Ivan Hoić: Rusija. 419^ Rusija. Po Ivanu Hoiću, posnela M a r i c a. V predgovoru svoje knjige »Slike iz občega zemljepisja — Rusija« — piše dr. Fran Hoić.......»Mi vidimo danes v Rusiji poleg velikega prirodnega bogastva telesno čvrsti in duševno jako nadarjeni narod, kojemu silno narodno čustvo podaje silno življensko moč. Ta narod je utisnil črte svojega 420 Ivan Hoić : Rusija. značaja tudi svojim carjem, podavši jim svoje nazore in pridobivši jih za svoje težnje. Poslednja desetletja delata krona in narod složno za napredek in procvet svoje velike domovine. Da, Rusija v naši dobi postaja, ona se krepi, jedini in preraja se slovanskim duhom in ponosom, ker danes nimajo več tujci prve besede v ruskih državnih in kulturnih zadevah, ampak Rusi sami. Zato napreduje Rusija v novejši dobi v vsakem pogledu, osobito pa na književnem polji, kjer se ji zapadni svet divi, jo proučava in posnema. Nekateri ljudje iz Zapada pričakujejo po besedah : Solnce prihaja od vzhoda — preporod človeškega roda od Rusije, od izvirne in silne ruske kulture«..... V tem, ko ves zapadni svet govori in se bavi z Rusijo že dolgo, v tem, ko Francozi, Italijani in Nemci potujejo po velikem ruskem carstvu, da si ogledajo ljudi in ruske posebnosti, ne izreče se pri nas Slovencih beseda »Rus«, »Rusija« brez nekega svetega (?) strahu, da bi kdo ne slišal. V tem, ko se Nemci in Lahi šopirijo in ponašajo po Avstriji se svojimi pangermanskimi in panitalijanskimi idejami, branijo se Slovenci celo vsake kulturne zveze, se svojimi brati po jeziku. In ne samo to. Nekateri slovenski listi zajemajo o Rusiji iz virov poljskega ali nemškega židovstva samo zato, ker so Rusi — pravoslavni. in naši Slovenci, ki si lehko privoščijo potovanja, malo jih je res, a nekaj jih je vendar le, prepotujejo Francijo, Švico, Nemčijo ; da bi pa v Rusijo pogledali, tega Bog obvari. Lansko leto sta bila na medicinskem kongresu v Petrogradu dva italijanska zdravnika, znana zagrizena nasprotnika Slovanov. Ob istej priliki sta prepotovala ^ velik del Rusije in čudovito je, da ne moreta dovolj nagovoriti se o Rusiji, da ne moreta prehvaliti zla- tega ruskega naroda. Ko tako navdušeno govorita o Rusiji se svo- jim slovenskim kolegom, kateremu so prej predbacivali »rusko barbar- stvo«, prosita ga, naj prvi svoj dopust vporabi za potovanje v Rusijo; tudi ona dva da morata še enkrat videti »matuško Moskvo«. Mnogo znata povedati o nepopisni ruski gostoljubnosti in o velikanskih napravah, o izobraženosti in oliki izobražencev ter o dobroti pripro- stega ljudstva, ki je uljudno in postrežno brez usiljivosti. Da si bodo mogle naše Slovenke vsaj nekoliko predstavljati ruski narod, posnamem tu-le nekoliko podatkov iz zanimive Hoićeve knjige. Rusko carstvo šteje 130 milijonov prebivalcev in sicer ima ev- ropska Rusija 107, azijska Rusija pa 23 milijonov. Evropska Rusija ima torej mnogo več prebivalcev nego Avstro - Ogerska in Nemčija Ivan Hoić; Rusija, 421 skupaj, vendar je Rusija za svoje prostranstvo za Švedsko in Nor- vegijo najslabje obljudena država v Evropi, kar se da lahko obrazložiti, ako se pomisli na lego in kakovost ruske zemlje. Prebivalstvo v evropski Rusiji pa raste od leta do leta prav znatno, kajti porodov je v enem letu milijona, smrti pa 3 milijone. Rusija je še bolj mnogojezična nego Avstro - ogerska, no izredno veliko število različnih narodnosti kar izgine pred glavno slovansko narodnostjo, h katerej spada več nego ^/4 vsega prebivalstva. Izmed Slovanov živi v Rusiji poleg Veliko - Rusov, Malo-Rusov in Belo-Rusov še mnogo Poljakov, Bolgarov, Srbov in Čehov. Mnogo je Nemcev, Židov, Tatarov, Fincev, nekaj Grkov, Švedov, Francozov, Jermencev, Cig-anov i. t. d. Jedro prebivalstva ruske države tvorijo Slovani, a med njimi daleč prevladujejo Rusi vsega prebivalstva). Jezik, običaji in pravoslavna vera delajo iz ruskega naroda gorostasno celino, katerej ne škodi prav nič, da se Rusi dele na Veliko - Ruse, Malo - Ruse in Belo - Ruse. Veliko-Rusi so prav za prav ono pleme, koje vlada in gospodari v velikem ruskem carstvu ; oni so ustvarili današnjo rusko državo. Veliko - Rusi so v obče močni ljudje. Tudi med kmeti se vi- dijo često v istini lepe glave, a dekleta in žene so tu in tam uprav nenavadne lepote. Veliko - Rusi so nekoliko čokaste rasti, vratu so kratkega, širokih pleč, nog razmerno kratkih; dobe se pa tudi med njimi vitki ljudje. Po licu in laseh so večinoma blond. Veliko-Rus je kakor Francoz sangvinik. On je vesel, okreten, društven, zgovoren, ljubi lahke zabave, nedolžne igre ter ne pozna straha. Vkljub svojim melanholičnim narodnim pesmam je Veliko- Rus izredno vesel, ter se jako malo briga za svojo bodočnost. Ne- popisno mirno prenaša srečo in nesrečo, vse kar mu Bog pošlje. Njegova ravnodušnost nasproti vsemu v življenju prehaja včasi v pravo indolenco. Veliko - Rusi so jako pobožni a poleg tega tudi praznoverni. Oni nikoli ne vprašajo tujca za njegovo vero. Nikjer niso drugoverci tako slobodni v izvrševanji svojih verskih dolžnosti kakor v Rusiji vkljub temu, da so Rusi vneti za svoje pravoslavje. Nek potopisec piše o Rusih sledeče : Ako pomislimo, kako je Rus, osobito priprosti kmet, globoko uverjen, da je edino pravo- slavna vera spasonosna, moramo se v istini čuditi velikej verskej toleranci, kojo kaže ruski narod in njegova vlada nasproti raznim drugovercem, koji žive pod ruskim žezlom.*) Svobodno brez nobenih *) To je pač drugače nego so nekdaj pisali naši slovenski latinizatorji, ki bi naj- rajše polatinili tudi Rusijo. 