35. štev. V Kranju, dne 2. septembra 1911. XII. leto. GORENJE Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po posti za culo leto 4 K, za pol leta * K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posaiaene Števili e po iO vin. Na naročoe brez istoda&ue vpoStljatvs naročnine «e nemira. Uredništvo in upravništvo je na pristavi |r. \. Klonana v cZvnadi«, — Izdaj, m odgov. uredn.: Z. Lampret. — Rokop'si naj se pošljejo, če mogoče, že med tednom. Izhaja vsako soboto = zvečer ===== Inserati se računajo » celo stran 60 K, za pol strani 80 K, za četrt, strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila m plačuje za pet t-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — LTi -avništv > naj se blagovolijo poSiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo franlrirati. — Rokopisi se ne vračajo. Srebrni jubilej grmske kmetijske šole. Poroča absolvent z Gorenjskega. V dnevih 19. in 20. avgusta 1. 1. slavila se je svečano na deželni kmetijski šoli na Grmu 25 letnica obstoja te šole, odkar se je preselila iz Vipavske doline, to je s Slapa v dolenjski del dežele, to je na Grmu pri Novem mestu. Delovanje šole v tej dobi je bilo tiho, a tembolj plodovito. Šola vzgojila je, odnosno odpustila okroglo 460 gojencev in absolventov, kateri delujejo največ na lastnih posestvih sirom vseh slovenskih dežel, deloma so si poiskali zaslužka na drugih mestih. Do najnovejšega časa trajal je učni čas dve leti, a pred tremi leti reorganizirala so je Šola v toliko, da se je razdelila v letno in zimsko šolo. Letna šola traja celo leto ter je namenjena predvsem pouku o vinarstvu in sadjarstvu, to je gospodarskim razmeram Dolenjcev; zimska šola traja z zimskim točajem po pet mesecev, v kojih se največ poučuje poljedelstvo in živinoreja. Je li ta razdelitev enaka učnim uspehom in pridobitvam dveletne šole, danes ne bodemo pre-iskavali. Gotovo je le, da je ustanovitev kmetijske šole na Gorenjskem, kakršno je svoj čas nameraval ustanoviti deželni odbor kranjski in se o tej razgovarjal že deželni zbor, padla za dogledno dobo, kar bode v silen kvar Gorenjski. Tempora mutantur, časi se izpreminjajo. Še se spominjamo, kako besno so napadli svoječasno zastopniki gotove stranke šolo in njeno upravo glede gospodarskih neuspehov. Danes je v tem oziru drugače. Dočim je pred leti prejela šola letne subvencije od dežele — če smo prav po učeni — po 6000 kron, dovoljuje ji sedanji de želni odbor po 24 000 kron letno. Vsaj sedanje vodstvo v oficijelnem govoru ni moglo izraziti dovolj čutil in hvaležnosti sedanji upravi deželnega odbora. Velike zasluge za razvoj zavoda, vzgojo učencev in učne vspehe pripisovati je bivšemu ravnatelju gosp. Rihardu Dolencu, kateri slavi kot izvrsten kmetijski veščak in marljiv pisatelj ter je stal na čelu zavoda od leta 1886 do leta 1907. Že poprej pa je vodil od leta 1873 deželno vino-rejsko šolo na Slapu pri Vipavi. Imel je ves čas okrog 500 učencev. Ravnotako zaslužen za zavod je sedanji gosp. ravnatelj Viktor Rohrrnan, kateri deluje na zavodu od leta 1884 — sicer prvo dobo kot pristav in po prostovoljni prošnji za vpokojitev g. Dolenca od leta 1907 nadalje kot vodja zavoda. Kot pristav in učitelj strokovnih predmetov je nastavljen od leta 1908 nadalje gosp. Rudolf Zdolšek. Gospod pisarniški adjunkt Anton Lapajne in obenem uči(elj nadaljevalnih predmetov iz ljudske šole deluje od leta 1832. Zadnji čas sta nastavljena na zavodu gg. ing. agr. Albert Vedernjak in Anton Planinšek, katera poučujeta strokovne predmete. Poleg tega so še pomožni učitelji za nekatere predmete, kakor živinozdravilstvo, verouk in petje. Preidimo k slavju srebrnega jubileja šole 1 Že v soboto, to je 19. avgusta pričeli so dohajati gostje, bivši učenci in absolventje