Leto LXXm, »t. 88 Poštnina plačana v jo torta l •» 01« Poatgebflkr bu bnaklt Preis - Cena L 2 UreJnlltvs la opravai Ljubljana. Kopitarje*« i. Telefon U-81—13 M. Mesečna naročnina n Ur. — Cek. raS. Ljnbljana 10.630 ta naročnino In U.t>4 u Inserata. Izključno ta itopatTt ta oglase U Italije la luozemstv&i UPI 8. A. Milana B»kopliei a« rraftamo. Bolschewistischer Ansturm in der Schlacht zvvischen Gorlitz und Kottbus zerbrochen Der Kampi um Magdeburg in vollcm Gango - Fcindansturm an der lnittelitalienischcn Front viederum vcrlustreich zusammengebrochen Aus dem Fiihrerhauptquartlcr, 18. April. Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt: Im ostmarkisehen Gebiet vvurden beidcrseits FUrstenleld, siidostlich Miirzzuschlog und bei S t. Polten vviederholte Angritle der Bolsche-vvisten abgewiescn, verlorengegangene Abschnitte zum Teil durch Gegenangrill wieder zurUckgewonnen. Westlich der M a r e h vereitelten unsero Truppen nachtliche Durehbruclisversuche des Gegners bei Mistelbach und Zi-stersdorl. Dio beiderseits der Strašno L u n d e n b u r g-B r ii n vordringen-clen teindlirhen Krnite wnrden im Raum S e e I o w i t z zum Stehen gebracht. Im Knmplraum R a t i h o r vvurden starke sowjetische Angriffe unter Ai>-schuss von 22 Panzern im Hauptkampf-feld aufgefangcn. Die 1. Schi-J tiger ui-vision unlcr Fiilirung von Genernlleut-nunl Ilundl hat sich in diesen Kampfen durch vorbildlicho Standhafligkeit hor-Torragend bewlhrt. An der W est front von 11 res I au dauern erbiilerlo Abvvehrkiimple an. In der Schlacht zwischen G o r I i t * und Kottbus zerbrachen der bolsche-^istisehe Ansturm nach gcringfiigigem Geliindegewinn am zaheu AViedersiand unserer Infanterie. In dem dichlen Waldgelande siidostlich toii Kottbus sind uiucro Rcserveu mit Pauzern rum (Gegenangriff angetreten und schivcro Kiimpfe sind im Gnnge. Iu den heiden letzten Tagen wurden allein in diesein Abschnitt 23.1 Panzer abgeschossen. Au<"h an der Oder tobt die Ab^elir-schlarht mit grosser Heftigkeit. Auf 100 km Broile sehlugen unsero lapfcren Divisionen, durch Artillerie und im Brdkampf eingesetzto Teilo der Flakartillerie vvirksani untcrstiitzt, dic nn Menschen und Material weit iiborlcge-nen Bolscliewistcn ab. Feindliche liiu-briirho siidiich Frankfurt, beiderseits S o e I o t und siidiich Wriezen lvurden in Gogenangriffen ahgericgclt. Narh bisherigon Moldungcn wurden gestern erneut 257 Panzer vernicblet. Im Frischen H alf drangen dio Sovvjets unter starkem Artillerie- und Scblarbtlliegereiusati in schweren Kiimpfen bis in don Haum nordostlich P i 11 a u vor. Jagd- und Srhlachtllugzengo unter-stUtzten auch gestern dio schwer rin-gende Brdtruppe. Sie vernichteten tvei-tere 25 Kamptwngcn nnd schossen in Luftkiimpfen 43 Flugzeuge ab. Am Atlantik ist nach sehwersten Lultangrillen und gleiehzeitigem Be-schuss von See her der Kampi nm unsere Festungen an der Gironde-M U n d u n g entbrannt. In den brennon-den Hafensladten sind erbitterta Nah-kampfe mit iiberlegenen Infanterie- und Panzerkriiften im Gange. Zwischen B m s und unterer W e -s er besehrankte sich der Gegner auf iirtliclie Angriffe. Bin britisclier Briik-kenkopl iiber den Kiisten-Kanal nordlich Friesovthe vvurilen im Gegenangriff zerschlagen. Pred berlinskimi vrati bo izkrvavel zadnji boljševiški naval An der unteren Allcr und im Raum von t) 1 z e n selzle der Feind seine Angriiie mit iiberlegenen Kriiltou fort. V c r d e n an der Allcr ging nach mehr-stiiudigom Imrtcm Kampf vorloren. Nordwestllch tllzen stiessen starke An-griffsgruppen des Gegoers narh Norden in dio Liineburger Ueide vor. In den Mitt.igsstunden des gestrigen Tagcs traten die Amerikaner zum Angriff nuf M n g d e b u r g an. Die Kiimpfe sind in vollem Gange. Von der S a a I e - M U n d u n g bis in dem Kaum beiderseits B i 11 c r f e I d hielt der starke Druck des Geguers an. In srhvveren Kiimpfen konuto der Feind in Richtung auf die Blbc und auf D e s s a u Raum gevviunen, wurde je-doch beim Vordringen gegen die Mul-d e siidiich Dcssau in schvvungvollcn ticgcnnngriilcn zuriiekgeivnrlen. Tupferer Widerstand der Besatzung von H a 11 e uud entsehlossen Ahvt r lir unserer Truppen im Raum von Leip-z i g verhinderlen den Gegner am wei-Icren Vorstoss imeli Osteu. I m Vorfeld von Leipzig kam cs zu hofligen Kiimpfen mil dem von Westen. Siiden und Osten angreifenden Feind, der nur wc-nig vorwarts kommen konnte. Aus der Liuio Zwickau-IIof fiihlt der Feind nuf breiter Front gegen das Gebirge narh Siidosten vor. Siidnestlich Bavreuth vvarfen unsero Truppen den vorgedrungenen Gegner zuriick, komiten jedorh den Vorstoss amerikaniseher Panzer in den Raum Nllruberg nicht verhindern. In der Stadt vvird gckiimpft. Im Sch w ari w a|d greilen gaulli-stlsche Verbiinde aus dem N a g o I d -t n I narh Osten und Siidosten nn. Narh Siiden vorslossend drang der Feind in Freudenstudt ein, lief sich jedorh vor den Hohen nordwcstlich dnvou so-wle beiderseits Ollenburg lesi. Die Abwehrsclilacht an der mittel-italienisehen Front stand gestern itn Zeichen des hisbrr stiirksten feinil-lichcn Matcrialeinsntzn. Durrh stunden-langcs Trommelfeuer uud rollenile Luft-nngrilfe versuehten die Angloamerika-ner unsere Stellungen za zerschlagen. An der Standhaltigkeit nnd dom un-bcugsameu Kampfesvvilleii unserer be-TvShrlen Italienkampfer brach der Ansturm aberntals vcrlustreich zusammen. Nur