4"22 Ivan Hoić : Rusija. zaprek obožava v Rusiji Kalmuk svojega Dalai-Lamu, Perzijanec večni ogenj, a Indijanec Brahmu ; Mohamedanec kliče svojega AUaha, Tunguzec leži v prahu pred svojimi kumiri ; istotako svo- bodno opravljajo svoje verske dolžnosti kristjani : katoliki, lute- ranci itd. Ta verska toleranca je podlaga delavnosti Rusije kakor širite- Ijica evropske kulture v dalnjej Aziji. Drugi narodi, videči, kakojim ostaja nerušena narodnost in največje blago — njihova vera, lahko se priuče na to, da postanejo ruski podaniki z dušo in telesom. Po malem se izgublja narareč v teh ljudeh ono neugodno čustvo o od- nošaju med gospodujočimi in podložniki, med zmagalci in premaga- nimi in v mejsobnem občevanju teh divjih narodov z Rusi pade med nje marsikatero zrnce kakor podlaga njihove bodoče olike. Zato ni vera kriva, da se v zadnjem času preganjajo Zidovi iz Rusije, ampak fakt, da so Zidovi kakor pijavke izsezavali ruski na- rod. (O ruskih Židih še pride pozneje). Veliko - Rus je nadalje človekoljuben in uslužen, uljuđen in ne- obično usmiljen. Obsojence, osobito one, katere izganjajo v Sibirijo, ne imenuje on nikdar zločince, ampak nesrečneže, pa rad deli ž njimi zadnjo kopejko, zadnji košček kruha. Posebpo ljubi deco ; zato ni nič ncnavadneg-a, da v Rusiji možki pestuje. Svetovnoznana je gostoljubnost Veliko - Rusa. Naposled mo- ramo omeniti še Veliko - rusko hrabrost. Da, Veliko - Rus je hraber tako, da ne pozna v vojni nobene nevarnosti, za svojim vodjo bi šel on tudi v pekel ; vojne teškoče in nezgode prenaša potrpežljiveje nego kteri koli drugi narod. S kratka on je izvrsten vojak. Poleg teh svetlih strani ima Veliko - Rus tudi svojo temno stran. Nagnjenje k veselemu življenju vodi ga do naslad, a naslade do pohlepnosti za novcem, včasi tudi za tujim, ako nima svojega. Nagnjenje k uživanju vodi ga do čezmernega užitka opojnih pijač. Seveda, da ta napaka ruskega naroda ni niti iz daleka taka, kakoršno so jo običavali kazati tuji, osobito nemški pisatelji. V prejšnji dobi je bil razlog temu prekomernemu popivanju ta, da kmet ni poznal druge pijače razun vodke. Razen tega so ubozega kmeta na vse načine vabili in mamili prodajalci na uživanje te pijače. Odkar se pa dobiva v Rusiji mnogo uvažanega in domačega piva, ponehuje pitje vodke in to tem bolj, ker tudi državne oblasti pazijo na to, da ni toliko krčem z vodko. Pri Rusih se prav posebno izpolnuje pregovor »in vino veritas«, kajti njihov veseli temperament postaja v takem slučaji še veselejši. Rus je tedaj nežen, mil, sladek ter bi samo objemal. Bogomila : Dve roži. 423! Kako krivico delajo ruskemu kmetu razni potopisci, trdeč, da je nesnažen, kaže že dejstvo, da imajo povsod, tudi v kmetskih hišah svoje kopalnice. Ruski kmet se koplje vsak teden vsaj enkrat, in to pred nedeljo in pred vsakim prazrjikom. To je v Rusih prastara navada, kakor je tudi običajno po vsej Rusiji umivanje rok po pojedinah. Veliko - Rus ima posebno spretnost za razne obrti, kar nam svedočijo neka stara, jako bogata sela. Tako je n. pr. vas Bogorod- koje 40 km. oddaljeno od Nižega Novgoroda, kjer se vaščani pečajo že od nekdaj s prirejanjem kož, koje izvažajo daleč okrog. Tu se na- pravlja vsako leto na milijone rokavic. Vas Holni v Vladimirskej guberniji bavi se se slikanjem svetih slik, katerih izvaža milijone na leto. V istej guberniji je vas Ivanovo, ki se bavi s tkalstvom. V Pavlovem delajo vilice, nože, škarje ter jih razpošiljajo daleč v Azijo. Izvrstna ruska koža (juhta) je poznana po vsem svetu. Krasno vezenje kož iz Toržoka je znano po vsej zapadnej Ev- ropi. Ako pride kmet k posestniku ter zapazi tam kakovo umetno rezbarijo, skuša jo takoj posnemati bodisi z najprimitivnijem orodjem ter ne bode miroval, dokler se mu ne posreči. Istinit je izrek o nje- govej spretnosti : »Rus vzame sekiro pa odide v gozd a domov se vozi na vozu, kojega je med tem sam naredil v gozdu«. (Dalje prihodnjič). Ivan Hoić:- Rusija. 437 Rusija. Po Ivanu Hoiću, posnela Marica. Nasprotno pa ne ljubi Veliko - Ru.s poljedeljstva. Nikdar mu ne pade na um, da bi po vzgledu posestnika uredil svoje gospodarstvo, ali da bi polje obdeloval na novi način. Prav tako si gradi svoje hiše po starem običaju še vedno lesene, dasi vidi, kako so požari česti. Veliko - Rus je povprečno jako darovit ; on razume vse naglo brez velikega napora; ako se posveti znanosti, zmaga najtežje pro- bleme z največjo lahkoto. Kakor v obče vsi Slovani, tako imajo tudi Veliko-Rusi poseben talent za tuje jezike. Nek nemški pisatelj trdi, da je temu tako, ker je ruski jezik sam po sebi težak in da si Rus, učeč se svojega jezika, tako uvežba sluh in izgovor, da je zanj na- učenje drugih jezikov igrača. Ruski jezik je silno begat na glasih in oblikah, zato se ga jako težko nauče Germani in Romani. Kljub obilici jednostavnih in sestavljenih konsonantskih glasov je ruski jezik zelo blagoglasen in posebno prikladen za petje. Tudi v jeziku se kaže veselo in ljubeznivo bitje Rusa, osobito v premnogih dimi- nutivnih in ljubkih besedah, kar često spominjajo posebno angležki, nemški in francoski potopisci Rusije. Naobraženi Veliko-Rusi ljubijo posebno filozofske nauke, kar nam potrjujejo ruska in inozenska vseučilišča, na katerih se mnogi ruski mladeniči posvečajo filozofskim naukam. Ker so Rusi taki iz- vrstni dijalektiki, je povsem naravno, da je v njih mnogo izvrstnih pravnikov, katerim se na javnih sodnih razpravah slušateljstvo divi toliko radi njihovega prirojenega govorniškeg^a daru, kolikor radi njihovega bistrouma. — Vendar se zdi, da ima Veliko-Rus za pri- rodne nauke največ volje in največ sposobnosti. Na polju kemije, botanike in mineralogije imajo Rusi učenjakov, kojih imena se spo- minjajo po vsem svetu z velikim spoštovanjem. Nad vse pa imajo Rusi izredne sposobnosti za matematiko. Oni so že mnogo storili na tem polji in dela njihovih matematiških velikanov: Ostrogradskega, Bunjakovskega, Savica in drug-ih so prevedena na nekatere zapadne jezike. V obče se vidi, da ni daleč čas, ko bode Rusija v mnogih strokah ljudskega znanja imela prvo besedo. Dolgo časa so imeli oni Rusi, ki so se posvečali takim stro- kam, ki sezajo naravnost v človeško življenje, kakor zdravilstvo in lekarstvo, težek položaj. Tako je Peter veliki zabranil svojim roja- 438 Ivan Hoić : Rusija. kom vodstvo lekarn, pa baš radi tega so bile lekarne dolgo v rokah tujcev, osobito Nemcev. Prav tako so se do pred kratkim v Rusiji posluževali rajši tujih zdravnikov. Danes je to vse drugače. Rusija ima veliko število izvrstnih ruskih zdravnikov, koji uživajo znamenit ugled v najvišjih krogih, nekateri od njih so celo svetovno znani. Veliko - Rusi nimajo, zato, prave volje ni ljubezni za ouo znanje, koje bi bilo pojedincem in vsemu narodu najkoristneje in to je j^o- Ijedelstvo. Veliko - Rus ima še zdaj preveč nomadske krvi v svojih žilah ; on je zelo živahen, a premalo vztrajen ter nima rad težkega poljedelskega dela. Nasprotno je pa rojen trgovec in kakor tak zna zbirati premoženje. Pripoveduje se, da so nekoč inozemski židje prosili Petra velikega, da bi jim dovolil trgovati po Rusiji, a Peter, poznajoč sposobnosti svojih Veliko - Rusov za trgovino, jim je od- govoril : »Ne morem vam tega dovoliti radi vas samih, ker bi vas moji Rusi kmalu prekosili, da