šole, da proslave čim sijajneje obstoj šole. Največ absolventov se je pripeljalo z večernim vlakom, kjer se je vršil tudi takoj po dohodu vlaka oficijelen sprejem. Došle goste je pozdravil imenom vodstva g. ravnatelj Rohrrnan in imenom Šmihel-Stopiške občine g. župan Zurc. Po prvem oddihu seili so se absolventje na Štemburjevem vrtu v Kandiji na prijateljski sestanek, kjer so si tovariši izza šolskih let pripovedovali svoje doživljaje. Marsikdo se ni sešel s svojimi tovariši, odkar je dobil odpustnico, odkar je zapustil zavod. Da pa obuditev spominov na mladostne čase, na čase šolskih let vpliva blažilno na prijatelje in tovariše, ni potreba posebej povdarjati, posebno še ob sestanku 125 absolventov, med kateri je bilo navzoče tudi uči-teljstvo. Ob 9. uri je bil na šolskem prostoru sijajen kres, šola, oziroma grad je bil slavnostno razsvetljen in nad glavnim uhodom je bil napis 1886—1911. Posebno mično razsvetljen je bil drevored, kateri veže kot dohodno cesto grad z državno cesto. Ob kresu se je zažigal umeten ogenj, spuščale rakete in pevci absolventje so zapeli nekaj navdušenih pesmi. Da si absolventje čas dobro izkoristijo, so se sestali večinoma vsi v Vindišerjevi gostilni, kjer so se dogovorili glede stanovske organizacije, strokovnega društva, katero bi vzdrževalo vezi med učenci in šolo ter tudi učenci med seboj. Drugi dan, nedeljo bil je v šolski dvorani slavnostni nagovor g. ravnatelja, kateri je podal kratek pregled glede ustanovitve in delovanja šole. Tekom popoldneva bil je ogled šolskih prostorov, gospodarskih naprav in kultur. PODLISTEK. A. Q.: Človeška beda. Crevljar Martin. Konec. Ali je bil res pijanec? Ej, včasi je šel, včasi, kadar je naredil par črevljev in potegnil denar za popravljanje — je bila vedno majhna reč — par vinarjev, pri novih se je pa vedno nekaj zaslužilo — si je prigovarjal Martin in vtaknil voščeno roko pod zglavje. No, in pri takih prilikah si človek že sme kaj privoščiti. — To žganje je pa tudi nekaka hudičeva pijača. Komaj izprazniš frakeljček, te že pogreje, in še enega, pa že ne veš, kje stojiš. Posebno mene je takoj podrl; sem moral biti pač močno slab, vsaj nekateri ga nekaj prenesejo. Moj pokojni gospodar je pravil, da mu pol litra žganja da šele korajžo. No, pa je le šel zgodaj pod zemljo — morebiti ravno zato. — Oh, moj Bog! Morebiti zdeluje tudi mene pijača. Kaj pa naj človek stori? Ves teden delaš, v nedeljo se pa doma kregaj z ženo. To pa vendar ne gre. Je pa taka rožica ta ženska, odkar sva se vzela, še nisem slišal dobre besede iz njenih ust. Če nisem slišal zjutraj, navsezgodaj sedel pri mizi z dreto v roki, me je že grajala; če ji nisem dal vse do zadnjega vinarja, je klepetala nočindan, da jo pustim trpeti lakoto in če sem se naveličal teh prepirov In šel ,k Orlu', me je nagnala z metlo, ko sem prišel domov. Ona je pa moje krvavo zaslužene beliče nosila v loterijo. In vsak teden je imela kak drug izgovor za zastavljeni denar, ki je bil vedno izgubljen. Enkrat je zgrešila samo za eno številko, enkrat je pomotoma stavila 14 namesto 40, enkrat na Gradec namesto na Dunaj, ali pa se ji je sanjalo od tete, ona je stavila številko od stare matere — to je bil križ — je dejal Martin — in zaprl oči. Črez nekaj časa pride njegova žena. .Treba bo zakuriti in skuhati, da me ne bo klel, da mu jesti ne dam/ To rekoč, zagrabi z jezo lončeno posodo in jo postavi na ognjišče, potem zapali malo slame in lesa ter naredi ogenj. ,Žgance mu bom skuhala, če je lačen, bo že jedel, če ne, naj pa pusti, še to moko sem komaj izprosila pri mlinarju. Stresel je vreče in pomedel kote in pograbil moko s smetmi vred. Še presejati jo moram, da ne bo vmes kakšna trska, če ne, se še zadavi; potem bodo pa rekli ljudje, da sem ga