*n.tna p/ačczna v> poAzejtehf.
Glasilo Obl. organizacije pošt, telegr. in telef. uslužbencev v Ljubljani.
Letnik IX.	V Ljubljani, dne 1. decembra 1929.	34. številka.
Mako no razvrščeiil švicarski poštni iiNiaižkenci.
Z novim uradniškim zakonom je uvedla Švica čisto nov sistem položajev in plač za svoje uslužbence. Švicarski drž. nameščenci so razdeljeni na 500 kategorij, vseh 45.000 uradnikov je uvrščenih v plačilnih razredov. Nas zanima seveda samo razvrstitev p. t. t. osobja. Proti prvotnemu vladnemu načrtu je bil velik odpor od strani strokovne organizacije. Da se odstranijo ovire in se skuša najti sporazum med delodajalci in delojemalci, se je sestavila paritetna komisija 20 članov (10 od personalnega zastopstva organizacije in 10 zastopnikov poštne uprave), kj je pretresala sporna vprašanja. Kakor je iz početka izgledalo, da je razlika med obema zastopstvoma ne-premostjiva, se je končno po obojestranski uvidevnosti in popustljivosti našla popolna enotnost in je bila končna stilizacija soglasno sprejeta.
Švicarski p. t. t. uslužbenci se dele v glavnem na 3 skupine: na ženske uslužbenke, na poduradnike in na uradnike.
Ženske moči, upravna služba.
Najprej moramo pripomniti, da se je z novim uradniškim zakonom ustanovila v Švici še posebna kategorija zveznih uslužbencev, ki se imenujejo enostavno nastav-tjenci. To so uslužbenci, ki nimajo uradniškega značaja v smislu uradniškega zakona in zato niso podvrženi temu zakonu. To je za razulmevanje teiga članka zelo važno.
Izkušnja je pokazala, da ženski personalni kader pod 25. letom starosti ni zanesljiv v tem pogledu, ker ni gotovo, koliko jih bo do tega leta še ostalo v službi. Zato je smatrala švicarska poštna uprava za umestno, da prevede ženske nastavljenke za prave uradnice šele potem, ko postane verjetnost, da bodo ostale v državni službi, večja, torej šele po 25. letu starosti. Nova razvrstitev ženskih moči obsega torej dva razreda, in sicer razred nastavljencev in razred uradnikov.
Pisar, pomočnica 2. stopnje je uvrščena v 25. plačilni razred. Najmanjša plača znaša 200, največja pa 300 frankov na mesec (1 frank = 11 Din); redna letna plača se zviša vsako leto za 100 frankov. Pisarniška pomočnica I. stopnje je v 23. plačilnem razredu. Najmanjša plača 220,- največja 350 frankov na mesec; redni letni povišek na plači znaša 120 frankov. Poštna pomočnica je v 24. plačilnem razredu. Najmanjša plača 210, največja 320 frankov na mesec; vsako leto se zviša redna plača za 100 frankov.
Vsi navedeni najnižji prejemki veljajo za pomočnice, ki so se izkazale v poizkusni dobi, katera traja praviloma 1 leto, največ pa 2 leti. Poleg navedenih rednih plač pridejo zraven še redne krajevne doklade.
Prevedba za uradnice.
Ce se ugotovi trajna zaposlitev ženske uradne nastavljenke, se prevede po 5 službenih letih, a najpopjej z dopolnjenim 25. letom starosti za uradnico.
Kdo dobi položaj 20. ali višjega plačilnega razreda.
Kot pisarniška ali upravna pomočnica pride lahko v 20. plačilni razred, kdor more
prevzeti prav posebno kvalificirane, za ženske delovne sile določene posle, ali ki prevzame v znatni meri dela, kj so po novejšem (pojmovanju določena za upravne uradnike ali kancliste.
Napredovanje, višje od upravne ali pisarniške pomočnice, je dovoljeno samo za uradnice, katerim se izroče izključno in trajno posli, kakršni so določeni po novi razdelitvi za službo ustrezajočega plačilnega razreda.
Za ženske so v upravni službi predvidena mesta: nastavijenka II. razreda z letno plačo 2800 •4200 frankov, nastavljenka I. razreda z letno plačo 3000—4800 frankov in pisarniška pomočnica z letno plačo 3300 do 5700 frankov.
Prometna služba.
Tudi v prometni službi velja kakor za upravno službo predpis, da se ženske uslužbenke zaposljujejo do 25. starostnega leta samo kot nastavljenke. Razdelitev položajev predvideva v prometni službi sledeča mesta: telefonistka II. razreda ah brzojavna pomočnica s plačo od 2800—4200 frankov, poštna pomočnica s plačo od 2900 do. 4500 frankov, telefonistka 1. razreda ali brzojavna pomočnica 1. iazredu s plačo od 2900—4500 frankov, nadzorna uradnica (revizorica) s plačo od 3100 5100 frankov in višja nadzorna uradnica (nadrevizorica) s plačo od .3400- 6200 frankov na leto.
Telefonistke II. razreda morajo opravljati lokalno službo in iuterurbansko (medkrajevno) do daljave 20 kilometrov.
Poduraduiki.
Kariera poduradnikov obsega sledeča službena mesta:
a)	v poštni službi:
poštni pomočnik. 11. razreda z 2800 do 4200 franki letne plače, pismonoša II. r. z 2900 -4500 franki, raznosač paketov 11. r., pismonoša I. r. in postni pomočnik I. r. s 3000—4800 franki, paxetm dostavljač 1. r. in šofer II. r. s 3100—5i00 franki, višji poštni pomočnik II. r. in 'denarni dostavljač s 3200-5400 franki, šofer I. r. in višji poštni pomočnik I. r. s 3300—570'J franki na leto.