bi morali potem oditi iz Rusije kakor berači«. Veliko - Rus uporablja vsako priliko, da se umakne oratarstvu, koje mu je dolgočasno in brez menjave, pa se raje loteva ktere koli si bodi obrti. Ker je Veliko - Rus sposoben in spreten, poprime se rad kakoršnega koli dela, samo če ni treba, da jiri tem preveč na- prera svoje sile. Na Belem in Črnem morju je on izvrsten ribič, v gozdnem severnem pasu je vešč drva;-, v sibirskih pragozdih vešč lovec, v tovarnah dober delavec, a v velikih mestih je on dober dninar, sluga in natakar. Od vseh slovanski)! narodov je Veliko - Rus edini, ki si je znal ustvariti in čuvati veliko državo, in to v nepovoljnih zgodovinskih in prirodnih neprilikah. M a 1 o - R u s i so večjidel visoke rasti, vitkega stasa, tunkih kosti in okroglastega lica. Fizijonomija Malo - Rusa je izrazna in mila a črnkasta polt spominja nekoliko na »teint basane« Iztočnjakov. Dolgi lasje Malo-Rusa so temnoplavi, kakšenkrat tudi črni, redkdo- kedaj svetli. Oči so večjidel sive, največ temnosive ; imajo pa tudi temne ter črne oči, dočim so modre oči prav redke. Malo-Rusi so v obče lepi ljudje v možeh so močne, resne po- teze ter se zde starejši nego so v resnici. Žene so največ male rasti in lepege stasa, čestokrat temnih oči s črnimi trepalnicami. Izraz lica je nežen in prijazen in nekako melanholičen. V kretanji je Malo - Rus počasen, rekel bi skoro apatičen ; dela rad a ni niti tako vesel, niti tako podvzeten kaker Veliko - Rus. Žene so jako delavne. O lepih duševnih sposobnostih Malo - Rusov pričajo Ivan Hoić: Rusija. 439 njihove narodne pesmi, pregovori in modri relii. Živeći v nepregled- nej ravnini skozi stoletja, ima Malo-Rus bujno fantazijo ter ima po- sebno rad, kakor pričajo maloruske pesmi, alegorije in simbolike, slike in prispodobe. Njegova domišljija oživlja celo prirodo, koja ni nič druzega nego simbolično utelešenje raznih pojavov človeškeg'a življenja. Malo Rus je mehke narave in zelo občutljiv. Priroda in podnebje sta razvila v Malem - Rusu to čustvenost, katera se javlja ob vsakej priliki v ljubezni, veselju, žalosti, v udanosti soprogov in v nežnosti do otrok. Ta čustvenost in živahna fantazija je rodila po melodiji in vsebini tako dražestne narodne pesmi, ki so poznane po vsem svetu. Kako ima Malo - Rus smisla za lepoto, vidi se iz tega, da si svoj dom obdaja z vrti in drevjem. Dekleta si po letu rade vpletajo cvetje v lase. Posušene ter umetne rože iz barvanega papirja krasijo v hiši podobe svetnikov. Malo - Rus je jako pobožen, toda za dogmatične podrobnosti on ne mara, zato ni med Malo - Rusi razkolnikov kakor v Veliko- Rusih. Prevelika čustvenost in občutljivost je kriva, da je Malo- Rus nekak skeptik, neodločen in brez eneržije. On je sentimentalen ter pije zato, da si s čašo ugaša pravo ali izmišljeno tugo. Cesto je apatičen za življenske pojave, kar se tu in tam opaža tudi med na- obraženci. Tu se ti teško za kaj odloči, a tam zopet ne moreš od- vrniti ga od onega, za kar se je enkrat odločil. To mu je pomoglo, da je pod tujim gospodstvom ohranil svojo pravoslavno vero, narod- nost in jezik. Malo - Rusi so med seboj iskreni, odkritosrčni in drug drugemu udani. Svojo domovino ljubijo izredno ter neradi ostavljajo svoje rodno mesto. Zadovoljni so z malim, doma imajo česar jim treba za življenje, po kaj bi torej hodili od hiše ? Malo - Rus je večjidel kmet in pastir. Za mehaniški posel, za trgovino ter za obrt nima niti volje niti sposobnosti. V tem je pač velika razlika med Veliko- in Malo - Rusom. Med tem ko ti Veliko- Rus na semnju ponuja in hvali svoje blago na vse mogoče načine, da bi kaj kupil od njega, ne ponuja ti Malo - Rus svojega blaga in celo, ako ga vprašaš, odgovori ti, kakor da se mu ne ljubi. Maloruske žene so pa za trgovino mnogo spretnejše, ker so živahnejše, pod- vzetnejše in domiselne. Ker Malo - Rus jako uvažava osebno svobodo, je povsem na- ravno, da je žena v Malo - Rusih bolj spoštovana nego v Veliko- Rusih. Ona je ravnopravna tovarišica in prijateljica svojema možu. Res je, da maloruska žena mnogo dela, a pritožuje se nikoli ne, ker 440 je gospodinja v svoji hiši. Gorje onemu, ki bi žaUl ženo Malo-Rusa, ta bi kaj tacega pametovah Malo - Rus je občutljiv, poetičen in ljubitelj pesmi, poleg tega pa dobričica do naivnosti. Ob času košnje in žetve odhajajo cele dru- žine s koso, se srpom in »bandurko« (tamburico) v južne kraje. Malo- Rusinje si kitijo o žetvi glavo s klasjem, kakor si Bolgarke o trgatvi krasijo glave s rožami. Ljudstvo je ohranilo svojo narodno nošo ka- kor v Veliko - Rusih. Malo-Rus nosi belo srajco, Veliko-Rus rdečo, na to pride telovnik in jopič, bele hlače vtika Malo- Rus pod kolenom v visoke čižme. Po zimi nosi še kožuh. Na glavi ima ali črno kapo ali širok klobuk. Malo - Ruskinja se oblači v dolgo belo srajco, ki je spredaj ob krajih in na rokavih navadno rdeče lepo vezana ; nad srajco ima temno, za ped krajše krilo, ki je spredaj pokrito z ukusno vezanim predpasnikom, a med obema širok, od zadaj zaprt životek brez rokavov, (xlavo si pokri- vajo ali z rdečim robcem ali pa s kapo srednjeveške oblike. Vsa obleka je domače delo ter je po kroju in nakitu zelo podobna hr- vatski narodni noši. Ako si na trgu med kmeti, zdi se ti, kakor da si v Hrvatskej. Tudi kmetske hiše so podobne hrvatskim kmetskim hišam, obično so lesene se slamnato streho, pročelje je obrneno na dvorišče, odkoder je uhod. Pod je obično od poravnane in nabite ilovice, notranje stene so pobeljene, pri vratih je ogromna peč, v kotu visoka postelj. Pri vsaki hiši je vrt ograjen se živico. Vse, kar je v Slovanih prostonarodnega, in dasi so ti tako razkosani, spominja na eden in isti izvor. Tudi Malo-Rusi imajo svoje slepce, koje vodi deca od vasi do vasi, od trga do trga. Ti pojejo stare pesmi se spremljevanjem »bandure«. V starih časih so spremljali Kozake v boj, da so jih hrabrili s pesmijo. (Dalje prihodnjič.) 465 Rusija. Po Ivanu Hoiću, posnela Marica. (Dalje.) : Kijev je središče maloruskega plemena. Malo - Rusi žive v velikem delu južne Rusije, v vzhodnej Galiciji in v Bukovini ter v severno - vzhodnej Ogerskej. Maloruski jezik je rusko narečje ter ga tudi sami imenujejo ruski jezik. V šolah, uradnijah in v vsem javnem življenji gospodari velikorusko narečje, koje je zajedno knji- ževni jezik vsega ruskega naroda. 