jaz, saj me imajo za tako. Pa nobeden ne ve, koliko imam potrpeti ž njim. Sedaj je pa še bolan. Če jutri ne vstane, ga na-ženem z metlo na delo. Ta mrhal Ležati zna, če bo imel takega osla, da mu bo nosil jesti v posteljo. No, le čakaj, če jaz zadenem temo, te pustim in grem, da me živa duša več ne vidi." — Tako je bilo nerganje Martinove žene. Prijela je za stol, ga postavila k steni In snela sito ter presejala moko. „Vse je notri — se je jezila — vse, samo mlinarja ne. Seve za uboge ljudi, je vse dobro, posebno pa, če se da nekaj vbogaime." , Vstani, tukaj imaš, ako hočeš jesti; pa ti povem, da je danes zadnjikrat, da sem šla prosjačit zate." Voda v loncu je zavrela; črevljarjeva žena je nasuia vanjo črne moke; naredila se je kopica na sredi, katero je izpodrivala vrela voda, da se je zibala, dokler je ni potlačila lesena žlica in žganci so bili kuhani Šla je in odprla vrata, katere je prej iz previdnosti zaklenila, da bi ji kdo kaj ne odnesel — se približala postelji in postavila krožnik z žganci na mizo. Martin se ne zgane. Žena stopi bližje k postelji. .Kaj spiš? Martini No, vstani i Tukaj imaš žgance." Martin sanja in se ne gane. .Kaj misliš, da te bom prosila, pa spi, ako hočeš", pravi in se hoče vrniti v kuhinjo. Vendar pa se ji je zdelo, da Martin ne spi. Tako bled je — vsaj bled in suh je bil vedno — pa danes ima tako vdrte oči in odprta usta. Začne ga tresti za ramo, za roki. Roka je bila mrzla--Mrtev je. .No, zdaj sem pa zastonj skuhala žgance. — Bog Ti daj večni mir in pokoj 1" Po 12. uri pričel se je banket, katerega se je udeležilo v celem 143 oseb. Stregle so pri njem marljivo gojenke gospodinjskega tečaja šolskih sester iz bližnjega Šmihela, Med obedom vršila se je vrsta napitnic, katere so imeli gg. deželni odbornik dr. Zajec; zastopnik vlade deželnovladni svetnik baron Rech-bah ; državni poslanec profesor Jarc, župan Zurc, ravnatelj Rohrrnan, prost Elbcrt, posestnik Toma-mazin iz Štnartna pri Litiji, bivši ravnatelj Dolenc in Ig. Brglez iz Štajerske. Brzojavne pozdrave poslali so g/, deželni glavar Šuklje, dež. odbornik Larnpe, ravnatelj in svetnik G. Pire, vinarski nadzornik Gombač, ravnatelj Štrekelj iz Gorice in ravnatelj Be'ec iz Št. Jurja ob južni železuicii deželni poslanec Mirko Perhavec, Ciril Dolenc s Češkega, župnik Peterlin in absolventa Kovačič in Cerjak iz Pulja. Ob 3. uri pričelo se je zborovanje glede ustanovitve .Društva absolventov kranjske kmetijske šole". V predsedstvo so bili izvoljeni absolventje: predsednik g. ravnatelj knežjih posestev VVindischgratz Clarici, podpredsednikom g. Glo-bevnik in zapisnikarjem g. Medic. G. absolvent Iv. Pipan iz Vižmarjev referiral je o tem. Organizacija z ozirom na kmetski stan, katero poročilo je bilo zelo temeljito in bi bilo želeti, da je g referent objavi. Pravila za društvo so se sprejela v glavnem, kakor jih je pripravil pripravljeni odbor. Nekaj uvaževanja vrednih točk se je naročilo odboru v obliki resolucij uvaževati in upoštevali Organizacija absolventov kmetijske šole je potrebna in samo želimo, da bi svoj namen res dosegla v oni meri, kar je vsak udeleženec želel. Potrebno je pa tudi, da vsak absolvent prijavi svoj pristop. Z večernim vlakom se je odpeljala zopet večina gostov proti Ljubljani, odkoder so se razkropili na Koroško, Štajersko, Goriško. Istro, Notranjsko, Gorenjsko i. t. d. Bilo bi žele i zopet tako obilega sestanka prijateljev izza mladih let. da se Čim bolj poživi in ohrani modsebojni stik. Odbor društva sestoji sledeče : predsednik g. Globevnik iz Bršlina, odborniki gg. Rakuše iz Straže, Jakše iz Novega mesta, Keržan s Kle-vevža, Clarici s Konjic. Pagon z Godoviča in Pipan iz Vižmarjev. — Odboru želimo: Krepko na delo! V Eranju, dne 2. septembra 1911. Napredek