95
Dopisi.
Iz Aleksandrije v Egiptu 12. marca. —g--------Iz
„Novic" sem zvedil, da ste imeli 8. sveč. zastran slovenskega jezika hudo pravdo. Ako je človek tako delec od Ljubljane kakor jaz v Afriki, — ako tedaj iz velikega obzira gleda tako stvar, se res prečuditi ne more, da je taka pravda še mogoča! V Evropi je le ena omika (kulture) in to je evropejska; vsak narod je poklican k tej omiki, naj je Francoz ali Anglež, ali Nemec, ali Slovan in kdor si bodi. Narod deluje na narod. Tu ni nobene privilegije za ta ali uni narod; vsaka taka privilegija ali predpravica enega naroda bi bila le krivica drugemu. Stopnje omike, res, da so različne; al stopnja viša v omikanem svetu ne more biti zatiravka nižje. Ko bi bil, na priliko, naš slovenski jezik dosihmal tiste pravice vžival kakor jih je vžival nemški v javnem življenji, vidili bi, kako veljaven bi bil povsod! Čuda je to, da se nekteri Nemci doma tako zlo košatijo s svojo narodnostjo; če pa pridejo na p tuje, se zatajijo in so radi — Angleži. Ni davno, kar je lesem prišel neki Nemec iz izhodnje Indije, — delal se je dolgo Angleža, naposled pa se je na li-mance vjel, da je iz Bremena doma. Kolikokrat sem na nemške trgovce v Liverpol ali London nemški pisal, pa prejel sem — francozk ali lašk odgovor. Sto druzih izgledov bi še lahko naštel iz lastne skušnje, kako se po svetu godi, pa saj je to že preveč. Čeravno je resnica, da kupčija pozna vsak jezik, najbolj pa dnar in dobiček, se vendar veliki svet še ni odprl nemškemu 'jeziku, ampak le francozkemu ali angležkemu, vjutrovih deželah pa laškemu. S tem me pa nikakor ni volja, da bi tlaČ nemški jezik, ki nam odpira nemški svet, ampak le ošabnost nemškutarije bi rad,^kakor Nemec pravi, zavrnil „an das rechte Mass.a Ce pa človeka kupčija veže s Hrvaško , Srbijo in drugim slovanskim svetom, si more človek le pomagati s slovanskim jezikom. Iz tega pa se vidi, kako treba je, da se naš slovenski jezik omikuje in obogatuje z slovanskimi besedami, ki so navadne tu in tam, in da se naši rojaki Kranjci ne krčijo, kakor polž v svojo hišo, v tako imenovano „kranjsko špraho", ki je le pokvara čiste slovenščine. Nikar mi za zlo ne jemljite, da se Afrikanec vtika v vaše borbe, al nisem si mogel kaj, da bi ne črhnil besede , ko sem bral iz vaše seje pravdo, ktera se daljnemu človeku res — smešna zdi. „Aber dadrurn kene Feindschaft niche."
Iz Zagreba 21. marca. A. K. — Iz raznih krajev Slovenije čitamo popise cerkvenih in društvenih svetnikov, ki se obhajajo v spomin prihoda sv. bratov Cirila in Metoda. Tukaj bomo praznovali tisočletnico še le 5. julija. V ta namen se bo osnoval v Zagrebu po predlogu gospoda velikega župana Iv. žl. Kukuljevica v sednici družtva za povestnico jugoslovansko glavni odbor, v kterega bodo poslale svoje zastopnike vse tu-kajšne družbe, kakor: Dvorana, Streljana, Glasbeno družtvo, pevsko družtvo „Kolo" itd. Tudi si. magistrat bo napel vse sile in Zagreb bo pokazal, koliko premore. Matica ilirska bo skrbela za izdajo almanaha,  glasbeni
96
zavod za slovansko cerkveno petje, in tako bi imelo vsako družtvo svojo posebno nalogo. Zaključilo se je tudi, da se ima prositi Nj. uzoritost kardinal, naj bi dovolil pri slovesni službi Božji pevati sv. Evangelij v starem jeziku sv. solunskih bratov. — ^ „Torbica" bo zopet izhajala. Vse je že priredjeno, tiskala se bo v dr. Gajevi tiskarnici, in sicer v zveskih po tri pole na enkrat, kterih prvi že pride pred Veliko nočjo na svitlo. Dobivala se bo v Ljubljani pri J. Giontini-tu; kdor bi jo pa želel naravnost iz Zagreba dobivati, naj izvoli pismeno se prijaviti gosp. Nikomedu Ravnikar-ju, pravniku kr. akademije v Zagrebu, ki jo bo izdajal na svoje stroške. Cena ji bo 30 kr. za zvezek. Komur je bila všeč ^Torbica" v svoji prvotni obliki, ko je še v Ljubljani izhajala, si jo bo gotovo rad naročil. Duh ji bo slo-bodniji kakor poprej, ker tukaj se sme pisati marsikaj, kar bi bilo unkraj Sotle in Kupe misliti greh. Vsajena je tukaj na lepi gredici, v Ljubljani je bila „roža med trnjem." Če bo zadosti materialne pomoči, se bo razvijala „Torbica" veselo v spodbudo naše mladine za blagor očetnjave. Kakor se vidi, je slovenska mladež čisto navdušena za to početje, timveč, ker so združeni ž njim „nekteri spomin i !"
