili v bran, sem moral opustiti. Prepričal sem se še enkrat, da so vse naprave za eksplozijo, na ladji v redu. jVioj načrt je bil, da vržem mimo sebe tudi »Bluebellac ali kako drugo, križarko v zrak. Angleži so to slutili in Se držali v primerni razdalji. . Polnoč ie že davno minila. Morje je bilo čisto kakor zrcalo. Ladje so plule pod zaščito konvojev na svoj cilj. Čim bliže smo bili an- gleški obali, tem več luči smo opazili na ladjah, ki so v velikem številu plule v luke in iz njih. Na našem krovu je bilo vse tiho. Vsak je razmišljal, ali nam bo še to pot sreča mila. V kabini sem se sklonil s tovariši nad karto in proučeval zaliv Queenstowna. če že moram na dno, naj se potopimo tako, da bomo zaprli vhod v pristanišče. 1)AN PRED VELIKO NOČJO Bilo je 22. aprila 1916. Križarka »Bluebelk sc je z ujeto našo »Aud<; vedno bolj bližala angleški obali. Naslednjega dne, 23. aprila je bila Velika noč. V razburjenosti zadnjih dni smo na to čisto pozabili. Ko je sonce vzšlo, so menili rušilci, da so opravili svojo dolžnost v konvoju. Po kratkem signaliziranju z vodjem konvoja, »Bluebellom«, so se poslovili in odpluli proti zahodu. Vsenaokrog je bilo toiiko angleških vojnih ladij, da se jim je zdelo nepotrebno, da nas še dalje sprem-iajo. : Bluebell je plul zdaj za nami, da bi nas ime! bolje pred očmi. Ža vsak primer! Ves čas je bila križarka v respektni razdalji od nas. OBLEKLI SMO NEMŠKE UNIFORME Izdal sem moštvu ukaz, naj oblečejo spodaj uniforme nemških vojnih mornarjev, po vrhu pa mornarsko obleko norveških trgovinskih ladij. Mornarske kape so stlačili v žepe, dri bi lahko danem trenutku odvrgli norveške čepice in jih zamenjali z nemškimi. Tudi jaz sem s krmilarji podoblekel nemške uniforme. -• - Videli smo že' svetilnik GalleV Lifhthouse pred vhodom v Queenstown. Kmalu smo ugledali tudi ploveči svetilnik, ki je bil med vojno zasidran sredi vhoda v zaliv. Ker nismo desno od tam opazili nobenih ladij, smo sklepali, da je tam polje min. BREZSKRBNOST ANGLEŽEV Še četrt ure in na cilju bomo. V luki Queenstowna je bilo nekaj tucatov najrazličnejših vojnih ladij. Nadstrojar je pritisk pare zmanjšal na toliko, da smo vozili s hitrostjo komaj dveh milj na uro. Angleži niso protestirali. Bili so si tako svesti zmage in so se tako zanašali na tovariške ladje v zalivu, da so se začeti pripravljati za izkrcanje v Muki, Topove so pridno čistili in jih pokrivali s platnom, vrvi so lepo spravljali v red. . .. . Na krovu so se pojavili angl. mornarji s praz ničnimi uniformami za izhod v mesto. Drug drugega so čistili s krtačami. Morda bomo videli tudi raport mornarjev, ki so dobili dovoljenje za v mesto! Nam je zastajal d iti, ko smo videli to hladnokrvno brezbrižnost, ki je bila v velikem nasprotju v primeri z nezaupanjem do nas. USODNA URA SE BLIŽA Ura naše usode se je vedno bolj bližala Z ozirom na nevarni tovor na naši ladji, pod katerim je bil eksploziv, smo računali s tem, da bomo skupaj z’ ladjo zleteli v zrak. Od ust do ust je šlo moje povelje, daj se javijo štirje .prostovoljci, ki bodo zažgali eksploziv, do-čini sem ostalim dal na prosto voljo, da se pred eksplozijo vkrcajo na čolne, da preprečim nepotrebne žrtve. Nihče se ni prijavil za rešiine čolne, vsi so hoteli ostati z menoj na ladji do kraja. Nismo še bili sigurni, kaj namerava »Blue-bell« z nami. Da bi Angleže še bolj zagotovil v njihovi varnosti, sem dvignil signal: — Kje naj spustim sidro? Po kratki pavzi je prišel odgovor: —s., čakajte na nadaljnja jiavodila. NAJ GRE TUDI ON NA DNO Še tri četrtine milje so nas delile od plovečega svetilnika, ko mi je prišla na misel peklenska ideja. Z desne strani je plul proti nam velik angleški trgovinski parnik s polno paro. Imel je blizu 8000 ton, bil je prazen, visoko nad površino morja.. Tega bi lahko potegnili z nami vred na dno ... -v Desno 10!. . 15!.. TČrrinlS jačje! Tako, desno, drži kurs!. . Polagoma in le težko je poslušala naša | »Afld«U Ladja ni imela več svoje prejšnje hitrosti. - - ............. —- Vsi na svoja mesta! Pripravite' eksploziv! Drži vojno zastavo za dviganje! Vsi so pohiteli na svoje inesto, da. na dano znamenje izpolnijo svoje naloge. Približali smo se na 800 m -parniku. Dober zalogaj bo to! V nekaj sekundah bo padla odločitev. Toda, naenkrat se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Najbrž po opominu z >B!ue-bella«, na katerem je neki signalist hitel z dajanjem znakov, se je angleški parnik naenkrat obrnil ter plul v velikem loku mimo nas in križarke. V MINUTAH ODLOČITVE Bili smo še 100 m oddaljeni od plavajočega svetilnika. Naglo smo pregledali z daljnogledom površino morja. Nikjer nismo videli periskopa. Zdaj! — Vse pripravljeno? — Vse! so odgovorili iz strojarnice in s krova. Nezaposleni moji mornarji so se držali blizu rešilnih čolnov, da bi jih z »Blue-bella« ne opazili. Počasi in neopaženo so jih spuščali, milimeter za milimetrom niže, tak" cia so bili zdaj v višini krova. Morda bonn imeli srečo, da se jih lahko poslužimo. L strojarnice so se čuti udarci kladiva, odpirali so kondenzator: nazaj ni bilo več mogoče... — Ostro desno krmilo! Stroj trikrat stop! To je bilo dogovorjeno znamenje! .,AUD SE POGREZA Z največjim naporom, kakor težko ranjena živa! se je :>Aud« obrnila na desno in legla točno počez ob vhodu v luko. Že je vihrala na njej poveljniška zastava, v istem trenutku sta se dvignili na obeh jarbolih zastavi nemške vojne mornarice. Doslej »norveškic mornarji so pometali od sebe norveške čepice in uniforme, nataknili so na glavo nemške kape in pokazali so se kot mornarji nemških vojnih ladij. Trikratni shurra« je odmeval po morju, istočasno se je začul zamolkel pok, . And ■ je drhtela kakor ranjeni pes. V zrak so leteli kosi lesa, železa, teman dim se je dvignil visoko, iz kabin so švignili prvi plameni. Zdaj že hi bilo več videti po krovu, začulo se je povelje: —. V čolne! Desni čoln-pod poveljniškim mostom je bil že na morju, levega so pravkar spuščali. —- Ali so vsi v čolnih? —- Da, je bil odgovor š čolnov. Psa je ustrelil nadstrojar in ga rešil nadaljnjih muk na goreči ladji. Kolikor smo mogli naglo, smo pluli proč od Auflc. ’ Bil je že skrajni čas. (Konec prihodnjo soboto.) 11 slan d NEMČIJA Vljudnost MARJAN BRAČKO Vroče sonce pripeka na prašne ulice, po katerih hite ljudje, stari in mladi, vsak po, svojih opravkih Med hruščem in truščem raznih vozil se sliši kričanje porednih otrok, ki pohajkujejo brez dela po mestu. Neka starka, obložena s težko košaro in opirajoč se na krivo palico, hodi počasi svojo pot, ne meneč se za ves svet okoli sebe. Toda breme ji postaja pretežko in sredi ceste opeša. Odloži košaro, se nasloni na palico in počiva. iz šole se vsuje množica dečkov in deklet. Vsi se norčujejo iz ubpge reve, jo neusmiljeno zmerjajo z čarovnico in podobnimi priimki. Tedaj se pojavi med njimi uboga deklica. V roki noši šolsko torbico. Počasi se približa starki. Vsi se ozrejo zaničljivo na njo ter jo merijo z zasmehljivimi pogledi Dekle se obrne proti porednežem in jih ostro pokara. To zadostuje, da se sramežljivo in vsi ponižani odpravijo dalje. Marsikomu seže vsak očitek globoko v spomin. Se preden jo ženica nagovori, ji odvzame deklica košaro in ji pomaga dalje. Nekaj časa hodi tiho z njo, ko se pa ozre, vidi, da je sama. Pogleda na košarico m na njej vidi pismo. Boječe ga odpre in čita: Draga deklica! Ker si bila tako dobra in vljudna nasproti meni, sprejmi to košarico v dar. Ostani še dalje moj dober otrok.« Dekle pogleda v košaro in — sami biseri se zablešče v njej. Od tedaj je bila presrečna in je. še danes, če že ni umrla. POMENKI Mat. Tvojo prozo objavljam, pesmi pa ne in bi rad vedel, zakaj'. Zato, ker je Proza dosti boljša kakor so pesmi. Po teni, kar, si mi doslej poslal, ne morem Presoditi, če si ali sploh boš kdaj pesnik, za enkrat pa je glavna slabost Tvojih pesmi v tem, da so preveč prozaične. Ne mislim pri tem samo na miselno, ampak tudi na oblikovno stran. Na tem 'nestu sem že večkrat priporočal vsem niladim prijateljem, naj se spočetka vadijo v določenih oblikah, držeč se ritma (tudi metruma), kitic in rim. V šoli sle *e menda pač o tem učili? Pesmi v pro- stem ritmu so pri začetnikih skoraj vedno brez vrednosti. Mimo tega se učite pri najboljših, ne pri drugo in tretjevrst-nili pesnikih! Skoraj vsi grešite v metrumu in mešate vse po vrsti troheje, spondeje, daktile itd. To j" malomarnost, ki jo sprednješolcu težko odpustim. One pesmi mi lahko pošlješ, pregledal jih bom in Ti povedal svoje mnenje. Križanka 1 2 o 4 5 6 7 ML J-I ■ m Vodoravno: 1. čut, kradljivec, 2. žensko krstno ime, 3. zaimek (ali sol v srbohrvaščini), ploskovna mera, 4. kratica za oznako našega naroda, ruska reka, 5. staroegipčanski bog, osebni zaimek, 6. prvi del imena znane slovenske filmske igralke, 7. mesto v Črni gori, začimba. Navpično; 1. naselje, dalmatinski otok in mesto, 2. žuželka, 3. pritrdilnica, globina v tekoči vodi, 4. nikalnica, kratica za očeta, ki se imenuje enako kakor sin. 5. kazalni zaimek, igralna karta, 6. finsko mesto (švedska oblika), 7. pot vlaka, afriški veletok. Rešitev zadnje križanke: Vodoravno: L Gruden, 2. Anam, 3. USA, osa, 4. sat, 5. est, aga, 6. cura, 7. neroda. — Navpično: L Unec, 2. Rus, sun, 3. astre, 4. da, ar, 5. enota, 6. nas, god, 7. mana. Rešitev zadnje uganke: rjavi hrošč. UGANKA Sorodniki njeni So vsi še zveri, a ona pohlevno življenje 'živi; le včasih zverinstvo se v njej prebudi, takrat preži spet, lovi in mori. »Večernih« za mladino Lel° 3 Maribor, 1. februarja 1940 itev. 5 iiitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiii JAZ VERUJEM ČRTOMIR KOBANKO Mi tožimo zdaj nad usodo, ki nas je rodila v ta čas, razdvojeni smo in ne vemo, kaj vse bo nastalo iz nas. O jaz pa verujem, verujem, da vedno bolj blizu je dan, ko bode zločin, ki nad nami storili so ga — maščevan ... seeas Prežale stm konec , Črnega gusarja" GORAZD PRVAN Zgodovinska Ura. V razredu šuipi kot v čebelnem panju. Seveda »sinko« je pri tabli. Vsi ponavljamo letnice nesrečnih grških bojev za svobodo in čakamo napeto. bo li se posrečilo vprašanemu orjaku razbrati iz odprtih knjig v prvih klopeh, iz ročne abecede, iz vzklikov in šuma potrebne številke. »Bunti!