in einzelnen Abschnitten konnte der Gegner ortlich Boden gevvinnen. Im Golf von G e n u n torpedierten italicnischo Sturmboote einen britisclien Zerstorer. Amerikanische Kamplverbande Do-gen nm Tage nach Mittel- nnd Siid-deutsehland ein und griffen besonders das Stadtgcbiet von D r e s d e n an. In der Nacht vvurden Bomben auf G r o s s-Berlin und die weitere Umgebung gc-worfen. Nachtjiiger schosscn 7 sowjcti-sche Flugzeuge ah. Kampfmittel der Krlegsmarine versenkten im Kannl zwei leindliche Dain-pfer mit 4200 BRT, darunter ein Spo-zialschiff. Berlin, 18. nprila. Fiihterjevo dnevno povelje vojakom na vzhodnem boji-Sču je našlo velik odmev nelo v srcih berlinskega prebivalstva, temveč vso Nemčije. »Tvorite zakleto skupnost za obrambo nele praznega pojma domovine temveč za obrambo vašo domovine, vaših žena, vaših otrok in s lom naše domovine*. Ta skupnost, o kateri jo Fiihrer govoril v svojem pozivu, je pripravljena, da zadnji naval židovsko-lioljše-viškega smrlnega sovražnika, ki hočo razbiti Nemčijo in ki hočo iztrebiti nemški narod, odvrne s strnjeno silo. Gotovost v zmago, ki govori i t Ftlh-rerjevega i>ovelja in ki jo potrjuje potek prvih dni borbe, prinaša prestolnič-no časopisje do izraza. Na bojišču ob Odri, tako piše berlinski časopis »V61-kiseher Beobnchterf, so nemški grenadirji v vsakem oziru nastopili z onim duhom, ki ga je Fiihrer zahteval v svojem dnevnem povelju: V obrambi in protinapadu so skočili boljševikom za vrat ter jim povzročili najtežje krvno žrtve. Naši gronadirji, topuičarji ln letalci so v tej borbi zn nemško prestolnico nastopili v zadržanju, ki no kažo nobenih trenutkov slabosti, ki je dostojno volečlne to zgodovinske ure. jDeutsrho Allgemeine Zeitungc pravi: »Trenutek pričetka sovjetske ofenzivo sovpada točno s trenutkom, ko kažejo naši zahodni sovražniki prve sledove, da jim manjka zraka. Ti še no povedo mnogo, toda ti povedo vse, kar moramo vedeti v tem trenutku, namreč, da se no borimo naprej, ker nam nič drugega ne preoslaje, temveč ker služi v odločilni uri velikemu cilju izpriča-nje, napram kateremu stremita z neomajno gotovostjo narod in vodstvo. Kajti sedaj gro za vse. sMorgenpost« poudarja jxxl naslovom: »Izsilili bomo nemško tisodot: Potek dosedanjih bojev knže nezlomljivo voljo naših vojakov do uveljavlja- Včerajinje vojno poročilo Sovjetski velenapad tudi na Lausitzer Neisse Hudi boji med Boj Boljševiški naval se je zlomil v bitki med Gorlitzom in Kottbusom za Magdeburg jc v polnem teku — Zopet se jc zlomil t irgu-bami sovražnikov naval na srednjeitalijanskem bojišču. nnicenih 257 oklep Fiihrerjev glavni stan, 18. aprila. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na vzhodnomarškem področju so bili odbiti ponovni boljševiški napadi na olfch straneh F ii r s t c n I o I d a, jugovzhodno od SI ii r z z u s c h 1 a g a in pri S t. Poltena, s protinapadom pa so bili doloma nazaj osvojeni izgnbljeni odseki. Zahodno od M o r a v e so našo čete preprečile sovražne nočne prebijalne poskuse pri M i-stelbachu in Zistersdorlu. Sovražno sile, ki so prodirale na obeh sinu neh eeste Lundenburg —Brno so bile zaustavljene na področju pri S e c I o -w i t z n. Na bojnem področju pri B a t i b o r j n *o bili močni sovjetski napadi zaustavljeni na glavnem bojnem polja po uničenju 22 oklepnikov. Prva smučarsko - lovska divizija, ki jo vodi generalni poročnik Hondt, se jo v teh bojih izkazala z vzorno vztrajnostjo. Na zahodnem breslanskem h o j i š č u pa še trajajo ogorčeni obrambni boj). V bitki med Gorlitzom in Kottbusom se jo boljševiški naval po skromnem napredovanju zlomil ob žilavem odporu naše pehote. V gostem gozdnem jmdročju jugovzhodno od Kottbusa so pričelo našo rezerve z oklepniki protinapad ter so v teku hudi boji. V obeh •adnjili dneh je bilo samo na tem odseku Utičenih 233 oklepnikov. Tudi ob Odri divja obrambna bitka i veliko silovitostjo. Na Širini 100 kilometrov so naše hrabre divizije, ki so jih uspešno podpirali topništvo in deli protiletalskega topništva, vrženi v borbo na zemlji, odbilo boljšovike, ki so bili dale-ko nadmočni na moštvu in gradivu. V protinapadih so bili zapahnjeni sovražnikovi vdori južno od Frank turta nn obeli straneh S e e 1 o w a in južno od W r i c z c n a. Po dosedanjih vesteh jo bilo včeraj ponovno nikov. V Frischen Ilalln so Sovjeti zelo močnim posegom topništva in borbenih letalcev v hudih bojih vdrli do področja severnovzhodno od Pillaua. Lovska in borbena letala so tudi včeraj podpirala čete, ki so se močno borile na zemlji. Pri tem so uničila nadaljnjih 25 bojnih voz ter v letalskih bojih sestrelila 43 letal. Na Atlantiku je po najtežjih letalskih napadih in istočasnem obstreljevanju z morsko strani zadivjal boj za naše utrdbe ob izlivu G i r o n d e. V gorečih pristaniških mestih so v teku ogorčeni boji iz bližine s promočnimi pehotnimi iu oklepniškimi silami. Bled rekama E m s in spodnjo W e s e r o se je omejil sovražnik na krajevne napade. V protinapadu jo bilo razbito britansko predinostje na drugi strani pre kopa K ii s t e n severno od F r i c s o y t h e - ja. Ob spodnjem teku reko A 11 o r in na področju pri t) 1 z c n u jo sovražnik nadaljeval s svojimi napadi z nadmočnimi si lami. V e r d e n ob reki A 11 o r smo izgubili po večurni težki borbi. Severno zahodno od Cliena so močne sovražnikovo napadalne skupino sunile proti severu v Liineburger Heido. 