cena 17 dinarjev Številka 47 (751) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva __mx trtovo velenje, 28. novembra 1984 Titov referat je trajal kako uro. Bilje preprost, jasen in jedrnat, brez vsake odvečne besede. Tito ga je mirno bral, malo je povzdignil glas samo takrat, ko je govoril o izdajalcih, ki ne samo, da so izdali svojo domovino v usodnih dneh naše zgodovine, ampak so tudi poskušali zavesti zavezniško javnost in NOB prikazati kot svojo. Delegati so večkrat prekinjali Tita s ploskanjem in vzkliki, toda enkrat je bil to pravi izbruh besa, ogorčenja in negodovanja. To je bilo takrat, ko je Tito rekel, da so jugoslovanski narodi morali mnogo žrtvovati, da bi prepričali svetovno javnost, da je kri, prelita v Jugoslaviji, njihova kri, ne pa kri izdajalcev, katerih poglavarji uživajo gostoljubje zavezniških držav. Rodoljub Čolakovič Delegati so sedeli v dvorani, predstavniki mesta in okraja ter borci in oficirji pa na balkonu. Dvorana je bila slovesno okrašena. Ob portretu tovariša Tita so bili še portreti voditeljev naših zaveznikov ter naše in njihove zastave. Ves dan je tovariš Tito hodil od delegacije do delegacije, se z vsakim članom pozdravljal in se zanimal, za kakšno nalogo je kdo zadolžen. Na vsa vprašanja o položaju na bojišču, svetovnem in našem, o uspehih našega boja, o predlogih, ki bodo na dnevnem redu, sta odgovarjala Kardelj in Moša, tako da so bili delegati že na začetku obveščeni o vsem, kar jih je zanimalo. Ko so delegati in vsi drugi zasedli svoja mesta, je v dvorano stopil tovariš Tito. Njegov prihod so pozdravili stoje, navdušeno so izkazovali svojo ljubezen in svoje popolno zaupanje najljubšemu tovarišu, svojemu velikemu vojaškemu in političnemu voditelju. Ovacije so se večkrat ponovile z vstajanjem, ploskanjem, vzkliki in skandiranjem: Mi smo Titovi, Tito je naš. Ivan Ribar Večerilo se je, ko so se delegati za II. zasedanje AVNOJ-a 29. novembra začeli zbirati v Domu kulture. Bil je neprijeten poznojesenski večer, pršil je hladen dež, ulice so bile mračne in blatne, tako da seje človek v svetli, topli in skromni, toda okusno okrašeni dvorani Doma počutil lahkotno in veselo. Dvorana je bila določena za delegate, balkon pa za občinstvo. Delegati so prihajali v majhnih skupinah, zasedali svoja mesta, se pozdravljali in pogovarjali. V dvorani je bilo slišati šumenje glasov, z balkona pa se je slišalo petje mladincev. Rodoljub Čolakovič Bilo je na zgodovinskem zasedanju AVNOJ-a. V imenu slovenske delegacije sem predložil da bi se v narodnoosvobodilni vojski uvedel naziv »maršala Jugoslavije«, hkrati sem tudi zaprosil predsedstvo, da bi kot prvemu dodelili naziv komandantu tovarišu Titu. Predlog je bil sprejet z burnim navdušenjem. Takoj potem seje sestalo novoizbrano predsedstvo in podelilo naziv, kakor je bilo predloženo. To je bil nedvomno velik trenutek Titovega življenja. Ves čas, ko mu je bilo dodeljevano imenovanje in so mu vsi člani predsedstva čestitali, sem ga opazoval z največjo pozornostjo. Vsakemu od nas je stisnil roko, s svojimi starimi in bližnjimi sodelavci seje poljubil Bil je srečen in ganjen, toda ko je objemal svoje stare prijatelje, so njegov izraz in kretnje govorile: I ovarisi, končali smo s pomembnim delom naše naloge, velik in težek del naše stvari je opravljen. Josip Vidmar 29. november 1943 Kralju Petru se prepove vrnitev v Jugoslavijo, definitivno obliko državne ureditve pa naj bi določili po vojni. Določeno je bilo, da bo riova Jugoslavija federativna država. Drugo zasedanje AVNOJ-a je bil najpomembnejši dogodek za Jugoslavijo, kajti na njem so položili temelj nove države. Na tem zasedanju je bil ustanovljen nacionalni komite, izvršno telo AVNOJ-a s funkcijo začasne vlade. Sprejeta je bila odločittev, da se odvzame pravica londonski vladi, da bi nastopala kot jugoslovanska vlada. 2, stran* naS C3S JBE"' OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje -k 28. novembra 1984 Občinska zdravstvena skupnost Povečana stopnja - aspirin proti izgubi Ko smo v občini načrtovali prispevne stopnje za samoupravne interesne skupnosti za letošnje leto, po izkušnjah iz prejšnjih let seveda nismo pričakovali, da bodo prihodki pritekali v manjšem obsegu. Vendar pa se je to tokrat zgodilo. Velika razlika je ob devetmesečju zato nastala v občinski zdravstveni skupnosti, ki je prejela namesto 802 milijonov dinarjev le 751 mili- jonov dinarjev. Ker pa so se odhodki gibali v mejah pričakovanj, se je v devetmesečju ta skupnost znašla z izgubo 45 milijonov dinarjev. te k temu prištejemo še neuresničena sredstva solidarnosti za izplačilo osebnih dohodkov oziroma nadomestil, je ta izguba višja še za 17 milijonov dinarjev. Zato je bilo dogovorjeno, da bo v zadnjih dveh mesecih letošn;-" leta stopnja za potrebe zdravstvenega varstva višja za 0,79 odstotkov. Če bo ob tem tudi rast osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela v občini večja, kot je bila prejšnje mesece, potem bo težavna finančna situacija v zdravstveni skupnosti odpravljena, drugače pa bo izguba ostala tudi ob koncu leta. Seveda takšno krpanje lukenj v zdravstvenem varstvu ne prispeva k nadaljnjem razvoju te občutljive dejavnosti. Ne omogoča prepo-trebnih posodobitev in nadomestil zastarele in iztrošene opreme, kar bi bilo nujno, če želitmo, da zdravstveni delavci ob stabilizacijskih ukrepih ohranjajo tak zdravstveni standard občanov, kot smo ga imeli v prejšnjih letih. B. Zakošek Bolniški izostanki Odstotek, ki nam ni v čast Gorenje osvaja tudi veliko kitajsko „ V • V V trzisce Prejšnji teden je bila na obisku v Sloveniji kitajska delegacija iz pokrajine Sichuan. Vodil jo je podpredsednik nacionalnega komiteja te pokrajine Nie Rong Gur. Ta gospodarska delegacija je obiskala tudi Gorenje, kjer je podpisala pogodbo o nadaljnjem sodelovanju pri izvozu hladilnikov, kompresorjev in nekatere dodatne opreme. Gorenje je prve poslovne vezi s Kitajsko navezalo v letu 1982, v letu 1983 pa so prejeli naročilo za izdobavo dela opreme za tovarno hladilnikov v Tjen-tingu. Po nove sporazumu za prihodnje leto bo Gorenje izvozilo 20 tisoč hladilnikov, 10 tisoč kompresorjev in nekaj dodatne opreme v vrednosti 2,7 milijonov dolarjev. To sodelovanje, ki poteka preko ljubljanske ozd Tehno-impex bo Gorenje skušalo še razširiti, za kar sc bili zainteresirani tudi predstavniki iz Sichuana. Sicer pa Gorenje ne sodeluje le s »o po številu prebivalcev največjo pokrajino na Kitajskem, ampak se uspešno uveljavlja tudi na drugih trgih v tej veliki socialistični državi. KS Šalek - Gorica Zbori -priprava na programsko sejo V prvih dneh decembra, se bodo v krajevni 'skupnosti Šalek—Gorica zvrstili zbori krajanov, ki naj bi bili priprava na programsko sejo KK SZDL. Obravnavali bodo poročilo o delu v krajevni skupnosti Šalek—Gorica v letošnjem letu. osnutek delovnega načrta za prihodnje leto. potrdili bodo odbore sosesk in spregovorili o aktualni problematiki. Pričakujejo, da sc bodo krajani odzvali vabilu, saj bodo na zborih lahko izrazili svoje težave, s predlogi pa pomagali oblikovati program krajevne skupnosti za prihodnje lelo. 3. decembra bo zbor krajanov za sosesko A. pričel se bo ob 18. uri v gasilskem domu Šalek. 4. decembra bo zbor soseske B. 5. decembra za sosesko C in 6. decembra za sosesko D. Tudi ti trije zbori krajanov se bodo pričeli ob 18. uri. potekali pa bodo v osnovni šoli bratov Mravljak. mkp Vem za mladenko V ponedeljek, 10. decembra ob 16. uri, bo v prostorih odnovne šole bratov Mravljak predstava pod naslovom ,,Vem za mladenko". Ladko Korošec, Rajko Ko-ritnik in Sonja Hočevar bodo prav gotovo pritegnili veliko krajanov krajevne skupnosti Šalek-Gorica na to prireditev. AMD Šaleška dolina Število članov ponovno naglo raste Avto moto društvo Šaleška dolina je v letošnjem letu zelo uspešno uresničilo akcijo včlanje-vanja, saj so načrt prekoračili za30 odstotkov. Tako sedaj društvo šteje 3100 članov, kar pa je še vedno nekoliko manj. kot leta 1979, ko seje razcvet te ene najbolj množičnih organizacij v občini Velenje zaradi različnih težav naglo prekinil. Število članov seje v naslednjih letih zmanjšalo kar za 50 odstotkov. Po letu 1982. ko so bile v društvu opravljene določene kadrovske spremembe, so se ponovno pričeli vrstiti uspehi na vseh področjih njihove dejavnosti. V društvo je sedaj včlanjenih okoli 30 odstotkov lastnikov avtomobilov iz občine Velenje in je torej tu še precej rezerve, posebno še ker se veliko voznikov ob tehničnem pregledu vozil v Celju včlani v AMD Šlander. Včlanitev v avto moto društvo s sabo prinaša tudi določene ugodnosti. Tako imajo člani zagotovljen brezplačen prevoz v prometni nezgodi poškodovanega brezplačne storitve službe pomoč. informacije, garancijsko pismo za tujino, brezplačne pravne nasvete, moto revijo. 