4('p() Ivan Hoić : Rusija. Kozaki so večjidel Malo-Rusi, bivajoči v nepreg"lcdnej stepi med Veliko - Rusi in Tatari. Kozaki imajo v borbi s Tatari in s Turki neprecenljivih zaslug- za Poljsko in za Rusijo. Želja za slobodo je storila, da so Kozaki vedno budni ; dan in noč stražijo na straži (vzvišeno mesto) ter z ognjenim znamenjem javljajo drug drugemu, da prihaja neprijatelj. Kdor želi Kozake dobro poznati, mora poznati kozaške pesmi, v kojih se zrcali kozaška duša. Veliki poljski pesnik Mickievič imenoval je Ukrajinske poljane kraje slovanskega lirskega pesništva. Lirske kozaške pesmi so polne globokih čustev in nenavadne nežnosti. Kozak, sedeč kraj svoje ko- libice, sanjaje molče prisluškuje hrzanje konj, ki se pasejo na stepi, on sluša, kako kukavica kuka, kako prepelica pedpedika, in kro- karji krokajo. Domotožje Kozakovo po njegovej ljubljenej stepi je gotovo večje nego domotožje Svicarjevo za njegovimi g'orami. Ko se Kozak raz- stavlja se svojim domom, jemlje se sabo na svojih prsih sliko svo- jega svetnika — patrona — in pest zemlje. To mu je uteha v tujini ter umirajoč od neprijateljske roke, poljublja prah svojega doma. Belo-Rusi bivajo na zapadu Veliko - Rusov v gubernijah Vitebskej, Alogiljevskej in Minskej. Nekateri trdé, da jim izvira ime od bele obleke, v katercj se oblačijo pt) zimi in po leti. Oni so po- tomci starega slovanskega plemena Krivica, koje je bilo jako kon- servativne narave in osamljeno. Taki so Belo-Rusi še dandanes. Oni so miroljubni, delavni in dobrodušni. Žive prav resno, ker jim je zemlja glinasta, polna jezer, močvirij in nepreglednih gozdov, pravi »Eden« za lovce na medvede. Tudi podnebje je vlažno in nezdravo. Belo-Rusi so več stoletij mnogo trpeli pod poljskimi plemiči in pod Židovi. Belo-Rusi so srednje rasti in svetlo - plavih las. Poljaki, katerih živi v Rusiji okoli lo milijonov, so srednje visokosti, vitkega stasa in lepe rasti, čisti Slovani. Odlikujejo se v tem, da vse prav naglo razumejo, s prirojenim čustvom za vse, kar je lepo, se živim zanimanjem za estetske oblike, z uljudnostjo in fi- neso. Oni so Francozi med Slovani. Njihova »mazurka«, narodni ples, je razširjena po vsem svetu a nikjer se ne pleše s takim og- njem, kakor jo pleše Poljak. Razven kmetskega stanu, ki je do naj- novejšega časa strašno trpel v siromaštvu in koji je še le po poslednji organizaciji pod Aleksandrom IL jel živeti bolj človeški, ter razven meščanov po mestih je v ruskej Poljski izredno mnogo plemenitašev. i^/o vsega poljskega naroda je plemičev a v nekdanji kraljevini polj- ski je bilo kar 120.000 plemenitaških rodbin. Te nenaravne razmere so nastale vsled tega, ker so poljski kralji po srečnih vojskah poje- Hoić : Rusija. 467 dinim vojaškim oddelkom podeljevali plemstvo ; tako je n. pr. kralj Sobjeski po srečni osvoboditvi Dunaja povzdignil vse svoje konjištvo v plemenitaški stan. Po tem takem je vsak kmet lehko pripadal k plemstvu, žlahti. Od Slovanov živi v Rusiji še nekaj Bolgarov, Srbov in Cehov. Židje, koji žive v Rusiji, zovejo se v zapadnej Evropi obično poljski židje, ker bivajo večinoma v r u s k e j Poljski in v sosednih južnih in južno zapadnih krajih. Na licu poljskih Židov se jasno vidi azijsko pokolenje. Crte lica so izrazite a pravilne. Odlikuje jih osobito krivi nos ; oči so velike, temne in žive, lasje črni, redkokdaj rdeči, a barva lica je rumenkasto - bleda. Dočim se židje v ostalej Evropi po svoji noši nikjer ne razlikujejo od kri- -stijanov, obdržali so ruski židje do današnjega dne svojo posebno nošo, s katero se razlikujejo od ostalih prebivalcev ruskega carstva. Svojih verskih običajev in predpisov se poljski židje drže mnogo bolj nego židje v zapadnej Evropi. Po zakonu je dovoljeno poljskim Ži- dom trajno bivanje v gubernijah zapadne in nove Rusije ; v ostalih krajih Rusije smejo bivati le oni židje, koji imajo za državo kakove zasluge, znanstveno ali umetniško naobraženi ali ako spadajo med imovitejše trgovce ali če izvršujejo kakov poklic. V Poljskej je ^r, vseh prebivalcev Židov. Tam imajo cela mesta in vasi. Nikjer se pa židje ne pečajo s poljedelstvom. Oni jemljejo v zakup krčme in uničujejo veleposestnike, koje zavajajo na pijančevanje, nudeči jim oderuška posojila, s katerimi prihaja pomeščikovo premoženje v židovske roke. Kjer so razsipni, brezbrižni in lahkoumni posestniki dali svoje zemlje Židom v zakup, so posestniki prav kmalo osiromašili, a zidovi so postali bogataši. Trgovina je Židu najmilejši posel. Tu ume on razviti vsa sred- stva bistrega uma in svoje zvitosti, V manjših trgih in mestih je vsa trgovina v njihovih rokah tako, da ne moreš o židovskih prazni- kih ničesa kupiti. Vendar dospejo iz vse velike židovske mase v Ru- siji le nekateri do velikega bogastva in blagostanja, dočim jih večina izredno strada. Po statičnem izvestji so židje v guberniji Grodno najsiromašniji med vsemi prebivalci v Rusiji. Obitelji, obdarovane z mnogobrojnim potomstvom, žive v največji bedi —¦ po tri rodbine v enej sobi. V guberniji Kovno so zidovi rokodelci, kojih. rodbine trpe ves dan glada, dokler ne prinesejo na večer očetje del svojega težko prisluženega plačila. V malih mestih, kjer ni po ulicah tlaka, sedi židovska odrasla mladež pred vrati častnikov in uradnikov, ča- kajoča, da jih prenese za nekoliko kopejek čez visoko blato. 4(58 Hoić : Rusija. Ruska vlada jc hotela večkrat odpomoči tej bedi ter dala tem Židom 30.000 desetin zemlje za poljedelstvo. Toda vse zaman, žid ne more po svojej naravi biti poljedelec. Židovske naselbine so najubož- neje v vsej Rusiji, ter izgledajo kakor po potresu; hiše razpadajo, a med njimi se vlečejo suhe, mršave prikazni v dolgih črnih plaščih, raztrganih čevljih, prave slike strašnega gladu. Kljub pokvarenosti in nepopisni bedi vidijo se vendar tudi pri ruskih Židih one vrline, koje so Židom lastne nad drugimi narodi. Drže se, rekli bi, prav z neko pobožnostjo običaja in načina življe- nja svojih prednikov. Ni ga naroda, kjer bi bilo rodbinsko življenje tako lepo razvito kakor pri Židih. Se spoštovanjem in začudeno moraš gledati, kako roditelji ljubijo svojo deco, a kako deca spoštuje svoje stariše in kako so si rojaki med seboj udani. Obiteljski duh postaja Dri njih narodni duh, koji se z bedo in nesrečo še bolj utrjuje. Rado- darnost Židov bogatašev do Židov siromakov je uprav brezmejna. Nadalje mora se povdariti, kako so zidovi v svoji stroki marljivi in neutrudljivi a pri tem vedno zmerni. Teško boš videl pijanega