1 opoldanskih urah včerajšnjega dne s pričeli Amerikanci z napadom na M a g d e b u r g. Boji so v polnem teku. Močan sovražnikov pritisk traja od izliva reke S a a I e do področja na obeh straneh Bitterlelda. Sovražniku je v težkih bojih uspelo, da je napredoval v smeri proti L a b i in proti Dcssau vendar pa je bil v zanosnih protinapadih vržen nazaj pri prodiranju proti reki M it 1 d e južno otl Dessnua. Hraber odpor posadke mesta II a 11 in odločna obramba naših čet na področ ju pri L e i p I i g u sta sovražniku pre- rekama Ruhr in Renom — Nadaljevanje obrambnih bojev v srednji Italiji je na poziv, da naj kapitulira, odgovorila s tem, da je napadnjočemu sovražniku uničila 17 oklepnikov. Tudi v II i r t u trajajo težki obrambni boji proti Amerikancem, ki prodirajo posebno z zahoda in juga. V srednjonemškem področju je ostal položaj v glavnem nespremenjen. Ameriški oklepniki, ki so med Kothe-ii o m in reko M u 1 d o pričeli s sunkom na I) o s s a u , so po skromnem napredovanju obležali v našem obrambnem ognju. Z izgubami so jo zlomilo več poskusov prekoračenja Mulde. V 11 a 11 e divjajo ogorčeni poulični boji. Amerikanci so z novo dovedenimi silami pričeli z napadom nu L o i p z: i g. Bili pa so že v predpolju mesla z visokimi izgnhami na inoštvn in oklepnikih, prisiljeni na tla. Daljo jugovzhodno naprej prodrli sovražnikovi oddelki so s šibkejšimi silami prekoračili reko Mu Id o ter z oklepniškimi ostmi tipajo dalje proti vzhodu. Sločne sovražnikovo sile k c n w a I d a prekoračile cesto med S c h I o i z o m b e r g o m ler so vdrle v V II o I u trajajo boji. armada, ki napada na Fuhrerjev glavni stan, 17. t. m. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na obmejnem področju V z h o d n o Marke je s protinapadom uspelo zožili boljševiško vdorno področje jugovzhodno od M ii r z z u s r h I a g a. Boljševiki, ki so napadali na obeh straneh S t. Poltena in pri K o r n e u b u r -g u , so bili odbili. Zahodno od M o -r a v o drže naši žilavo se braneči oddelki sovražnika na obeh straneh ceste L a d e n b u r g - B r n o. Med Zahodnimi Beskidi in P o m o r j a n s k i m zalivom jo prešla borba na nadaljnjo odseke bojišča. Jugovzhodno in jugozahodno od II a -bor j a so se močni boljševiški prebijalni poskusi ponesrečili spričo našo trdovratno obrambe. Sovjeti so pričeli pričakovanim velenapadom ob Lausitzer Neisse na področju pri R o t h e n b u r g u , kakor tudi med Mu sk auo m in Forstom po predhodni močni topniški predpripravi. Lastni oklepniški oddelki so v protinapadu razbili naprej prodrle sovražnikove napadalne osti ter zapahnili posamezna vdorna mesta. Sovražnik, ki je ves dan napadal z mogočno potrošnjo moštva in gradiva ni dosegel prodora med Franki u rtom in Oderbru-e h o m. Položajni odseki, ki so bili raztrgani, so bili zopet sklenjeni. Ze v prvem dnevu napadov so boljševiki izgubili 211 oklepnikov. Letalstvo je l močnimi oddelki poseglo v obrambno bitko. Uničenih je bilo poleg številnih polno natovorjenih tovornih voz 60 oklepnikov, 169 letal pa sestreljenih. V noči so bojna letala z žrtvovanjem lastnih posadk uničila posebno važno prehode preko Odre, V Samlandu našim hrabrim vojakom ni uspelo preprečiti nadaljnjega napredovanja sovražnika, ki je napadal g premočnimi silami. Spričo tega so so preložili boji na področje F i s e h -h a u s e n a. Sovjetski bombniki so 16. aprila pri Holi ponovno napadli bolniško ladjo »Prctorijoc Sovražnikn jo na Nizozemskem uspelo, da jo svoje vdorno področje pri Arnhcimu razširil proli severozahodu. Ogorčeni hoji trajajo po ulicah Griiningena. V položajnem loku med Friesoythejem in Wil-(leshausenom so padalski lovci in grenadirji zopet preprečili vse sovražnikove prebijalne poskuse ter uničili 13 oklepnikov. Vzhodno od V e r d e n a ob reki A 11 e r jc sovražnik, ki je napadal z močnimi pehotnimi in oklepniškimi oddelki, zavzel več krajev ter prodrl do severnovzhodnega dela Liineburger H c i d e. Mod rekama R u h r in Renom so naše divizijo, ločene v dve skupini in močno stisnjene, bore v najtežjem boju s sovražnikom, ki je nadmočen tako številčno kakor tudi po gradivu, žilavo in zagrizeno hranijo vsak meter zemlje proti osredotočeno napadajočemu sovražniku. Dii9seldorIsk a posadka med so iz Fran-avtomobilsko in Miinch-V o g 11 a n d. Sedma ameriška široki bojni črli K! Bayreuthoin in Heilbro-nom jo na svojem levem krilu sunila iz Frankov sk o Šviee do področja L a u f u in B r I a n g e n u. Na osta-odsekih so sovražnikovo divizijo spričo vztrajnosti in nepretrganih pro-tisunkov naših grenadirjev prešlo lo malo preko svojih izhodiščnih položajev. V severnovzhodnem delu S c h w a r z-walil j jo nadaljeval sovražnik svoja prizadevanja, da bi si izsilil izstop iz pogorja in odprl costo proti jugu. Tukaj jo prišlo na obeh straneh kopališča Liebenzell in severno od Freu-denstadtn do težkih, za sovražnika posebno izgub polnih Imjcv. Gaullistič-ni oddelki, ki so napadali v renski nižini preko OKonburga proti jugovzhodu in jugu so bili zaustavljeni jugovzhodno od mesta in zahodno od L a h r a. V srednji Italiji trajajo težki obrambni boji na celotnem bojišču. Ob vztrajnosti naših divizij so so zopet zlomili vsi prebijalni poskusi i izgubami za Angloamerikanee, ki napadajo z najmočnejšim posegom topništva, oklepnikov in letalstva. V S r o ni u so močne sile tolp nadaljevale z