ipodnješiejerakih Sio?encev. Slovenci v mariborskem okraju so dosegli krasen uspeh pii volitvah v okrajni zastop. Dne 19. m. m. so se vršile volitve iz skupine kmetskih občin, pri kateri so dosegli Slovenci zelo časlen uspeh. Slovenski kandidatje so dobili 78, Nemci pa 8J glasov, torej so prvi ostali le za dva glasova v nianjšini. Od löi volilcev se jih je udeležilo 158. Slovenski volilci so se vzgledno držali discipline. Bil je samo en izdajalec. Le vprašanje časa je, kdaj bo zlomljena nemška nadvlada v mariborskem okrajnem zastopu. Slovenci so vložili proti volitvam ugovor, ker se volitve volilnih mož niso vršile pravilno. DriifDi zbor bo baje že takoj po 10. septembru sklican. Vzrok temu je ta, da je sklicanje češkega deželnega zbora otežkočeno, ker priprave za spravno akcijo dalj časa trajajo, kakor so to pričakovali. Baron Gautsch je že skoraj končal vse predpriprave za jesensko zasedanje. Tudi zbornični predsednik, dr. Sylvester, se je izjavil za to, naj se zbornica tako Kmalu skliče. Veievažoa tezikofna razsodba upravnega so-dilčt. Stanislav Müller je vložil na mestni magistrat v Opavi prošnjo v češkem jeziku za sprejem v občinsko zvezo. Magistrat je to prošnjo zavrnil s pripombo, da je poslovni jezik občine nemški in da v drugem jeziku pisane vloge rešujejo samo, ako jim je priložen nemški prevod. Mülier se je proti tej odločbi pritožil na upravno sodišče, ki je izdalo sedaj to-le razsodbo: »Avtonomne oblasti ne smejo zavrniti vlog, ako so pisane v deželnem jeziku, ki ga v dotičnem uradnem okolišu govori, četudi samo neznatna manjšina. Določitev uradnega in poslovnega jezika avtonomne oblasti je na sebi obvezna le za korporacijo samo in za njene organe, nikdar pa ne za jezikovno rabo tretjih, od nje neodvisnih oseb ali korporacij." V smislu te razsodbe je bil mestni magistrat v Opavi zakonito obvezan rešiti češko prošnjo v roku, določenem v § 6 novele k domovinskemu zakonu, in je odločitev v tej stvari prešla, ker je magistrat rešitev odklonil, na predpostavljeno politično oblast. — To važno razsodbo beležimo v vednost in ravnanje Slovencem v Celju, Mariboru, Ptuju, Celovcu, Trstu, Gorici in po drugih mestih, kjer imajo nasprotniki v rokah občinsko upravo. Novi «5 ar. Coipod dr. Ivan Tavčar, voditelj narodno -napredne stranke na Kranjskem, deželni poslanec in odbornik, je obhajal te dni šestdesetletnico svojega rojstva. Mnogoštevilnim čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. Kraniaki dežein! zbor bo baje meseca septembra sklican na kratko zasedanje, da reši nekatere nujne predmete. Menda bo to zopet tako zasedanje kakor zadnje. V Ovsiiah pri Podnartu so — kakor smo že nakratko poročali - pri občinskih volitvah na vsi črti zmagali naprednjaki. V prvem razredu so dobiti naprednjaki 58, župnikovi pristaši pa 38, v drugem razredu naprednjaki 106, klerikalci 59, v tretjem razredu pa naprednjaki 210 glasov, klerikalci pa 114. Naprednjaki so torej zmagali naravnost sijajno Od zadnjih volitev so naprednjaki napredovali na vsi črti, klerikalci pa so nazadovali v vseh treh razredih za 258 glasov. Ta napredna zmaga dokazuje, da se že tudi na črnem Gorenjskem polagoma dela dan. — Živeli vrli napredni volilci v Ovsišah, naj bi našli mnogo posnemalcev v ostalih gorenjskih občinah. Prentemba posest*. Gospod Edvard Dolenz, trgovec in posestnik v Kranju in Škofji Loki, je prodal svojo hišo v Škofji Loki gg. Igu Planta-riču in Hermanu Deisingerju za svo'o 44.000 K. Istotako je prodal svojo trgovino ravnotam tema dvema gospodoma za približno ceno 40.000 kron. Chrali ie začel« dne 26. m. m. ržena slama na podu in v svinjskem hlevu Janeza Štularja v Spodnji Besnici štev. 16, po domače pri Prekuhu. Ogenj se je hitro razširil in vpepelil vse