« rogovili nesrečnež pred tablo. Zaman odpira že izpraznjene zgodovinske registre v možganih, zaman napenja ušesa, zaman bru si uma svetli meč. Pa se pogrezne v globoko premišljevanje. »Sinko, od leta petsto pa do leta ...« zakliče nekdo, toda obstane v sredi stavka, nagrajen z izdatno kazensko. »Aja,« se zgane sedaj tudi on. pred tablo »od leta petsto pa do. pa do ... bunti!... aja!... pa do leta štiri-stodevetega, pač do štiristpdeve.nnjstegn ... a, ne!.... do leta štiristo ... štiristo...« — No, zdaj je profesorju dovolj. Da, da teliček! Zgodovina ni loterija! Kakor rečeno... le beži, beži!« »Teliček* nematr ni se kar ne more spopriiazniti s tem Prestopa z ene noge na drugo, pretesno iztegne roke, poškili še zadnjikrat v redovalnico in odhlača v klop. : Bunti!:: vzdihne in se zruši na stol. Profesor pa zabija medtem nov cvek v njegovo pestro dijaško karijero... Zanimanje za vpraševanje v razredu poneha. Vsak se vrne k poslu iz katerega ga je zdramil si n kotov« hrupni pri- hod pred tablo. Najmanjši v razredu riše in barva zastavico. Najbrže se bodo doma vojake igrali. Očalar v prvi klopi, ki je ‘udi nekoliko -pesniško udarjen«, traverstira skupno s sosedom »Kraljico polja«. V potu svojega obraza je pravkar skoval prvo kitico, 'in sedaj sta oba prelepo ubrano polglasno zapela: Ko zjutraj svetlo sonce vstane in manem trudne si oči, mi v glavo trpka misel piane: »Alo, zdaj v šolo se mudi!". In še refren: »Oj ti realka slavna, modrosti stavba glavna, zate živimo in trpimo, se potimd^ vse samo zate!« Pa sta jo »telička neumna .< le nekoliko preglasno zategnila. Pet Dtrani dolgr. kazenska naloga jima je »ohladila vese’je za njuno hvalevredno udejstvovame Filozof Stanko v nasprotni klopi steli nepremično. Gotovo prede ?vojo globoke misli, Morda pa celo pazi? ^Basler Nacii-ricliten« je te dni objavil ganljivo pismo, ki ga je iz Londona poslal neki letalski kapetan svojemu nekdanjemu visokošolskemu tovarišu v Švici. Pismo, ki je Prišlo v Švico s ■precejšnjo zamudo, se glasi; London, sredi decembra 1940. Moj dragi prijatelj. Tvoje pismo sem našel doma, ko sem Prišel po dolgem času spet enkrat na dopust. Nekaj časa sem že kapetan in kot tak namestnik poveljnika naše letalske bombarderske eskadrile. Delo je precej obsežno ter mi nalaga na rame mno-£o rganizacijsega posla. Sicer pa Ti moram koj reči, da je naš »stari« (mišljen je letalski poveljnik; op. ur.) name močno ljubosumen, kajti ne gre mu v Slavo, da sem že s 27 leti postal 'Calski kapetan, dočim je bil on sam že precej ccz 30, ko je bil v bivši svetovni vojni imenovan za kapetana. Tvoje sporočilo, da je Fric junija meseca padel v Franciji kot poročnik in da , se ,Oto ni več vrnil s podmornico z visokega morja, me je globoko presunilo. Maj- so Ti njuni starši tudi kaj sporočili? Četudi je Fric že več kot leto dni oticielno in uradno moj sovražnik, me ie vendar vest o njegovi smrti močno Potrla, podobno kot če bi padel kateri mojih fantov v eskadrili. S Fricem sem zrasel v Švici in Nemčiji. Skupaj sva študirala in bila najboljša prijatelja, on kot ponosen krajevni vodja Hitlerjeve mladina,, jaz kot zagrizen »angleški snob«. Z njim je odšel v nepovrat velik: del moje prelepe mladosti. Nepozabni so vsi dnevi, ki sva jih skupaj preživela, nepozabne zime, ki sva jih presmučala v sončni Asconi, nepozabni dnevi, ki smo Jih preživeli Fric, Ti in jaz. Kako lepi so Mii semestri, ki sva jih na univerzah v Stuttgartu in Monakovcm prebila Fric 'n jaz. Ne, v Monakovem ie ni bilo zimske nedelje, ki bi je s Fricem ne preživela na smučeh. Ali se še spominjaš, kako smo se neizmerno veselili vsakoletnih božičpih Počitnic v Davosu!? Ali se še spominjaš, kako smo od veselja vriskali, ko smo se vsako leto na 23. december zvečer srečali v baru »Chez Noits« in v mladostnem dušku izpili prvo čašo? Pet let je že tega, dokler . . . dokler ni prišla vmes sedanja vojna, radi katere leži sedaj Fric nekje v Franciji, Oto pa na dnu morja, dočim sem jaz postal letalski kapetan . .. Tudi Oto je bil kaj prijeten dečko. Vedno sem ga občudoval radi njegove redkobesednosti in pa odličnega tehničnega znanja. Če bi rte bilo tiste njegove velike ljubezni do mornarice, bi utegnil kdaj postati še slaven mož na polju tehnike. Aii se prav za prav še spominjaš naše udeležbe na svetovni olimpia-di v Berlinu? Še danes se mi zdi, da naj« je mladina vsega sveta, ki se je takrat zbrala na olimpiadi, dobesedno prevzela. Toda nekje, znabiti v zadnjih kotičkih najinih src, pa že takrat nisva bila pri stvari, vse se nama je zdelo tako neresnično, nekam demonično'. . . In tudi pozneje, ko Tebe ni več bilo ::ij sem sam študiral v Nemčiji, mi je bilo! nekam tesno pri srcu, česar si še sam ni-j sem mogel jasno razložiti. Saj me razumeš; neprestano sem gledal samo markiranje in spet marširanje. Po diplomskem izpitu poleti 1938 se je ta občutek neko-! sreče Tebi in Tvoji malt lepi domovini" liko v meni polegel -in že sem nameraval vstopiti v neki letalski kurz. Stvari pa so se zasukale drugače . . . Letalstvo je bilo, saj veš, odkar se ■poznava, moja »življenjska slabost«, moja strast. Moja mala zelena ptica, s katero sem tolikorat jadral po takrat še mirnem angleškem zračnem prostoru, mi je bila v največje veselje. Ali se še spominjaš, ko setn pribrnel z njo v Švico in Te obiskal? Blizu Zuricha je bilo . . . Takrat sva' se zadnjič videla, kajne? Da, saj res, v Dortliju sva jemala slovo, kajpada, natančno se spominjam: nekoliko preveč »Neuchatela« sem takrat posrkai . . . Glej,, moj dopust je pri kraju, pa še vedno nosim tole pismo nedokončano pri sebi. Danes ga moram končati. Kdo ve aii bom imel za to še kdaj kasneje priložnost. Cez- dobro uro odletimo na 2400 km dolgo pot nad sovražno ozemlje. Zunaj se je že precej stemnilo. Ledene mrzle kaplje dežja polzijo po ši:)i. Top težke pol ske baterije zrn I * feifs M i \ ' v Alije mesna hrana zares nevarna? Že jih čujem naše motorje, naše bombnike, kako grmijo' in brnijo fia letališču. Še nekaj dobrih tninut, po bomo v nj li zdrseli v temen zračni prostor. Vsa povelja so že tzdana, določena nam je pot, vsi vojaški cilji, ki jih moramo bombardirati, so nam označeni ... Še nekaj minut, dragi prijatelj, znabiti so to moje zadnje ... Da, tukaj nikoli ne veš, kdaj prideš na vrsto, kdaj te zadene! Pred kratkim sem izgubil svojega najboljšega letalskega tovariša. Bili smo že na poletu domov, ko mi je brezžično sporočil v moje letalo, da se mu je pokvaril dovod olja. Zavrli smo nekoliko peklenski tempo, da bi uvrstili poškodovano letalo v sredo naše eskadrilje. Toda medtem je bilo prijateljevo letalo že izgubilo na višini. Ko smo morali v sunku preleteti naslednjo zračno zaporo, je zašlo letalo v protiletalski ogenj. Kakor žareč meteor se je prijatelj Harry s še štirimi letalci z letalom vred zrušil proti zemlji. V vražjem tempu sem jedva še videl, kako je siknil plamen skozi temo... Če boš znabiti o božičnih praznikih spet v našem kotu pri »Chez Nous«, kjer smo toliko ur predebatirali o telemarku, o dekletih in ženah, o Diesel-motorjih itd., potem Te srčno prosim, izpij čašo »Black and W'hite« v spomin na Frica m na moje zdravje! Mnogo sreče Tebi in Tvoji mali lepi domovini želi Tvoj Tom«. ii vP y/ Jr —Dragi moj, ali že veš, da 'mam v h0nki blokiran račun!? — Kako to? — Od lanskega leta krojaču še nisem Poravnal računa, pa se ie možakar sledniič spomnil na blokado. KAR MiRNO JEJTE MESO IN SE Chicaški »Cornet« je objavil daljši čla. nek o vplivu prehrane na človeško zdrav, je. Mnenje, da postanejo oni ljudje, ki pogosto jedo meso, surovi in krvoželjrti, je popolnoma napak. Dejstvo je, da so vprav Eskimci, ki uživajo malone samo mesno hrano, najbolj miroljubno pleriie na svetu. Bik, ki je popoln veget-ainnec, je dejansko mnogo bolj nevaren od domačega psa, ki uživa meso. Drugo napačno mnenje pa je v tem, ko nekateri trdijo, da oboli človek, ki je mnogo mesa, za rakom. To ne drži. Navidezno povečanje rakastih obolenj pa si je mogoče razložiti na dva načina. 