10- odstotni popust pri kasko zavarovanju vozil, članski popust pri tehničnih storitvah. 25 odstotni popust v avto kampih in še nekatere olajšave. Seveda vsako avto moto društvo svojim članom nudi še nekatere dodatne ugodnosti. Tako člani avto moto društva Titovo Velenje za polovično ceno uporabljajo samopostrežno avtopral-nicci na Celjski cesti, imajo možnost kreditnega odplačevanja šolnine za pridobitev vozniških izpitov (to je za zdaj celo brezobrestno). društvo pa poleg tega organizira razne izlete po domovini in tujini, v zimskem času pa smučanja na bolj oddaljenih sm učiščih. Avto moto društvo Šaleška dolina pa je znano tudi po svoji šoli za voznike motornih vozil ter po Rekreacijskem centru Trebeliško. na katerem prirejajo moto-kros tekmovanja ter razne druge družabne prireditve. V teh dneh so v društveni pisarni že pričeli sprejemati članarino za prihodnje. 1985 leto. V društvo se poleg avtomobilistov lahko včlanijo tudi motoristi in člani brez vozil. Za člane, ki nimajo vozil je članarina 140 din. nato pa narašča do 700 din za člane avtomobiliste. ki imajo tudi največ ugodnosti. V avto moto društvu pričakujejo, da bodo tudi v letošnjem letu bistveno povečali število članov in tako morda že presegli doslej največje število čla nov. B. Z. Naše občinsko gospodarstvo se v svoji stabilizacijski bitki otepa s kopico težav; pri iskanju pravih poti iz krize pa mu poleg ovir, ki nastajajo zaradi neusklajenih gospodarskih gibanj, precejšnje probleme povzročajo tudi notranje slabosti, med katerimi je gotovo premalo odgovoren odnos do dela ena najbolj škodljivih. Takšen odnos do dela pa se ne kaže le pri efektivnem izkoristku delovnega časa, ampak na primer tudi v nesprejemljivo visokem številu bolniških izostankov z dela. Na občinski zdravstveni skupnosti, so izračunali, da je bil v letošnjih devetih mesecih izostanek zaradi bolniških kar 6,44 odstoten. To pomeni, da je vsak dan z dela izostalo več kot 1600 delavcev. Res sicer okoli 40 odstotkov zaposlenih dela v izjemnih pogojih dela v rudarstvu, gradbeništvu in drugih panogah, vendar pa se število bolniških ne povečuje le v teh delovnih organizacijah. Stalež se je v letošnjem letu v primerjavi s preteklim povečal za 0,4 odstotka, in to kljub vsem stabilizacijskim usmeritvam, ki smo jih sprejeli v tej smeri. Seveda pa določen delež k tem odstotkom prispevajo 'udi v zdravstvu, saj pacienti popoldan pogosto ne pridejo na vrsto in tako iščejo zdravnika zopet naslednji dan, marsikdaj med delovnim časom. Četudi upoštevamo veliko obremenjenost zdravnikov in že kritično pomanjkanje ustreznih prostorov, novih naprav in opreme, pa so tu še vedno prisotne tudi subjektivne slabosti, ki podaljšujejo vrste v čakalnicah. Občani pa iz pcevidnosti (in strahu) raje preveč glasno ne drezajo v to področje. Prav gotovo pa se bomo morali te problematike lotiti še odločneje, saj smo sedaj po številu bolniških izostankov prav pri vrhu med občinami v naši republiki. Število bolniških izostankov pa seveda tudi zelo vpliva na delovno uspešnost organizacij združenega dela in ovira naša stabilizacijska prizadevanja. Zdravstvo samo seveda pri razreševanju tega vprašanja ne more narediti veliko, potrebno je namreč tesnejše sodelovanje z organizacijami združenega dela, ter določeno ukrepanje v njih samih. Zato je pred kratkim Izvršni svet skupščine občine Velenje na sestanku z direktorji postavil za osrednjo točko dnevnega reda prav to problematiko. Lahko upamo, da bo že ta akcija rodila določene sadove in da uspehi na tem področju ne bodo izostali. B. Zakošek Rek - DO ESO Stkali vezi z borci Vse od takrat dalje, ko je delovna organizacija ESO v Skor-nem — Florjanu postavila pomnik tamkajšnjim padlim borcem, so se med mladimi iz ESA in borci tega kraja tkale tesne vezi. Občasno organizirajo tudi družabna srečanja. Zadnje takšno srečanje je bilo v začetku novembra, ko so mladinci iz Esa obiskali tamkajšnje borce in izvedli tudi krajši kulturni spored. To je tudi najlepša priložnost, da se izkušnje in izročilo borcev prenašajo na mlajšo generacijo. Borci so izrazili veliko zadovoljstvo ob tem. daje prišlo do takšnih stikov, dejali pa so tudi, da si takšnih srečanj še želijo. Dodajmo še to, daje ta primer lahko zgled ostalim mladinskim organizacijam, ki bi se prav tako lahko povezale s katero od borčevskih organizacij. B. M. Eikroj - Konfekcija Šoštanj Tudi v prihodnje največ za izvoz DPD Svoboda Pesje Poskrbeli za podmladek V sekciji tamburašev delavsko prosvetnega društva Svoboda iz Pesja je letos oktobra uspešno pričela delovati šola za mlade tambu-raše, ki je ena redkih v Sloveniji. Približno pred letom dni se je med sedanjimi tamburaši porodila zamisel, da bi v tem kraju bogato tradicijo tamburaškega orkestra morali nadaljevati in zato poskrbeti tudi za pomladitev svojih vrst. Dejstvo tudi je, da potrebuje tam-buraše tudi Šaleška folklorna skupina, pa tudi na Konovem si želijo tamburaški orkester. Ze samo testiranje bodočih tamburašev na osnovnih šolah Aniona Aškerca in Gustava Šiliha je pokazalo, da je za to zvrst glasbe med mladimi veliko zanimanja. Na pobudo Toneta Hladina, pod strokovnim vodstvom Tonija Zevarta in s pomočjo Dušana in Karla Hladina, 14 učencev iz Titovega Velenja že več kot mesec dni dvakrat tedensko obiskuje šolo. Teoretični del poteka v glasbeni šoli v Titovem Velenju, praktični pa v ' esjem. Trenutno se pri Svobodi ubadajo s tem, da bi najmlajšim tamburašem zagotovili tudi ustrezne instrumente in jim za praktične vaje našli primeren prostor. V letošnjih devetih mesecih je Klkrojeva temeljna organizacija Konfekcija Šoštanj kar 79 odstotkov svojega programa otroških in ženskih hlač izvozila na konvertibilno tržišče. Vrednostni rezultati so v primerjavi ?. enakim lanskim obdobjem precej boljši, dosegli pa so tudi devetmesečne načrte. Celotni dohodek znaša 102,978.098,56 dinarjev in je glede na enako lansko obdobje višji za 12 odstotkov. Tudi porabljena sredstva so znatno nižja kot lani. Dosegli so za 79 odstotkov višji dohodek in za 72 odstotkov višji čisti dohodek. Za brutto osebne dohodke so namenili 30.674.335,00 dinarjev, za poslovni sklad pa 10.126.754,56 dinarjev, kar je za 97 odstotkov več kot lani. Do konca leta bodo v šoštanjski Konfekciji izdelali še 17.000 ženskih hlač. Tudi za prihodnje leto so si zastavili smele proizvodne načrte, in sicer predvidevajo, da bodo izdelali 100.000 ženskih hlač za izvoz ter 50.000 ženskih in otroških hlač za domači in klirinški trg. Poleg tehnološke izboljšave, del zastarele opreme so zamenjali z 38. novimi stroji, so v šoštanjski Konfekciji veliko pozornosti namenili čimboljšemu koriščenju delovnega časa, tehnološki disciplini, kakovosti izdelkov in nenehnemu vzdrževanju osnovnih sredstev. Seveda se zavedajo, da so doseženi rezultati močno odvisni tudi od ustrezne kadrovske zasedbe. Zifto posvečajo temu primerno pozor- nost tudi šolanju lastnih kadrov. Štipendirajo 26 konfekcionarjev, dva konfekcijska tehnika ter po enega modnega modelarja in konfekcijskega inženirja. Zaradi vse večjega izvoza na nemško tržišče pa so za vse strokovne delavce pripravili še tečaj nemškega jezika. Tudi stanovanjskemu vprašanju so namenili precej pozornosti. Od leta 1980, do danes so pridobili 6 družinskih stanovanj, od tega enega v Šoštanju, v šaleku II dva in v Šmartnem ob Paki tri stanovanja. Pred