gospodarsko poslopje kakor tudi 30 sežnje/ drv in 2000 bu'ar. Zgorela sta tudi dva prašiča. Na lice mesta je prihitelo gasilno društvo iz Nakla. Škoda se ceni na 10.000 kron, zavarovalna svota znaša le 4000 kron. Pravijo, da je zažgala zlobna roka. Konj»ki tatov*. V Babjem vrtu pri Kranju so se pojavili zadnji teden konjski tatovi in ukradli trem posestnikom konje. Tatovi so gnali konje proti Koroškemu. Uftof. V neki gostilni v Lancovem je neki Janez Dežman v prepiru napadel 19 let starega tovarniškega delavca Janeza Cegleja iz Ribnega s sekiro in ga udaril po glavi. Zadal mu ]e smrtnonevarno rano. Cegleja so prepeljali v deželno bolnico v Ljubljano, kjer je dan na to umrl. Nezgoda. Pri posestniku Vinku Janu v Spod. Gorjah zaposlenega hlapca Jakoba Gogola je pri krmljenju sunil konj v obraz, da mu je zdrobil nosno kost. V Beiniel pri Kranju prelagajo sedaj klanec na okrajni cesti Kranj - Besnica. Deželni odbor je poveril dela stavbeni tvrdki J. Lončarič za svoto 36.321 kron. Nogometna tekma t Kranja je izpadla za ljubljansko moštvo Ilirija 2 - 5. Kranjsko moštvo je bilo sestavljeno iz domačih igralcev in nekaterih zunanjih, ljubljanska »Ilirija" je nastopila z novimi dobro izvežbanimi člani. Vsled tega se je namesto tekme vršil pravzaprav le meething med obema moštvi, ker je kranjsko moštvo bilo pripravljeno igrati le proti prejšnjemu moštvu .Ihrije". Kljub temu je izpadla igra kot najlepša tekma in je napravila na gledalce najlepši vtis. Sodnik je bil g. dr. Berce. Takoj izpočetka sta se izkazali moštvi kot približno enaki in se dolgo ni moglo reči, kateremu moštvu bo pripadla zmaga. Prva polovica je izpadla ugodno za kranjsko moštvo 2:1. V drugi polovici pa je začela »Ilirija" boljinbolj pritiskati in je dosegla nadaljne uspehe. Poznalo se je pač pri obeh moštvih, da sta sestavljeni, ker je bilo v formi malo sigurnosti. Želeti je, da se taka tekma med domačimi moštvi kmalu ponovi v Ljubljani. Občinstva se je zbralo razmeroma mnogo. Živahnost med gledalci je kazala, da z velikim zanimanjem zasledujejo igro. Upati je, da bo nogometna igra pridobila po naših mestih čimveč zanimanja m da bo imela še lepo bodočnost. Prošnja do blagih irc! Trg Mokronog je zadela grozovita nesreča. Požar je v soboto, dne 19. avgusta t. 1. v Mokronogu ljuto razsajal ter spravil v par urah skoraj cel trg v pepel. Zgorela so stanovanjska poslopja, hlevi, kozolci, živina, obleka, krma, žito, denar in poljedelsko orodje. Beda je nepopisna! Prosimo torej vsa blaga srca, da priskočijo obupanim revežem blagohotno na pomoč, da se vsaj za prvi hip osuše solze onim, ki z obupom zro v pogorišča svojih domovanj Vsak dar, bodisi v obleki, denarju, žitu ali hrani bode našel hvaležna srca nesrečnih pogorelcev. Pošiljatve hvaležno sprejema: Odbor za podpore potrebne pogorelce v Mokronogu. Planinska veaelioa se vrši v nedeljo, dne 3. kimavca 1911 v vseh prostorih hotela »Slave" v Kranjski Gori v prid planinskemu domu na vrhu sedla med Kranjsko Goro in Trento. Planinska godba in ples, petje, streljanje, šaljivi kabinet, kolo sreče, spominki, planike. Začetek ob pol 4. pop. Vstopnina na veselico 40 vin. Za ples se plača 1 K do polnoči. Vse ljubitelje planinstva in krasne naše domovine vabi na veselico odbor kranjskogorske podružnice slov. plan. društva Veselico priredi slov. pevsko društvo »Pod-breška Lira" v nedeljo, dne 3. kimavca 1.1. v pro- storih g Pavlina v Podbrezjah. Spored: Jak. Stoka : »Trije tički", burka v dveh dejanjih, „Slavjanska", moški zbor. Dr. B. Ipavec: „Slovenska dežela", mešan zbor. J. Laliarnar: »Mladosti ni", mešan zbor. Kegljanje na dobitke. Šaljiva pošta in prosta zabava. Vstopnina: Numerirani sedeži 1 K, drugi sedeži 60 h, stojišča 40 h; otroci polovico Začetek ob pol 4. uri popoldne. Ker je polovica čistega dohodka namenjena Ciril - Metodovi družbi, se preplačila najhvaležneje sprejemajo. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Kmatijsta podrožalca na Dobravi pti Pod-narlu priredi 8. septembra 1911 veselico na vrtu g. Filipa Pogačnika. Spored: Veseloigra v treh dejanjih : V Ljubljano jo dajmo. 2. Ciganska sirota, dvospev. 3. Šaljiva pošta in srečolov Začetek točno ob polštirih popoldne. Vstopnina I. in II vrste sedeži 1 K. ostali sedeži 60 vin., stojišča 30 vinarjev. Preplačila in darila se najhvaležneje sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor. Merif arodna plavala« tekma na BMa je bila vsestransko zanimiva in je pokazala, da bi bili Slovenci nevarni konkurenlje, ako bi se prijeli tudi športa. To je bila prva tekma te vrste na Slovenskem in Slovenci so se je tudi prvič ude-leždi ter izšli iz nje jako častno, ker so imeli izvojevati boj z jako nevarnimi in verziranimi tekmovalci. Sploh pa so odšli iz tekme Slovani kot zmagovalci. Pri tekmi za prvenstvo je odnesel prvo darilo 15 letni Čeh E Prüll, član A. C. Praha v Pragi, ki je preplaval 2800 m v 60 min. 31 Vs sek. Drugi je bil Hrvat Bogdan Žagar v 60 min. 59 2/8 sek., tretji Čeh Čelada v 66 min. 57 Vr, sek-, četrti Fr. Kandare iz Ljubljane v 72 nun. in peti ljubljanski nadporočnik E. pl. Lun-zer v 88 rnin. 30 sek. Za to tekmo je bilo skupaj prijavljenih 10 tekmovalcev. Popoldanske tekme so se pričele z deškim plavanjem na 50 m. Prijavljenih je bilo 15 tekmovalcev. Prvi preplava K. Gröichl iz Trsta v 39 sek., drugi G. Danielli iz Trsta v 44 */5 sek., tretji Fr. Ravnik z Bieda v 522/5 sek. Pri dekliškem plavanju na 50 m so se izkazale Slovenke in je bilo prisojeno prvo mesto gdč. Julki Černe z Bleda, drugo Ani Pa-taky z Dunaja in tretje M. Gril iz Ljubljane. No-vinsko plavanje na 50 in je končalo v prid tujcem in je bil prvi S Glück iz Opatije v 43 % sek., drugi K. Gröächl iz Trsta v 454/6 sek. in tretji Fr. Kandare iz Ljubljane v 50 V& sek. Hrbtno plavanje na 100 m se je končalo s sledečim rezultatom : L Bittner iz Opatije prvi v 1 min. 53 sek., F. Dietrich iz Gradca drugi v 2 min. 4*/5 sek., Čelada iz Prage tretji v 2 min. 8 2/5 sek. Glavno plavanje na 5u0 m je bilo jako zanimivo in se je prav v zadnjem trenotku odločilo v prid A. Arbeiterja iz Gradca, ki je kot prvi preplaval to daljavo v 9 min. 208/6 sek., kot drugi mu je sledil B. Žagar iz Zagreba v 9 min. 223sek in kot treiji Prüll iz Prage v 9 min. 30 8/6 sek. Žagar in Prüll sta bila že utrujena od dopoldanske tekme, dočim je Arbeiter hranil moči samo za to tekmo. Pri damskem plavanju na 100 m so se izkazale ljubljanske dame in je bila prva ga. E. Skalarjeva v 2. min 25 sek., gdč. F. Zupančičeva druga v 2 min. 252/5 sek. ir tretja gdč H. Fegert na Bledu v 2 min. 411/& sek. Pri skakanju novincev je bilo prisojeno prvo mesto g. E. Kanda-retu iz Ljubljane z 232*50 točkami, drugo K. Marklu iz Gradca z 20350 točkami in tretje Btüllu iz Trsta s 183 75 točkami. Radi tega tekmovanja je prišlo do precejšnjega razburjenja med občinstvom. Nemški sodniki so namreč preveč protežirali Gradčana Maikla in četud je bilo skakanje g. Kandareta naravnost vzorno, so prisodili Nemci g. Kandaretu prvotno samo drugo mesto, ker niso hoteli vpoštevati predpisov, ki zahtevajo, da se mora uvaževati tudi težkoče vaje. Pozneje so se vendar morali ukloniti od njih samih sestavljenim predpisom in občinstvo je ne oziraje se na narodnost tudi z velikanskim aplavzom pozdravilo prvenstvo g. Kandareta. Pri prsnem plavanju na 100 m je bil prvi R. Köllner z Dunaja v času 1 min. 53 2/6 sek., drugi L. Bittner iz Opatije v 2 min. 8/6 sek. in tretji dr. A. Lavš iz Ljubljane v 2 min 1»/» sek. Pri plavanju mlajših na 50 m so