uapadi med Savo in Dravo. Pod posebno visokimi izgubami jim je uspelo, da so vdrli v našo glavno bojno polje lo severozahodno od D jako v a. Ameriški bombniki so usmerili svojo napade proti nekaterim južnim in sred-njenemškim mestom. Pri tem so bili posebno prizadeti stanovanjski okraji v Lan d s h u tu. Zopet je bilo živahno sovražnikovo delovanje letalcev v nizkem poletu. V noči so britanski bojni oddelki odvrgli bombe na M U n c h o n Amberg in Plzen. Razen tega bila napadena nemška I njo vzhodno prcdpoljc. nja; dokazuje, da ve sedaj vsak Častnik in vojak, zakaj so v tej uri bori. Bcr-linčani, katerih mesto jo postalo očitnejšo knkor kadar koli simbol Ueicha, so čutimo eno z našimi vojaki. Vzdržali bomo, ker vemo, da ne bo nikoli v zgodovini izbrisan narod, ki bo ostal do konca zvest samemu sebi, V zadnjih težkih vojaških krizah zadnjih tednov sn je izkazalo, tako poudarja časopis »Angriffe, da lahko hrabrost posameznika in posameznih oddelkov Izvedo odločilna dejanja. Na vzhodu nemške prestolnico stoje mnoge, najboljše oborožt>ne divizijo, hrabre tako, da dovedejo odločitev. Zgodovina, tako ugotavlja časopie »12-Uhr Blattc. je določila Berlinu obvezno nalogo, da postane lomilec azijat-skili tolp. RoljSevizem mora izkrvaveli in 1k> izkrvavel pred nemško prestolnico. Odločitev liodo in morajo izsiliti naša močnejša morala, naša vztrajnost in vzdržljivost, ne pa sovražnikova premoč na gradivu. Havnajnio po tej z-apovedi! Pred nami so ie hudi boji — pravijo angleška poročila Žeuov.i, 18. aprila. Dejstvo, da so bili Angloamerikanci ob LabI ustavljeni in izredno boljševiško izgubo pri njihovem navalu proti bojišču ol> Odri, so povod treznemu premišljevanju nekaterih angleških vojaških kritikov. Tako poudarja generalni poročnik Martiu v časopisu >Duily Telegrapht, da jo vso govoričenje o zavezniški »oklepniški dirki« v Berlin malo prepričujoče, kajti Berlin branijo odločni možje. Nihče ii o moro prerokovati, kdaj bo ta zadeva končana, kajti pred nami so šo grenki in izgub polni boji. Vse optimistično go-voriro so preuranjeno v tem trenutku, ko So niso premagano najtežje liojnn naloge. »Daily Maik prinaša članek Aleksandra Clittorda, ki pravi, da jc popolnoma jasno, da se misli Nemčija borili naprej in da to dela na res uspešen način. Nemci no raz|>olagajo lo s prvovrstnimi divizijami, te.inveč jim na noben način no primanjkuje orožja, posebno lahkega orožja zjt borbo proti oklepnikom. Zavezniške zvezno poti so izredno dolgo in nevarno področje, ki ga jo troba zasesti, so vedno bolj razširja. O oklepniški posti pa je delal angleški dopisnik, da jo v rokah hrabrih in odločnih vojakov velika ovira zavezniškim operacijam. Boji ob Labi Reuterjcv dopisnik Johir-itiniflic priznava, da je angloaincriška napredovn-njo proti Labi zuustavljeno. Odlično »e boreoim nemškim edinicam jc uspelo, da so drugo oklopniško divizijo stisnili na vzhodni obali Labo ter vrgli Amerikanco preko reke. Storkholm. Ojačenjo nemškega odpora na zapadnem bojišču jo občutno zadušilo preuranjeni optimizem v Londonu. _ ji prestolnica in prečila nadaljnji sunek proti vzhodu. V 1 c i p x i š k c m predpolju je prišlo do ogorčenih bojev s sovražnikom, ki je napadal z zahoda, juga in vzhoda in ki je le malo napredoval. Iz črte Z w i c k a u — Hof tipa sovražnik na široki bojni črti proti pogorju proti jugovzhodu. Jugozahodno od Bay-r e u t li a so našo čete vrgle naprej pro-(lrlegu sovražnika nazaj, niso pa mogle preprečiti sunka ameriških oklepnikov nn področje Niirnberga. V mesta trajajo boji. V S c h w n r z w a I d u napadajo gaul-listični oddelki iz doline reke N a g o 1 d proti vzhodu in jugovzhodu. Sovražnik jo s sunkom proti jugu vdrl v F r o u d o n -stadt, vendar pa je bil zaustavljen pred višinami severnozahodno od tod, kakor tudi na obeh straneh Oflenbnrga. Obrambna bitka na s r e d n j o i t a I 1-j a n 9 k c m bojišču je bila včeraj v znaku doslej največjega posega sevrainiko- vega gradiva. Angloamerikanci so z več-urnim neprestanim topniškim ognjem in neprekinjenimi letalskimi napadi poskušali razbiti naše položaje. Naval pa se je ponovno izjalovil z velikim izgubami ob vztrajnosti iu nezlomljivi volji do borbe naših izkušenih borcev v Italiji. Sovražnik jo lo na posameznih odsekih krajev no napredoval. V Genovskem zalivu so italijanski nnskakovalni čolni torpcdirali nek britnnski rušilec. Ameriški bojni oddelki s« prileteli podnevi nad srednjo in južno Nemčijo ter posebno napadli mestno jmdročje Dre s d e n a. V noči so bilo odvržene bombo na Veliki Berlin in nadaljnjo oko lico. Nočni lovci so sestrelili 7 sovjetskih lelal. Bojna sredstva vojne mornarice so Rokavskem prelivu j»olopila dvn sovražna parnika s 4200 tonami, med temi neko specialno ladjo. »Prava demokracija« iz Moskve Bern, 18. aprila. Taktiko moskovsko boljševizacijo zasedenih področij vedno bolj napadajo ra/Jii krogi nevtralnih dežel. Tako piše dnevnik »Berner Tag-blattc o naraščajočem boljševiškem vpli-v Bonomijevi Italiji ler piše: To-glialli, ki ga podpira Renni, želi uvesti »pravo demokracijo«. Pri tem jo treba razumeti sovjetsko. Sovjeti ne trpo nobenega drugače usmerjenega ]>olitične-ga prepričanja. Pri pravi italijanski demokraciji bodo igrali komunisti prvo violino, kmalu bodo preglasovali social-nodemokratsko glasovo in jih popolnoma odstranili. Zavezniški posvet Stockholm. V prihodnjem lodnu