kratkim so dve stanovanji naročili pri Reku, ki bo investitor stanovanjskega stolpiča v Šoštanju. Individualni graditelji imajo možnost kredita. najetja stanovanjskega Delavci Konfekcije iz Šoštanja so se izkazali tudi pri dveh prostovoljnih delovnih akcijah pri izkopu vodovoda v Lučah, kjer gradijo obrat tozda Konfekcije iz Mozirja in so opravili preko 300 delovnih ur. Dodajmo še to, da so sedanje delovne prostore v Šoštanju prodali tovarni usnja Šoštanj, denar pa namenili za gradnjo novih proizvodnih prostorov, skupaj z industrijsko prodajalno. Ker je v glavnem že vse nared za pričetek omenjene novogradnje, bodo kmalu pričeli s pripravljalnimi deli na že znani lokaciji. B. M. Vse večja kakovost in večji izvoz „NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10. „NAŠ ČAS", je bil ustanovljen 1. r.iaja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar" kot tednik pa izhaja ,,Naš čas" od prvega marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik) Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič Planine (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 855-450, 856-955, 854-761. Brzojavni naslov; Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 720 di- narjev (na mesec 60 dinarjev), za tujino 1530 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421—1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Pogovor z Jožetom Vebrom, predsednikom medobčinskega sveta SZDL celjskega območja Stvari ne smemo obravnavati načelno - znati jih moramo približati ljudem Jožeta Vebra iz Titovega Vele-nia gotovo mnogi poznajo kot dolgoletnega aktivista Socialistične zveze. Začel je kot sekretar občinske konference SZDL v Titovem Velenju, nato je bil eno mandatno obdobje predsednik Socialistične zveze občinske konference. Svoje aktivistično delo sedaj nadaljuje v Celju, kjer je predsednik medobčinskega sveta. Povabili smo ga v uredništvo, da malo obsežneje spregovori za naš tednik o nekaterih pomembnih vprašanjih. NČ: Kako ocenjujete prehojeno pot Socialistične zveze v obdobju, ko ste vi začeli delovati kot aktivist pa do danes? Jože Veber: „Lahko rečem, da je Socialistična zveza prehodila pomembno pot, čeprav s stanjem še vedno ne moremo biti zadovoljni. Socialistična zveza je predvsem po sprejetju ustave leta 1974, ko smo dejansko opredelili njeno vlogo na malo drugačnih temeljih, začela spreminjati svojo fizionomijo v tem smislu, da je postajala in postala ne samo neka družbeno' politična organizacija, ki združuje ljudi po vaseh, zaselkih ... in se ukvarja s tovrstno problematiko, pač pa smo jo opredelili kot najširšo fronto samoupravljanja. Socialistična zveza postaja in mora postati tribuna ljudske oblasti, v kateri ljudje samoupravno dogovarjajo skupne interes'* in oblikujejo enotne akcije. Po sprejetju ustave gre za drugačno razumevanje vloge SZDL, in sicer je fronta organiziranih subjektivnih sil. V sedanjem delovanju Socialistične zveze vidim največjo pomanjkljivost v tem, da delamo največjo napako, ko se enkrat za-ženemo in poskušamo dejansko oblikovati fronto vseh organiziranih subjektivnih sil (od družbenopolitičnih organizacij do združenj in društev), kjer se ljudje združujejo in s tem vplivajo na dogovarjanje akcij. Napaka pa se porodi največkrat takrat, ko v fronti SZDL hočemo uskladiti fronto forumov in pri tem pozabljamo na fronto ljudi, posameznikov z vsemi različnimi pogledi, mišljenji, ki naj v SZDL svoje interese izražajo in usklajujejo z drugimi. Prav v razumevanju te vloge SZDL kot fronte organiziranih socialističnih sil in kot množice posameznikov vidim tudi največjo pomanjkljivost v sedanjem delovanju. SZDL pa bo uspešna takrat, ko bomo hkrati izražali ti dve vlogi in ju tudi enakovredno obravnavali." NČ: Se vedno ugotavljamo, da SZDL nima tiste vloge, ki bi jo morala imeti kot frontna organizacija. Jože Veber: ,,Če smo se v Jugoslaviji opredelili za samoupravno socialistično demokracijo, za nestrankarski sistem in se odločili, da bomo oblast delavskega razreda izpeljali na principu samoupravljanja, potem moramo gotovo imeti fronto, v kateri usklajujemo vse interese in ta fronta je socialistična zveza. Pri tem je treba upoštevati, da imamo različne interese, ki jih moramo uskladiti in se dogovoriti za enotno akcijo. SZDL je dejansko organizacija, kjer moramo uskladiti vse interese in skupno zastaviti akcijo. Ponekod je še prisotna transmisii-ska vloga SZDL, kar pa je seveda v nasprotju s sistemom socialističnega samoupravljanja. Pogostokrat slišimo, da krajevne skupnosti ne delajo dobro, delajo pa dobro posamezne organizacije. Ce dobro delujeta dve ali tri družbenopolitične organizacije ne pa SZDL, v takem primeru gre za sam odnos posameznikov in pa ljudi in nerazumevanje socialistične zveze, ko se zapira vsak zase. Vsi skupaj pa tvorijo enotno fronto. Govorimo, da ima in mora imeti zveza komunistov vodilno vlogo v SZDL, to lahko uresniči samo tako, da se komunisti vključijo v njeno delo in s svojimi idejno razčiščenimi vprašanji, v dialogu z ljudmi, pridobijo množice za aktivnost. Pri tem je prav, da ponovim, da je v predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ tudi, da naj komunisti med sabo ocenijo kako v socialistični zvezi opravljajo vodilno vlogo. V razpravah pa so sc jim vendarle pokazali po/itivni premiki ravno v razumevanju Socialistične zveze. Ob tem se mi postavlja zelo pomembno vprašanje. Do kdaj voditi dialog. Pri nas še pogostokrat menimo, da je demokracija v lem, da lahko dialog o posameznih vprašanjih vodimo v nedogled. Če prislanemo na to, zahajamo v drugo anarhijo — odstopanje od te naše demokracije. Seveda pa je tako, čc se problem poja\ i, se mora nanj odzvati SZDL ali katerakoli organizacija, ki je sestavni del te fronte in v njej moramo razčistiti stvari ob tem pa tudi vedeti kje je meja razčiščevanja in kdaj moramo začeti akcijo. Vanjo pa moramo iti vsi enotno, torej gre za frontno akcijo. Ne pa, da se dogovorimo poleni pa pustimo' posameznikom, da načrtujejo svoje delo naprej, namesto, da bi odgovorno izpeljali to akcijo in prav tu menim, da je problem. Ce tako pojmujemo SZDL ta ni več tista nekdanja vaška organizacija, ampak fronta ljudi in subjektivnih sil do vseh vprašanj, ki so v naši družbi. Moram pa reči tudi, da se vprašanja, ki jih danes obravnava SZDL, zelo razlikujejo. Pa če začnemo kar z družbeno ekonomskim vprašanjem, položajem delovnega človeka in proizvajalca, občana ... Če pravilno razumemo ustavno vlogo SZDL, potem jc ona mesto, kjer je treba usklajevati vse aktivnosti. To pa pomeni, da lo ne more biti samo vprašanje odnosov do nekega komunalnega vprašanja, do nekih medsebojnih odnosov do ljudi v posameznih okoljih, ampak je to vprašanje eksistence človeka v takšnih družbeno ekonomskih odnosih kakršne imamo danes. Zato tudi naše programske smernice, kjerko- li jih sprejemamo, na prvem meslu postavljajo razrešitev ekonomskega položaja delovnega človeka. Kako bomo to uveljavili v sami SZDL, uveljavili bomo v fronti vseh subjektivnih sil. Moram opozoriti še na družbeno nadzorno funkcijo, ki jo ima SZDL in katero veliko premalo uveljavljamo. Socialistična zveza lahko to nadzorno vlogo izvaja na več načinov. Dotaknimo se za primer kadrovske politike oziroma volitev. V SZDL postavimo kandi- razčiščuje z vsemi v njej usklajenimi frontnimi deli. In to so tiste hibe o katerih ljudje govorijo, da SZDL še ni odigrala svoje vloge. — skratka, da danes še ni dovolj učinkovita ravno v družbeno nadzorni funkciji." NČ: ,,Kje so po vašem mnenju razlogi da ponekod družbenopolitične organizacije ne delajo tako kot hi morale, da danes nekateri nočejo sprejemali odgovornih družbenopolitičnih funkcij, pa da tudi komunisti v datc, ocenjujemo njihovo delo. SZDL je odgovorna za javnost dela vseh družbenih subjektov. Ali uveljavljamo to javnost dela? Menim, da zelo malo. Velikokrat se v sedanjem času spusti Socialistična zveza zaradi poplave administrativnega urejanja nekaterih zadev v podrejen' položaj. Ljudje niso zadovoljni, da dosledno nereagira na stvari in da je včasih celo