1. Iznajdba raznih preciznih aparatov in sredstev, med njimi celo znani X žarki, je v znatni meri olajšala diagnozo rakastih obolenj. V prejšnjih desetletjih je mnogo ljudi umrlo za rakom, ne da bi mogli ugo toviti. za čem so prav za prav umrli. 2. Zaradi izboljšanih higienskih razmer in Frarccofi iščejo premog Francoski znanstveni krogi se že delj časa bavijo v Severni Afriki z iskanjem premogovnih ležišč. Nekatera ležišča so »ila odkrita že pred leti, vendar pa jim nihče ni pripisoval posebnega pomena. Ko pa je zdaj pritisnila stiska za kurivo in pogonska sredstva, so se Francozi spet spomnili afriških premogovnih ležišč ter jeli mrzlično iskati najbogatejše žile. Strokovnjaki sodijo, da so Severno afriška ležišča tako bogata, da bi mogla v znatni meri zalagati s premogom skoraj vso Evropo. Rubile* newforškega advokata Neki odvetnik v Ne\v Yorku je pred nedavnim proslavil kaj čuden jubilej, ko je namreč končal na sodišču svoj tisočeri proces za ločitev zakona, V vseh tisoč procesih je zastopal moške. Po končanem tisočem procesu so ga obiskali novinarji ter ostali z njim delj časa v razgovoru Advokat jim je med drugim dejal, da naravnost občuduje ameriške zakonske može, ki so in kažejo čudovito veliko mero potrpežljivosti nasproti včasih kaj nemogočim zahtevam in željam svojih boljših polovic, ki so se naveličale zakonskega jarma. NE BOJTE, DA BI DOBILI RAKA napredka v medicini doživi. dandanes mnogo več ljudi ono starostno dobo, v kateri se najraje pojavi rak. Ce pa bi mesnata hrana zares bila kriva rakastih obolenj, potem bi one živali, ki sploh ne jedo mesa, nikoli ne smele, oboleti za rakom. Narobe: ta strašna bolezen je znana tudi pri živalih, ki ne jedo mesne hrane, kot sta na priliko konj in domači zajec. Dobra plat bombardiranja" Ravnatelj nemškega gradbenega ministrstva dr. Jarmer je v zvezi z uredbo o ukrepih za odstranjevanje vojnih posledic dal časnikarjem daljšo izjavo, v kateri je j med drugim naglasil: »če sc sedaj ruši ono, kar je, se s tem obenem proži priložnost, da se istočasno gradi novo ter ob tem izvede preureditev. Odstranjene bodo ne le .posredne, nego tudi vse neposredne posledice vojne«. X 175 kulturnih filmov bodo posneli v Sovjetski Rusiji v letošnji filmski sezoni. X Novo trgovsko mornarico je pričela graditi Španija, ker je njeno transportno in trgovsko brodovje že zastarelo, ter ne zadošča prometnim potrebam. Zdravniški pregled pred poroko V Franciji so izdelali novo uredbo J poverjena skrb za materinstvo, bo-o materinstvu in otrocih, ki ho v do-j do izdajale ženinom in nevestam po-glodncni času .stopila v veljavo. Uredba l sebne zdravstvene izkaze, ki jih bodo ima v primeri š prejšnjimi dve zna- morali predložiti cerkveni oblasti pred 1. zdravniški pregled že- T -*'1----------‘------- -1™ čil ni novosti nina in neveste pred poroko in '.l. zdravstveno nadzorstvo., dan otroki. Pregled bo obvezen, oblasti, ki jim bo poroko. Javno zdravstveno nadzorstvo nad otroki bo trajalo do njih izpolnjenega sedmega leta. VLADIMIR KREFT: Slučaj Nekako pred pe.limi leti sta se odločila mož in žena za sina. Zena sn je z zadovoljstvom pripravljala na veseli dogodek v družini; mož ji je dajal nasvete, oba pa sta enako nestrpno čakala na rojstvo prvega sina. Ker sta izračunala, da ie cenejše, če. takoj naročila mesto zibelke, posteljo, in ber se jima je tudi zdelo primernejše, da takoj naročita dve postelji naenkrat ,sta to tudi storila. Nekaj tednov pred rojstvom prvorojenč-ka je bilo vse pripravljeno: v majlmi sobi sta bili opremljeni dve postelji, na nočni omarici pa so bile naložene oblekce za sina... Ko sta se neki dan mož in žena pogovarjala o imenu, ki ga bo dobil sin. je žena rekla: „Andrejček bo.“ Mož pa, ki je že prej pregledal imena v koledarjih, je odločno odgovoril: ,,Ne žena, sinu bo ime Jernejček*.*4 Ker se ludi po daljšem razgovoru mož in žena nista zedinila za ime sina, je mož popustil, rekoč: „lme sinu bomo izbrali ob njegovi krstitvi,." Žena je bila z moževim predlogom zadovoljna, le nekaj dni precl svojim odhodom v bolnišnico, je še moža vprašala: „Kako pa bo ime hčerkici, če .se ne bo rodil sin?“ Mož, ki je bil do le«a ženinega vprašanja prepričan, da se bo rodil sin, je trenutno osupnil, potem pa dejal: ..Zena, sin bo." Ker pa žena le ni odnehala, je moral mož prinesli vse koledarje in mož in žena sta zbirala ime za hčerko: Vida, Sonja. Vera, Breda, Tanja, Lučka, loda nobeno izmed zbranih imen ni ugajalo ali ženi, ali pa možu. Kmalu nato je žena odšla v bolnišnico in nekaj dni po njenem odhodu, je sprejel mož brzojavko: .,Vse zdravo, And rej ček 2," Mož se je razveselil sporočila, četudi je bit nejevoljen, da je. že žena sina imenovala Andrejčka in ne Jemejčka, kakor je to on želel. Možu pa ludi ui bilo razumljivo. kaj pomeni številka „2“ poleg imena Andrejček. Ženino pismo, ki je kmalu sledilo telegramu, je rešilo zagonetko. Zona je možu pisala: „Rodila sla se dvojčka, oba fantka, od katerih bo enemu ime Andrejček, drugemu pa Jernejček. Upam, da bo tako obema ugodeno.-*' Ob lem sporočilu je mož poskočil in veselo vzkliknil: „Pa sem le junak.** Večmesečni razgovor o imenih je imel torej srečen zaključek. Slučaj je določil, da se morata roditi dva sina, od katerih bo eden imenovan ]» želji matere, drugi po želji očeta. Slučaj jt' ludi hotel, da se ni rodila hčerkica, ker zanjo mož in žena nisla našla skupnega imena ... Danes sta dvojčka stara pel let: Andrejček je debel in okoren, Jernejček vitek in navihan. , /\°.. se.m X decembru lanskega leta v Ljubljani obiskal družino, v kateri se je dogodil opisani slučaj, je navihani Jer-nejeek potuhnjeno in nedolžno vprašal svojo mamico: ,,Mamica zakaj pa imaš Ti dva srčka, jaz jih pa nimam...! Prizadevanja za stabilizacijo dmarja Gospodarska m turistična propaganda Upravni odbor Narodne banke je .me' sejo, na kateri so sprejeli bilanco in račun dobička in izgube za preteklo leto. Določili so za čianc izvršilnega odbora za 1. 1941: Ivana Avseneka, Aata Kovačeviča in dr. Dragoljuba Novakoviča, ki bodo tvorili z guvernerjem in podguver-nerji izvršilni odbor Nar. banke. Na seji je imel novi guverner dr. M. Radosavljevič daljši nagovor, v katerem je izjavil med drugim, da je stanje kovinske podlage zadovoljivo. V tem je poroštvo za utrditev našega denarstvenega in gospodarskega položaja. Pozval je navzočo k složnemu sodelovanju pri preučevanju 'n iskanju vseh možnosti za razbremenitev Nar. banke in za kritje državnih izdatkov za narodno obrambo na denarnem tržišču. Po informacijah iz Beograda bo novo vodstvo Nar. banke začelo shematično akcijo za varovanje stabilnosti notranje vrednosti narodnega denarja. Delo na izvajanju te akcije bo prevzel Kosta Ljubisavljevič, dosedanji šef deviznega ravnateljstva, ki je premeščen V glavno ravnateljstvo Nar. banke. O Po zgledu drugih držav z visoko razvitim tujskim prometom namerava pri nas izdelati centrala -»Potnika« seznam | specialitet kmetijske proizvodnje v raznih krajih v državi. Seznam bo vseboval kratke opise in nabavne vire za posa-' mezne specialitete ter ne bo služi! samo .propagandi za naše gospodarske proizvode.. nego tudi turistični propagandi, j Potrebne podatke zbirata v ta namen i Tujsko prometni zvezi v Ljubljani in Sta no § log a, Ls utiša na - Telelon 27-30 predvaja v času od 1. do 4. februarja 1941 najnovejši film umetnice JANE VVHITERS El fiM.ivja mačka Arizone V tem filmu očara Jane \Vhiters s svojim živahnim temperamentom, očarljivim plesom in lepim petjem slehernega gledalca. navedeni akciji so se pomenkovali tudi Mariboru za področje Slovenije ter prana posebni konferenci finančni minister j sita organizacije in posameznike, da ji- guverner rti podguverner j ma pošljejo podatke o kmetijskih proiz- j vodih, ki se izdelujejo ali predelujejo v njihovem delokrogu in ki jih je smatrati za specialitete. Poročila naj vsebujejo tudi kratek opis. V poštev pridejo seve- dr. Šutej in Nar. banke. da le prvovrstni izdelki bodisi rastlinske (sadje, vino, žganic itd.), bodisi živiifD* " iške proizvodnje (mlečni in mesni izdelki itd.) Nadalje jc treba točno navesti, kje in pri kom se morejo te specialitete nabaviti in po kakšni ceni. zaželen,, je tudi točen naslov proizvajalcev. Dobrodošli bi bili tudi podatki o povprečni letni produkciji in ali se proizvajajo stalno ali samo periodično. Centrala Publika« želi v najkrajšem času dokončati 1 delo za izdajo omenjenega seznama, za-radi tega se naprošajo zainteresirane ustanove in posamezniki, da zaprošene podatke čimpreje pošljejo, najkasneje pa do 5. februarja. V Mariboru jih sprejema »Putnik«, Trg svobode- mlade in ljubke filmske Liubttana a Ljubljansko gledališče. V drami da-nes premiera drame ..Scslo nadstropje"* julri v nedeljo popoldne mladinska predstava „Snvgulčica“ pri znižanih cenah, zvečer ..Olheilo". V operi danes .,1* ri- deriku". julri \ nedeljo popoldne ..Pri belem konjičku", zvečer „rrasquila", gostuje ga. Zlata Gjungjenac. članica beograjske opere. a Veliki koncert v korist zimske pomoči bo v ponedeljek. 