Delitev pisemskih in paketnih dostavljačev na službena mesu 1. in II. razreda se določa po sistemu doseženih točk (Punkt-system). Vsak uslužbenec, ki napravi več kakor 900 točk na dan, se uvrsti v I. razred, med tem ko ostane njegov tovariš, ki ne doseže tega števila točk, v II. razredu. Te točke se štejejo po določenem količniku za vsako pošiljko, in sicer:
vsako pismo, vsaka navadna tiskovina ali časopis, ki se nese v dostavo, šteje 1 točko,
majhen, nevpisan paket	4	točke,
s portomi obremenjena pošiljka	6	točk,
priporočena pošiljka	6	točk,
povzetni (odkupni) paket	9	točk,
paket	brez povzetja	7	točk,
pismo	s povzetjem	9	točk,
poštna	nakaznica ali	plačilni nalog 8	točk,
poštni	nalog	9	točk,
vsaka	za poslana pošiljka	6	točk,
vrednostna pošiljka	7 točk.
Razlikovanje poštnih pomočnikov na položaje I. in 11. razreda se določa po načinu dela, ki ga opravlja dotični uslužbenec. Višji poštni pomočniki I. razreda so zaposleni večinoma v ambulantni službi.
b)	v brzojavni in telefonski službi:
Tukaj se razvrščajo poduradniki na naslednja službena mesta: telefonski delavec z 2800—4200 franki, ekspresni dostavljač z 2900—4500 franki, monter II. razreda in linijski monter s 3000—4800 franki, mehanik II. r. s 3100—5100 franki, monter I. r. in mehanik 1. r. s 3200—5400 franki, raznosač telegramov s 3,300—5700 franki in monter centralne postaje s 3400—6200 franki letne plače.
Razvrstitev uradnikov.
a)	v poštni službi:
Prva nastavitev je služba poštnega ko-mtja (nekako našega pripravnika). Ti so zavezani, da odslužijo po posebnem pripustit-venem izpitu učno dobo 2 Vb let. Ta učna doba se konča s strokovnim izpitom. Če napravi izpit, potem napreduje za aspirarrta. V tej lastnosti dela eno leto, nakar napreduje za uradnika, to je za poštnega komija z letno* plačo od 3600— 6800 frankov.
b)	v prometni službi:
višji komij s 3700—7100 franki, poštni komij pri blagajni II. razreda s 3800—7400 franki, oddelčni podšef in komij pri poštni blagajni I. r. s 4100—7700 franki na leto. Mesta poštnega upravitelja in oddelčnega predstojnika se odrejajo po pomembnosti upravljanega urada oziroma oddelka in se dele prvi na 7, drugi pa na 4 razrede. Poštni upravitelj VII. in oddelčni šef IV. razreda imata plače 4400 - 8000 frankov na leto. Oddelčni šef I. r. ima 5600—9200 frankov, upravitelj I. r. pa 7000 -10.600 frankov na leto.
c)	v upravni službi:
višji komij s 3800—7400 franki, tajnik ah revizor II. r. s 5200—8800 franki, tajnik ali šef oddelka s 6000— 9600 franki, obratni šef ali obratni inspektor s 7000—10.600 franki, divizijski šef z 9(X)0—12.600 franki in divizijski šef z 11.900—15.500 franki.
č) v brzojavni službi:
Prva nastavitev je telegrafist. Pripustitev in učni pogoji so isti ko pri poštnem ko-miju, položaji pa so: višji telegrafist s 3700 do 7100 franki, podšef s 4100l—7700 franki, brzojavni šef III. razreda s 6500—10.100 franki in brzojavni šef 1. r. s 7500—11.100 franki.
d)	pri telefonu:
telefonski uradniki I. r. s 4100 — 7700 franki, tehničarji s 5600—9200 franki, inženirji z 8000—11.600 franki. Predstojniki telefonskih central so uvrščeni v 3 razrede, ki odgovarjajo razredomi brzojavnih šefov. Velike centrale stoje pod vodstvom telefonskega inšpektorja, ki prejema 10.400—14.000 frankov letne plače.
Kako se Izgubljajo pisma?
|V naS:i ja vinosti se ipogosito čaje « jiaguibaili ‘Pisem pri polšiti. Ne vpra'ša se, ikako in zakaj se izgubljajo: vsa kiniivdla se pirlipiisuje pošti. Z drugilmi besedamii, sumi se o inepošteinosltd polštnega losebja. Res je, da so se dogajate zloralbe, Zlasti po preobratu. Prejšnje zaupanje je iraidi tega močno trpelo. 'Posledice vojne izginjajo. Piiiiihajamo v normalen tok življenja. Tuidii kader poštnega osebja se je iz-Ikrilstalliziral. Naša javnost lahko, kakor nekdaj, zaupa svoji pošti tudi danes.
Oa se pisma izgube, se islicier še vedno zgodi Krivdo bo zato iškalti drugje. Omeniti Ihiočeim več 'načinov, kako se pismia irzg,ubijate. Včasih se pisma izgube začasno, za krajšo ali daljšo dobo. Zanimiv je tudi slučaj, da se pismo izgubi za pošiljatelja in naslovnika, pbšta ga pa vodi v evidenci, dokler ga ne uniči. To so neizročljivia pisma.