tolmač birokratskih administrativnih ukrepov, ne pa obratno. SZDL bi morala iti v konflikt s takšnim razreševanjem ir. ponuditi samo- \ upravno dogovorjene rešitve. Prav tako se redko dogaja, da smo poklicali na odgovornost posameznike ali celo organe, ki izvajajo določene programe neskladno z dogovorom. Tudi pri izyajanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov tisti, ki so ta sporazum oziroma dogovor podpisali enostavno pozabijo na to. Mi pa ne vztrajamo na odgovornosti. In tu notri je vloga SZDL, da to javno obravnava, da temeljnih okoljih pogosto stojijo vse preveč ob strani? Jože Veber: Ce izhajam iz Socialistične zveze, moram reči, da nam zdaj predvsem šepa delo organizacij v temeljnih okoljih, medtem ko na ravni občine in republike lahko govorimo o večji učinkovitosti dela. To nedelo se med drugim kaže tudi v tem, da ni na primer sestanka osnovne organizacije ZK celo leto, ali da SZDL ne reagira na problem, ki tare občane in se la razrešuje izven nje ali mimo nje. Mislim, da je prvi razlog temu povsem subjektivne narave. Vsepovsod imamo oblikovana vodstva, od posameznika pa je odvisno, kako sprejema zaupano funkcijo, in s kakšno odgovornostjo tudi opravlja svoje delo; koliko jc vztrajen, kako zna vključiti v delo ljudi okoli sebe. Drugi vzrok izhaja iz tega ali to vodstvo bdi skupaj z interesi njegovih članov — konkretno SZDL, če bdi s terenom in z ljudmi. No, ali pa če se zapre v svoj krog ter oblikuje od ljudi odtujene ideje in jih potem skuša vsiljevati ljudem. V lem primeru pride zelo hitro do razkoraka. No in tretjič, da ne delujejo družbeno politične organizacije, ocenjujem, da je to v glavnem zaradi tega, ker nimajo ljudi za sabo, kajti vodstva se vendarle sestajajo. Zakaj jih nimajo? Ker ne obravnavajo problemov, ki se ljudi tičejo. Ce navedem konkretni primer: prav na zadnjem območnem posvetu smo ugotavljali, da ljudje ne prihajajo na zbore občanov pred sejami programskih konferenc SZDL. Ko pa smo pred dvema mesecema sklicali sestanek v isti krajevni skupnosti v zvezi z napeljavo telefonskega omrežja pa je bilo na njem prisotnih kar 85 odstotkov vseh krajanov. Dejansko gre za to, da je treba povezati interese ljudi, ki jih vlečejo in jih skupno razrešimo. Ce tako delamo ne moremo reči, da SZDL ni aktivna. Stvari ne smemo obravnavati načelno, znati jih moramo približati ljudem, da bodo videli konkretnost nekega vprašanja, saj opažamo, da ne uspemo povsod tam, kjer skušamo narediti sestanke formalizma. V zadnjem času opažamo pasivnost pri delu posameznih delegacij, na primer samoupravnih interesnih skupnosti. Ce ljudje čutijo, da so posamezna vprašanja že toliko dogovorjena, da jih na sejah le še formalno potrjujejo in torej nimajo možnosti odločanja ali vsaj vplivanja na spremembe, takrat jih ne bomo pritegnili k aktivnemu sodelovanju. No in če delegati zaradi tega ne hodijo na seje, te seveda potem niso sklepčne, pa rečemo, SZDL slabo dela, ker ne prepričuje delegatov, da bi hodili na seje. Naslednja težava v trenutnem položaju ob zaostrenih ekonomskih pogojih pa je ta, da se določen del ljudi izmika, se zapirajo samo vase v prepričanju, da stanja ne morejo spremeniti. Ugotavljamo, da so v največji meri to ljudje, ki so lahko obremenjeni s svojimi delovnimi dolžnostmi. Ponavadi pravimo, da nam vodilni delavci in delavci z višjo izobrazbo ne hodijo na sestanke, se ne vključujejo v delo, toda to je zelo relativno. Upoštevati je treba, če je človek obremenjen na delovnem mestu od jutra do večera, ne more biti še nosilec aktivnosti v KS. Ce pa se je pripravljen vključevati v posamezno delo in z delom sodelovati v posamezni akciji mislim, da je to dovolj. Ločiti je treba, ali takšnega delavca — krajana hočemo pritegniti, da bo sodeloval s svojim znanjem ali pa mu hočemo naložiti kup funkcij v KS in ga s tem spraviti v nemogoč položaj — preobremenjenost. NČ: Prav bi bilo, da spregovorite o področjih, kjer je SZDL razvila dobro delovanje. Jože Veber: ,,Ce izhajam iz ocene trenutnega stanja, potem je zame poglavitno vprašanje, ali je socialistična zveza odigrala svojo vlogo tudi v teh težkih trenutkih, ali smo z dejavnostjo celotne fronte, vseh organiziranih sil, spremenili našo družbeno zavest. Mislim, da smo jo. Najprej s tem, da smo dojeli zapletenost družbeno ekonomskih odnosov in drugič s spoznanjem, da je naša rešitev v boljšem, bolj organiziranem delu na vseh področjih in pa seveda da niti z državnimi ukrepi, niti s kritiziranjem kar počez, stanja ne bomo spremenili. Spremenili ga bomo s poglabljanjem samoupravnih odnosov. Mislim, da druge možnosti kot dograjevati naš samoupravni sistem in vlogo človeka v njem ni.. In mislim, da je na tem področju Socialistična zveza že veliko naredila — da ne omenjam operativnih akcij posameznih področij." NČ: Ste kot predsednik medobčinskega sveta SZDL zadovoljni z delom tega organa in s sodelovanjem s posameznimi občinskimi konferencami? Jože Veber: ,,Regija, medobčinski svet, medobčinski prostor ni družbeno politična skupnost. Medobčinski svet ima vlogo uskla-jevalca med interesi posameznih družbeno političnih skupnosti. Tu si nekako razpet med interesi občin in med dogovori in uskladitvami za enotno slovensko akcijo. Za celjsko regijo je značilno, da je med največjimi, poleg tega pa smo zelo heterogeni. Usklajevanje med vsemi interesi seveda velikokrat povzroča težave. Moram pa reči, da vsaj v zadnjih dveh letih poteka to usklajevanje veliko hitreje. Do tega nas je pripeljal tudi drugačen gospodarski položaj. Veliko bolj spoznavamo, da bomo probleme, ki tarejo ljudi uspešneje razreševali z medobčinskim sodelovanjem, ne pa z zapiranjem za lastne občinske plotove. Če konkretno govorim o sodelovanju s posameznimi občinskimi konferencami, sem zelo zadovoljen. To ocenjujem že iz tega, ker smo se lotili posameznih problemov malo drugače, smo bolj strpni, bolj razumevajoči, zato tu tudi ne prihaja do nekih zaostritev. Danes lahko vedno sedemo zelo enakopravno za mizo predstavniki vseh občin in se o vseh stvareh pogovarjamo, tudi posamezne stvari okoli ekonomskih povezovanj ali sodelovanja se veliko hitreje premikajo." NČ: Katerim nalogam ste v medobčinskem svetu namenjali največ pozornosti? Jože Veber: ,,To je reševanje problematike Gorenja, razreševanje vprašanj s področja zdravstva, povezovanje na področju predelave in proizvodnje hrane. Tu so Golte in sploh razvoj turizma. Potem je tu vprašanje posameznih panog in dogovarjanja na področju gradbeništva, lesne industrije, potem so tu ostala področja — razvoj družbenih dejavnosti, kulturnih ustanov itd. Možnosti povezovanja je ogromno. Vsaka občina zase ne more razreševati vseh vprašanj, zato moramo biti strpni pri usklajevanju posameznih zadev in poiskati skupne interese. Ker nastajajo pobude za uresničitev posameznih akcihj v raznih forumih, organih, ustanovah, moramo nekje te skupne akcije, interese uskladiti, zato je tu Socialistična zveza. Zaradi tega je tudi medobčinski občinski svet neposredno prisoten pri teh zadevah." Ob prazniku republike S priložnostnimi proslavami v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in šolah se te dni spominjamo 29. novembra leta 1943 — rojstva naše samoupravne socialistične Jugoslavije. Se posebej slovesen je ta praznik za najmlajše, prvošolce, saj jih sprejmemo v Zvezo pionirjev. V občini Velenje je bila osrednja proslava ob dnevu republike v soboto zvečer v domu kulture v Titovem Velenju. Na njej je imela slavnostni govor predsednica občinske konference SZDL Nada Zavolovšek Hudarin. »Spomin na 29. november 1943 pomeni nenehno obnavljanje živega izročila revolucije, predvsem pa njenega zaupanja v ustvarjalne sposobnosti in moč ljudskih množic. Drugi AVNOJ je nepogrešljiv temelj zgodovinske zavesti. presnavljajočesejugoslovanske družbe in izhoidišče vseh miselnih tokov o smoltrnosti in nujnosti skupnega življenja, skupnega prizadevanja tter oblikovanja višjih oblik driužbenega obstoja, skupnega boja za uveljavitev socialističnih načel človeškega sožitja.