3. februarju, ob 20. v unionski d/orani. Pevski zbor Glasbene Matice in Ljubljanska filharmonija bosta Pred žsvehrjo seiono v r®koh@rhii a l mrl je zdravnik dr. hrane Dolšak,S V drugi polovici meseca februarja bodo v pokojeni načelnik zdravstvenega oddelka Mariboru rokoborbe za nasiov prvaka mesta, umske uprave v Ljubljani. [ nastopili bodo atleti SSK Afaratona ter Pe- prave v 1, j ubij— kovskega SK. Še pred tem bosta oba kluba a Ljubljanske občinske davščine in pri- izvedla klubsko prvenstvo, na podlagi kate-stojblne fvodarina, gostaščina, kanalska #egf bodo izbrani nato najboljši tekmovalci pristojbina i. dr. za IV. četrtletje prora- za nadaljnje nastope. Za začetek marca je Punskega leta 1910/1' pozneje do 13. fc 10/11 je treba plačati naj- predvideno prvenstvo Slovenije. Vso pozor 'bruarja I. 1. Isti rok ve- nost pa zasluži tudi propagandni nastop na rokoborcev tja uidi za plačilo občinske davščine na motorna vozila. a Obtožnico proti razbojniku tlaeelu ja državni tožilec že sestavil in obsega 18 gosto tipkanih strani. Skoraj polovico spi- sih rokoborcev v okviru akcije za mestno zimsko pomoč. Cisti dobiček prireditve je namenjen temu socialnemu skladu za lajšanje bede revnim meščanom preko Žimskiii mesecev. izvajala Verdijev Iterpiiem s sodelovanjem j sa zavzema samo naštevanje zločinstev An-opernih pevcev. [tona Haceta in soobtožencev, ki jih je de- mrnkoini m tmdZ&sske ft&diik&je! DANKO PIŠTA (CIGANSKA LJUBEZEN) V glavni vlogi JAVOR PAL, nepozaben iz »Umirajoče pomladi«. Film o nesmrtnem, slavnem ciganu-primašu!, Ljubavni doživljaji človeka, katerega so oboževale vse žene. ki so slišale njegovo violino! Predstave ob 16., 19. in 21. uri, v nedeljo, ob 15., 17., 19. in 21. uri. Kino Union, Ljubljana, tel. 2221 ŠTANGLOV SMUK SE BO VRŠIL j Ker je v zadnjem času zapadlo dovolj ! snega; ‘se je SSK Maraton odločil, preklii-1 čuti odpoved letošnjega „Stanglovcga spominskega smuka" na progi Ruška koča— Ruše. ki se bo torej vršil jutri v smislu prvotnega razpisa. UČNI USPEH V I. TEČAJU NA CELJSKIH GIMNAZIJAH Na I. drž. realni gimnaziji s klasičnimi vzporednicami v Celju je bilo koncem prvega teeaia 265 dečkov in 459 deklic, skupaj 725. Izdelalo je 473 učencev 252 in učenk (65.23%) m pa izdelalo učencev in učenk (34.75%). Med temi en neocenjen. Odstranjenih je bilo iz L razreda zaradi zelo slabega uspeha 5 učencev in učenk. — Na II. drž. realni gimnaziji v Celju je bilo koncem prvega tečaja 700 učencev. Izdelalo je 419 učencev. (60%). Ni izdelalo 281 učencev, to je (40%). Med temi so 3 neocenjeni. Odstranjenih je bilo 7 učencev in sicer v I. razr. 2, v 2. razr. 2, v 4. razr. 2 In v 5 razr. 1. * Zvočni kino SokoI-šiiška. Telefon 11-79.! vet ,,1’oiiniornica l)-t" v gl. Vlogah: Pat 0*brien, George Brent. \Yoyne. Morris. Doris \Ye-siun. Predstave: sobota: ob 10. in 21. uri: nedeljo, ob 15., 17., 19. in ‘21. uri; ponedeljek: ob 19. in 21. uri. Prihodnji spored: v nedeljo 9. febr. ..Gospa Judita". a Okrajna organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani bo imela občni zbor ‘J. febr., ob pol 10., v predav. Društva inženirjev v Ljubljani, Kongresni trg 1, II. (Kazina). Pozivamo vse tovariše-vojne dobrovolice na polnoštevilno udeležbo. -— Uprava. Obtežen je Hace zločinstva zoper Plačuffe naročnino za „ Večer ni k" brez opominov S Opominjanje naročnikov za redno plačevanje naročnine povzroča razmeroma javne varnosti in reda,; jak0 mnogo dela in stroškov. Odločil življenje in telo, roparskega umora, pet-, ) kratnega zločinstva po zakonu o zaščit* »g reda, z »i razbojništva, zločinstva tatvin v 39 pr.- ; . merih, zločinstva poizkusne tatvine in na , smo se, da tolike težave in izdatke .cti koncu še raznih prestopkov. Za glavne; nerednosti nekaterih naročnikov na vsak priče je predlaganih 10 oseb, večinoma nagjn odpravimo. Zato opozarjamo ceni so to orožmlu m stražniki, na katere •„ ‘ •, , _ „ »c.k ono je Hace streljal. Postranskih prič pa je 65. naročnike, da bomo v bodoče vsak opu večinoma oškodovanci. Razprava bo v te- ku prihodnjega meseca pred velikim kazenskim senatom. KINO MATICA - ČAROVNIK IZ O ZA pravljični velefilm iz kraljestva nanj. V glavni vlogi Judy Garland, ljubljenka ameriške mladine. Sodeluje 10.000 igralcev. -- Danes premiera! Predstave: danes ob 16., 19. in ob 21., jutri ob 15., 17., 19. in ob 21. uri. 1 el. ‘22-41. UNIČUJOČE DELO IiRAVE POD VURBERGOM min nerednim plačnikom naročnine zara jčunali po din 10,— ter ta znesek prišteli ' zaostali naročnini. V današnjih časih n drugače mogoče, že celo ne dnevniku ki je — brez pretiravanja — razmeroma ' uajcenejši list na svetu. Naročnino je treba praviloma plačevati vnaprej, najkasneje pa do 8. v mesecu za tekoči mesec. Točno plačevanje naročnine ni samo v interesu lista, marveč ie tudi v prid naročnikom samim ker je točno plačevanje naročnine pogoj za veljavnost zavarovanja za primere c Racija. Policija je pri raciji prijela več delamržnih moških in žensk. Nekaj so jih zaprli, žensk je moralo več v bolnišnico, ostale pa so odpremili v domovinske občine. Radio Nedelja, 2. februarja Ljubljana: 9.15 reproduciran koncert; 11.-15 zbor ..Gosposvetski zvon"; 13.02 praznični koncert Ro; 17. kmetijska ura; 17.30 veselo popoldne (duet harmonik, zbor): 19.30 slovenska ura; ‘29.30 Ro; 22.15 prenos iz ..Nebotičnika". — Beograd: 13. nar. pesmi ;18.15 plesna gl.; ‘22 .lahka gb; 22.50 plesna gl, — Praga: 10 Dvorakov koncert; 18.15 veseloigra; 20. iz čeških filmov; 29.30 zabavna gl.; 21.15 pisan koncert. — Sofija: J2.50 lahka gl.; 13.25 in 1815 lahka in plesna gl.; 21. in 21.55 lahka in plesna gl. Anglija I.: 19.30 soboti: 21.15 variete; 22.55 lahka in zabavna gl - Nemške pstsiaje: 13.15 zabavna gl.; 17.10 dunajski na gl. o Bolnišnica v Slovenjgradcu je preteklo ,ftnnn . leto sprejela 3078 in se je število povečalo | smrtne nezgode za din 10.0U0.-~, za Ka-za 176 bolnikov. Osrbnih dni za bolnike je na ; teri znesek so samo redili plačniki na- »VEČERNIK« zavarovani s n,,,,.-,, n«.,,.., nav/mri ivod Vurb"'- rastl0 na vseh oddelkih na 49.451 (leta 1939 r0£njn0 DetOoh Drava povzroča pou -. 4350^ ysak bolnik je bil oskrbovan pov- gorn ogromno škodo. V tem odseku m--; ,}rečno 16 dni. Povprečno dnevno stanje je za posebno polico. Zato prosimo in poziva- niava glavno strugo po neštetih rokavih j pi|0 135, najvišje stanje 157, najnižje pa 109. mo cenj. naročnike: in odnaša plodni svet. Skoda gre v tež- Umrlo je 78 oskrbovancev (leta 1939 106). | Plačujte naročnino za »VECERMK« ke milijone. Mnogi agrarni interesenti •>> MboljttV 99 ne- brez opominov! posestniki, ki imajo edino tod njive m 1 ozdravljenih. travnike, so ob zadnji košček kruha. Naj ] 0 Iz Zagorja. Gibanje rudniških upokojen- bolj ie prizadet tako imenovani »Prod« cev za izboljšanje njih gmbtn^a poDžaja J 1 -se močno čuti v revirjih J. P. D, Ustanovni občni zbor rud. upokojencev bo v nedeljo, 9. t. in., v kino dvorani Triglav« v Zagorju., o Smrt v potoku. 5' Radečah je padla v Uprava »VECERNIKA« Maribor, Kopališka c. filharmoniki igrajo; 1320 zabav- Poncdeljek, 3. februarju Ljubljana: 12. plošče; 13.02 Ro; 17.30 Ro; 18.10 mesečni slovstveni pregled; 19.50 deset minut zabave; 20. prenos. —• Beograd: 11.45 zabavna gl.; 19.40 radijski komorni zbor ;20. Vojnovičeva „Dubrovačka trilogija; 22 50 plesna gl. Zagreb: 17.to koncert na kitari; 21). Čajkovskega Liturgija. — Praga: 15. pisan koncert; 16.2.) zabavna gl.; 19. Smetanova opera „;Skriv-aiost"; 22. koncert češke gl. Sofija-12.35 pisan koncert; 12.50, 17.30, 19., 19.aO in 21/.30 solisti, zabavna in plesna glR 21.15 pisan koncert; 23.15 plesna gl. Nemške postaje: 11.45 lahka gl.; 14.30 komorna gl.; 16.20 pisan koncert; 18.20 zabavna gl.; 21.15 zabavni koncert. Širite ..Večernik"! Krčevinarjev. Oškodovani so-sami pričeli akcijo za utrjevanje obrežja. Posestniki, ki so zmeraj znali ceniti pomen ve- » gubici iskril del so z veseljem pomagali potok ko^ sc je v^čaD z bratorm ^ponori z brezplačnim delom m dovozom gradbe K H nega materiala. Tudi oblasti so uvidele potrebo omenjenih del in podpirale utrjevanju obrežja. Kljub temu načetega m,so mogli nikoli docela uresničiti. Ponovne poplave, izmed katerih je bila najbolj pogubonosna v pretekli jeseni, so uničile nedograjene zgradbe. Jesenska povodenj ie raztrgala obrežje in odplavila več ha plodne zemlje. Ko bo spet visoka voda, grozi nevarnost, da bo Prod docela razdejan. Prizadeti prosijo, da se v tem odseku čini prej izvede obljubljeni prekop iz ld-milijonskega kredita za regulacijska dela na progi uk j Mariborom in Ormožem. o Grajski kino nedelji' do torku Koch . v Soj.Mi veleiilm predvaja otl „!lr, Robert K premieri Nušičeve ..Sumljive oseke Drevi še nam postavi na oder Nušičevo io''skušal rešile" Na krike s{u' prihitria' Sumljivo osebo«, in prepusteč njeno nadalj-u šuliaoi in niešov sin, ki sla oba potegni- njo usodo svojim tovarišem, odide rezisei V. iu i/ vode Gospa je bila že mrlvii, njene- Skrbinšek na svoje novo, oziroma staro mena brala pa so rešili. sto. Kot tudi igralec z vazno vlogo v »Lepi Vidi«, se ie že v četrtek zvečer poslovil od s sz zjsrsp:» '•“? -1 1^“ brovoljcu Milana Kovačeviča, ki je pred 2D režijo .n režiserja briga le kntg. °bc™tv° l,.f « 4 iitroki .