Naše pošte imajo letno z več 'Milijoni pisem opravka. Tu in tam se dogodi, da pade bismo neopaženo pri sortiranju ali pri ,in-•stradiranju pod mizo, za špedicijslko omaro, v špranjo'. Pismo se »izgubi«. Najde se z zakasnitvijo' pri pospravljanju, pni čiščenju oziroma pri popravilu špedicij. Takšne lizgulbe | pisem so mogoče samo pri poštah, ki nimajo pr ime n lega pohištv a.
Drug način: pisma se izgube v poštnem vagonu. Na prostoru, kjer se sortirajo pisma, je pri oknu vagona manjša razprtina. če pismo manjše oblike v talko razprtino pade, ga ni mogoče dobiti. Treba je odst raniti ode stene, Ikar pa se more samo s primernim orodjem. Pisma, ki so padla neopaženo v razpoko med dve . steni vagona, se najdejo šele pri glavnem popravilu v delavnici. Naslovnik, ki prejme 'Včasih pismo po več letih, si zakasnitve ne more tolmačiti. Jčzen na pošto navadno odda tak ovitek pisma kakemu časopisu, ta 'pa napravi senzacijo 0! hitrosti in rekordu pošte. ‘Slične »izgube« pisem se dogajajo tudi na parnikih.
Š te vilo po tu ' opisanih načinih je minimalno. Znatno večje število pisem se pa »izgubi« pri pošti po krivdi pošiljateljev. Ti dostikrat ne računajo, da pošta ne bo mogla dostaviti pisem. Na hrbtni strani pisem pošilja-tdji ne navedejo navadno svojega naslova. Pošto spravijo v neprijeten položaj. Dostikrat zadostuje malenkosten nedostatek v maslovu, ki povzroči, da pošta ne more dostaviti pisma. Navajam tu samo nekaj primerov, ki onemogočijo dostavo: Naslovnik nepoznan, — Nefrahlkicano ne sprejme, — I V označeni hiši nepoznan, — Označba pošte | potrebna, ■— iBrez 'označbe hišne številke, polka itd. nedostavljivo, — Naslovnik umrl, — »iPoštno ležeče se ni dvignilo« — itd. Takšna metzuočljiva pisma, za ipošiljateljc in naslovnike »izgubljena« pisma, gredo v tisoče in tisoče. Pošte .poskušajo izslediti pošiljatelja. V manjših krajih, kjer so razmere skoraj vseh prebivalcev poštarja znane, ugotovi ta pošiljatelja dostikrat po pisavi. Včasih se posreči ugotovitev po odtisih pečatov ali drugih znakih na ovitka pisma. Če ostane poizvedovanje pošte brezuspešno', predloži sprejemna pošta neizročljiva pisma dvakrat mesečno pristojni oblastni poštni upravi.
Neizročljiva pisma brez oizmačbe pošilja-telijev 'dobivate oblastne poštne uprave v tolikem številu, da rabijo za nje posebne urade, takozvane »Poštne poizvedovalne urade«. Tu odbira pisma posebna komisija, sestavljena iz uradnikov poštne uprave. Komisija »ma nalogo. lUgotoviti iz podpisa naslov pošiljatelja. Morebitne priložene vrednostne predmete prevzame protokolariično. Uradnikom komisije je prepovedano, pregledovati vsebino pisem oziroma čitati več, kakor 'je potrebno za izsleditev pošiljatelja. Pisemska
• tajnost ostane popolnoma zavarovana. Če se I pri odpiranju ugotovi naslov pošiljatelja, se j Pismo uradno zapre in dostavi lastniku.
(V mnogih slučajih pa mi mogoče ugoto-j vitli pošiljatelja. Saj se najdejo večkrat pod-j p;si: Tvoja mama, — Tvoj oče, —' Tvoj prijatelj, — Vaš Ivah, — Vaša Ančka, — itd. Po potrebi pritegne poštna uprava za izsleditev pošiljatelja it udi policijsko oblast. Ko ipa ostanejo vsa poizvedovanja brezuspešna, se hranijo pri poizvedovafaem uradu mavad-mia pisma, v katerih ni denarja ali drugih vrednosti, še tri mesece po otvoritvi pisem. Priporočene pošiljke, navadna pisma, v katerih je denar, vrednostni papirji, dragocenosti, alli ilistine, vrednostna pisma in paketi se hranijo eno teto. če se pošiljatelji y tem roku ne oglasijo, proda poštna uprava takšne pošiljke na javni dražbi, pošiljke brez vrednostne Vsebine pa uniči m pisma sežge. Izkupiček za prodane pošiljke oziroma gotovina, ki se najde v pismih, je na razpolago 'upravičenim osebam še iza dobo madaljtmih dveh llet, potem pa zapade v korist poštni upravi.
'Ljubljanska oblastna poštna -uprava Izdaja mesečno razglase o ne izroči ji'vlili pošiljkah za priporočena' ipišmiai in palkete v svojih Okrožnicah. Brez dvorna pa te dostikrat tudi marsikatero navadimo netZročljivo pismo -za pošiljatelja ožinama 'naslovnika velike vrednosti. Zato ne bi bilo napačno, ako bi se razglašali tudi naslovi navadnih pisem, preden se uničijo. Seveda bi bili takšni razglasi celi zvezki, če me knjižice, katere bi lahko prodajale po režijski ceni vse pošte lin trafike. Več uspeha bi ilimeli razglasi o imeiz-ročljivih pošiljkah, ako bi jih pomatiskovaHi naši časopisi. Ljudje rajši ičitajo 'časopise, (kakor pa poštne odredbe. Marsikak naročnik lista bi tako prišel do svojega »izgubljenega« pisma.