ee bodo bržkone 6e«tali zunanji ministri petih zavezniških sil. Kraj sestanka je W;r shingtonč Tnin lx>do ponovno poizkušali, da najdejo način za izročitev Poljake Sovjetski zvezi. Sovjeti plenijo Ženeva. Nek boljševiški odlok odloča, da prihaja vso javno in zasebno imetje v delih Nemčije, ki so ga zasedli boljševiki, v posest Sovjclov. Vsaka hiša, vsak kos zemlje, obleka, čevlji in celotno osobno imetje nemškega prebivalstva proglašajo enostavno za sovjetsko svojino. V vsakem primeru pa, tako izjavlja »Daily Iix-pressr, ko razlaga sovjetski načrt, bodo l>oljševiiiki preprečili, da bi se kakršnikoli kmetijski proizvodi vzhodne Nemčije prepustili, knkor jo bilo to doslej, lesno naseljenemu nemškemu z-apadu. Načrti o Palestini Amsterdam. Bivši zastopnik severnoameriškega zunanjega ministra Sumncr VVelles jo v nckeni govoru bil za to, da bi mesto britanskega mandata 7.a Palc-st ino osnovali mednarodni knratorij. Welles meni nadalje, da bi bilo potrebno pridružiti načelna vprašanja direktnemu pogajanju in dovoljenja za naselitev omejiti na tako Zlde, ki so v stanju, da »deželo intenzivno izkoriščajoč. Sovjeti podpirajo lublinski odbor Stockholm. Z ozirom na odklonilcv sovjetskega predloga, da hi bil tako zvani lublinski poljski odbor povabljen v San Francisco, je sovjetska vlada ▼ uradni izjavi poudarila, dn vztraja na tem, da so zastopniki tako zvane lublin-sko poljsko vlada udeleže lconferetire . r San r rirticlscu. Sv. Gregor ponovno odklanja komunizem Lepo protikomunistično zborovanje v srcu Dolenjske Sv. Gregor nad Vel. Laščami nam je io znan še izza časov Vaških straž, ko je bila tu gori postojanka. Se bolj pa so vtisnili | v zgodovino slovenskega naroda. Govor jo bil velikokrat odobravan s medklioi. Poveljnik posadka Je »atom prebral vda- v spomin ln zgodovino slovenskega naroda I nostno brzojavko gen. Inšpektorju SI. D. Ime Sv. Gregorja enajsterl hrabri borci, kt so po 8. septembru 1913 padli na Vol. Osolniku pod streli v tilnik. S temi hrabrimi sinovi so jo Sv. Gregor, majhna župnija, postavil v vrsto onih krajev na Slovenskem, kl so dali največ žrtev v borbi proti komunizmu. — Pred dvoma ln pol mesecema »o ua Sv. Gregorju domobranci ustanovili svojo postojanko, ki so jo prebivalci Sv. Gregorja z velikim veseljem in zadoščenjem eprejali. V nedeljo, 15. aprila pa eo v dokaz svoje odločno volje, stati ob strani i domobranci v njihovom boju, prirodiU protikomunistično zborovanje. Pod staro lipo preu cerkvijo je bil postavljen govorniški oder, okrašen s slovensko trobojnioo. Po prihodu gostov ja poveljnik posadko podal zastopniku gen. inšpektorja generala llupulka okr. glavarju Maršlč-u raport častne čete. Mod gosti smo opazili tudi okr. glavarja v Kočevju g. I.esarja, ribniškogu župana g. Skrabca in povoljnike okoliških posadk. Prostor prad corkvijo je bil napolnjen z ljudmi, ki so od blizu ln daleč prihiteli, da pokažejo svoje protikomunistično mišljenje in potrdijo obsodbo vseh zločinov. Zborovanje si jo pričelo z domobransko himno. Nato je stopil na govorniški oder pro-»vetar domobranske posadke na Sv. Gregorju Ln otvoril zborovanje. V klenih besedah jo pokazal na začetek domobranstva, ki jj zrastlo iz krvi padlih borcev in vsega luišegu naroda. Orožja nismo sami domobranci zgrabili, temveč so nam ga komunisti s svojimi grozotami sami potisnili v roke. Domobranci sedaj nadaljujejo delo, ki *o ga začeli borci lz Sv. Gregorlja, ki so s svojim junaštvom zapisani z zlatimi črkami f Peter Cerar Včeraj dopoldne ob 10 smo zvedeli, da se v vasi Nošce pri Avbeljnu nahajajo trije komunisti VI1V grupe s svojim poveljnikom »Santom« Avbelj Alfonzom lz Vošč. Takoj je šla tja patrola 3 moi s poveljnikom Ccrnrjem Petrom na čelu. Ko -o prišli domobranci do hiše, Jim domači niso hoteli odpreti ln so lagali, da ni nl-kpgnr doma, tako da so morali doinobrnn. oi odpreti vrata s silo. Mati iu hči sta /nčell zmerjati domobrance, knj dolajo pri njih in da nimajo pravico delati preiskave. O. poveljnik je nato odprl vrata v kuhinjo in takoj je zarcgljala brzostrelka, ki je K. poveljnika zadela v spodnji del trebuha. Poveljnik se jo takoj zgrudil, so priplazil do vrat, oddal nekemu domobrancu brzostrelko in mu rekel: »Bori se naprej, jaz ne morem ve?,« nato pa je padel v nezavest. Takoj smo ga prepeljali v Ljubljano v bolnico, kjer je že opoldne umri. Z njim smo domžalski domobranei iigululi pogumnega in dobrega poveljnika in odličnega protikomunističDega borca. Pogreb pok. g. poveljnika bo v četrtek popoldne ob 6 na domžalsko pokopališče. t Anton Škoda V nedeljo 8. t. m. je umrl, ker je bil smrtno zadet domo-branoe Anton Skoda, doma lz Velike Rnč-n«. Rajnki Tono je bil takoj izpodatko član vaAke straže na Kopanju, nato nied turjaškimi borci ln je pristal strašne muke kočevskih ln ribniških zaporov, Pokopan Je bil na domačim pokopališča na Kopanju ob spremstvu domobransko čete in številnih faranov. V zadnji pozdrav sta mu i7,pregovorila podnnrednik Sval in domači župan gospod Oodcc. Družina je tembolj prizadeta, ker Je prod kratkim izgubila tudi očeta gospodarja. Rajnkega Toneta bomo ohranili v častnem spominu, težko prizadetim domačim pa izrekamo najgloblje oožaljo. Leonu Rupnlku, ki je bila sprejota z nav-dušenjom. Kot drugi govornik je nastopil višji narednik, referent propagandnega oddalka SI. D. V kratkih potezah Je pokazal na argumente boja domobrancev. Ta boj moramo končati ln ga bomo končali z zmago. No smemo odnehati, ker je ta boj potreb!