« je dejala in ob koncu še posebej poudarila: »Vsa prehojena pot. vse naše izkušnje dokazujejo. da smo bili vselej, ko smo upoštevali avnojska vodila, najbolj uspešni, imeli smo manj tavanj in pretresov. In kot smo se takrat oprli le na lastne sile. bomo sedaj močni le sami s sabo, združeni v samoupravni, socialistični federativni skupnosti. Vse. za kar smo se bojevali in kar smo pomembnega ustvarili v teh 41. letih, vse k;tr danes imamo in gradimo — svobodo, nacionalno samostojnost, socialistične in samoupravne odnose, miroljubno in neuvrščeno zunanjo politiko, vse to je vzklilo iz političnega programa in bojnih gesel.našega delavskega razreda in njegove partije. Revolucija pa ni priložnost samo ene generacije. Vsaka generacija ima priložnost biti revolucionarna. če uspe rešiti tiste naloge, ki so naloge njene dobe. Revolucionarno izročilo 29. novembra pa lahko današnja generacija samo še razvija in to zagotavlja. da bo bodočnost v dobrih rokah.« Priznanja izvršnega sveta Med proslavo, ki je bila združena s slavnostnim koncertom velenjske rudarske godbe ob 65. letnici njenega delovanja, je predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Velenje Božo Lednik podelil priznanja, ki jih izvršni 'svet vsako leto podeljuje ob praznovanju dneva republike za uspehe in dosežke na vseh področjih človekove ustvarjalnosti. Letošnja priznanja so prejeli Ivan Kos, predsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice za organiziranje in utrjevanje vloge Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice ter sodelovanje z izvršnim svetom: Marija Lešnik, direktorica doma za varstvo odraslih Velenje za uspešno delo in izjemno skrb za oskrbovance doma: Melhior Mazej iz Belih vod za aktivno dolgoletno družbeno politično delovanje v KS Bele vode; Aleksander Samobor, direktor tozd Tovarna usnja Šoštanj za aktivno družbenopolitično in samoupravno delovanje ter povezovanje interesov tozda in krajevne skupnosti Šoštanj; Alojz in Antonija Špital iz Gaberk za izredne uspehe na področju kmetijstva in prizadevno družbenopolitično delovanje v KS; Društvo upokojencev Velenje za dolgoletno in uspešno delovanje društva, še posebej pri reševanju socialnih vprašanj upokojencev; Predsedstvo kulturne skupnosti občine Velenje za izjemno odgovorno delo na področju kulture in doseženo akcijsko enotnost ter kolektivno delo; Pionirski odred celodnevne osnovne šole Veljka Vlahoviča Titovo Velenje za prizadevno in uspešno delo v vseh akcijah in prireditvah v občinskem. republiškem in zveznem merilu ter za odlično sodelovanje s krajevnimi skupnostmi in občinsko zvezo prijateljev mladine Velenje: DO ERA — tozd Maloprodaja, kije kot nosilec osnovne preskrbe v občini Velenje predvsem v zadnjih letih, ko je bila oskrba otežkočena. z veliko mero prizadevnosti delavcev odigral pomembno vlogo pri osnovni preskrbi; Rudarska godba za izjemne dosežke v 65-letnem delovanju. Božo Lednik na novo delovno dolžnost Prejšnji teden je bila 116, seja izvršnega sveta Skupščine občine Velenje, na kateri seje dosedanji predsednik Božo Lednik zahvalil članom izvr- šnega sveta za sodelovanje. Božo Lednik odhaja na novo delovno dolžnost v Gorenje Procesna oprema. Ob 25-letnici službe družbenega knjigovodstva Četrt stoletja je minilo od takrat, ko so v skupščini FLRJ sprejeli zakon o družbenem knjigovodstvu. Od tistih prvih začetkov pa do današnjih dni smo si delavci te službe neprestano prizadevali za učinkovito delovanje, kar velja tudi za delavce velenjske podružnice SDK. Zakon o službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji narekuje njeno prilagajanje potrebam združenega dela in drugim uporabnikom družbenih sredstev. Temeljna usmeritev pri organiziranosti službe je taka teritorialna razporeditev njenih organizacijskih enot, da je mogoče na čim dostopnejši način vzpostavljati stike z uporabniki družbenih sredstev. Pri tem je zlasti pomembno število uporabnikov in obseg njihovega finančnega poslovanja. Hitro razvijajoče se gospodarstvo, zlasti v občini Velenje in vedno večje povezovanje z gospodarstvom in tudi drugimi področji družbenega dela občine Mozirje, sta nujno terjali tudi ustrezno prilagoditev službe. Na pobudo obeh občin in delovnih organizacij iz tega območja ter na podlagi vsestranske strokovne proučitve sta začasni svet službe in generalni direktor na podlagi določil zakona in statuta službe dne 27. 3. 1973 sprejela sklep o ustanovitvi podružnice službe družbenega knjigovodstva v Titovem Velenju z ekspozituro v Mozirju. Hkrati z ustanovitvijo podružnice v Titovem Velenju sta prenehali poslovati ekspozituri 5074 Velenje in 5076 Mozirje kot izločeni enoti v sestavu podružnice 507 Celje. Sedež podružnice je v Titovem Velenju in preko nje izvršuje služba naloge in posle iz svojega področja na območju občin Velenje in Mozirje. Tako je pomenila ustanovitev podružnice Titovo Velenje na eni strani konkretizacijo zakonskih določil, na drugi strani pa zadovoljevanje potreb naraščajoče proizvodnje, nastajanje novih gospodarskih dejavnosti, povečanem številu interesnih in drugih skupnosti, skratka zelo razgibanemu gospodarskemu in družbenemu življenju tega območja. Velenje je postalo in se pričelo razvijati kot rudarsko mesto, vendar je logika družbenoekonomskega razvoja in spoznanja, da rabimo celovit razvoj, za zaposlovanje žena in za bodoče generacije tudi drugo industrijo, pripeljalo do tega, da je ob energetskem gigantu začel nastajati drug gigant Gorenje — tovarna gospodinjske opreme, ki je poneslo ime Titovega Velenja tudi preko državnih meja. Izjemno nagel razvoj proizvajalnih sil, visoka stopnja zaposlenosti, ki ima svojo posebnost v prevladujočem deležu mladine in velikem številu zaposlenih žena idr. so elementi, ki so v danih družbenoekonomskih razmerah razvrstili občino Velenje po narodnem dohodku na prebivalca iz nekdaj zaostale, nerazvite, v sam vrh slovenskih občin. V Šaleški dolini nosi danes skorajda sleherni objekt pečat rudarskega znoja, iz vsakega kota jc čutiti utrip Gorenja, čutiti je žuljave, črne roke, ko tone premoga postajajo merilo človeške vzdržljivosti. Tako kot se je iz majhnega trga razvijalo Titovo Velenje, je v njem rastla naša podružnica. Danica, Tilčka, Matilda, Tatjana, Nada .... 5 .... 10 .... 25 let. Spomnim se, ko sem enainsedemdesetega leta začel delati v Šoštanju, v takratni ekspozituri. Mislil sem, da je bila to banka. Se danes nekateri uporabljajo ta izraz. V spominu so mi ostali metri in metri papirnatega traku, ko so stroji neumorno ,,bruhali" številke. Za vsemi temi stroji so sedeli ljudje . . . Spomnim se žigosanja plačilnih dokumentov .. . seštevanja dokumentov v dobro, v breme . . . Kako srečni smo bili, če je ,,štimalo". Spomnim se dni, ko smo cele popoldneve iskali napako . . . Čakali smo na izid, kot danes pri športni napovedi. ,,Pet para ne štima!" . . . Vsak bi dal rajši tisočaka, dva . . . toda služba ter njej postavljene naloge so zahtevali točnost. Danes iščemo drugačne napake, človeka je zamenjal računalnik .. . Povečana rast družbeno- ekonomskih aktivnosti je nedvomno imela tudi velik vpliv na obseg dela podružnice, saj je vlogo službe, funkcije, ki jih opravlja in celotno njeno organiziranost in delovanje mogoče pravilno vrednotiti le v celoti družbenoekonomskih odnosov. Iz navedenih razlogov se je vsako leto povečeval obseg dela, ki ga je podružnica morala opraviti. To potrjujejo tudi nekatere številke, saj se je npr. v desetih letih število obdelanih nalogov povečalo za 186 %, število vplačil za 85 %, število izplačil za 27 Vo, da o zneskih ne govorimo. Skupna denarna masa se je povečala skoraj petdesetkrat, brezgotovinski promet je višji štiriinpetdesetkrat, bruto vplačila v proračune 30 krat . . . Število uporabnikov iz gospodarstva je večje za 184 %, iz negospodarstva za 31 število raznih informacij in analiz za 25 %. Obvladovanje takšnega obsega dela, ki je naraščal po vseh funkcijah, ki jih podružnica opravlja, pa je odvisno od števila in ustrezne sestave kadrov, od tehnične opremljenosti podružnice, ne nazadnje pa tudi od števila predpisov, njihove