Žida. Se svojo neobično marljivostjo in izredno zmernostjo dospe mnogi Židi do znatnega blagostanja, saj s& zvijačo, bistrim umom in preva- rami bi ne prišel tako daleč. Kako je v Židih prirojena težnja za boljšo naobrazbo ! Koliko sinov siromašnih Židov so že postali učenjaki, in ugledni zdravniki ! Veliko število židovske mladeži v srednjih šolah v Rusiji ni v nikakem razmerji se številom prebivalce\-. Vselej tudi ni težnja za duševno naobrazbo, ki sili Žide v šolo, ampak zavest, da naobrazba daje človeku prav tako kakor bogastvo moč in silo ter ugled in blago- stanje. Duševna kultura v Rusiji. Izpregovorimo najprej o izobraževališčih za ženske. Poleg »in- stitutov« za odgojo veleposestniških hčera, katere je ustanovila Ka- tarina II., osnovani so že od davnih časov zavodi, koji so odgovarjali vsem potrebam in v katere so se sprejemale učenke izmed vseh stanov. To so ženske gimnazije (7 razredov) in progimnazije (4 razredi). Prve take gimnazije so osnovane gotovo že pred 100 leti pod po- kroviteljstvom carice Marije Feodorovne, koja ima izrednih zaslug za naobrazbo ženske mladeži. Njenemu prekrasnemu zgledu slede vse ruske carice. V novejšem času je v vsem 121 ženskih gimnazij z 39.000 učenkami (v Poljskej 13 s 4000 učenkami) ter 170 progimna- iiij z 26.000 učenkami (v Poljskej 4 s 500 učenkami) in 27 »institu- tov« za gospice (8000 učenk). Višjo naobrazbo dobivajo deklice v višjih zavodih in to v Petrogradu v odgojevališči plemenitaških hčer 469 v Aleksandrove] šoli, v Pavlovem institutu itd., v Aloskvi v Katari- ninem zavodu, v Aleksandrove] šoli, Nikolajevem sirotišči itd. Nikjer v Evropi se ni tako razvilo znanstveno nao- braženje deklic kakor v Rusiji, nikjer se jim ni tako olajšal pristop do svobode in državnih služb, pošte, brzojava itd. Za višje izobraženje ženskega spola so »višie ženskie kursy«, v koje sprejemajo devojke, ki so dovršile gimnazijo z ugod- nim uspehom ; delijo se na tečaje ter nadomeščajo na nek način ženska vseučilišča. Za one deklice pa, ki ne morejo pohajati teh kurzov, uvedeni so na nekih gimnazijah »publičnije ženskije kursy«, kjer se v javnih predavanjih spopolnuje srednje žensko znanje. Zdravilstva se uči dandanes na stotine ruskih deklic deloma doma, deloma v tujini, osobito v Švici. Razven šol, koje vzdržava država, je v Rusiji še veliko število privatnih šol. (Dalje prihodiij)ič). Rusija. Po I v a II u Hoiću, posnela M ä r i c a. (Dalje.) Ruska vseučilišča, kojih ima Rusija deset (Petrograd, Moskva, Harkov, Kazan, Kijev, Odesa, Jurjevo, Varšava, Tomsk in Helsingsfors.) imajo štiri fakultete : pravoslovno, zdravniško, zgodovinsko-jezikovno in fizikalično - matematiško ; odgoja svečeniki) v je poverjena akademijam v Petrogradu, Moskvi, Kijevu in Kazanu in eparhijalnim seminiščem, kojih je 50. \' Helsingforsu je vseuči- li.šče za Finsko se švedskim učnim jezikom. Slušateljev je na vseuči- liščih mnogo (okoli 19.000). Tudi slušateljic je veliko. Leta iHc^i. je bilo slušateljic in sicer je bilo od teh O31 pravoslavne vere, druge so bile Židinje. 4!»4 Hoić : Rusija. Visoke šole so še: Aleksandrov licej v Petrogradu, 4 duhovne pravoslavne akademije v Kijevu, Moskvi, Pi'trogradu in Kazanu; Lazarov zavod za istočne jezike v Moskvi in mnogo druzih zavodov. Nadalje je visokih šol za narodno gospodarstvo, tehniko itd. Središče vsega znanstvenega delovanja in prvo učenjiiško di-uštvo celega carstva je akademija znanosti v Petrogradu, koji je postavil temelj Peter Veliki ali otvorjena je bila še le po njegovi smrti. Z akademijo je v zvezi zvezdama in glavni fizikalni observatorij v Pe- trogradu. Nadalje je po prostranem carstvu mnogo učenih in uglednih zavodov in društev kakor n. pr. glavna zvezdama v Pulkovi, svo- bodno gospodarstveno društvo, arheološka komisija, znano gospodarsko društvo, čegar delovanje je dobro znano vsej Itvropi, društvo za starine in zgodovino itd. V širnem ruskem carstvu je nadalje mnogo muzejev, nebroj knjižnic in arhivov. Občo naobrazbo ruskega naroda pospešujejo tudi neštevilni ča- sopisi : politični dnevniki in tedniki, posebno pa raznovrstni strokovni listi. - V Rusiji izhaja nad 550 listov in sicer je ruskih nad 4,50. Naj- več naročnikov ima »Golos« v Petrogradu ; znameniti politični listi so še; »S. Peterburgskija Vjedomosti«. »Ruski mir«, »Novoje vremja«, »Invalid«, »Moskovskija Vjedomosti« itd. Nadalje izhaja v Rusiji veliko število mesečnikov ali revij (po vzoru »Revue des deux Mon- des«), okoli katerih se zbira vse književno delovanje in koji so često merodajni v društvenih vprašanjdi ruske države. Od teh časopisov so najznamenitnejši : »Vjestnik Ev^ropi«, »Otečestvenija zapiski«, »Ruski vjestnik«, »Ruskaja misl«, »Ruskaja reč«, »Djelo« itd. Drugi listi imajo po vsem zgodovinski značaj kakor »Ruskij arkiv«, »Drev- naja i Novoja Rossija«, »Sbornik imperatorskago Obščestva Ros- sijskoj Istoriji« itd. * Da hode slika o kulturnih razmerah vsaj nekoliko popolna, izpregovorimo še nekoliko besedi o ruski k n j i ž e v n o s t i in umet- nosti. Seveda oiiuniimo to le na kratko, samo, da vidimo, kako se je razvila ruska kn^jiževnost in umetnost, dodavši imena najznameni- tejših delavcev na polji ruskega leposlovja in ruske umetnosti. Najprej nam je priznati, da se je med književnostmi velikih ev- ropskih narodov jela ruska najkasneje dvigati. .Stara ruska književnost je pisana v cerkveno-slovenskem jeziku. Se le od časa Petra Velikega jele so se v Rusiji knjige pisati v narodnem jeziku in sicer v mo- skovskem narečji. A v tem kratkem času od Petra Velikega do danes llinć : Rusija. 