Število neizročljivih pisem bomo zmanjšali, če začnemo pri korenini — v osnovni šoli. Že naši deci je treba v zgodnji mladosti vcepiti, kolike važnosti je .naslov pošiljatelja na pismih, če vprašate kroge, ki uporabljajo v svoji korespondenci ovitke s tiskanim .naslovom pošiljatelja, vam povedo, da se jim še nikoli mi izgubilo nobeno pismo pri pošti. Žal, da ise širše plasti našega naroda ne morejo s tem pohvaliti.
Če pa bo javnost poučena, da je v interesu vsakega pošiljatelja, navesti na ovitku pisma ali vsaj v notranjosti pisma tudi' svoj točen naslov, se ibo število '»Izgubljenih« pisem zrtatmo zmanjšalo. Pošiljatelji bodo obvarovani 'Skrbi, žalosti,'jeze in materlallnih izgub, pošta bo pa pridobila na ugledu.
Končno pa so z »izgubljenimi« pismi tudi taki slučaji, pri katerih je pošta talko inieidolž-na ko le kaij. Nekateri pozabijo odgovoriti na dobljena plslma, ali pa mečejo odgovoriti:. Taki se najrajši izgovarjajo na pošto: '»Pisma nisem prejel, zato nisem mogel odgovoriti,« je eden najbolj pogostih izgovorov.
Neki mož se je silno razburjal na svojo iženo: »To je škandal! Nesramnost! Ta po-šta! Že tri tednle ne dobim odgovora na moje nujno pismo!« Žena ravno čisti moževo Suknjo: »Kaj se repenčiš na mene? (Pojdi na (pošto in se tam izkriči ! Saj tudi jaz vem-, da najša pošta ravno takrat ne funkcionira, ko bi jo človek najbolj potreboval,« Skuša žena potolažiti svojega' razjarjenega mOža.
Kar palde pismo iz žepa suknje. Mož in žena se spogledata brez besede. Ugalniiti pa ni bilo težko, da je mož pozabil oddati ono nujno pismo na pošto, in ga je nosil cele tri tedne v svojem že(pu.
Ti uboga pošta! Za gornji grdi in vse slične grehe, ki si jih podedovalai, si- bila' 'in 'boš ostala tli kriva. Saj si tudi zato tukaj, da si razburjeni ljudje pri tebi 'pogase svojo jezo 'in dostikrat neupravičeno sumijo tebe kot krivca za dejanja, s katerimi nisi imela nobenega posla.
Inozemski vestnik.
Avstrijska republika. Kakor čitamo v strokovnih listih avstrijskih tovarišev, so poštne organizacije sklenile povišati elam ske prispevke. 1 o povišanje so motivirale iz dveh razlogov: potrebno je, da bi imele skupine v področju svojega delovanja več imetja v gotovini, katerega jim pa centra* la ne more dati. Glavni motiv pa tiči v tem, da se strokovno glasilo postavi na mo* demo stopnjo časnikarstva. »Tisk je sedma velesila tudi v strokovnih organizacijah«, pravijo avstrijski poštni nameščenci, »in naša skrb mora biti, da nam bo ta sedma velesila naše strokovno glasilo.« K temu bi pripomnili le toliko, da je bilo glasilo av* sirijskih poštnih organizacij že davno iz* med najboljših strokovnih listov. In če ga nameravajo še izboljšati, je to jasen dokaz kako skrbe avstrijski tovariši za stanovski svoj list.
Kanada. Enotna fronta poštnih name* ščencev. ludi v Kanadi so' še nedavno tega stale strokovne organizacije poštnih na* moščenccv proti sebi v svojo lastno škodo. Ali Kanadci so kmalu uvideli to dejstvo in so se spričo vseh bolj ali manj navideznih ovir sešli sedaj vsi poštni uslužbenci brez razlike v Uniji kanadskih poštnih uradni* kov (United Postal Employes of Canada).
So pač Kanadci, saj Kranjcev ta pamet še ne bo srečala.
Nemška republika. Dvajsetletnica če* kovnega urada. V mesecu januarju 1929 je minilo dvajset let, kar je začel na Nem* škem poslovati čekovni urad. V tej svoji dobi se je imenitno obnesel in zadostil svoji plačilni nalogi brez gotovega denarja. Več ko 80% njegovega 150 milijardnega prome* ta nemških mark se poravnava brez goto* vine. 600 milijonov kapitala kot terjatve imetnikov računov je do malega porablji* vih v obči prospeh. Te številke dokazujejo dovolj jasno veliki narodno*gospodarski pomen poštnega čekovnega poslovanja, brez katerega si dandanes obrtnega in pod* jetniškega življenja ne moremo misliti. Če* kovni promet se je zato tako razmahnil, ker so bili že iz početka prepisne in mani* pulacijske pristojbine kolikor mogoče majh* ne. Prepisi z računa na račun se vrše brez* plačno. Vrhutega so 'tudi pismena poročila na odrezku za prejemnika brezplačna. Te ugodnosti so v gospodarskem življenju ta* ko velikega pomena, da je danes na Nem* škem do malega milijon imetnikov čekov* nih računov. Dvajsetletnica nemškega če* kovnega uradovanja^ je podžgalo novo pro* pagando za razširjenje čekovnega prometa, ki bo rodila vsekako najboljši narodno*go* spodarski sad.