si priborili prvo mesto S. Glück iz Opatije v 43 sek., drugo Fr. Kandare v 518/s sek. in tretje I. Zupančič iz Ljubljane v 52 J/5 sek. Glavnega skakanja, pri katerem so se videli jako drzni in elegantni skoki, so se udeležili R. Köllner iz Gradca, A. Kandare iz Ljubljane in E. Oppacher z Dunaja. Vpoštevati je treba pri tem, da Köliner in Oppacher ta šport že zelo dolgo gojita in da sta drugod že dobila mnogo daril, kljub temu pa je dobil Köllner prvo, Kandare drugo in Oppacher tretje rnesto. Razlika med Köllnerjem in Kandaretom pri doseženih točkah pa je 339 50:32975 Pri bočnem plavanju na 50 m je dospel kot najboljši F. Dietrich iz Gradca s 46 y5 sek., drugi je bil L. Bittner iz Opatije v 482/6 sek. in tretji Čelada iz Prage v 51 '/s sek. Tekma se je zaključila s hitrim plavanjem na 400 m, pri katerem je bil L. Bittner v 1 min. 35 2/5 sek. prvi, B. Žagar iz Zagreba v 1 min 37 sek. drugi in E. Prüll v 1 min 45 sek. tretji. Na večer so razdelili v »Zdraviliškem domu" častna darila zmogovalcem, na kar se je pričel ples, ki je trajal v pozno noč. Led je torej prebit. Slovenci stopajo tudi v športu na pozonšče. List «Hoipital Gizstte* iz Londona poroča: Naravna Franc Jošof-ova grenčica je bogatejša na odvajalnih soleh, kot vse druge ogrske vode. Njen učinek je v vseh slučajih zelo zadovoljiv in se mnogo prijetneje zavživa, kot pa je to sicer navadno pri zdravilih sploh. 17 50-31 Dama ki hoče pospeševati kožno nego, ki hoče izgubiti pege, ter doseči nežno mehko iožo in bel teint, se umiva le z Steokanpferd lllljlno mlečno milo (znamka Steckanpferd) tvrdke Bergmann V 1*4111 In Novo mesto: I. Picet. V Al&lljtl« Črnomelj: Anton Zurc. Idrija: Valentin Lapajue. Kamnik : Ed. Hajek. Kočevje: Franc Loy, Postojna: Anton Ditrich. Radovljca: O. Homann. Škofja L ka: M. Žgon. Zagorje: Rih. E. Mihelčič. iz že nad 20 let obstoječe ključavničarske obrti v niši št. 67 nasproti c. kr. cemen-tarlje (Cof), Roina ulica v Kranja. Prirade^ala «i b ideva, da ilav. "bčinstm p-ittre-ž»a % vsemi v to btroko spadajnčirni d >li. kak>r: I iSalacj« in pripravila električne razsvetljave do 50 Eih watt iv, nadalje popravila elektro- io hencm-raotorjev, strelovodov, naprave voineko*. Niialje se pr pr«fava za popravili poljedelskih strojev, knlei in s>v»lnih strojev, kakor tudi imi-^anje Ste-diln h ognjišč in rasnih ž<>l*zn2 29 Priporočilo In naznanilo. Slavnemu obč nstvu v mestu Kranju in okolici uljudno naznanjam, da zopet otvorim kleparsko obrt o Hraniti št. «03, tik ljudske šole. Sprejemal In Izvrševal boni vsa v kleparsko stroko spadajoča dela. Potrudil se bom vsestransko, da po svojih najboljših močeh zadovoljim svoje p. n. odjemalce. Postrežba točnna. Cene smerne. Za obilen obisk se najuljudneje priporoča 3—2 VALENTIN PAJEK, kleparski Hojsier. štedilnike, banje aa kopeli, kakor tudi kipe, vase In druge glinaste tsdelke v vseh barvah, trpežne In cene priporoča Avgust Drelse prva in najvocja tovarna pači in glinaatih izdelkov v Ljubljani. G. Tonnies ^tfyK v Ljubljani V* tovarna za str je. železo in kovinoli varna pripnroča kot posebnost Sage In vse stroje ta obdelovanje lesa. Franci* - turbin■> osobito za Zagrne naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila. Štev. 14.403. RAZGLAS o sprejema gojenk o deželno gospodinjsko iolo na Ifrkntkl In o Repnjak prt Vodlcak. Od 15. septembra 1911 do 15. marca 1912 se priredi na vsaki teh Sol zimski gospodinjski tečaj. Oojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Deklice se poučujejo v zgojeslovju, zdravstvu ljudi in živali, praktično in teoretično v kuhanju, šivanju, splošnem gospodinjstvu, živinoreji, prašičereji, perotninarstvu, mlekarstva, vrtnarstvu, računstvu, knjigovodstvu, sploh v vsem, kar je dobri gospodinji treba znati. Pri vsakem zavodu so hlevi, perotnina, vrtovi, prašiči i. t. d. Oojenkam, katere se hočejo posebno v mlekarstvu izvežbati, se priporoča Vrhnika, kjer stoji šola v zvezi z mlekarsko šolo. Pouk in stanovanje sta brezplačna, le za hrano je plačati dnevno 1 krono. Oojenke, ki hočejo biti sprejete, morajo biti najmanj 16 let, biti zdrave in vzornega vedenja. Natančnejša pojasnila dobe pri vodstvih šole. Prošnje za vsprejem je vložiti do IO. oktobra t. 1. na vodstvo dotične šole. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 26. avgusta 1911. R.VVOLF Patentna 249 26—23 Bruselj in Buenos Aires 19101 3 velike nagrade Magdeburg - Bo ckau. Podrnžnloa na Dunaja 1 Dunaj, III, Arn Heumarkt štev. 24. ng ■ ■ z brezvenUlnlm ■ Org-naiao »trojudel.tvo Woif Obrnfnl stroji s naiviijo j za Industrijo In poljedelstvo. ■ vročeparne lokomobüe preciznim upravljanjem . 10 — 800 k. • m Obrnfnl stroji s naiviijo popolnostjo in dobičkom sns izdelanih nad 800.000 k. s. mmmmmmmmmmmmmmmi " Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani DelnlSka glavnica K 5,000.000 K. Stritarjeva fllioa ŠtOV. 2 Rezervni fond K 610 000. " Podružnice v Spljeta, Celovcu, Trsln, Sarajevu in Gorici Ë 1 m t; o Sprejema vloge na knjižice in tekoči račnn ter jih obrestuje od dne vloge po čistih Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papige vseh vrst po dnevnem kurzu. mi Čitajte in priporočajte 11 Edini zobOZdravnlŠU lil hODG. zobotehniškl atelje v BRANJU v Ssti hiš!, kjer je lekarna. =^== 1. snopič: Poljudna zbirka potrebnih, poučnih, zabavnih in akHielnih spisov za slovensko ljudstvo. Izhaja perio-■ dično, najmanj Slirikrat na leto. Cerkvene pristojbine ali šlolnina z dodatkom Kako se določa kongrua? Kako sina oprostim vojaščine in druge važne določbe glede vojaške dolžnosti. HALLEYJEV KOMET (REPAT1CA). Bira, kongrua in cerkvena konkurenca. Štiri črtice, namreč Nekaj iz življenja fajmoštra Božidarja Kczamcrnika. — Kako dolg rep je imel pes svetopisemskega Tobije. — V nebesih. — Konec sveta in sedež za „nebeško kraljestvo". KAKO JE LEP VOJAŠKI STAN . . . Strašna grozodejstva v samostanu čen-stohovskem. Po konfiskaciji II. izdaja. Joj, joj, ta neznosna draginja! Oeraa oacir« UO vin. Dobiva se o raznih knjigarnah. 2. snopič: 3. snopič : 4. snopič: 5. snopič: G. snopič : 7. snopič: 8. snopič: 205 52--5? M Adamič Med. uoiv. &r. Edvard Globočnik ter konc. zobokbnik Franc Holzbacker. Ordinacije vsak dan. tudi eb nedeljah. Ne zamenjajte zobozdrav- — ' * — niskega in konces. zob;- tebniškega ateljeja z zobarskim ateljejem, ki je v prejšnjih časih ordiniral v =.— —---z=z~==== Kranju samo ob nedeljah. ■ Umetni zobje se izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vse vrste plombe i. t. d. I Največja snažnost! 231 — 47 Točna postrežba ! Glaona zaloga: nasproti lekarne. Podružnica: zrauen žnpne cerkoe priporoča svojo bogato založeno zalogo galanterijskega, norimberškega drobnega, :: modnega blaga, pletenin ln šolskih :: potrebščin. i6913—6 Na debelo in drobno. Največja zaloga otroških vozičkov in potovalnih kovčegov po tovarniški ceni. Uustrovani ceniki zastonj. Postrežba točna! Cene nizke! Utiotsno, hlgifriski nreiena riunica V. Rozman 8 KRHI1J «0 Mahala s® nasproti župne mikm «0 D hiši št. 106 Prodaja najboljših sredstev za negovanje las, raznovrstnih ^.^7 - lasnih izdelkov, pod lož ko v ter krepa 3B 0 V Tehnična pisarna in stavbno podjetje INGENIEUR H. UHLIR 276 52-38 Ljubljana, Resljeva cesta št. 26. Strokovna izvršitev vseh vrst načrtov in proračunov, strokovni znanstveni izvidi, prevzetja zgradb. ^o$ojilr)ica O ^adoiJljici registrovana zadruga i onejenla poroštvom $ podrtijrjico r>a ^e$cr>icah> , sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje 130 */a% Krsta??'