4Ü,^i povzdignila se je ruska književnost tako, da se jej ves zapadni svet divi, jo proučava in posnema. To velja posebno za rusko leposlo\'je osobito pa za roman. Prof. Jagić. izvrstni poznavatelj ruske knjige, piše po vsej pravici: »Evropske literature najnaprednejših narodov, francozka, angležka in nemška govore danes z velikim priznanjem o proizvodih ruskega duha drug-e in tretje četrti našega stoletja. Z malega središča, v kojem je stal Turgenjev dolgo osamljen, širi se spoštovanje dtilje in dalje in zaw.ema čim dalje večje kroge. Fran- coski kritiki najnovejše dobe radi govore o uplivu Leva Tolstoja na francoske romaniste; beseda »le tolstoisme« seje udomačila v moder- nej francoskej literaturi. To so znamenja velikega in trajneg'a interesa, koji se jiivlja in goji za rusko literaturo k). stoletja: iztok vrača, zapadu posojilo od dveh stoletij s procenti, v ko}\h je zbrana velika moč ruske individualnosti«. Do početka XATIL stoletja je sledila ruska knjiga tujim nazo- rom in sicer: v najstareji dobi se je naslanjala na cerkveno južnoslo- vensko (bolgarsko in srbsko) ter na grško knjigo do XI\'. stoletja, pozneje na zapadno skolastično in naposled na francosko : začetkom XIX. stoletja pa na angleško in nemško. Da se je najnovejša ruska književnost v naši dobi povzdignila tako visoko, da je ustvarila to- liko gdobokoumnih del, temu je uzrok prirodna plemenitost in nadar- jenost ruskega naroda. Ruski pisatelji so že iz ljubezni do svojega naroda jeli kazati njegovn; raiu', da bi priprostemu narodu življenje olajšali in mu donesli prosveto. Zato so ruski pisatelji črtali duševno in telesno življenje kmetskega stanu in inteligence, da. bi zajedno pokazali narodovo dušo in narodovo bedo ter napake in razvade ka- kor tudi plemenito stremljenje inteligence. Tako je napredovala knji- ževnost vzporedno z društvom. Vsa ruska književnost one dobe črta žive ljudi in ži\'ljenje, zato je tudi živa in silna kakor ži\djenje. a navdahnjena je ali s toplo ljubeznijo za narod ali z bolestnim ukorom za inteligenco. Xajstareja doba ruske književnosti je ustna ali prosto- narodu a k n j i ž e v n o s t sestoječa iz pravljic in pripovedek, obrednih ter junaških pesmi (byline) : o bojih s Tatari, o caru I\-anu, o Dimitru, Petru X'elikem i. t. d. Pismena ali umetna k n j i ž e v n o s t je bila v svoji prvi dobi (do X\TI. stolet.) povsem pod iztočnim vplivom. Tu vlada v knjigi edino težnja za krščansko-bizantinskimi ideali, vse kar je pri; hajalo od zapada, je bilo tedaj nekak strah ter se je gledalo na vse, kar je dišalo po zapadu, kakor na pravo nevarnost, koja preti krščan- sko-bizantinskim načelom in spasu duš pravoslavnih ljudi. Iz one dobi- imamo evangelij O s t r o m i r o v, znamenito Nestorovo kroniko ali letopis (iiio.) potem dragoceno Slovo o polku 1 g o r o v e, Stogi a v in Dom o stroj. V XVII. stoletju je začela na Rusijo vplivati zapadna kultura na novi način. Nem.ški vpli\- se je širil preko Novgoroda in Pskova, kasneje so se pridružili tudi Angleži inHolandci preko x\rhangelska.. Središče teh tujcev je bilo predmestje v Moskvi »njemeckaja sloboda« (kolonija). Na drugi način je vplival zapad preko jugozapadne ali Male Rusije, koder je prodirala v srce carstva poljsko-latinska struja. V XVIII. stoletju so bile prve poskušnje na literarnem polju po evropskih uzorih. Pisatelji XV11I. stoletja niso Bog ve kako ve- liki, ali oni so izorali tla za velikane XIX. stoletja. Zato so vredni vsake hvale, ter so se svojim delom položili prve temelje pravej ruskej književnosti, oni so ustvarili čitajoče občiiistvo. (Dalje prih.) Hoić: Kusija. Rusija. Po I v ;i 11 u Hoiću, ])osnela M arie a. (Dalje.) Posebne zasluge za razvoj ruske knjige ima carica Katarina. Ona ni branila, da se v ruskej knjigi razpravljajt) socijalno- pt)litićna vprašanja, ustanovila je več satiričnih listov, pod- pirala nadarjene mladeniče, da so dovršili studije, pisala je naposled tudi sama drame in novele, ter je dala prevesti na ruski jezik več filozofskih del in leposlovnih knjig. Iz te dobe so pisatelji : veliki satirik Denis von Vizin, Jakov Knja/.nin, Vladimir Luhui, Aleksander Radiščev ; pt'sniki Jermil Kostrov, (ravrilo Deržavin, Mihajlo He- raskov, Ivan Hemnicer. Koncem minolega in početkom tega stoletja se \- ruskej kjiževnosti najbolj odlikuje Nikolaj Karamzin se svoj'm preprostim, narodnim jezikom in z ljubkim načinom pripovedovanja. ]\Ied najodlišnejSe zastopnike romantiške šole je šteti Žukov- skega, Gribojedova, Bačuškova. Ivan Krylov, ki je pel svoje basni v pravem narodnem duhu, nadkriljuje, kakor sodijo nekateri literarni zgodovinarji, se svojo pesniško vrednostjo vse ostale evropske basno- pisce, tudi samega Lafontaina. Od leta 1799'—1<^37- je živel Alek- sander Puškin, ki spada med največje pesnike XIX. stoletja v vsej Evropi. Prve njegove pesmi so lirske, potem je spel romantično pesen 'Rustan i Ljudmila« a pozneje epske pesni »Kavkazki suženj«, »Bratje razbojnikiin »Cigani«. Najznameniteje Puškinovo delo je »Evgen Onjegin«, že v povsem realističnej smeri, v kateri so tudi spisane vse poznejše njegove krasne pripovedke. Risanje pojedinih lic v Onjeginu je postalo uzor za poznejše pisatelje. Biser tega ro- mana je Tatjana, ta prava specifično ruska duša. Z umetniške strani se začenJEi s Puškinovo poezijo v ruskej književnosti nova doba, v ktero spada ognjeviti Mihajlo Lermontov, »pesnik tuge«, ter Aleksij Kolcov, pravi Rus, poln ljubezni do ruskega kmeta. Pisatelji klasične i romantiške šole so imeli pred očmi le čisto umetnost in zabavo, brez smisla za resne življenske potrebe. Še le v štiridesetih letih se je vzlmdila misel, da mora književnost služiti društvu, da kaže obče-človeško in narodno, psihološko in življensko istino. Ta književnost se zove realistična. Ruski realizem je dosegel svoj veliki vspeh v književnosti oso- bito radi one tople simpatije, onega nežnega milosrč'a, s kojim se kaže ruska duša v romanu prvih ruskih pisateljev te dobe. Vrhu tega razumejo ruski realisti osnove in pogoje življenja prav temeljito. Hi)ić: jMisiia. ÖtÄ (ilas iskrenosti in simpatije ne čuje se v nobeni književnosti tako živo in čisto, kakor prav v ruskem leposlo7stvu. ]3ela te šole so navdahnjena se zrakom letovišč, vonjem velikih gozdov in pašnikov, senčatih vrtov, koji obkrožujejo starinske dvore. V vseh teh delih imamo vso silo slik vaške prirode in celo galerijo ženskih tipov, od kterih je drug dražestniji od druzega ; večino teh del preveva tudi humor, včasi ugrižljiv, a tu in tam dobrodušen, čisto rusko na- roden. Ta šola izredno nadarjenih ruskih pripovedovalcev je oboga- tila rusko književnost z velikim številom izvrstnih del. V delih teh pisateljev je videla Evrooa mladcniški polet genija, koji se obuja v življenje ; našla je ne samo izražena svoja čustva in misli, ampak nekaj, kar je Rusija samostalno preživela, kar je organično vzrastlo na lastnih tleh in kar je zajedno pretkano s tako visokimi in človeko- ljubnimi idejami, koje so gotovo svetinja vsega človeštva. Radi svojih vrlin je ruski roman postal že začetkoma biser svetske književnosti. Vogüe želi v svojem delu o ruskem romanu, da bi ruska književnost, priskočila v pomoč francoskej, za ktero, pravi, so došli dnevi glada in brezkrvja. Tudi Sarcey govori o važnosti ruskega romana ter do- daje : Nikoli še se niso tako vresničile besede, koje so se v i8. sto- letju često ponavljale, namreš : Solnce prihaja od vzhoda. Prvi je pričel risati narodno življenje, žive ljudi nadarjeni Ni- kola Gogolj (1809.