Angleško. Angleške strokovne organiza* eije zahtevajo povečanje postranskih služ* benih prejemkov, ki danes ne ustrezajo življenjskim potrebščinam.
Belgija. Delegacija državnih uslužben* cev je izročila belgijskemu finančnemu mi* distru prošnjo za zvišanje plač. Minister je priznal, da je treba v tem vprašanju nekaj ukreniti in da se mora v proračun za pri* hodnje leto postaviti vsota, ki bo ustrezala izboljšanju plač drž. nameščencev, kateri so v slabih gmotnih razmerah. Deputacija je še poudarjala in opozorila ministra, da je potrebna takojšnja pomoč ter pri tej priliki nasvetovala plačo 13. meseca. Mini* ster se ni doteknil tega vprašanja, a pri* pomnil je, da je treba tako v interesu dr* žavnih uslužbencev kakor tudi v interesu države same plače drž. nameščencev izbolj* šati. Delegacija je zastopala stališče, da se morajo plače sistematično zvišati v vseh plačilnih stopnjah in da se mora najbolj po* magati onim kategorijam, kojih plače niso višje od 30.000 frankov letno. Kmalu po* tem se je bavil s tem belgijski ministrski svet in sklenil: Plače naj se izboljšajo za
10%. V velikih mestih se uvedejo višje stas | narine pri tistih kategorijah drž. uslužbens cev, katerih plače ne presegajo letno 27.000 frankov. Zvišajo se prispevki za otroke od četrtega leta naprej. Te odredbe so takoj stopile v veljavo.
Holandsko. Poročilo poštne uprave za leto 1927. Vsa uprava je zadovoljiva. Dasi so bile pristojbine znižane, izkazuje bilam ea za leto 1927 čistega dobička 6,413.639 ho« landskih goldinarjev, za 1,915.224 goldinar« jev več kakor je bilo v proračunu prelimi« nirano. V tem pa ni vračunjen čisti dobiček čekovnega prometa, ki je znašal 2,798.211 holand. gold. in je bil pripisan v dobro re« zervnemu skladu. Glede posameznih pro« metnih panog je čisti dobičeh tale:
	Dobiček	Izguba
Pošta	. .	. . 5,998.384	—
Brzojav .	. . . 		2,746.617
Telefon	. . . 3,161.892 9,160.276 — 2,746.617 6,413.659	
Poštni promet stalno rase. V letih 1925 do 1927 je bilo odpravljenih 884,893.941 po« šiljk. Pri prevozu je bilo v rabi tudi 40 le« talnih prog. Brzojavna služba je proslavila 1. decembra 1927 petinsedemdesetletnico svojega obstoja. Razvoj brzojavnega pro« meta je razviden V' naslednjih številkah:
Brzojavk	Dohodkov
1853	45.674	51.862 h. gold.
1927	8,033.863	6,499.305 h. gold.
Tuzemski brzojavni promet je padel (—4.46%), inozemski brzojavni promet pa poskočil (+4.3%). Telefonska služba: Šte« vilo telefonskih naročnikov je naraslo za 6906. Prevzetih je bilo 1452 zasebnih konce« siranih stanie (te so v Amsterdamu, Rotter« damu in Haagu). Čekovna in žirovna služba rase. Računi so se povečali za 7.7 %, pro« met za 20.6 %. Udeležencev je bilo: v upravi 487, v čekovni službi 263, v poštni službi 8371, v brzojavni in telefonski 4948, v kom« biniranih uradih 5993, vseh skupaj pa 20.062. Razvoj se je vršil v znamenju mehanizacije in normalizacije. Število vseh poštnih, brzo« javnih in telefonskih uradov je bilo 2574. Poslovno poročilo omenja jako praktično novost, namreč uvedbo pisemskih skrinjic na tramvajskih vozilih v Amsterdamu, Rot« terdammu in Haagu.
Pokojninski fond za pog. poštarje.
O tej zadevi upamo, da bomo mogli v prihodnji številki že kaj natančnejšega za« beležiti. Saj bo do takrat gotovo se oglasil kak pog. poštar s svojimi predlogi. Zadnjič objavljene lestvice prejemkov in prispevkov po zagrebškem osnutku jih ne sme motiti, ker so v tisti razdelitvi na 19 razredov po« mote. Danes hočemo le omeniti prospekt Pokojninskega zavoda v Ljubljani, ki so ga prejele pog. pošte od obl. p. t. uprave. Po določilih Pokojninskega zavoda bi prejemali poštarji precej višjo pokojnino kakor po zagrebškem osnutku, toda mesečni prispev« ki so tako visoki, da bi jih velika večina naših pogodbenih poštarjev nikakor ne zrno« gla.
Zato naj tovariši pog. poštarji prouče oba načrta in sporoče svoje mnenje obl. or« ganizaciji. Če bo stvar do takrat že toliko zrela, bomo sklicali za 15. december konfe« renco pog. poštarjev, kesneje, najbrže 5. in 6. januarja 1930 bi se pa vršila anketa za« stopnikov organizacij in pog. poštarjev iz vse države kje v sredini Jugoslavije, morda V Brodu na Savi.
Obvestila Gospodarske zadruge.