«, nujen, čo hočemo, da ostanemo ml in naš narod šo pri življenju. Da moramo boj zmagovito končati, zahtevajo žrtve tisočev naših padlih borcev, ki so svoje iivljenje dalt za svobodo nas vseh. Nikolaj Jeločnik je nato v svojam govoru poudarjal, da so domobranci zavedajo pomombnosti časa ln da bo z njihovo zmago rešen veo slovenski narod in njegova svetinje. Domobranci na Dolenjskem niso sami, saj Imajo okoli sebo tisoče prav tako navdušonih in požrtvovalnih borcev proti komunizmu. Ponovil j« zopet klio po edinosti. fe »a bo slovenski narod v »voji preizkušnji enoten, discipliniran in enodu-šen za svojim voditeljem, gen. Bupnikom, se mu ni ničesar bati. Vstal bo v lepšo bodočnost, kor ho sam uničil pošast srpa ln kladiva ter proklotstvo rdeče zvezde na Slovanskem. " Končno se je So poveljnik posadko zahvalil Gregorčanom za lep sprejem domobrancev ob njih prihodu Opozoril je pa vse tiste, kl še stoja ob strani in celo sabotirajo delo za rešitov domovine, da bodo kaj kmalu občutili jeklouo pesi domobranstva, ki gro naprej po geslu: Bog, narod, domovina. Med govori so domobranci ob spremljavi harmonika zapeli nokaj domobranskih koračni o, za zaključek pa himno: »Hej Slo-venol.« Po zborovanju jo bila v cerkvi »v. maša za ono iz oddaljenih krajov, ker •« je zborovanj« začelo okrog pol devetih. Tako Je tudi Sv. Gregor ponovno dokazal, da jo bil ln ostane solidaren z domobranci v boju za ideale, za katere so padli skoraj pred dvema lotoma njegovi najboljši sinovi. Pozdrav generalu Rupniku »Divizijsikemu generalu, generalnemu inšpektorju Slovenskega domobranstva, prezidentu g. Leonu Rupniku, Ljubljana, Pokrajinska uprava. — Domobranci in prebivalstvo Sv. Gregorja ter bližnje in daljnje okolice Vam ob prvem protikomunističnem zborovanju pri Sv. Gregorju izražajo vdanost ob geslu: Bog, narod, domovina ter izpričujejo svojo vero v zmago Resnice na poti, ki ste jo začeii in pokazali vsemu slovenskemu narodu Vi. Domobranci in ostali zborovalci. Sv, Gregor, dno 15. aprila 1945. W M M Vsakdanja Ljubljana... Živilski trg med tednom Sedaj so pričenja trinl vrvež na Vodnikovem trgu ie prav zgodaj, konča se pa žo ob prvih dopoldanskih urah. Vsak dan je na dnevnem redu prodaja kislega zelja, odnosno kisle repe. V sredo Je bilo na trgu mnogo regrata, katerega sezona ie gre h koncu. Poleg regrata je bilo mnogo sveiih kopriv, ki so, napravljene kot špi-nača, prav dobre za prikuho. V sredo jo bilo na trgu tudi ie precej berivko. kl je bila po 25 lir četrt kg ali po 1 liro deka-gram. Vrtnarji skrbno zalagajo trg z raznimi sadikami. Požar ob Gruberjevem prekopu V torek okoli 16 jo izbruhnil požar na Strupljcvem nabrežju ob Gruberjevem prekopu. Poklicni gasilci so močan požar udu-šili po poldrugournem napornem gašonju. Skoda je znatna. Cepljenje zoper koze Po podatkih mestnega flzlkata je bilo lani zoper kozo cepljenih 2253 oseb, 1217 dojenčkov in 1036 šolskih otrok. Reakcije so bilo normulne, komplikacij ni bilo. Razne nesreče in poškodbe Zasehnica, 68 letna Ana Pezdlrjeva, stanujoča v Rožni dolini št. 11-3. al je močno poškodovala desno nogo v kolku. — Z glavnega kolodvora sta bila* v torok po. noči prepeljana v splošno bolnišnico France Kopač iz St. Vida pri Stični na Dolenjskem, hudo poSkodovan v levo roko ln nogo ter iz Kočevja Milan Glava, ranjen v levo nogo. KULTURNI OBZORNIK Dve povesti F. C. Ramuza Cliarla Ferdinanda Kamuza. rojenega j 1. 1878., uajvočjegu sodobnega švicurskogu j pisatelja, doslej Slovenci nismo poznali, v i zadostni meri ga nam predstavlja šelo se- »"zoravijenjc. je io zgo.ina gruega nem dauji Zakalurjev prevod dveh povesti, ki 1 f1.Ao bodočnost našo domovine. Pogreb bo v četrtek 19. aprila 1945 na Orlovem vrhu. Za oškodovance letalskega napada je Obrtniški odsek slikarjev In pleskarjev nakazal mestnemu županstvu 21U0 lir namesto venca na grob pok. Angela Jelčlčn. Za stare lo onemogle v mestnem zavetišču v Japljcvl ulici so podarili: g. inž. Josip Dedek, gradbeno podjetje, v spomin pok. Franca Plestenjaka, monterja Mestne plinarne v p., 1000 lir: neimenovani 50(1 lir; ga. Marija Luckmann v spomin pok. Mire Mladičeve 200 Ur: ga. Franja Florjančlč namesto cvetja na grob pok ge. Kniser Marije 150 lir; g. ftpendul Franc pn jo izročil mestnemu županstvu 8000 Ur kot volilo pok. Kotarja Ivana. viš. iel. kontrolorja v pok. — Podpornemu skladu zu stepo mladino so darovali uslužbenci mestnega preskrbovalnega urada 565 lir v počastitev spomina blagopokojne gospe Požar Ivane in tvrdka »Salus« 2000 Ur v počastitev spomina blagopokojnega gospoda mr. ph. Adolfa Elsenbarta. Plemenitim darovalcem iskrena hvalat Izšla je brošura Gospodarski In sorlslnl nstroj komunizma. Cona 5 lir. Dobi so v knjigarnah. Podpornemu skladu za slepo mladino so darovali: Gajšok Ivan, mes <• v« nen na grob blagopok. ge. Marijo Mladič 500 lir; rodbina Mnlaček Fraucu mosto ovetia na grob lilogo- Bak. majorja Cosur Julija 300 lir in Modica Idijo v spomin blagopok. Zupano Alojzije 200 Ur. Plemenitim darovaloam se uprava zavoda zn slepe otroke najlepše zahvaljuje. V ljubljanski bolnišnici so nmrll od 6. do 12. nprila: Pičulln Justin«- 53 let. zasehnica. Židovska nlica 3; Smolcer Avgust, 36 lot, delavno. Stari Irg 11; Skull Pnvla. 37 lot. gospodinjska pomočnica. Stari trg 26; Mladič Marija. 