jasnosti, smotrnosti in pogostosti spreminjanja ter medsebojne usklajenosti. Število delavcev se je v primerjavi s potrebnim številom, upoštevajoč normative oz. sistematizacijo delovnih mest, gibalo od 74 do 85 % ob koncu lanskega leta. Pri tem je izrazito predvsem pomanjkanje visoko strokovnih delavcev ekonomske in finančne smeri. Kljub pomanjkanju kadrov je kolektiv z notranjimi prerazporeditvami, z intenzivnostjo dela, z uvedbo dnevno-nočnega trezorja v letu 1973, s prehodom na računalniško obdelavo podatkov pri računalniškem centru (IBM) Gorenje leta 1975 ter s prehodom na obdelavo podatkov na lastnem računalniku (Burrougs) leta 1980, uspel obvladovati povečan obseg dela. K temu moramo dodati še to, da smo z uvedbo lastnega računalnika dosegli bistven kvalitetni premik na področju obdelave plačilnega prometa, delno pa se je izpopolnila tudi celotna tehnologija plačilnega prometa. V letu 1981 pa smo z vnašanjem novih programskih paketov in ob pridobljenih izkušnjah postopno začeli z obdelavo drugih zahtevnejših opravil, predvsem .za potrebe statistike ter informativno-analitične dejavnosti. Prostorski pogoji so se glede na instalacijo računalnika in povečan obseg del in s tem povečano število delavcev, močno poslabšali. Kljub temu, da so bili izvedeni postopki za pričetek gradnje prizidka, ki bi razrešil prostorsko stisko, je bil začetek izgradnje dodatnih prostorov zaradi znanih restrikcijskih ukrepov odložen, kar bo v bodoče probleme še povečalo. Pri delu nismo zabeležili kakšnih bistvenejših problemov in izjemnih dogajanj, ki bi odločilno vplivala na realizacijo nalog. Delovna disciplina in odgovornost posa- Zveza društev upokojencev Decembra letos bo minilo dve leti odkar so v občini Velenje ustanovili zvezo društev upokojencev. Pred tem je dela, ki jih sedaj opravlja zveza, opravljal koordinacijski odbor. V glavnem je dejavnost zveze društev upokojencev usmeijena v povezavo in usklajevanje dela vseh štirih društev upokojencev, kolikor jih je v naši občini. Zveza skrbi tudi za vsa potrebna finančna sredstva za športno in rekreativno dejavnost ter za regresiranje letovanja svojih članov v počitniških domovih. Na ustanovni seji skupščine so si zastavili obširen delovni program, ki so ga sproti tudi uspešno uresničevali. Lani aprila so sklicali tudi izredno konferenco, na kateri so temeljito obravnavali osnutek zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Na podlagi pestre razprave so pripravili nekaj predlogov, pobud in pripomb. Veliko sej je imel tudi izvršni odbor zveze društev upokojencev na katerih so razpravljali o številnih in za upokojence pomembnih vprašanjih. Dnevni redi so bili zelo pestri, razprave pa živahne in plodne. Na pobudo izvršnega odbora so Razgibano dveletno delo sklicali tudi posvet predstavnikov društev upokojencev rudarskih revirjev iz vse Slovenije, razpravljali pa so o usklajevanju pokojnin med novimi in starimi. Spregovorili so še o skladu za stanovanjsko izgradnjo, o počitniškem domu za upokojence v Izoli in o drugem. Po izčrpni razpravi in obravnavi so na posvetu sprejeli več sklepov, ki so jih posredovali tudi republiškim organom. Poudariti velja, daje to posvetovanje že rodilo sadove pri usklajevanju pokojnin za upokojene rudarje. Lani je v počitniškem domu upokojencev Slovenije v Izoli letovalo 340 upokojencev s svojimi družinami, tako da so zastavljeni načrt presegli kar za 97 upokojencev. Ker pa so pri zvezi uspeli zbrati potrebna sredstva za regres, kije bil lani 100 dinarjev na člana na dan. prosilcev za letovanje niso odklanjali. Tudi v letošnjem letu so načrt letovanja presegli, in sicer je v Izoli letovalo 252 upokojencev s svojimi družinami. Tudi delitev regresa so letos nekoliko spremenili, zato so upokojenci z nižjimi pokojninami prejeli višji regres. Glede na to. da življenjski stroški nenehno rastejo, bo potrebno za prihodnje leto temeljito razmisliti, kakšen naj bi bil regres za upokojence, zlasti tiste z najnižjimi pokojninami. Že lani je občinska zveza društev upokojencev Velenje uspešno organizirala teden upoko- jencev. Prve štiri dni so namenili športnim in rekreativnim tekmovanjem, sledila je pevska reviia »Petie na vasi«, sklepna prireditev ob tednu upokojencev pa je bila v Logarski dolini, kamor so povabili tudi 100 upokojencev z najnižjimi pokojninami iz občine Velenje. Prire- I V stolpič za upokojence ob Kidričevi cesti kmalu prvi stanovalci. ditev je povsem uspela, saj so udeleženci ob koncu dejali, da so presrečni, ker so se lahko udeležili tako lepo organizirane sklepne prireditve. Tudi letošnji teden upokojencev, sklepna prireditev je bila na Rogli, je po besedah mnogih nadvse uspela, nekateri celo ocenjujejo, da bolj kot lani. Način letošnjih športno-rekrea-tivnih tekmovanj in podelitev pokalov in priznanj se je v marsičem razlikoval od lanskega. Spremembo so narekovale dosedanje izkušnje, zlasti pa lažja in uspešnejša izvedba tekmovanj. V svojem dveletnem delovanju je zveza društev upokojencev izdala tudi dve številki biltena. Velja poudariti, da so bili bralci vsake številke izredno veseli. Kako tudi ne, saj so bile vsebinsko bogate, v njih je bilo moč najti najrazličnejša obvestila, programe dela, informacije o zdravstvenem varstvu, stanovanjski problematiki, v biltenu je bila pravna svetovalnica in še bi lahko naštevali. Skratka, za vsakega je v biltenu nekaj zanimivega in koristnega. Lani je končno uspelo gradbenemu odboru pri meznih izvajalcev je sorazmerno dobra, čeprav bi tudi na tem področju lahko z večjo samodisciplino posameznikov dosegli več. Kajti, včasih se premalo zavedamo, da je od osebne prizadevnosti in zavesti kolektivne odgovornosti vseh za vse posle, ki jih opravljamo, odvisen uspeh dela celotne podružnice. Mislim, da imamo dovolj znanja in ustvarjalne moči, da bomo z enako smelostjo kot doslej uresničevali naloge in dosegli cilje, da bomo v celoti uresničili obveznost in zaupanje, ki je postavljena pred nas. Se posebej moramo prevzeti to odgovornost, ker živimo in delamo v mestu, ki smo ga poimenovali po tovarišu Titu. Zavedamo se, da pomeni nositi Titovo ime sicer velik ponos za slehernega občana našega mladega mesta, da pa mora ta ponos izhajati prvenstveno iz rezultatov družbeno-ekonomskega razvoja, političnih in samoupravnih odnosov in da se morajo na vseh področjih življenja kazati dovolj tehtni rezultati, h katerim lahko več ali manj pripomoremo tudi delavci naše podružnice službe družbenega knjigovodstva. Ob koncu tehle razmišljanj bi bilo prav, da se ob jubileju, ki ga proslavljamo, zahvalimo predvsem tistim delavkam oz. delavc~"i, ki nam že 25 let pomagajo, posredujejo izkušnje, kajti kljub visoki tehnični opremljenosti človek še vedno ostaja človek. Vlado Suster SDK podružnica Titovo Velenje zvezi rešiti zapleteno vprašanje lokacijskega in gradbenega dovoljenja za izgradnjo 22-stano-vanjskega stolpiča s potrebnimi društvenimi prostori ob Kidričevi cesti. Z izvajalcem del so se dogovorili, da bodo dela na ključ trajala 13 mesecev. Izvajalec je z deli resnično pohitel in lahko pričakujemo, da se bodo prvi upokojenci vselili še ta mesec. Komisija za stanovanjska vprašanja je pred tem pripravila temeljite kriterije in sezname, kdo se bo lahko v stanovanja vselil. Na koncu zapišimo, da je bilo lansko leto za velenjske upokojence izredno razgibano. Pričel je veljati tudi nov zvezni zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, sredi lanskega leta je stopil v veljavo tudi republiški zakon, ki se je začel uporabljati januaija letos, prav tako nov statut in ostali samoupravni akti skupnosti in tako naprej. V vse razprave o predlogih in končnih besedilih o teh aktih je bilo aktivno vključenih precejšnje število upokojencev kar kaže na to, da jim ni vseeno kakšna je njihova pravna in zakonska ureditev. B. M. Ali res ni mogoče prerazporediti delavca, ki ni zmožen uspešno opravljati dela in naloge in ali res takemu delavcu sploh ni mogoče odpovedati delovnega razmerja Pri obravnavanju spornih zadev na Sodišču združenega dela v Celju se večkrat srečujemo s