Dobava krompirja in sadja je končana in ue sprejemamo več naknadnih naročil. Cena krompirju je 1 Din za kg. Nekaterim se zdi ta cena previsoka, češ, letos je bilo dosti krompirja in ee ga je lahko dobilo po 80 par ali še ceneje. Že pri vabilu na naročbo smo vsem članom svetovali, naj letos poskusijo sami; si nabaviti krompir, ker ga bodo najbrže ceneje dobili. Zakaj? Zato, ker se dobi krompir v manjših količinah navadno ceneje, nego če se kupi cel vagon. Manipulacija, nakladanje, razkladanje in kalo povzročajo precejšnje stroške. Na te stroške pa pozabljajo oni člani in ker so morda dobili na deželi krompir nekoliko ceneje, pa je kritika. Nihče pa ne računa tega, da je pri nakupu na deželi izgubil ves dan, zapravil nekaj denarja, nosil krompir do kolodvora in od kolodvora domov itd., dočim smo mi krompir, in sicer samo prvovrstno blago, dostavili za 1 Din pro kg v klet ah pa pod streho, kamor ga je član hotel. Letos je bilo krompirja povsod dovolj in ga je zadruga le zato dobavila, ker nekateri člani niso imeli časa ali pa se niso spoznali na blago.
Jabolka bomo ta teden razvozih, kolikor smo še prejeli naknadnih naročil. Stanejo 8.50 Din l<g. Pri tem razvozu bomo morali računati vsakemu naročniku še 5 Din za zabij. Na prošnjo nekaterih članov in da ne bo po/mej'1 pritožb češ da sadje gnije, in da se člani ne bodo po krivici jezili na zadrugo, dajemo glede shrambe jabolk sledeča navodila: Jabolka je trebil predvsem vzeti iz zaboja in jih shraniti v suhi in zračni kleti. Kdor ima, naj po tleh nasuje suh, čist in droben pesek, na katerega položi potem samo nepoškodovana jabolka. Večkrat jih je treba tudi pregledati in kvarljiva odstraniti. Kdor nima mnogo .jabolk, jih lahko shrani tudi v shrambi na leseni polici. Skrbeti pa mora vedno za svež zrak.
Na nekatere prigovore, češ da so jabolka predebela ozir. predrobna, se ne moremo ozirati. Glede opazke, da so jabolka trda in lesena ter da nimajo okusa, pa opozarjamo, da so to zimska jabolka, ki se morajo še omeđiti, da bodo potem v decembru ali januarju dobra. Glede cenei pa velja isto, kar smo rekli glede krompirja.
Želji nekaterih članov, da bi jim priobčili par dobrih receptov za kompote in marmelado, ne moremo radi pomanjkanja prostora ustreči. Morda drugo leto, preden bomo zopet dobavili sadje.
Končno naj bo vsem predstojnikom pošt, na katere smo se obrnili po informacije, izrečena zahvala za njih trud in požrtvovalnost. Ugoden nakup ni odvisen samo od sreče in slučaja, kdaj se blago kupi, ampak tudi od dobrega poznavanja trga.
Drva. Nedavno je neki član naročil 1 m žaganih drv. Ko jih je doma zložil, je ogorčen ugotovil, da jih je samo 78 cm. Drugemu članu, ki je naročil 2 m drv, je pokazala mera 1.60 m, nakar je sledila zopet huda pritožba. Na željo nadzorstva smo sestavili komisijo, ki je imela nalogo ponovno ugotoviti, koliko znaša 1 m drv, potem ko so razžagana in zložena. Od uprave zadruge sta bila v komisiji oba predsednika, od članov izven uprave pa g. Cof, predstojnik pošte Ljubljana 2 in g. Zupanec, referent pri ekonomskem odseku obl. pt. uprave. Pred komisijo se je zložil 1 m celih drv v metersko merilo, ki ga imamo v skladišču, nakar so se drva razžagala, nanovo zložila v merilo in natančno premerila. Komisija je ugotovila, da jih je bilo potem, ko so bila razžagana, 74 cm. Na to smo člane: morali opozoriti, ker v bodoče ne bomo več sprejemali nobenih pritožb glede mere razžaganih drv, ako bo ta znašala nad 75 cm.
Čevljarna. Nastopilo je deževno vreme, bliža se zima s snegom in plundro. Potrebno je zato, da ima človek dobro in nepremočljivo obutev, kajti imeti v tem deževnem času suhe noge, pomeni zdravje in denar. Zlasti pa velja to še za otroke, ki obiskujejo šolo in ki morajo često sedeti z mokro obutvijo ves dopoldan ali popoldan v šoli. Člani prihajajo sedaj pogosto v našo čevljarno z raznimi prošnjami in pritožbami, češ, dajte dobro usnje, ali čevlji ne drže, blago je slabo itd, To pa ni res, ker dajemo za čevlje le prvovrstno usnje. Treba je le obutev primerno preparirali, pa bo držala tudi v tem slabem vremenu. Zato podajamo članom sledeči dober nasvet, ki ga je priobčil »Zadrugar« v svoji 10. številki:
Če hočemo napraviti čevlje nepremočljive, jih moramo nadrgniti z raztopino, ki jo napravimo, če raztopimo v bencinu toliko parafina, da posta-
ne gosto tekoč. Voljno napravimo usnje, če ga namažemo z mastjo, ki jo pripravimo iz 5 gr guta-perče, raztopljene v 15 gr svinjske masti na slabem ognju, kateri primešamo še 17 gr ribje masti. S to tekočo mastjo namažemo mokre čevlje pri gorki peči ali nad ognjem, da se mast dobro vleže v usnje. Posebno dobro moramo namazati šive in podplate.