70 let. učitaljica v pok.. Hrvatski trg 7; Volkar Anton. 82 let. dr* uslužbenec v pok.. Poljanska e 9; Zalai Ivnn, 63 Iel, delavoo drž. žel v pok , ftmsr.e Ssp 10; Ko. stanje-veo Josip, !» let. sin kajžnrja. Zaloška o. 72; Pregelj Jožef. 72 let. dnlnnr, Or.ihla-vičava 26; Stimuc Apolonija. 7' let, postrež-nica. Strma pot; Grebene Marija. 52 let. Velike Lašče 6: Možina Jože, 65 let, pomožni delavec, Rožna dolita. O««* VI/22; Lindtnar Marija, 80 let, vdova davčnega upravitelju. Skorja ulica 8; Jaras Marija 5y let. likarica, Zaloška eesta 112; Modrijan Minkn. 4 leta. hčerka posestnice. Cervlca 70; Strajnar Ms. Ronč Bazin: Pravljica ta velike in majhne Četrti ubožec »Zdaj so Dtlrje, kakor naši otroci.« V jutru sta se oče in sin dvignila, da bi pospravila pri ilvlnl ln videla, če Ju bo vreme pustilo na morje. Pa komaj sta prestopila prag, je že Jnll.tana kričala: »Pomagajte, pridite! Kakšna nesreča!« Takoj sta skočila k objokani materi In videla odprto omaro In oropano predale, kjer so btll shranjeni prihranki celega leta. Moi Jo postal ves divji, strahovito ozmerjal ženo tn jo obložil s hudimi priimki. In vendar Je bila ona tista, kl jo vso »lisičjo luknjo« osrečevala! »Tvoja krivda Je, ti vedno sprejemaš tatove! Tu poglej sadove tvojera dobrega srja! Teci zdaj za njimi! Uničeni smo! Zaradi tebe, kl, nesrečnlea, sprejema* potepuhe In nlčvredneže!« Renat je postal ves bled, ko je videl mater, kl Je Jokala In očeta, kl Je divjal. Sele čez pot ure potem sc Je domislil kmet, da bi stekel za njihovimi sledovi. Skočil je čez dvorišče, vzel vile In stekel v senik, žena In sin pa za nJim. Na slami Je bil le četrti ubožec ln spal. »Eh, ti tam! Na noge, nesrečneži Kje so drogi*« Bevščlna Je odprl oči, ne da bi se ganil. Zavit Je bil v suknjo, kl nI Imela nl-kake barve več. Njegov obraz Jo bil bled kot slama, kl ga Je obdajala. »Delaš se, kakor da bi ne razumel, eh! Nemarnež! Kje so druglf« Pa Je bilo oko tega ubožca tako Jasno la globoko, da se Je kmetu zdelo, da vidi morle, morje, kl ga Je gledal vse dni iz svojega čolna. In dasi Je bil ves divji, se ■i npai doiakniii ubožca In Je reke! sssi »Ne obtožujem te In ti ne storim žale-ga. Samo povej ml, kje so drugI, kl so nas okradli.« »Četrt ure je, ko sem slišal ljudi bežati mimo pred vrati. Sodeč po hitrosti koraka jih gotovo ne doBežete.« In je ležal stegnjen ln miren v obrazn, kl je bil podoben kipu. Govoril Je knk-^r človek, kl Ima oblast, ln je vprašnl: »Kaj so ti ukradli? Tvojo srečo?« »Ne.« »Katerega tvojlb otrok?« »Ne.« »Zavest, da si vedno delal ln storil svojo dolžnost?« »Ne. Vzeli so ml petnajst zlatih Ur, kt sem jih skril v omari.« »To se da kmalu popraviti. Kaj ml daš, če ti povem, kako najdeš spet, kar so ti vzeli?« »Izberi si sam,« Je rek«l kmet. »Izberem si ključ od tvojega senika,« J« rekel Revščina. Gospodar »lisičje luknje« je gledal stari, zarjaveli kljnč. kl ga Je vzel )x ključavnice, dvignil ramena ln zamrmral: »Da bi se spet vrnil, kaj?« »Ali Jaz ali drngl. Kajti, (e zapreš svoje srce In svoj senik, Izgubiš vedno več, nego če ga odpreš. Vzemi tamkaj mrežo, največjo, kl 4° ImaS ln pojdi za menoj!« In ]e vstal. Kmet, kl Je bil precej visok mož. Je opazil, da ga Je nbožec prekosil s celo glavo. Zato jo ie hitreje ubogal In Sel ter s pomočjo sina In lene Izbral mrežo. Vsi Itlrje so po sipinah, kjer Je bila trava mehka od rose In ae Je kadila v Jutru, prišli na obrežje. Mirno morje Je le mehko pljuskalo v blcdovljollčastlh valčkih ns pesek, kl ga Je obdajal srebrn pas. Počasi so 811 tik ob vodi. Revščina Je molčal In gledal v valove. Ko Je prišel sredi liro. isga pristana. Je da! ssaaeaje kssetn! »▼■alte nfctt Kmet ln njegov sin sta stopila v morje ln mreža se Je stegnila do sto komolcev v morje. Ko sta s težavo vlekla za vrv. na kateri so jo pozlbavala plutovtna, je ubo-žeo stopil na sosednjo sipino tn raven obstal. Oba moška sta se uprla na palice, z upognjenim telesom ln trdnimi nogami, le s težavo vlekla k bregu; zdelo se je, da ju Je Izredna moč zadrževala. Voda Je ostala mirna, prozorna, kakor bi bila prazna. Med tem so Je veliki krog, kl ga je tvorila mreža, počasi ožil In v nJem se Jo tu pa tom zalskrll ogenj. Mornarja, ki sta opazlja zdaj ribe. sta so obrnila k morju, zagrabila vrvi spodaj ln zgoraj In hitro povlekla mrežo. In sta nenadoma krlknlla: v mreži Je mrgolelo sardel, kl so skakale, otepavalo z repom po vodi, se odbijalo prestrašene od mreže, dokler niso na obrežju nakopičene stvorlle skalo, kl Jo bila vsa bela od pen. »Steel domov. Julljana. vprcžl konja In pripelji voz: Jih bo vrhan koš. Oh, kako lep zaslužek!« Kmet ln njegov sin sta skakala na desni ln na levi ln graliKu po ribah, da lil ne Izgubila teh, kl so po vlažnem pobočja skušalo priti do vode. Ko sta se zravnala, sta se vsa žareča od veselja ozrla po HevSčInl, pa nista videla nikogar. Samo divji kllnčkl na sipini so odprli svoje oči ln gledali.--- Od takrat Je senik v »lisičji luknji« vedno odprt, ključa ni več ln kmet ne šteje več beračev, kl Jih njegova žena sprejema. In teh Je veliko, posebno v zimskih mesecih. Ko pripoveduje kmet to zgodbo svojim otrokom ali pa otrokom drugih, Pristavi vedpo Sc: Otroci, prejemajte nbožco In ne plašite so, Co Jih Je ve«. Ne smemo Izbirati ml! Morda Je prvi hndoben, tudi drugI In ŠTIRI TOLMAČE, ki obvladajo nemščino in slovenščino v besedi in pisavi ter strojepisje išče za takojšen lastop. Ljubljana, St. 