problemom prerazporejanja delavcev, ki je zlasti pereč tam in tedaj, kadar pride do uvedbe ukrepa družbenega varstva. V zvezi s tem pa velja opozoriti, da tudi v drugih organizacijah združenega dela vse premalo upoštevajo in uporabljajo zakonita določila, ki so dokaj jasna za tiste delavce, ki niso zmožni opravljati del oziroma nalog na katera so bili razporejeni oziroma sploh sprejeti na delo. Pri tem pa vsi povprek preveč radi govorimo, da je ta delavec slab, a v obraz mu nihče ne upa nič reči, predpisan postopek noče nihče izvesti, a kadar pride tako daleč, da je treba nekaj ukreniti, potem pač na hitro ocenjujemo, sprejemamo različne metode, ki bi naj bile čimbolj objektivne, pa kljub temu še ostane očitek, ki ga delavci vse preradi navajajo, da se je namreč ta in ta razporeditev opravila kar ,,na lepe oči". Pri ugotavljanju vzrokov, zakaj taki in podobni očitki, prihajamo vedno do ugotovitve, da je največ tistih primerkov, kjer se že v začetku ni spoštovala zakonita pot pri sklepanju delovnega razmerja, še zlasti pa pri razporeditvi na opravljanje določenih del in nalog. Zato je prav, da v tej zvezi tudi o tem spregovorimo, ker je to tudi pomemben član v verigi smoternega kadrovanja, ki naj bi bil pomemben tudi za vsesplošno stabilizacijo. Delovno razmerje sicer res lahko sklene vsak, kdor izpolnjuje pogoje, ki jih v skladu z zakonom o združenem delu oziroma z zakonom o delovnih razmerjih določijo delavci v svojem pravilniku o delovnih razmerjih temeljne organizacije. Vendar že zakon postavlja osnovne pogoje, da lahko delovno razmerje sklene vsak tisti občan, ki je dopolnil 15 let starosti in ki ima splošno zdravstveno sposobnost. Pri tem pa mora tak občan izpolnjevati tudi splošne in posebne zahteve, ki so in morajo biti določene v pravilniku o delovnih razmerjih določene organizacije združenega dela kot pogoj za opravljanje del oz. nalog, za katere sklene delovno razmerje. Vsaka TOZD in tudi najmatijša enovita organizacija združenega dela mora tedaj imeti najmanj pravilnik o delovnih razmerjih in razvid del in nalog, da sploh lahko zaposli katerega koli občana. Seveda pa le tisteaa, ki se prijavi na oglas oziroma javni razpis in ki je po pravilnem in zakonitem po- stopku izbran za opravljanje točno določenih del in nalog, za katera se točno določa zlasti, kakšno strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnost mora izpolnjevati delavec oziroma občan, ki želi skleniti delovno razmerje. Ko je enkrat tak delavec sprejet, mora istočasno biti tudi točno in določno razporejen na tista dela in naloge, ki jih opravlja. Kdor nima predpisane strokovne izobrazbe ali z delom pridobljenih delovnih zmožnosti, ne more in ne sme biti sprejet na zahtevana oz. razpisana dela in naloge s točno določeno strokovno izobrazbo in z delom pridobljenimi delovnimi zmožnostmi. Zal, še vedno ugotavljamo, kar velja zlasti za več let nazaj, da smo resnično sprejemali nekatere v delovno razmerje in na opravljanje tudi odgovornih del in nalog, bolj ko ne na ,,lepe oči". Vendar namen tega zapisa ni razglabljati, zakaj tako in kdaj drugače. Namen je prikazati problem razporeditve oz. prerazporeditve. V zmoti so tisti delavci, ki mislijo, da med trajanjem delovnega razmerja, ne morejo biti razporejeni na druga dela oz. na druge naloge. Zakon jc tu točno določil, da je lahko vsak delavec vsak trenutek razporejen na vsako delo oz. k vsaki nalogi, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljenih delovnih zmožnostih. V zmoti pa so tudi tisti, ki mislijo, da je tu dopuščena neka samovolja. Razporejanje delavcev se izvaja lahko le na podlagi ugotovljenih delovnih potreb in vedno v primerih in ob pogojih, ki jih določa pravilnik o delovnih razmerjih ter v skladu z ukrepi za čim uspešnejše uresničevanje dejavnosti in nalog, ki bi naj izhajale iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana. Vendar pri sodišču, žal, ugotavljamo, da v teh temeljih največkrat zasledimo samo številke, a zelo malo podatke o kadrovskih premikih, o potrebah po številu novih zaposlitev, o razporeditvah in prerazporeditvah. Skoraj da kot sveta resnica pa bi naj bila okoliščina, da delavcu praktično ne moreš prestaviti na ,,nižje delovno mesto". Ta se je uveljavila ne zaradi tega, ker bi naj zakoni bili tako strogi, ampak izključno zaradi tega, ker praksa oziroma ljudje ne radi posegamo po tistih možnostih, ki nam jih zakon daje, da bi tudi v kadrovski politiki dosegli tisto, kar v stabilizaciji najbrž nujno potrebujemo, to je pravega človeka na pravo mesto. Zakon izrecno dopušča, da je delavec lahko razporejen na delo oziroma k nalogam, za katere se zahteva nižja strokovna izobrazba od njegove, če se ugotovi, da ni zmožen uspešno opravljati del oz. nalog, ki jih opravlja. Zlasti pa je lahko na tak način razporejen tisti delavec, ki trajneje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo. Res je, da imajo taka določila organizacije združenega dela tudi v pravilnikih, a z gotovostjo lahko rečemo, da se nikjer teh določil ne poslužujejo in tudi naše sodišče v vseh teh letih ni obravnavalo nobenega takega spora. Ali to tedaj pomeni, da imamo same sposobne in pridite delavce? Če izhajamo iz praktičnin primerov, potem bo že tako. Najbrž pa je sedaj napočil čas, da bomo odločneje in določneje nastopili proti tistim, ki mislijo, da jim je šola dala vse in da se niso dolžni izpopolnjevati oziroma, da je dovolj, da hodijo v ,,službo" in da niti ni potrebno ,,delati". Sele v disciplinskih postopkih, ki jih naše sodišča obravnavajo v precejšnjem obsegu, pa ugotavljamo, da se delavcu očita, da je neuspešen pri delu, da je strokovno nesposoben itd., vendar to načeloma ne morejo biti kršitve delovne obveznosti. Zakaj ne rečemo ,,bobu- bob". Zakaj neposredno delavcu ne rečemo, da je strokovno nesposoben in da je premalo prizadeven! Res pa je, da zakon zahteva, da moramo delavcu to dokazati. Ali res ne moremo formirati takih strokovnih komisij in teles, ki bi določenemu delavcu dokazali, da je strokovno nesposoben in da je premalo prizadeven in da ga zaradi tega razporejamo na ,,nižja dela in naloge" in končno, če' takih del in nalog ne sprejme, da ugotovimo, da mu je delovno razmerje prenehalo zaradi tega, ker ni zmožen opravljati del oz. nalog, ki so mu zaupane oziroma zaradi tega, ker trajneje ne dosega delovnih rezultatov, ki se navadno dosegajo. Vse to zakon dopušča in vse to imamo tudi zapisano v pravilniku o delovnih razmerjih. Če tega ne upoštevamo in se po tem ne ravnamo in raje dajemo sodelavcem potuho. samo da se jim pač ne bi zamerili, potem smo pač vsi krivi, da nam trenutno gre tako kot nam gre. Vprašljivo pa je seveda, kako dolgo nam bo tako (dobro) šlo, da bomo sicer vsi delali za enega, a eden oziroma nekateri ne bodo delali za vse oziroma za nas. -trih 28. novembra 1984 * Titovo Velenje OKROGLA MIZA * stran 5 _ «8 srečno i tm mm * 1 ■ ■ ■ mg _ d__M di __ ■ _ . Ob tednu otroka je organizirala občinska zveza prijateljev mladine Velenje okroglo mizo, na kateri smo ugotavljali, kako v naši občini skrbimo za naše najmlajše. Govorili smo o tem, koliko skrbi namenja družba otroku, kaj je na tem področju že narejenega in kakšne naloge nas še čakajo. Ko pa govorimo o otrocih ne moremo mimo družine, ki je osnova za vsako srečno otroštvo. Tako smo se lotili tudi tega vprašanja. Pogovora so se udeležili predsednica občinske skupnosti otroškega varstva Velenje Herma Grozni k, sekretarka te skupnosti Marija Kuzman, predstavnica vzgojno varstvenega zavoda Velenje Jožka Dolinar, predsednik zveze prijateljev mladine Emil Hart-ner, sekretarka te zveze Majda Pergovnik, vodja strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti Srečko Peteriin, predstavnica Centra srednjih šol Irena Pilih in psihologinja Šegota Uršič. SKRB ZA OTROKA SE ZAČNE S SKRBJO ZA NOSEČNICO ,,Skrb za otroka," je dejala Marija Kuzman, ,,se začne s skrbjo za nosečnico. V Sloveniji imajo vse delavke pravico do porodniškega dopusta, v občini Velenje pa to ugodnost uveljavljajo tudi kmetice kooperantke. ERA—TOK Kmetijstvo