™lj» v nanalsk.m te „ jjj [varadžordževeni iJoiua je iz Like nevihta. 11 ItaTjanski paviljon fašisMen a« iitsti-lulii za ztthaajt* trgovino v B agraslu bo odkupila Bolgarije, za 1 ' ODO levov p 90.(100 dih občlnsklli taks za biljard, karie in črnine so plačali v Novem Sadu \ preteklem letu. zapletljajev. Ni le gola komedija za smeh in zabavo, V Nušičevi sSumljivi osebi« se na našem odru odigrava tudi važen odlomek iz poglavja zgodovine stare Srbije izza dobe Gbrenovicev in koruptfiih razmer tam, kjer iv trpeči narod zaman iskal svojo pravdo. La marsikoga, posebno pa za tiste, ki sploh ne poznajo ali premalo poznajo Nušiča kot srbskega Gogolja, bo prav ta komedija poleg zabave tudi dobra lekcija. A treba je st posebno upoštevati, da je Nušič Srb z dušo in telesom in da mu je prav njegovo globoko rodoljubje narekovalo, da je v svojih števiinm delih brezobzirno šiba! in na svoj način oboževal vse, kar je po njegovem prepričanji ogražalo interese države in naroda. Da je morala biti prav ta njegova »Sumljiva oseba« nekaj še prav posebnega, kar sc v toliki meri in tako verno naslikano v njegovih ostalih delih ni ponovilo, to najbolj P°' trjuje dejstvo, da je bila ta komedija d o >8° let v stari Srbiji prepovedana in so jo se -I 1923. smeli postaviti na oder. Niti 011 san, kot upravnik beograjskega in drugih BlCC! ■' lišč se tega svojega dela ni upal uprizoril • Šele ko so številna njegova druga dela p pravila teren za pravilno razumevanje nuj potrebe za svobodno kritiko javnih razni , je tudi »Sumljiva oseba« prišla do svojeg zadoščenja. -rc. jmase MALI OGLASI do 20 besed stanejo z davkom vred 15.— din. Vsaka uadaljnia beseda 1.— din. Kdor išče sluibo. plača za tak ojilas namesto 15.— din samo 12.— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest,, trgovsko in obrtno-reklamo na stanejo namesto 15.— din 2U.— din. Vsaka nadaljnja beseda v teh oglasih stane 2.— din. Za Pismene odgovore glede naslovov v malih oglasih znaša posebna pristojbina 3.— din. kateri znesek je trfcba oriložiti v znamkah. Male oglase ic treba plačati takoj pri naročilu. Pri pisnenih naročilih se lahko plača v znamkah. Za vse male oglase, če so debelo tiskani, velja dvojna tarifa. KAM, KJE? do 20 besed 20 diu. vsak;, nadaijnia beseda 2 din V nedeljo, dne 2. fobr. vabimo na DOMAČE KOLINE Gostilna Koželj, Tezno. 22363-1 V nedeljo dobre DOMAČE PEČENICE krvavice ter dobro ljutomersko, vino- Se priporoča Mara. gostilna »Balkan«. ________________________22452-1 PREDPUSTNI prijateljski SESTANEK ■uajo orožniški upokojenci iti Jjiih družine ter prijatelji na Svečnico, 2. II. od 3. ure naprej v restavraciji Senica. 22450-1 KLJUČAVNIČARJA samostojnega v izdelovanju blagajn iščemo. Pismene ponudbe z navedbo plače in dosedanjega službovanja na oglasni oddelek lisla pod »-Prvovrstna moč«. 22401-2 Sprejme se SLUŽKINJA za samostojno gospodinjstvo’ katera je vešča tudi kuhanja. Ponudbe »a ogl. odd. »Ve-černika« pod »Takoj«. 22414-2 SLUŽBO IŠČE lo 20 besed 12 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom se odda, Tyrševr. 20-IU, deSuo. 22463-8 Poštena, marljiva POMOŽNA KUHARICA „ ki zna nekaj kuhe, išče službe v Mariboru ali v Celju-Naslov v ogl. odd. -Večerni-ka«. 22409-3 V nedeljo, 2. februarja POJEDINA PEČENIC krvavic in jetrnih klobas. — Koncert v gostilni Gračner, 1'rankopžnova ul. 39. Dobro vino in Tscheligijevo pivo- Se Priporoča gostilničarka. 224431-1 SLUŽBO DOBI “o io besed 15 .din, •.suku nadaljnja beseda l din SLUŽKINJA Poštena 111 čista, samo z dalj Sim spričevalom! se sprejme k trem odraslim osebam v I omsičevi ulici 38- 22380-2 Potrebujem URADNICO Pri strojijo ključavničarski “brti. zmožno perfektne nem ščine. P sm-iie ponudbe in zahtevo plače s sliko poslati "a oglasni oddelek Večernica pod »Ljubljana« 22332-2 Katera snažna, zanesljiva, 'starejša, skromna OSEBA bi pospravljala sobo upokojencu. Vsako drugo popoldne- Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod -Blizu Bate« 22362-2 KLJUČAVNIČAR z mojstrsko izkušnjo in koncesijo, izurjen orodničar, išče mesto delovodje. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 22400-3 SPOMNITE SE CMD! i moii o$&asi v Trajni kodri samo pn Pavli, specialiteta trajne brce vodo« ondu-laciie, 6 nuaečna pismena jraran-ci}a Najmodernejši salon. Najboljša postrežba po nižjih cenah. Salon „Pavla“ Koroška 9 Sprejme se DIJAK NA STANOVANJE in zajtrk blizu realke- Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 22364-8 2 OPREMLJENI SOBI z eno in dvema posteljama, oddam- Betnavska cesta 48. 22343-8 VAJENEC ali vajenka s predpisano šolsko izobrazbo se sprejme- —• Foto Kieser, Vetrinjska 30. 22448-4 STANOVANJE Oddam takoi PRAZNO SOBO s posebnim vhodom-. Krčevina, Aleksandrova cesta 10. 22392-8 SOBO S ŠTEDILNIKOM in elektriko takoj oddam za 125 diii. Nova vas., Vrecelj-Rotova 3. 22429-8 DVA GOSPODA sc sprejrHeta na stanovanje. Smetanova 51-1- vrata 5 22422-8 DEKLE iz ljutomerskega sreza ali Prekmurja, vešča gospodinjstva in kuhe, sprejme (15. februarja Kolar, učitelj. Križevci pri Ljutomeru. Plača Po dogovoru. 22410-2 KLJUČAVNIČAR iedva izučen v stavbeni stroki, ki ga veseli struganje, naj I-isineuo s-poroči naslov J. Dražen, Ribnica na Dolenjskem 22407-2 205 PONUDB iz V. nam 'vrdka »K. piše sledeče: Zelo nas je začudil uspeh malega oglasa v. Vašem cenj. listu. Za enkratno oglaševanje smo prejeli iiič manj kot 210 ponudb ... io 20 besed 15 diu. vsaka nadaljnja beseda 1 diu VEČSOBNO STANOVANJE rra prometni utici, se odda v najem. Dopise na ogl. odd. Večernika« nje«. SOBA IN KUHINJA shrambo se odda takoj v bližini broda mirni stranki. Zerkovska »8, Rojko. 22374-5 DVOSOBNO STANOVANJE komfortno, se odda. Vprašati Klavniška 5. 22398-5 ENO- IN DVOSOBNO STANOVANJE se odda- Smetanova ulica 54, gostilna. 22411-5 TRISOBNO STANOVANJE v novi hiši se odda s l. aprilom. Vprašati ivekarna Ko-ren, Koroška cesta 47- 22412-5 Oddam STANOVANJE mesto hišnika takoj. Vpra Sati Strma 3. Maribor. 22423-5 STANOVANJE dve sobi in kuhinja, se odda 1 marca. Makarieva ul- 13, Studenci, pri kadetnici. 22442-5 BLAGAJNIČARKA z večletnimi spričevali se sprejme v kavarni »Jadran«, Maribor. 22424-2 Vsestransko IZOBRAŽENA URADNICA išče trajno službo- Dopisi pod Čimprej« na oglasni oddelek »Večernika«. 22438-3 Oddam DVE STANOVANJI zaprti, za 250 in 350 din ter opremljeno sobico čistemu, mirnemu in točnemu plačniku. Rapočeva 4-1, desno. '22415-5 Iščem KONTOR1STINJO s potrebno šolsko izobrazbo. Naslov v ogl- odd "Večer- — ^ q Zemljiču, Slovcni- SODAR IN KLETAR z večletno prakso želi stalno Ivp^er- služba bliju Maribora. Izve nika«. 22405-2 SLUŽKINJA resna, pridna in poštena. gradeč. 22426-3 i Mlad POROČEN PAR vsa hišna dela. se sprejme k brez otrok išče mesto hišni- tričlanski družini Naslov v ka, kjer bi bila zaposlena do oglasnem oddelku »Večerni- ma samo žena. Naslov v ka«. 22449-2 oglasnem oddelku . »Veeerni- -------------------------------- ka«. 22458-3 Kllutarpca katera zna tudi kuhati, absolutno zaupljiva, za vzdrževanje reda gosposke hiše ‘ na deželi, se išče. Starost med 35 in 60. Lahka služba. — Dopise pod »Zaupna služba« na ogl. odd. listar. Veliko posestvo v Slovenili išče sposgbnega OSKRBNIKA s primernimi izkustvi v vino-gradništvu iii hmeljarstvu. Ponudbe tudi v nemškem jeziku pod »Vjvokojenec. prednost« na ogl odd. lista. VAJENCI-(KE) 1o 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja hoseda 1 din 16 LETNI FANT z dežela se želi izučiti strojno ključavničarske dnevni ali- dogovorjeni ceni. Stanovanje ie .kupcu takoj na razpolago. Naslov v ogl. odd. »Večernika«.. 21046-11 Oddam v najem VILO Z VRTOM in vsem modernim komtor-tom, mali družini Vprašati Kosinova 20 22352-11 — ZAGREBŠKA SIRARNA IN DELIKATESNA TRGOVINA MLEČNIH IZDELKOV v najstrožjem centru, najprometnejših ulic, izvrstno ido.ča s polnim prometom, kontiort no urejena s portalnimi izlož bami, telefonom, prodamo za 32.000 din. Poslovalnica Pav-llekovie. Zagreb, Uica 144. ! 22351-1 1 I » I - I .. ■ LEP GOZD cca. 5 oralov, v neposredni bližini Maribora, se proda. Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Gozd 4j«- 22397-11 Odda se takoj sopar-, sončna OPREMLJENA SOBA ■/. upor-abo kopalnice. Poštel-ska 10, pritličje (leva paralelka Ljubljanske Ulice) 22462-8 Oddam lepo opremljeno SONČNO SOBO s posebnim vhodoma Taborska 11-11, Lešnik. 22466-8 Sprejmem SOSTANOVALCA s hrano ali brez. Pipuševa ul 4. vrata 1. 22475-8 ASTROLOŠKA SPECIALISTKA Mmc, FELICITAS daje na podlagi točnih rojstnih podatkov zanesljive nasvete ob torkih in petkih-Sodna ul. 26-NI. 22471-8 STANOVANJE se takoj odda z 1 sobo, kuhinjo in pritiklinami v Studencih. Vprašati pekarna Zamuda, Maribor. Frankopano-va 9. 22495-5 DVOSOBNO STANOVANJE ; pritiklinami se odda s 1. marcem. Taborska 22. 22477-5 Sončno DVOSOBNO STANOVANJE se odda v Ferkovi ulici 9. 22474-5 Lepo OPREMLJENA SOBA s posebnim vbodom se odda tako] ali pozneje boljši oSebi-Popovičeva 5. 22470-8 GOSPOD se sprejme tja stanovanje So ba zračna in sončna s prostim vhodom. Glavni Jrg 4-1- 22482-8 Najboljša NALOŽITEV KAPITALA! 13.000- m-1 zemljišča za par-celiranje se ugodno proda. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 22387-11 Zlato In srebro. brilijante, zastav-Ijalne listke išče nujno za nakup jOBeriev^in, Maribor, Gosposka 15 STAVBENO PARCELO kupim v okolici Maribora do 15.000 din. Plačani takoj. Naj rajši v Košakih ali Počehovi. Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »15.000«. ______________________2239011 i Prodam HIŠO z lepim vrtom, cena 18-000 din. Vpraša se pri mesarju Orthaber, Devica Marija Brezje. Pobrežje- 22375-11 SOBA IN KUIHNJA se takoi odda- Primorska ulica 4- 22492-5 STANOVANJE IŠČE 1o -0 besed 15 din. vsaka nadalin,a beseda ! dni STANOVANJE dvosobno ali enosobno s kabinetom, komfortno, po možnosti z vrtom, iščem na Tez-nu ali bližini Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »22371«. 22371-6 Iščem ENOSOBNO STANOVANJE v okolici Glavnega trga s I-marcem Ponudbe na oglasni (ddelek Večernika« n'od : Stalno*- 32472-6 PREHRANA Jo ?0 I^mm* )= din vsaka nadalin\i 1 1i** DVA GOSPODA Se sprejmeta na hrano in sta novante- Dravska l-l 22493-7 SOBO ODDA Jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja ' beseda l diu OPREMLJENA SOBICA se poceni odda- .lerovškova (Magdalenska) 56. 22441-8 Oddam Orazno ali OPREMLJENO SOBO Aleksandrova c. 18-11. '___________________ 22494-8 V lepo SONČNO SOBO v sredini mesta in ob parku se sprejme boljša gospodična ali dijak(iuja). Maistrova ulica 6-III, desno. 22480-8 LOKAL 1o 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja besedo 2 din LOKAL IN SOBO s štedilnikom oddam na Tržaški cesti. Vprašati Klavni1-ška 5. tovarna- 22399-10 LOKAL pripraven, za mesnico, galanterijo ali trafiko se takoj odda. Vprašati Maribor, Radvanjska c. 54. Istotam enosobno stanovanje. 22389-10 HIŠO gostilno in trgovino prodam radi družinskih razmer. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 22361-11 Prodani POSESTVO z gospodarskim poslopjem. Devica Marija Brezje 69. 22359-11 Kupim lepo VINOGRADNO POSESTVO v bližini Maribora. 8 do 12 oralov. Posredovalci izklnt-čeni- Ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Plačam takoj«. 22286-11 MLEČNO RESTAVRACIJO in kavarno, etablirano v od-ličnh in velikih prvorazrednih prostorih, najpromenejša zagrebška pozicija brez konkurence, prodajamo s celokup-»p opremo v polnem prometu ter higienskimi pomožnimi prostori, za din 90.000 Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb. Iliča 144- 22486-11 Globoko užaloščeni sporočamo vsem znancem in prijateljem, da nas je za vedno zapustila naša ljuba mama, stara mama, sestra, teta in svakinja, gospa Ana PettevSek, r«i. Kapus vdova po nadučitelju dne 31. januarja 1941. Pogreb nepozabne bo v nedeljo, 2. februarja ob 14.45 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Maribor, Beljak, Gradec, 1. febr. 1941. Rodbine Pestevšek, Belina in ostalo sorodstvo. Brez posebnih obvestil! Ml, Ošfat/o! i Predsednik »Našega Doma« objavlja, da bo proti vsakemu nastopil sodnim potom, ki bi Siril neresnične vesti o zadrugi. Zadruga je imela v preteklem letu več tisoč dinarjev dobička, ter o kaki izgubi ali negospodarskem delu sploh ni govora. Odbor zahteva ponovno revizijo vsega zadružnega dela, katerega objavo mora izvršiti nadzorni odbor. Vsem ljudem pa še ljubi Bog v nebesih ne more ugoditi, ravno tako zadruga ne more nikomur za 50 din zidati hiše. »Naš dom« je uspela in bo tudi napredovala. Kdor pa ni z zadrugo, ta je njen sovražnik. To si naj zapom nijo vsi tisti, ki o zadrugi preveč govore. Vkljub podtikanju že pristopajo novi zadružniki v članstvo. Vse informacije o zidanju zadružnih hiš, v pisarni »Naš Dom«, Maribor, Frančiškanska 12, pri predsedniku Korošcu. Foto-atelj Prvovrstno delo PARCELA V Gornjem Radvanju, 640 ms. sončna lega, oplotena, z vodnjakom, se radi odpoto-vania poceni proda. Vrtnarija btcinbrenner, Gornje Radvanje. koncem Hostejeve ulice. 22316-11 KIOSK za trafiko s parcelo se proda. Vprašati; Rupnik, Slovenska 15. 22379-11 SOTRUDNIK {-CA) za zelo ugoden nakup večjega posestva se išče. Vpraša se Loška ul. 13. 22465-11 V najem vzamem MALO POSESTVO v bližini Maribora. Ponudbe na oglasni oddelek »Večer-»ika« pod »Najem«. 22437-11 Proda se v Spodnji Dobravi — Ptujska cesta OBČINSKI GOZD z lepim borovjem v večjem kompleksu ali po parcelah po ugodni ceni. Vprašati pri gosp. Onič Matija, posestnik in občinski podpredsednik, Razvanje- 22413-11 Krasne STAVBENE PARCELE naprodaj v Sp. Dobravi ob Maistrovi ulici. Informacije pri Mešiček Gustav, Tržaška cesta 46._________22456-11 DVOSTANOVANJSKO HJŠO z vrtom prodam. Vpraša se Spodnja Radvanjska 31, Nova vas. 22457-11 Polovica DVOSTANOVANJSKE HIŠE z vrtom, po 3 sobe s pritikli-nami. naprodaj. Potreben ka pital 85.000 din. Naslov v ogl, odd. »Večernika«. 22416-11 ZAGREBŠKO SIRARNO iu delikateso, v najstrožjem središču, na vogalu najprometnejših ulic, izvrstno ido-čo, renovirano in popolnoma urejeno, komfortno s portal-uimi izložbami, telefonom prodajamo s celokupno opre-mo z ogromnim prometom za din 32.000. Poslovalnica Pav-lekovič. Zagreb, Iliča 144. _____________________22486-11 BIFE A LA GOSTILNA izvrstno idoč, na najprometnejšem zagrebškem vogalu, krasno urejen, prodajamo s celokupno opremo v dvosobnem lokalu, kuhinji, vrtu, kle ti skupno stanovanjem za din 28.000. Poslovalnica Pavleko vi«. Zagreto, Iliča 144 ____________________22487-11 Prodam v bližini Vranskega poleg drž. ceste 3000 m5 PRVOVRSTNE ZEMLJE primerne za stavbišče. Nasi. v upravi »Večernika«, Celje. ____________________22479-11 HIŠA S stanovanjska 200.000. — Hiša za industrijo 180-000. — pri kolodvoru. — Gostilna, ki se takoj prevzame ali odda v najem 145.000. •— »Rapld«, Gosposka 28._________22468-11 Prvorazredno TRAFIKO IN PAPIRNICO v zagrebškem središču, dokazano izvrstno idočo, z ogr, rtim letnim prometom, prodajamo s celokupno opremo in celo zalogo papirnatega, pisarniškega, kadilskega In galanterijskega blaga po ceni 85.000 din. Prvovrstna pozicija. Odlična eksistenca. Poslovalnica Pavlekovtii. Za-irreb. Iliča 144 22484-11 ENODRUŽINSKA HIŠICA i z vrtom v Čopovi ul. 16, Po-brežje-Maribor. Cena okrog 85-000 din, event. popust po dogovoru. Naslov lastnika v oglasnem oddelku »Večerni-ka«. 22417-11 DENAR do 20 beseo 20 uin. vsaka nadaljnja besed* 2 din Sprejmem DRUŽABNIKA-CO od 60.000 do 200.000 din za rentabilno podjetje. Ponudbe na ogl. odd. lista pod »Družabnik«. 22372-12 SOTRUDNIKA ali sotrudnico s kapitalom do 50-000 din Sprejmem k svojemu podjetju, katerega bom razširil. Ponudbe na ogl- oddelek lista pod »Mizarski stroji«. 22461-12 OBRT - TRGOVINA do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din PON1KLAN.IE Dokromanje predmetov vseh vrst dobro In oocent pri »Ruda«. Maribor. Trstenlakova ulica 5. 6177-1 PRI ŽIVČNI SLABOSTI poskusile OKaSaar* VaSM, ■V Ortfl. zavoj 110.-Dobi s* v i«k*ro i*tj> poiijemo Me Poiljemo diskretno ^/'DELINI Bfograd - KNEZ MIHAJLOVA 1 0*1. r*f- pod S. to* POHIŠTVO! O sreči v zakonu odloča moderno pohištvo, izdelano pri • »EFKA« mizarstvu za stanovanjske opreme. Zaupajte 'svoja naročila. Maribor, Fran ' čiškanska 12. 22460-17 HALO KLIČITE PROSIM AKO RABITE št. 22-67 Tvornica sladne_ kave A. Jarc. Maribor-Košaki. 22083-13 POZOR PLETILJE IN PLET1LCH Prodamo nove in malo rabljene, raznovrstne motorne in ročne pletilne stroje ter srecialne šivalnp stroje za trikotažo. »Mela«, Ljubliana, Tyršcva 20. 22394-13 Prodam MIZNI ŠTEDILNIK in večji umivalnik. Kneza Koclja 18-11. 22454-17 PISALNA MIZA z rolojem iz orehovega lesa, s patentno ključavnico, se proda. Pšeničnik, Dravograd 22453-17 DRVA popolnoma suha, od 1 metra paprej dostavlja na dom po din 170-— za m’ Goričan, Tržaška 49 22357-13 STROJI do 20 besed 15 diu. vsaka nadaljnja beseda 1 diu PLETILNI STROJ rabljen, v najboljšem staniu, 8/75, se proda. Naslov v ogl. oddelku »Večernika«. 