'etra cesta št. 2-II. gZamen|amo| SEMENSKI KROMPIR zamenjam. Poizv« »e pri g. Weissu, Celov- ška cesla 22._ MOŠKO KOLO, rabljeno, prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov v upr. »Slovenca« pod 2768._ DAMSKE OPANKE. (Kork), semiš, rdeče, št. 58 zamenjam za št. 39. Naslov v npT. »Slovenca« pod 2786. DVE PREŠITI ODEJI novi, zamenjam za protivrednost. Poljanska c. 15, IV. stopni-3če, 4. nadstropje. BIRMANSKO DARILO (žensko) in stensko uro dam za protivrednost. — Naslov v upravi »Slovenca« pod SI. 2787. STELJO zamenjam za gnoj. Kopač Ivanka, Vodnikova c. 173. I Kupimo | MOHORJEVA kniigar. na, Ljubljana, Miklošičeva 19, kupi: Brecelj: Ob viru življenja; — Bitrger: Štirideset let bnbica, kakor tudi vse ostale knjige iz njene založbe. Kupuje tudi vse dobro ohranjene knjige zalolbe Hram nI i Modre ptice. NAKUP In PRODAJA vsakovrstnih predme-tov. Trgov »Ogled«. STARO OGRODJE od kolesa, moSko in žen-sko, lahko v nenporsb. GLASI RJUHE, KAPNE. iim. niče, pohištvo, porcelan in drugo kupi trgov. »Ogled«, Mestni trg 3. k Mestni trg 3. ELEKTR. HLADILNIK (Frigidaire) nov ali dobro ohranjen kupim ali dam protivrednost. Naslov: Prešernova nI. 44. k STEKLENICE vseb t ril pletenke. šiviljske od padke • pločevinaste sode. vsakovrsten papir. razne kovine — rabno la nerabno že, tezo in tehnične predmete stalno kupuje in dobro plača »Metalia«. Gosposvetska cesta 16, tel. 32-88, nasproti De. lovskega doma. KANTE (ročke), ploče vinaste, kupuje »Pe-tronafta«. A. Hmelak, Ljubljana, ClriL-Meto-dova 33 a. j Prodamo j LIMONO v čaju in limonado dobro nadomešča limonin ekstrakt »Citrol«. . Stekleničko prinesite s seboj. Dro. Rerija Ant. Kane. Židovska ulica 1 MOŠKO KOLO brez gum proda salon »Gc-nica«, Pogljera 15. OTROŠKI VOZIČEK, globok; dva kostuma za vitko sred. postavo, čroegm in zelenega prodam. Jur£sck, Zrinj Bkega 7/11. _ KONJSKO VPREGO, komat, in angora kunec (angleže) prodam. Blaž, Franko. panska t (gostilna). KOLO »Pucb«, štrapac-no, ugodno naprodaj Naslov v upr. »Slo-veneac pod 2783 ..... .....— ____________________- nem stanja, kupim. — tretji le; večkrat pa le letrtt, ki Je dober.« i ^ (Konec.) i veses: ped sPlačaa: dobro«. 2733. | Poizvedba P POTNO DOVOLJENJE na ime Iludečck Franz, se je našlo. Dobi se v šentjakobski šoli. II. nadstr., soba št. 16. ZLAT PRSTAN sc jo našel na sv. Petra ce-•ti. Dobi se pri P«-!ič Delovni arao. rlja, 31 let. hčerk« posestniku. Zg. Uuplloe 5; Lombardo Peter, 52 let, uridnik delavska zbornice, Sibeniška 15: Fltol' Frnnc. 43 let, žngar, šola na Ledini Golot- Marija, ro.i, Sušnik, 74 let. vdova železničarja, Vodovodna o. 54; Krošelj Julljana. roj. Maček. 52 lot. žena trgovca, bolnišnica zn duAivno bolezni; dr. Sapla Anton, 67 let inšpektor ngrarno direkcijo. PuhaiJeva 16; Su»torAIČ Mihael. 44 let, posestnik. Zaloška o. 'J; Sno.l Katarina, 72 let, postrežnica, Ciril Metodova 47; Jeglič Franc, 45 let. ravnat.ilj. Sma-iinska c 28. Kinematografi KINO UNION . »Mala prestolnica« - Frilz Odc-mar. Lil Dagover — Predstave ob 17. in 19. KINO MATICA . »Nepridiprav« - Predstave ob 17 in i». Tel. 22-41 KINO SLOGA • »Vclcalarm« » Predstave ob 17 in 19. Tel. 27-30 + DOMOBRANSKA ČETA DOMŽALE nazna. nja žalostno vest, da je 16. aprila 1945 opoldne, zadet od komunistič. krogle, umrl v 41. leta starosti v vojaški bolnišuici v Ljubljani naš poveljnik, gospod Cerar Peter posestnik iz Domžal Z njim »mo izgubili poveljnika in odličnega borca v boju proti komunizmu. Pogreb pok. go«>p. poveljnika bo ▼ Domžalah 19. t. m. ob 18. uri. Domžalski domobranci. t Umrla nam je ▼ 77. letu starosti naša srčno ljubljena mamica, babica itd., gospa Mara Rakove roj. Eržen posestnica v Kranju Blagopokojna leži v kapeli sv. Nikolaja na Žalah , blagoslov bo v petok, dne 20. t. m. ob pol šestih popoldne, od koder bo prepeljanu v soboto, dne 21. aprila zjutraj v Kranj, kjer jo bomo položili k večnemu počitku. Kranj . Ljubljana, dne 18. ajprila 1945. Globoko žalujoči: Anka inž. Polakova, Olga dr. Fajdlgova, bčerki — in ostalo sorodstvo. + Zapustil nas le za vedno v 74. letu starosti naš ljubi očka, stari očka, brat, stric in tast, gospod JAKOB 2ARGI sodni nadolicijal v pokoju Začasno ga prenesemo iz kapele sv. Andreja na Žalah dne 20. aprila 1945 ob 9 dopoldne v grobnico rodbine Knam. žalujoče rodbine: žargi. Khara, Gorenšek, Valjavec iu Berlan. + Umrla nam jc v 58. letu starosti naša dobra in ljubljena mama, gospa Apolonija Novak roj. Mencinger Položili smo jo včeraj v začasen grob na pokopališču pri Sv. Križu. Ljubljana, Jesenice, Tu* 19. aprila 1945. Žalujoči soprog Franc: hči Elizabeta; sin dr. Joža, in vnukinja Uajdka. Vsem prijateljem in znancom sporočamo, da jc v 69. letu starosti umrl 8. februarja 1945, po kratki bolezni, dragi bral, stric in svak, gospod DR. OŽBALD ILA13IG sodni nadsvelnlk v pokoju Pogreb pokojnika je bil 11. febr. na domačem pokopališču v št. Lenartu v Slov. goricah. Ljubljana, 19. aprila 1945. Žalujoča rodbina Ilannig - DruikovK. ZAHVALA. Vsem, ki sto spremili našo drago mnmo, staro mamo in taščo, gospo IVANO P02AR na njeni zadnji poli, izrekotno Iskreno zahvalo. Sv. maša zadušnica bo v petek 20, t. m. ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra. _Žalujoči otroci In ostalo sorodstvo. Za »Ljudsko tiskarno« i Jo H Kramartč — Izdajatelj: Jožko K ruš el j — Uredili«; Janko Hafner. t