Mokre čevlje hitro osušimo, če jih napolnimo z ovsom ali otrobi in postavimo na gorak prostor s prepihom. Tudi posušeni čevlji postanejo mehki, če jih namažemo s petrolejem.
Za čevlje, posebno za finejše ženske Čevlje, je zelo važno, s katerim čistilom jih mažemo. Ker dobivamo pritožbe, da izgubi vrhnje usnje barvo, čemur je največ krivo napačno čistilo, smo ee odločili, da bomo imeli v čevljarni stalno v zalogi razne paste in mazila in da bomo na željo vsakemu novemu paru čevljev dodali pasto, ki bo za usnje najbolj primerna Upamo, da bomo s tem članom ustregli in jim ohranili obutev delj časa lepo.
Fižol. Naročila za fižol že sprejemamo. Glede cene pa šc ne moremo ničesar objavili. Nabavili ga bomo vsekakor šele tedaj, če bo blago dobro in cena ugodna. Naše podeželske tovariše prosimo, da nam sporoče imena tvrdk, na katere bi se obrnili za nakup približno 500'. kg dobrega letošnjega koksa, in pa cene.
Špeha pa letos iz razlogov, ki jih bomo morda enkrat pozneje sporočili, ne bomo nabavili. Pač pa bomo, kakor 1 nsko leto, pomagali članom z gotovino.
Nove tvrdke: U.ioe obveščamo, da veljajo naša nakazila za nabavo blaga na msmčno obroke tudi za podružnico firme A. Žiber' trgovino s čevlji v Mariboru. Pogoji in ugpdiusti so isle ko pri ljubljanski tvrdki. V Celju imamo pogodbo z veletrgovino R. Stermecki.
Na željo nekaterih članov smo sklenili pogodbo tudi s prodajnim odclkom ljubljanske radio postaje. Člani si lahko izbero in nakupijo razne radio aparate in material, ki jim ga nudi postaja v veliki izberi. Mesto plačilu pa oddajo naše nakazilo. Prodajni oddelek bo potem poslal zadrugi račun, ki ga bo ta poravnala, dočim bodo člani poravnali ta račun v šestih, na željo tudi osmih mesečnih obrokih. Ker je v jesenskih! in zimskih večerih mnogim lovarišem, posebno na deželi, edina zabava radio, si zamorejo sedaj nabaviti dober aparat pod ugodnimi pogoji.
Premogokopnn družba Gorenjavas, pošta Mirna, nam oferira svoj premog. Baje je premog prav dober in je poleg tega cenejši od trboveljskega. Če se prijavi zadosti naročnikov, ga bomo nabavili.
Pri tej priložnosti sporočamo članom, da smo ceno trboveljskemu kosoven s 1. novembrom t. 1. znižali na 430 Din za tono na obroke in 420 pri takojšnjem plačilu. Premog dohaja sedaj z velikimi zamudami in prosimo člane, da se na to ozirajo in pravočasno naročajo.
Blagajna. Ker je naš sedanji blagajnik g. Ban Martin težko obolel in se nahaja na zdravljenju v bolnici, ga nadomešča začasno član načelstva g. Gruden Martin. G. Banu želimo, da čim prej okreva in se povrne zopet na svoje mesto.
To in ono.
Vse člane OPO, ki v tekočem letu še niso popolnoma poravnali članarine, prosimo, da to zanesljivo store do 20. decembra t. 1. ter nam tako prihranijo delo z opomini in nepotrebne izdatke.
Kdo je še dolžan na naročnini za Poštni glas. nik? Današnji številki prilagamo položnico za poravnavo naročnine za leto 1929, oziroma za nekatere še za star dolg. Ob enem vabimo naročnike, da plačajo že naročnino za 1. 1930, po možnosti za vse leto, saj stane samo 24 dinarjev. Koliko dolgujejo posamezni naročniki na zaostali uaroč-nini, je rdeče zapisano na naslovnem listku da-na&nje številke. Vljudno prosimo, da nakažejo označene zneske še ta teden po priloženi položnici.
Himen. Poročil se je tov. Ivan Kunej, služitelj pri pošti Trbovlje 1 z gdč. Lucijo Kmetovo, hčerko tov. Antona Kmeta, zvaničnika pošte Trbovlje 1. Mlademu paru želimo obilo sreče.
Olaiife društva »Dobrota« obveščamo, da je dne 16. septtembra 1929 umrla Praprotnik Ljudmila, članica skupine A in B. — Odbor.
Osebne izpremembe v ministrstvu. V gradbenem ministrstvu so upokojeni gg. Voja Popovič, bivši generalni direktor pošte in telegrafa, Nikola Vučetič, bivši pomočnik gener. direktorja in Miloš Kovačevič, načelnik poštnega oddelka v gradbenem ministrstvu. Iz personalnega odseka je premeščen v poštni odsek g. Vaša Bojič, inspektor mi-
nietrstva in vršilec dolžnosti šefa personalnega odseka. Na njegovo mesto je postavljen g. Djoka Miličevič, bivši šef administrativnega odseka v prejšnjem p. t. ministrstvu.
Visoke številke. Z 31. decembrom 1928 je znašala vsota poštno-hranilnih vlog v Angliji 288 miljonov funtov, kar znese v našem denarju ogromno vsoto skoro 80 miljard dinarjev. — Po svetovni vojni je izdala angleška poštna uprava za uradna
I poslopja, telegraf in telefon 92 miljonov funtov, to-! rej čez 24 miljard dinarjev.