22419-14 KRASEN DIVAN poceni naprodaj Tomšičeva cesta 1. Ogleda se lahko v nedeljo popoldan med 13. in 18. uro. 22420-17 ŽENSKI KOTIČEK 11o 20 besed 15 din. vsaka nadaljnia beseda 1 din KUPUJEM KROJAŠKE IN VOLNENE ODPADKE vse po najvišjih cenah. R. Višnjevec. Ljubljana, Stari trg 15-_______________22395-18 SVEŽE MLEKO smetano, maslo, jabolka že od 2 do 8 din, krompir, najokusnejše zelje, repo dobite dnevno pri Postržinu, Pobrežje, Gosposvetska 56 Še vedno zaloga drv, kolobarjev, premoga! 22367-18 Kupim dobro ohranjen ŠIVALNI STROJ Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Plačam takoj«. 22383-14 PISALNI STROJ »CONTINENTAL« radio Telefunken, salonska garnitura, primerna za čakal nico, pisarno, se radi selitve zelo ugodno proda. Vprašati Prešernova 34-1 22467-14 Dobro ohranjen PISALNI STROJ se kupi z navedbo znamke. Ponudbo na oglasni oddelek »Večernika« tod »Stroi 25«. 22388-14 Kupim NAKOVALO ambos in drugo kovaško orodje. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 22491-14 POHIŠTVO-OPREMA 1o 20 besed 15 din vsaka nadaljnjo besedo 1 din SPALNICF IFDII NICE. KU HINJE vseh vrst v naimoderneišlh lastnoročnih izdelavah dobite v zalogi uohištva Aleksandro va c. 48______________4311—-1 POHIŠTVO! Predalčnik z nastavkom, 2 cmari, 1 miza, vse iz orehovega lesa in gramofon. Vse dobro ohranjeno. Proda Dr-v&nik Ptuj, Aškerčeva 10. 22396-17 Prodam ŠTEDILNIK Vetrinjska ulica 18, Gombač. 22363-17 Nova MEHKA SPALNICA orehovo pobarvana ter posamezne postelje in nočne nina -rice neredni nanrodai Sloveti ska 28» mizarstvo. 22464-17 TRAJNE KODRE najmodernejše, Vam napravimo v frizerskem salonu Rei-ser, Koroška cesta 49. Garan cija 6—8 mesecev. Prepričajte" se sami in boste zadovoljni- Solidne cene! 22349-18 Najboljše, najcenejše tvo naj-novejšem sistemu garantirane TRAJNE KODRE samo salon Kosem, Meljska cesta 63-_____________22451-18 Prodam novo MOŠKO OBLEKO Koroška cesta 27, Ploj, krojač;_________________ 22418-18 Prodam dobro ohranjene GOJZERICE št. 38, dalje plašč in kostum. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«. 22484-18 ŽENITBE - DOPISI do 20 besed 20 {lin. vsaka nadaljnja beseda 2 din Opozarjamo POSEBNO DAME ki nosijo štev. čevljev 35, 36, 37, 40. 41. na inventurno prodajo od 150 do 250 din. »KING SHOE«. Maribor. Gosposka 30 22031-19 KMEČKI FANT z manjšim posestvom in lepimi dohodki v okolici Maribora želi znanja s tovarniško delavko do 35 let in nekaj prihranki v Svrho ženitbe. Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Ženitev«- 22368-19 INDUSTRUALEC 38 let Star, imam nepremičnine v vrednosti ene milijarde din iščem zakonsko družico. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10, proti nakazilu din 10.— _____________________22428-19 POMORSKI KAPETAN 35 let star. imam v gotovini 100 000 diti, mesečna plača 3.300 din, iščem zakonsko družico. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10, proti nakazilu din 10-—• _____________________22429-19 VDOVA 46 let stara, solastnica nepremičnim v vrednosti din 1,500.000. iščem zakonskega druga. Navodila daie »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10, proti nakazilu din 10-—. 22430-19 GOSPODIČNA 19 let, rim- kat., srednje velikosti, zelo lepa in solidna, edinka, inteligentna in zajam čeno čiste preteklosti. Dota z dediščino okoli din 500.000____ Ista je iz province. Informa-eje pošilja proti nakazilu din 10— v znamkah »FIDES«, Zagreb, Vlaška 66. 22435-19 GOSPODIČNA stara 30 let. z nekaj prihran ki, želi spoznati starejšega gospoda, ■ najraje s stalnimi dohodki. Resne ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Mirna«. 22459-19 Višji DRŽAVNI UPOKOJENEC (bivši kapetan), 50 let, pravo slavne vere, visoke postave, zelo fine zunanjosti, soliden in skromen. Mesečna pokojnina din 2500.—. Poročil bi: gospodično, vdovo ali ločenko z dežele ali mesta. Informacije pošilja protj nakazilu din 10-— v znamkah »FIDES«, Zagreb, Vlaška 66- 22433-19 POROKE: Gospodična, 20 let, rim. kat-, dota 90-000 din- — Gospodična, 26 let, rim kat., Slovenka, dota 30.000 din in dediščina — Gospodična. 39 let, rim. kat., dota 150.000 din. — Gospodična, 29 let, šivilja, dota 50-000 din. — Vdova, rim. kat., brez otrok, dota okoli 100.000 dip. — Vdova, 33 let, rim. kat-, dota din 80-000. — Ločenka, 28 let, dota okoli 500-000 din. — Vdova. 50 let, rim. kat., dota 150.000 din. — Informacije pošilja proti nakazilu din 10-— v znamkah »FIDES«, konce-sionirani zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, Vlaška 66, II. nadstr. 22436-19 Nogavice traj„e P« >Nlm«la< kupili 1 VDOVEC državni nameščenec, srednjih let, išče gospodinjo. Prednost imajo upokojenke z rpa-lo pokojnino. Ponudbe je poslati na glasni oddelek »Večernika« pod »Skupno gospodinjstvo*. 22369-19 LOČENKA 38 let stara, dola v gotovini 280.000 din, iščem moža, ki je voljan, biti samo moj Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10, proti nakazilu din 10.—. 22427-19 29LETNA GOSPODIČNA z gotovino 35.000 din, želi poročiti državnega ali privat nega uradnika ozir. trgovca, je lahko tudi do 40 leten v Jo vec. Dopise poslati pod šifro »Srečna bodočnost« na oglas ni oddelek *V<žčeniik;t-. * 22391-19 >nimbla< prapr«£u]s / spuiCanJa P»t«IJ (zank) Din 30' ->NIMELA< SAM0PR0DJUA CELIC, poitnl predal 2 Dobi se v drogerijah In trgovinah BANOVINSKI URADNIK 36 let, rim.-kat., visok in prijeten, soliden ter dobrosrčen, mesečna plača din 2700.—. s pokojnino združena. Uslužben v Zagrebu. Poročil bi dobro gospodično, vdovo ali ločenko z dežele ali mesta. Informacije pošilja proti nakazilu-din 10.— v znamkah »FIDES«, Zagreb, Vlaška 66. 224,54-19 GOSPODIČNA pravoslavne vere, 25 let .stara, dota v gotovini 500 000 din. iščem zakonskega drti-aa. Navodila daie NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10, pro ti nakazilu din 10. 22431-19 ZDRAVNIK 30 let star, s premoženjem 150-000 din, mesečno plačo 3000 din. iščem zakonsko družico. Navodila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičev trg 10. proti nakazilu din 10.—. 22432-19 Dobro situiran STAREJŠI GOSPOD želi znanja z 45—55 letno go spodično ali vdovo brez otrok- Naslov s sliko poslati na oglasni oddelek »Večernika« pod »Ne bo Vam žal«. _____________________22478-19 ŽENITVE IN MOŽITVE boljših krogov posredujemo najvestneje, solidno in strogo diskretno. Odlična izbira naj boljših partij. Prvorazredne obiteljske veze v najboljših krogih. Informativne prospek te pošiljamo proti nakazilu din 10.— v znamkah diskretno: »REZORA«, Zagreb, pošta 3. 22488-19 GLASBILA io 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Prodam poceni nov RADIO APARAT Premuž, Gajeva 9. 22455-20 OPEL — OLYMPIA v odličnem stanju. Taksa 1941 plačana, se proda za 1S.000 din. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika«- 22403^-2 OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohranjen, s® ugodno proda Naslov v ogl-odd. lista. 22382-22 Kupim MOŠKO KOLO dobro ohranjeno. Jerovškova ul 83. 22446-22 Prodam MOTOR »ARDIE« 125 ccm, skoraj nov, po niz; ki ceni. Maver Alex, Pf' Losehnigg, Frančiškanska 1' — zastopstvo »Steyer«. 22425-22 ŽIVALI Jo 20 besed 15 din. vsaka nadaHui* beseda 1 din MESARJI* Prodam krave. 540 kg težkOi 5 minut od postaje Črešnie-vec-Slov. Bistrica. Karl Ja' vornik, i okar.ja vas pri Slov. Bistrica______________23377-2f Proda se BREJA SVINJA Kores, Razvanje 34. 22360-24 Prodam 8 mesecev starega ČISTOKRVNEGA VOLČJAKA Vpraša se Betnavska c. 8. 22473-24 OPOZORILA do 20 besed 20 diu, vsaka nadalje* beseda 2 din NAZNANILO. Preselil sem svoio krojaško delavnico iz Aleksandrove c. v Jurčičevo ul. 4-1. Vsem drž. nameščencem 10 odst. po nust Kroiaški salon Jakob Erbus. 21798—25 GRAMOFON prvovrsten, z 10 ploščami poceni prodam ali zamenjam za drva ali seno- Jus Ivan, Pobrežje, Ipavčeva 6, Maribor. 22421-20 Prodam RADIO 6 cevni, z močnim, glasom, za 1600 din. Naslov v oglasnem oddelku »Večernika« 22381-20 POUK do, 2U besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din Poučujem SLOVENSKO IN NEMŠKO STENOGRAFIJO tudi potom dopisovanja- Ponudbe pod »Hitropis« na ogl. odd- »Večernika«. 22354-21 PROFESOR temeljito poučuje gimnazijce (tudi privatiste) metematiko, latinščino, grščino, irancošč. nemščino, slovenščino, srbohrvaščino- Kanmiška ul. 12-22469-21 VOZILA do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda i din SEDA.! JE ČAS: da za mali denar hranite kolesa čez zimo, ako nimate doma prostora, da pustite Vaša kolesa temeljito pregledati, po praviti, emajlirati, niklati ali chromati. Zelo bodete zadovoljni, ako iih tozadevno zaupate strokovno znani mehanični delavnici Justina Gu-■linčič, Maribor, Ulica kneza Koclja 14, podružnica vogal Ptujske in Tržaške ccste. telefon 21-30- Oglejte Si tudi bogato založeno trgovino koles, otroških vozičkov in njih nadomestnih delov. 21717-22 Jrodam otroški 1 ŠPORTNI VOZIČEK Maistrova 3-1. dvorišče- 22483-22 I OPOZORILO: Za Diareklame kina Studenci ima pravico pobirati naroč;!a samo tisti, ki se izkaže s to-zadevnim ixioblastilom. 