—1852.) v svojej veselej igri: »Revizor« in v »Mr- tvih dušah«. Gogoljevi nasledniki so velikani ruske knjige : Tur- genjev, Dostojevski in Tolstoj, za temi Gončarov in Pisemski. Ivan Turgenjev (1818.—1883.), koji je spisal »Lovčeve zapiske«, »Plemiško gnjezdo«, ->Rudjin«, »Otci in sinovi«, »Dim«, »Nova zemlja«, »Po- mladanske vode«, »Punin in Baburin« itd., spada med največje pisa- telje vsega sveta. V slikanju značajev in človeške duše je slaven Fedor Dostojevski (i821. —1881.), kakor kažejo njegovi roman »Hudo- delstvo in kazen», »Bratje Karamazovi« i. t. d. Največji živi ruski realist je pa grof Lev Tolstoj (roj. 1. 1828.). On je pravi demokrat, ki tudi z dejanjem kaže svojo ljubav za svoj narod. *) Poleg- teh velikanov so pokazali znamenite pripovedne talente še Vladimir Korolenko, Potapenko, satirik .Saltikov i. t. d. Od lirskih pesnikov je znamenit Majkov, Pleščejev ter slavni Nikola Nekrasov, »pesnik narodne nesreče in trpljenja» ; od dramatiških pa Ostrovski, Potjehin in grof Aleksij Tolstoj. Kakor leposlovje tako je v Rusih, napredovala tudi znaiistvenost, osobito historiografija, geografija in etnografija. *) O ToLstcni sem pisala v lanskem letniku ..Slovenke" obširno. äß4 Hoić: Rusija. (iovoré o i^uskej kulturi, bodi povedano še par besedi o slikar- stvu, glasbi in petju. Od Petra Velikega pa do danes je slikarstvo v Rusiji kaj lepo uspevalo, ter doseglo že v prvih štirih desetletjih tega stoletja častno mesto in priznanje v evropskem umetniškem svetu. Med zgodovinskimi slikarji zavzemlje prvo mesto Kari Brjulov (iHoo.—1852.). Njegova slika »Poslednji dan mesta Pompeja« mu je pridobila ime dvornega slikarja. Brjulov slovi tudi kakor genre-slikar in portretist. Poleg njega so znameniti T. A. Bruni, Ivanov, oče in sin, Kiril Golovačevski, I. T. Kapkov, Lapčenko, NeiF, Ugrjumov, Sebnjev, Feodor Ivanovič i. dr. Kakor portretisti slove: Sobolevski, Tyranov, Venecianov, Orest Kiprenski, imenovan ruski Van Dyck. V genre-slikarstvu so se pro- slavili : Masojedov, .Sternberg, Selencov, Popov i dr. Največ uspeha so dosegli ruski umetniki kakor slikarji pokrajin. Na tem polju je posebno znamenit I. K. Ajvarovski, slavni slikar morskih prizorov, koji je se svojimi slikami vzbudil začudjenje vse Kvrope. Ruski sli- karji so kakor ruski pisatelji realisti. Tu in tam se opaža težnia, da se narava kolikor možno verno predstavlja. Starejšim umetnikom se je pridružil v poslednjem času lep broj novejših slikarjev, kateri so zasluli po vsej Evropi'. Vsem na čelu je V. V. A'ereščagin, roj. 1842., ki se je izučil v Petrograjski akade- miji ter potem jel potovati. V Parizu se je ustavil, da je dovršil svoje nauke. (O Vereščaginovih slikah je pisala »Slovenka« v eni zadnjih št.) Znameniti ruski slikarji so nadalje : Charlemague, Surikov, Plješanov, Sjedov% Kotzebue, Jakobi, Morozov, Ocjepin, Makovski, Klodt, Trutovski, Volkov, Perov, Čistjakov, Neorev, Bogatov, Bog- danov, Šiškin, Klever, Kivšenko, Meščerski, Bogoljubov, Knindži, Sverčkov in .Sudkovski ter kiparji Antokoljski, Ramenski in Pi- menov. Že začetkom tega stoletja je bila Rusija za glasbenike tujih narodov pravi »eldorado«. Da so Rusi tako napredovali v tej umet- nosti, imaju ruski vladarji velike zasluge. Pod Petrom Velikim je bila že leta 1790. ustanovljena v PetrogTadu »dvorska glasbena ka- pela«. Neprecenljivih zaslug pa si je pridobila carica Katarina H., ki je pošiljala nadarjene Ruse na svoje stroške v inozemstvo, da so se izučili v glasbi, v Rusijo je pa poklicala mnogo tujih umetnikov. Poleg tega je ta velika vladarica delala na to, da bi uvedla domačo slovansko glasbo, ter je zato ustanovila v Petrogradu leta 1805. gle- dališko šolo, v kojoj so se mladeniči in deklice poučevali v instru- mentalnej in vokalnej glasbi, v igranju in plesu. Hoić ; Rusija. 565 V tretjej desetini t. stoletja sta Aleksij Vjerstovskij in Mihael Glinka postavila trden temelj narodnej ruskej glasbi, in operi. Na- pevi oper, katere je složil Vjerstovskij, (»Gospodin Tvjerdovskij«, »Askoldova mogila«, »San na javi« in »Gromoboj«) so vzklili prav iz dna duše ruskega naroda, zato so postale tudi te opere tako po- pularne, da so se pevale in igrale povsod celo na ulici. Glinka je šel še korak dalje. Vporabil je poleg ruskih motivov tudi sorodne poljske, ter s tem hotel pokazati, kako se mora usta- noviti slovanska glasba. Njegova opera »Žizn za carja«, ki se je pela leta 183O. prvič v Petrogradu, gospoduje še sedaj v ruskem opernem repertoiru. Tudi »Rustan m Ljudmila« (1. 1842.) veje čisto .slovanski duh kakor v melodiji kakor v ritmu. Po istej poti so hodili še sledeči skladatelji ruskih oper: A. K. Lvov, Vjetinkov, Djuč, Villebois, Ptrujskij, Artenovskij, Dargomiržskij. Rubinstein je poleg Vjerstovskega in Glinke največji ruski skladatelj. V svojih starih operah (»Dimitrij Donskij«, »Sibirski lovec«, »Neumni Tomo« in »Osveta«) se naslanja na nemške glasbenike, dočim se v novih operah drži ruskih narodnih motivov (»Feramori«, »Nero:<, »Makabejci« in »Demon«). Poleg teg-a trozvezdja na glasbenem polju odlikuje se najbolj genijalni ruski skladatelj in izredno duhoviti kritik A. N. Objerov. On skuša Glinkin slovanski glasbeni slog združiti z novo-nemškim Wagnerjevim. Proti njemu je ustala mlado-ruska glasbena šola, koja hoče prenesti glasbeno umetnost na čisto realistično podlago. Glavni za- .stopniki so: Kjuj, N. Rimskij-Korzakov in Musorgsky. V novejši dobi se odlikujejo najbolj sledeči skladatelji : Solajskij, Cajkovskij, Kašperov, Salomon in neki drugi. Za petje so Rusi posebno vneti. Oni ne pojó samo, kadar so veseli, ampak njim je petje prešlo celo v naravo. Kmet ali delavec si ob delu vedno prepeva, petje kakor da mu olajšuje najteže delo. Poleg tega se pa v Rusiji petje jako neguje. Tam ima tudi vojska svoje pevske zbore, da, ko gre četa na vajo, jo spremlje petje iz mesta in v mesto. Pripoveduje se, da je petje delalo uprav čudeže v srednje-azijskih vojnah. Vojakom se je po brezvodnih pustinjah vračal prejšnji pogum in svežost duha, ko so pevci po zapovedni- kovem povelji zapeli kako narodno pesem. Na tako pripravljenih narodnih tleh ni čuda, da je pognal zbor Slavjanskega, ki je zadivil vso zapadno Evropo. V Rusiji je tudi med prostim ljudstvom pre- krasnih grl, koja se v novejši dobi skrbno vadijo, osobito v Malej 566 Hoić : Rusija, i Rusiji, odkoder so jemali pevce za carski dvor. Pri cerkvenih obrediti čuje.