Organizacija italijanskih poštarjev. Po obvestilu mednarodnega urada za delo so v Italiji organizirani poštni uslužbenci v udruženju, ki zakonito ni priznano kot organizacija. Imenuje se »Asspzia-zione nazionale fascisla postelegrafonici-. Naslov: Rim, via Torino II7. Ob začetku leta je znašalo število članov 65.000.- Organizacija izdaja svoje stro-
kovno glasilo, ki se imenuje:	»Vita postelegra-
fonica'.
Poštni zakon. Pripravljen je nov poštni zakon, ki bo izenačil poštno zakonodajstvo za vso državo in ki se uveljavi najbrže še letos. Baje bo po tem zakonu odpravljena dostava poštnih pošiljk na domu, selska služba bi se popolnoma ukinila. V področju naše uprave je kakih 160 selskih pismonoš.
(Jhemogovttik
„(faeColkrajina*
priporoča svoj izborni visoko kalorični premog. Cene zmerne, postrežba točna in solidna.
iiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*!i	Izborno kapljico
pii&tnega daCmatinskega vina
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIItlllllllllM
dob š v Hasanovi gostilni, Kersnikova ulica 5, v Šiški pri Jin&oGu in na Cankarjevem nabrežju. — Mrzla jedila, morske ribe, likerji itd.
Priporoča se	£asanm
OBLAČILA
za gospode in dame kupite najceneje pri
FRAN LUKIČ,
Ljubljana, Stritarjev.** ulica
dthogelija in patfutnetija
Cii. ^Corjaneie
Ljubljana, Sv. Petra cesta 1!»
priporoča svojo bogato zalogo vsega v to stroko spadajočega blaga. Razni parfumi kot kolinske vode v odprodaji na litre na malo in veliko, razni foto-artikli, mila prvovrstnih tovarn, najfinejši pudri, šminke, creme itd. itd.
Cene najnižje I	Postrežba solidna!
Z nakaznico Gospodarske zadruge pošt. nam. si nabavite aparate in potrebščine
99(^o^o©oBo@66
FRANC BAR
LJUBLJANA, MESTNI TRG 5.
/T
Najcenejši nakup angleškega sukna, svilenih robcev, nogavic platna in čipk pri
•Maribor, (JDetrins/ca at. i5
ANTON
GRAVEUR
ETIKETE, MODELI
Stance kliSeji l
ČERNE
LJUBLJANA
J TA M PILJE
PEČATI, ŠABLONE TABLICE \ PLOMBE
Scfineider ^ Iferov&eH
trgovina z železnino na drobno in debelo. Največja zaloga strojev in orodja za poljedelstvo in ndustrijo, kakor tudi bogata iz-bera vs kovrstne kuhinjske posode in vsega v železninarsko stroko spadajočega blaga.
Htublfana, ‘DunajsCa cesta 16
PERJE, PUH IN KAPOK
PRIPOROČA
A.. & E. SKABERNE, LJUBLJANA
Velika zaloga tapetniških izdelkov’ žime, afrika — solidno - najceneje nudi
Rudolf Sever
LjlllfljSliUl, Rarijiu trg; 2.
Drž. uslužbencem tudi na obroke.
Trgovina s kožuhovino
Filip Bi%fak
krznarstvo
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. ti
se priporoča poštnim nastavljencem, katerim daje tudi mr ulM-okc.
jbentht fi. Iftan&ai, $oGat
Zobozilravilstvo - najfineiši zobni nadomestek
Sprejema: 9—12., 2—5.
Pogodba z gospodarsko zadrugo p. t. uslužbencev,
Hfubifatta, Gledališka ulica 7 poleg Tiboveljske palače.
ZIMSKE SUKNJE
mn— niw	■' 11« i i,ii m.
najceneje
I. MAČEK
LJIIKLJANA, Aleksandrova e. 12.
MERCINA in DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA, KOLODVORSKA 8.
GLAVNO ZASTOPSTVO IN SAMO-PRODAJA ZA SLOVENIJO VSEH IZDELKOV TOVARNE ZA DOKU-— MENINI IN KARTNI PAPIR —
BRATJE PIATN1K, RATEČE.
izdelave. Naročila čez l>im Kar ne odgovarja se z a m
Siguren nastop
zajamči u^peh! N o« it e tore,) jtrimerjie čevilje. Preti nabavo istih Vam ho najboljči svetovalec samo iluistrovan cenik z več tisoč oliikami, katerega dobite na zahtevo popolnoma brezplačno od veletrg*. S t e r-m e c tk 1. Prepričali se boste o velikanaki izbiri in o sledečih nizkih cenah: od kravi-ne Din 140, telečjo 172, boke 180, gorski 186, lovski 248, gojzerice 259, čport 468. Garantirano ročni Izdelek. Razen toga velitka za-• loga najfinojfiih luksuznih čevljev krasne 00 so prosta poštnino. — n j a ali vrne denar.
Veletrgovina in industrija čevljev
R. STERMECK1. Celje, št. 67. Slovenija.
Izhaja 1., 11. In 21. v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, oalr. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834.
Rokopise je Pošiljati uredništvu .Poštnega glasnika, v Ljubljani, Pred Prulaiml 1. Reklamacije, »glase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za »Obl. organizacijo ptt. uslužbencev v Ljubljani« izdaja in urejuje Jožko Jatiie v Ljubljani. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek v Ljubljani.