V Gorici 16. marca. — Sinočna beseda v naši či-tavnici je že zopet naše nade presegla. Imeli smo v prvo razun petja tudi govor in deklamacijo. Po vvodni pesmi in primernem predgovoru se je bralo poslovenjeno pismo (obširna razprava v jeziku in kulturi) našega častnega uda, preuzvišenega gosp. škofa Stross-majerja (bral je gosp. Marušic). Deklamovala sta: prof. Šolar „Svečan in cvetlica" (zložil Podgorski) posebno dostojno, in pozneje gospodična Brenar (zrejenka uršu-linarskega samostana ljubljanskega) kaj milo in gladko „zvon sile." — Že pohvaljena gospa Jegličeva je pela Hribarjevo „Ivanko Slovenko."*). Ne vemo, komu se imamo več zahvaliti, častiti gospej pevkinji, ki zna tako umetno vso milino in nježnost iz pesme izvleči, ali pa nadepolnemu skladavcu nepozabljivega „Slavčka" (v Ipavi 8. sept. 1. IX Najpomenljiviši pa bilo je gotovo, viditi med pevci trdo Nemkinjo (Dunajčanko, ako se ne motim) gospo dr. Pogačnikovo. Pela je poprej sama, potlej v zboru (moškem) „bleško jezero", ki je tako dopadlo, da se je moralo ponoviti. Občudovali smo ne le prečisti, krepki pa milorahli njeni glas, ampak tudi nje mični slovenski akcent. Citavnica ji je za izkazano čast prisrčno hvaležna. Poslednjič sem dolžan omeniti še naš pomnoženi kor s svojim čeravno že čez 60 let starim pa vendar Še vedno mladim basistom — zraven enim izmed najtrdnejih stebrov naše čitavnice — gosp. učiteljem Tomanom. Ako povem, da je kor sinoči samega sebe prekosil, bo dovolj. — Vse skupaj zaznamuje za Gorico orjašk korak.
Iz Ljubljane. Iz popisa opravil, ki jih je dovršilo tukajšno pravoznansko društvo v preteklem letu in ktere je naznanil gospod dr. Etb. Gosta kot prvi tajnik v letnem zboru 13. t. m., se vidi, da društvo šteje že 138 udov, da knjigarnica njegova ima 467 zvezkov knjig, da stoji z 38 družbami, uradnijami in vredništvi v zvezi, in da je prvo leto izdala 10 zvezkov, ki obsegajo mnogo zanimivega blaga, ki je tudi drugod bilo zadovoljno sprejeto. „ Vendar pa — pravi gospod dr. Costa — na koncu onega popisa — nismo še zadostili vsem nalogom, ki nam jih veleva §. 2 naših društvenih pravil; v pospeh slovenske pravoslovne termi-
*) Vesela prilika se nam s tem ponuja, da tudi mi donesemo svojo pohvalo vrlemu gosp. Antonu Hribarju, kije navdušene besede domoljubne gospodične Ivanke Vipavske v lepo pesem, ki je za dvospev, moški zbor ali pa glasovir nedavno v prav liŠni obliki prišla na svitlo.                      Vred.
nologije naj bi nam primogli možje, ki imajo v tem tečno vednost; tudi slovanskih pravoslovnih knjig in časopisov proznašamo še milo v zameni." Družba v dnarnih zadevah ni v zadregi. Za predsednika so bili svetovavec c. k. deželne sodnije gosp. žl. Strahl, za podpredsednika pa gospodje c. k. finančni svetovavec dr. žl. Kaltenegger in advokat dr. Zupan izvoljeni; vsi drugi upravniki so ostali. V tem zboru so bili za častne ude izvoljeni Njih eksc. c. kr. deželni poglavar gosp. baron Schloissnigg in pa gospoda dr. žl. Juli Wurzbach in dr. Schoppel.
—  Za mestne odbornike so bili v 3. volitve-nem razredu izvoljeni gospodje: Jož. Debevc, Jan* Horak, dr. Jož. Orel, Jož. Schwentner (vsi ti so bili že poprej odborniki) in pa gosp. dr. Etbin Costa; — v 2. razredu sta bila danes izvoljena gospoda dr. žl. Kaltenegger in dr. Miteis, gospoda Brolich in Seunig prideta jutri v ožjo volitev.
—  Njih Veličanstvo cesar so gosp, Antona grofa Auersperga izvolili za c. kr. skrivnega sveto-vavca, s ktero  častjo je  naslov ekscelencije združen,
—   „Beseda" v čitavnici preteklo nedeljo je bila spet tako izvrstna in po nekterih novih reččh tako zanimiva, da si pridržujemo obširniši popis za drugi pot