22490-25 OBVESTILA do 20 besed 20 din. vsaka nadaiju3 beseda 2 din IZJAVA V zvezi z nedavnim zagonetnim vlomom v oklopno blagajno tvrdke Meinl & Herol4 v Mariboru so na mnogi'1 krajih ugiba o izvoru omenie ne blagajne. Da ne bi bili naši ceni. odjemalci v zmoti-izjavljamo, da omenjena blagajna ni naš izdelek, niti ni' 'mo z isto imeli nikdar nobenega opravka. Tvrdka Dolenc, Škrinjar in drug, izdelovanje blagajn, Maribor. 22402--*’ IZGUBLJENO do 20 besed 15 din vsaka tmdaljni* beseda I din Izgubil se Se mlad dolgosi-vodlak PES belih nog. Najditelj dobi 200 din nagrado v Betnavski cesti 47- 22366-27 Zgubil sem USNJENO ROKAVICO 28- jan. v Pipuševi ulici Najditelj naj jo odda v Pipuševi iti. 6-1 proti nagradi. 22376-27 RAZNO ilo 20 besed 15 din, vsaka nada!jfl!a beseda 1 din Iščemo cea. 200 ul TRAČNIC za prevažanje huntov, Ponud bo na tvrdko Ant Birolla, Ljubljana Dalmatinova 10 22329-14 VEVERICE. DIHURJE. LISICE kune, zajce in vse ostale vrste diviačin kupuiem P° naivišiili dnevnih cenah-Spreiemam v stroienie in bar vanje. Peter Semko. Maribor, Aleksandrova cesta 20774-28 Prodam FOTO APARAT samosprožilec. Vprašati I ■' puševa ul. 4 . 22440-28 Dva nova OFICIRSKA KOVČKA „ r,Todat|t- Pleskarstvo Mirtič. Slovenska 31, Maribor. 22385-28 Proda se ČRN KOŽUH orimeren z;> š«»Vr'» Cankar* :.va 26, pritličje, Ma-'bor. 22384-28 Bančno kom. zavod Aleksandrova c. 40 31ADAN Zagreb, Masarykova 13 Prospekti na zahtevo. Jjs§m4! Predno se odločite za nakup avtomatske tehtnice, oglejte si na vsak način pred nakupom naše tehtnice, katere so v pogledu izdelave in trpežnosti na j popolnejše, kar jih je bilo do danes na trgu. Na zahtevo pošljemo našega zastopnika. TOVARNA KOVINSKIH IZDELKOV PONTOS CENTRALA d. z. o. z,, MARIBOR, Meljska cesta 55 in 55 a. Preskrbuje: Inkase, Posojila, Naložbe kapitala Prodaja srečk državne razr. loterije Krom-šfevilke in črke za izložbe Trgovci obrnite se direktno na tvrdko: Lukač Nikola, Kula (Bačka) ali na glavno zastopstvo za Slovenijo: Ivo Cudrich, Celje. TISKOVNA DRUŽBA Z O. Z- Maribor, Cankarjeva 1, telefon 25-45. Kupuje in prodaja: Valute vseli vrst, tudi zlatnike Vrednostne papirje Hranilne knjižice HtCma mesa v veliki izbiri in najugodneje nudi $6ek$.&mi - ...! Poizkusite Lukačeve maslene karamele Stroji za obdelavo lesa i Stroie za obdelavo lesa, kakor za mizarstvo, kolarstvo, sodarstvo i. t. d., ter žagine naprave dobavi v najboljši izvedbi Robert Raznožnik I J U B L .! A N A Pražakova ulica 8-1. Tel. 35-54. Steznike po meri dobite samo v prvovrstni in zato edino upravičeni specialni trgovini (delavnici) Novi naslov: i. Kocmui, Meljska cesta 1 JESENOVE HLODE cca. 2 m dolge, 32—50 cm premera, ravne in čiste komade, kupujem v vsaki količini za izdelovanje smučk. Industrija športnih potrebščin: M. DRUCKER ZAGREB, llica 39. Ponudbe poslati franko žel. postaja ali žaga Pri nakupu čaja pazite vedno na zaščiteno ime »Emona« in na gornji žig, ker le tako boste kupili naš zdravi, resnično pravi, cvetlični čaj. »Emona« čaj se pije namesto ruskega (kitajskega) že v stotisočih hišah, ker so se prepričale, da ima hranilno vrednost in vsebuje za organizem prepotrebne vitamine, Z limono, rumom, žganjem, vinoin aSi mlekom da vedno ukusno pijačo, pri tem pa ne razburja živcev. Tudi sladkorja potrebuje zelo malo, ker je isti vezan že v njegovih rastlinskih sestavinah v najprirodnejši obliki. Zahtevajte torej izrecno le »Emona« čaj! Samostojna topdeniia z znanjem slovenščine, srbo-hrvaščine in nemščine ter knjigovodstva se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. pod »Perfektna«. OiautOM, madrace, žične vložke dobavlja solidno „0BN0VA" F. Novah Jurčičeva ulica 6 Anton Medved Avtotaksi 1'clefon 25-24 Maribor, Mlinska ulica 39 je vsak čas na razpolago. Zmerne in nizke cene. Širite „VečernikM! Specijalna delavnic? za Trevi-ianje, Popravljanje .elektromotorjev m dimim Izvršujem inštalacije na Ppson in luč, na skladišču ves elektromateriial (er motorji za pogon in diname za luč. Fr. Perčinlič elektron« dietie, Ljubljana. Gosposvetska cesta 16-Teiefon 23-71. loderni šlageiji za ples n setje edino na ploščah Zahtevajte brezplačne sezname SPOMNITE SE CMD! Stružnico 200 mm stružne višine, 1000 mm stružne dolžine, z norton-prestavami in vdelanim elektromotorjem 380 Volt ter 1 Vrtalni stro! moderni s priključevalcem (Schaltkasten) in vdelanim elektromotorjem, ki vrta 30 mm v jeklo, proda od tukajšnjega skladišča Ludvik Keršič, Ljubljana strojno tehnična pisarna in zastopstvo-strojnih tovarn. Cesta 29. oktobra i,'! Telefon o7-51 Staro železa baker medenino, svinec, cink. star oapir. cunje krojaške odrezke. tekstilne odpadke. fflaževino. ovčjo volno, govejo dlako kupuje vedno do nai-višjib cenah Arbeiter Dravska ul. 15. Te: 26-23. STROJI Hattaieka: . M A 3 i B O R % Gregorčičeva 24 Kupujem stalno vseh vrst in vsako množino jabolk po najvišjih cenah. VERITAS GENERALNO ZASTOPSTVO IN SKLADISCE Anton Bremec Celje Oo-lejte si veliko zalogo Zahtevajte cenik preglednost točnost enostavnost1 /-.ancsljivosli in cenenosti Josipina Bole sadje, zelenjava in deželni pridelki en groš - Maribor, Koroška c. 20 na dvorišču. Saša Radia Preciznost in kvaliteta Sodobni aparat z najpopolnejšim glasom! Generalno zastopstvo in skladišče Radio iremec — Celie Radio Lušicki, Maribor, Koroška cesta 11 Radio Zupan, Mojstrana Edvard Fischbacher, Trbovlje NAJPOPOLNEJŠE HARMONIKE SVETA GENERALNO ZASTOPSTVO ZAHTEVAJTE BRESPLACNI CENIK Glavno žrebanie državne razredne loterije od 8. februarja do 6. marca 1941 din 56,9to6.00Q'~ dašttkev! Nabavite srečko v PUTNIK, MARIBOR GRADU SREČE Trg Svobode - grad glavna kolektura državne razredne loterije Vsakovrstne rodaja v Mariboru SCHHEIDER se vrši spomladi 1941. od 2. do 7. marca papirja in cunj kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah 60% popusta na nemških 25% popusta na jugoslo- državnih železnicah. vanskih držav, železnicah. Nemški vizum se podeli brezplačno. Prijave naj se izvrše č i m p r e j e, najpozneje do 5. II. 1941 pri pristojnem častnem zastopniku. in sinovn iurčičeva 1 ZAGREB. NIKOLIČEVAIO trgovina vseh vrst surovin ,'ilaritiot Pobtežie. Cankaneva ti Nakupovalnica Kopališka ul. IVefon 27-43 V Mariboru: JOS. Bezjak, Gosposka 25, telefon 20-97 V Ljubljani: Ing. G’ TdflltffiS, Tyrševa 33, telefon 27-62 V Beogradu: £vanični biro saima rajba u Lajpcigu, Knez Mihajlova 33 za sigmranje zabojev, vreč, sodov kož, kamenja itd. otroških vozičkov, dvokoles m delov, sivalmn strojev, prevoznih tricikljev, pnevmatike pr. aflnj-a nasl. Člana Rornanf Mar Simitka&otva »Sofra« Štampiljke z aumija in kovin Aleksandrova cesta it ♦ Telefon it 26-14 Posestniki pozor! Najnovejši tehnično izpopolnjeni mali kmečki JELTOM mlini na kamne, Ki meljejo vse vrste žita v poljubno fino moko, izdelujejo zdrob, čistijo žito ter imajo vključeno napravo za izdelovanje ješprena in kaše. Kamni so vodoravni (ležeči), tako, da ne morejo žgati moke, kakor se to dogaja pri ponarejenih Irus mlinih. Lahek tek! — Prvovrstna izdelava! Cene zelo solidne. Te vrste mline Vam dobavi samo prva domača tvrdka ske, srb’ večer v . naprej itlbier Ulica kneza Koclja Jelenc Adolf & Tomažin LJUBLJANA Celovška eesta 49. — Mli n na V VSAKO HISO POMLADANSKI DUNAJSKI VELESEJEM WH£NER MESSE 9. DO 16. MARCA 1941 Zahvala Ker smo prejeli ob težki izgubi, ki nas je doletela, ko nas je za vedno zapustil gospod Viktor Goli toliko izrazov sočustvovanja in prijateljstva, da se ne moremo zahvaliti vsakemu posamezniku, temveč storimo to tem potom. Naša posebna zahvala gre g. primariju dr. Strnadu za vso požrtvovalnost, č. sestram usmiljenkam v slovenjegraški bolnišnici za skrb in ljubezen, katero so nudile pokojnemu. Prisrčna hvala čč. duhovščini za spremstvo in tolažilne besede. Nadalje sc zahvaljujemo gasilski četi v črnečah in okoliškim četam, črneškim pevcem ter vsem prijateljem in znancem, ki so darovali krasne vence in cvetje ter prihiteli od blizu in daleč, da spremljajo pokojnega na zadnji poti. Vsem prisrčno, Bog plačaj! Dravograd, 2. februarja 1941. žalujoči ostali. Poljedelstvo (vsi poljedelski stroji) — vrtnarstvo — sadjarstvo vinogradništvo — ribolov in ribogojstvo — čebelarstvo — kemična industrija — mlekarstvo — kletarstvo Na področju Tehničnega velesejma Avtomobilska in motociklistična razstava Prijave najpozneje do 10. februarja. Vsa obvestila in navodila dajejo; J. Kulhanek, počastni zastopnik za Dravsko banovino in banovino Hrvatsko, Zagreb, Ulica Kraljice Marije 24, tel. 51.85. H, Pfannenst'11, gen. zastopnik za celo Jugoslavijo, Beograd, Bosanska 29, tel 30-881. Popasli na vseh železnicah. IIP POSOJILNICA NARODNI DON v Mar'bor n z. z o.«. $ na stare ši si o ven sk denarn zavod v Mariboru Mi REZERVE BLIZU DIN 12,000.000- ■■ l/tl m m učejuie AtMLIl KIBNIKAB v Mariboru lisko Mariborsko tiskarna- d d., predstavnik sl \ vklJ.DI i ELA v Mariboru — Uglasi po remku - Hokopisi ue rručajo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev 2S-67. — Poštni čekovni ručuu štev il 40&