š ne samo v velikih mestih, ampak tudi po majhnih krajih pre- krasno petje. Mnogo zanimivega bi se še dalo napisati iz Hoičeve knjige, da, vsa knjiga je tako interesantna, da bi jo kar najrajši celo prelo- žila na slovenski jezik, a ker jaz sodim, da je za kolikor toliko nao- braženega Slovenca prevajanje hrvaških del popolnoma nepotrebno, zato sem podala o Rusiji le nekaj odlomkov, da vzbudim za- jedno zanimanje za Hoićevo knjigo (Matica Hrvatska) in za veliko bratsko državo. V prihodnji št. hočem navesti še samo mnenje o Rusiji nekega nemškega pisatelja, ki je bival več let na Ruskem. Razsodnejši Nemci se v našej dobi uče že prav pridno ruski in govore c Rusiji le z velikim spoštovanjem, samo v državi, v kterej je večina prebi- valcev slovanska, samo v tej državi se prepoveduje učenje krepkega in milega ruskeg'a jezika. (Konec prili.) Hoić: ivusija. 579 Rusija. Po 1 V a n u Hoiću, ])osnela M arie a. (Dalje.) Nemški pisatelj, kteri je živel več let na Ruskem in dobro opazoval in preučil napredovanje ruskega naroda na vsakem polji človeškega znanja in umetnosti, pisal je presenečen nad tolikim napredkom že v minolem desetletji ter poživljal svoje rojake, da bi se zamislili v ta neobični kulturni procvet sosednega ruskega carstva. On piše nekako tako-le: Na Nemškem so dosedaj ali slabo sledili napredku Rusije, ali pa niso hoteli ničesa slišati o slovanskem svetu *). Zato so pa Nemci srečno dosegdi, da naobraženi krogi v Francoskej in Angdeškej poznajo dan danes Rusijo in njene kulturne razmere bolje nego sosedna Nemčija. Anatol Leroy - Beaulieu, A. Rambaud, I>ouis Leger, Murchinson, Balston in D. Mackenzie Wallace in mnogi drugi Francozi in Angdeži so podali svojim rojakom velika dela, da bi boljše spoznali orjaško slovansko državo. V Nemčiji bi zastonj iskali takovih objektivnih in znanstvenih del. V svojej slepoti uvažujejo še malo slovanski svet, a zgoditi bi se vendar moglo, da bi mahoma zapazili, kako so naši vzhodni sosedje v razvitku člo- veštva oni faktor, o katerem je treba drugače računiti nego se je mislilo do sedaj. Istina je, da so Slovani pozno, in Rusi še najbolj pozno, stopili v kolo kulturnih evropskih narodov. Ali iz tega se ne more sklepati, da so zato Slovani manj sposobni za kulturo nego Romani in Germani. V^praša se rajši, da li so .Slovani, ko so došli do prilike, da se morajo baviti s kulturo, imeli volje in sposobnosti, da se posvetijo kulturi in če so na polji kulture dosegli uspehe ? Kdo more danes dvomiti o tem ? Ker do najnovejše dobe niso poznali na Nemškem neobičnih ruskih uspehov na kulturem polji zato jih niso mogli niti priznavati. Ali ruski jezik, kojega se Nemci res težko uče kakor se težko uče vseh slovanskih jezikov sploh, na- dalje ćirilska azbuka, ne bi nas smela ovirati pri spoznavanju zna- menitih uspehov ruskega naroda na kulturnem polji. Minoli so časi, ko so. v Rusiji samo tujci stali na čelu znanosti in napredka: med možmi, ki imajo dandanes v Rusiji prvo besedo v vseh strokah ljudskega ,;nanja, je največ pravih ruskih imen. Smešno je, kar se včasih čuje med nami, da naj bi se namreč Rusi odrekli cirilici ter bi prevzeli latinico v svoje knjig-e zato, da bi olajšali duševno ob- čevanje z drugimi narodi. Narod, katerega je nad 80 milijonov, rabi *) Tako seveda tudi v bpitskei jej državi — Avstriji. (Op. prel.) 580 Hoić : Rusija. brez vsake skrbi svojo posebno pisavo in sme mirno čakati, da raz- mere prisilijo sosede, da se uče njegovih črk». To prorokovanje nemškega pisatelja se je tudi izpolnilo, ker se razsodnejši Nemci že marljivo uče ruskega jezika ter govore z veli- kim spoštovanjem o napredku Rusije. Oni priznavajo, da kakor so slovanske črke posebne, isto tako izvirna in silna je ruska kultura, koja v bodočnosti preporodi človeštvo. Tudi na Angleškem se čim dalje bolj utrjuje misel, da slovan- ski svet raste elementarno in da mu pripada bodočnost. »Preporod človeškega rodu, koji ne more uspeti ostarelemu germansko - romanskemu svetu, čaka Slovane, osobito Ruse« je pisal G. Wachsburne v Contemporary - Review. Citajoč take izjave, moraš se nehote spominjati velikega filozofa XVH. stoletja Leibnitza, koji je prerokoval, da zapreti nekdaj velika moskovska kneževina vsemu svetu. Ali tudi Napoleon Veliki je ob nekej priliki dejal na otoku sv. Helene, da se boji, da postane vsa Evrope niz narodnih republik ali da utone vsa v ruskem carstvu ? In ni li tudi španski državnik in slavni govornik Castelar opozoril tedanji svet na ogromno senco Rusije, dokler ta spi in počiva, kolika pa bode šele tedaj, ko vstane in poj de na delo ? Navedeno je tu nekoliko nazorov velikih umov o bodočnosti Rusije samo za to, da se uverimo, kako se priznava še od časa Petra Velikega znamenitost ruske države. Hotela bi še kaj povedati o glavnih mestih in njih prebivalcih, o svetovno - velikem Petrogradu in o čudovitem njegovem ustanovi- telju, o starej matuški Moskvi in o divnem Kremlju, katerega pre- kosijo v lepoti samo nebesa ; a ko bi začela, ne mogla bi nehati, ker se mi zdi ena stran zanimivejša od druge. Opozarjam torej naše Slovenke in tudi naše — može na Hoićevo knjigo, ktero je lani izdala Hrvatska Matica, da jo prečitajo in dobe pravi pojm o neiz- merno - velikej državi in o naših zanimivih, dobrih bratih po jeziku. Minoli so časi, ko so smeli nekateri slovenski listi pisati o Rusih najgrše in najžaljivejše stvari, katere so pobirali iz zagriženih ži- dovskih in poljskih listcv. Slovenci bi zdaj kaj tacega ne verjeli več, sedaj, ko so oči vsega naobraženega sveta obrnjena v Rusijo, in Slovenci moremo biti le ponosni, da imamo toliko in tako važnih bratov. Dve besedi še o ruskih ženah. Pišoč o Petrogradu, pravi Hoić : Največji čar podajajo visokemu ruskemu društvu žene. Vsak mora pri<:nati, da Rusinje znajo carati in to ne toliko se zunanjo 581- lepoto koliko sfe S70Jim duhom. To je tudi razlog, da imajo naobra- žene žene velik upliv na može. Čestokrat je duhovita žena ambici- joznija od svojega moža ter motri svet in ga razumeva oatreje nego on. V konverzaciji so žene višjega društva živahne in duhovite«.