je bila med prvimi podpisnica samoupravnega sporazuma za porodniške dopuste svojih kooperantk. Za vsakega novorojenega otroka dobi družina, ki ima stalno prebivališče v občini Velenjje, prav tako pa tudi vse družine delavcev iz drugih republik katerih žene niso zaposlene, njihovi možje pa združujejo delo v občini Velenje, zavitek z najnujnejšo opremo za novega družinskega člana. Takoj po rojstvu nastopi tudi pravica do otroškega dodatka. Merila za dodelitev družbeno denarnih pomoči pa so čedalje bolj kritizirana, saj so ob hitrem naraščanju življenjskih stroškov prenizka." Herma Groznik: ,,Mislim, da bi morali dajati večje pobude našim upravičencem do raznih družbenih pomoči — to je delavcem v združenem delu, da bi si kjer združujejo delo prizadevali za pravičnejšo delitev. Na vseh koncih in krajih poudarjam, da je nesprejemljivo, če delavec pošteno delo 8 ur, pa ne zasluži toliko, da bi preživel enega otroka. Do družbeno denarnih pomoči so namreč opravičene tudi družine, ki imajo dva otroka, pa sta oba starša zaposlena. Menim, da je treba našo proizvodnjo organizirat tako, da bo delavec, ki dobro dela zaslužil toliko, da mu ne bo treba prejemati družbeno denarnih pomoči." Za mater nosečnico je dobro poskrbljeno. To še posebej velja za zdravstveno zaščito in vzgojo. Več pa bi morali narediti na področju vzgoje nosečnice — priprave na sprejem novega družinskega člana. Opaziti je namreč mogoče, da srečujemo v našem okolju vse več čustveno hladnih otrok. Ko pripravljamo zakonce na zakonsko skupnost, bi morali nameniti znatno večji delež vzgoji otrok. Se več pa bi morali narediti tudi, da bi se rojevali samo zaželjeni otroci. OTROKA PREPUSTIMO DRUŽBENEMU VARSTVU Za otroka je naša družba v prvih devetih mesecih — toliko približno traja porodniški dopust-naredila resnično zelo veliko. Do takrat je v varnih rokah matere ali očeta. Ko pa to obdobje mine, je treba otroka prepustiti nekomu drugemu. N»čin življenja je takšen, da je vse manj babic in dedkov, ki bi lahko skrbele za svoje vnuke. Tako moramo prepustiti otroka družbenemu vairstvu. V naši občini smo lahko z različnimi možnostmi kar zadovoljni. Imamo kar nekaj jasličnih oddelkov, še bolj priljubljena pa postaja druga oblika varstva najmlajših otrok — družinsko varsttvo. To obliko varstva otrok bocdo razvijali tudi v prihodnje, saj se otroci do treh let v manjših skupiinah bolje počutijo, Tovrstno varstvvo pa je tudi cenej- še, saj ni treba opremljati zelo dragih jasličnih oddelkov. Z zajetjem otrok v organizirano družbeno varstvo pa v občini Velenje ne moremo biti zadovoljni, saj smo za več kot tri odstotke pod slovenskim poprečjem. Dosegamo namreč le 38 odstotkov. Ta odstotek je zelo nizek pri otrocih do 3 let, višji pa pri večjih otrocih. To pa je po posameznih krajevnih skupnostih zelo različno. Na mestnem področju imajo v nekaterih krajevnih skupnosti tudi 80 odstotkov otrok v organiziranem družbenem varstvu, v nekaterih okoliških krajih pa organiziranega družbenega varstva še sploh ni. Pohvalimo pa se lahko, da obiskujejo vsi otroci v občini Velenje celoletno pripravo na šolo. Kot vemo to še ni praksa povsod v Sloveniji. ,,Vzgojno varstveni zavod," je I sestankov in pogovorov, prav tako tudi zadnje leto, ko obiskuje njihov otrok pripravo na šolo. Drugače pa je odzivnost precej slaba. Zelo pa so v vzgojno varstvenem zavodu Titovo Velenje zadovoljni s sodelovanjem staršev, katerih otroci obiskujejo občasne programe. Ti se vseh aktivnosti, na katere jih vabijo, polnoštevilno udeležujejo. Seveda so v vzgojno varstvenem zavodu analizirali vzroke neodziv-nosti staršev in iščejo nove oblike sodelovanja. Ugotovili so, da starši zelo radi prihajajo na takšne oblike dela, kjer otroka neposredno opazujejo. Radi se udeležujejo tudi sestankov, na katerih z delom nekaj neposredno naredijo za otroke. Tako na primer izdelujejo lutke, dekoracije, pripravljajo pa tudi ure petja in podobno. To so oblike dela, ki so se pokazale kot uspeš- šolah imajo sicer strokovnjake, ki se vključujejo v razreševanje posameznih vzgojnih težav, vendar je to mnogo premalo, poleg tega pa so naši sogovorniki menili, da je določene težave mnogo lažje reševati zunaj šole. V šoli je težko sklicati sestanek, na katerega vabijo starše problematičnih otrok. Staršem je nerodno. Poleg tega pa se čutijo tudi veliko bolj prizadete, saj jih moti že to, da jih kličejo v šolo, kjer jih hočejo na vsak način o nečem poučevati. Veliko uspešnejše bi bilo takšno delo v neki zunanji instituciji — vzgojni posvetoval- ZANEMARJENA VZGOJA Vzgoji namenjamo v naši družbi premalo pozornosti. Ko otrok začne hoditi v šolo, namenjamo največ skrbi izobraževanju, vzgojo pa vse bolj zanemarjamo. Največji poudarek dajemo verbalnim izkušnjam in tu otrok, ki živi doma v problematičnem okolju, največkrat odpove. Naši sogovorniki so opozorili na to, da so učni programi vse bolj natrpani, vse bolj usmerjeni le v verbalne izkušnje, vse manj pa je delovne vzgoje. Tako je tudi vse več nezadovoljstva. Na eni strani imamo razočaranega učitelja, ki ne more biti zadovoljen, ker otroka ni naučil vse tisto, kar mu je predpisano, na drugi strani paje tu razočarani učenec, ki ni naredil vsega, kar od njega zahtevajo. Če živi tak učenec v prijetnem družinskem okolju, kjer ga razumejo in mu pomagajo, gotovo ne bo imel težav. Večina učencev živi v takšnih okoljih. Nekaj pa je takšnih, ki nimajo poudarila Jožka Dolinar, ,,pa si prizadeva, da bi se kar najbolj približal tudi otrokom, ki redno ne obiskujejo vrtca. Tako redno pripravljamo 50-urne programe za vse petletne otroke. To so nekakšni uvajalni programi pred pripravo otrok na šolo. Omenili smo že zelo dobro obliko varstva, ki smo ga v Titovem Velenju uspešno razvili — družinsko varstvo. Tudi v prihodnje bomo namenjali tovrstnemu varstvu vso pozornost. Poleg tega pa nudimo tudi mentorstvo varuhinjam, ki v prostem času pazijo na otroke. Zal na tem področju še nismo naredili dovolj, saj trenutno sodeluje z nami le pet takšnih varuhinj.-To gre za privatne varuhinje, ki jim želimo pomagati z nasveti pri njihovem delu. Naše vzgojiteljice jih obiskujejo in jim svetujejo. Pripravili pa smo že tudi nekaj predavanj zanje. Tovrstno sodelovanje bi bilo treba še okrepiti. Pomembna novost je tudi razvojni oddelek, ki deluje v vzgojno varstvenem zavodu Titovo Velenje. V enoti Tinkara pa ima organizirano tudi specialno otrokom motenim v razvoju." VSO POZORNOST SODELOVANJU S STARŠI V vzgojno varstvenih zavodih namenjajo vso skrb sodelovanju s starši, ki so glavni nosilci vzgoje. Obveščajo jih o vsem — kako je z otrokom v vrtcu, veliko pozornosti pa namenjajo tudi izobraževanju staršev v smeri, kako zaposlovati otroka doma. Stremijo za tem,"* da bi stopila družinska vzgoja v korak z družbeno vzgojo v vrtcih. Sodelujejo tudi s starši tistih otrok, ki jih le občasno vključujejo v razne vzgojne oblike. In kakšen je odziv na različne aktivnosti, kijih pripravijo za otroke? Zal, se ti ne odzivajo tako kot bi želeli in se različnih aktivnosti ne udeležujejo v tolikšnem šievilu kot bi pričakovali. Vendar pa je to za posamezne starosti otrok zelo različno. Opažajo, da se starši prvo leto /clo prizadevno udeležujejo vseh nejše. Pomemben napredek je naredil Vzgojno varstveni zavod Velenje tudi na področju sodelovanja staršev pri družbenem upravljanju. Organizirali so svete staršev posameznih enot. Za predšolskega otroka je zelo pomembno, da so posamezne informacije o počutju, napredovanju otroka itd. podane zelo fiitro. Da bi starše oziroma vzgojiteljico o tem obveščali, so premalo govorilne ure. Prav zato so tudi spremenili organizacijo dela v vzgojno varstvenem zavodu. Njihov vzgojni program predvideva, da otroci v vrtcu počivajo, in sicer naj bi ta počitek trajal približno uro in pol. Naši otroci pa so doslej spali dvakrat dnevno in so se morali na silo prebujati. Zdaj so se odločili, da otroci od treh let dalje ne spijo več, temveč čas do 7. ure, ko se prične usmerjeno delo preživljajo ob individualnih zaposlitvah. Vzgojiteljica ima tako dovolj časa, da s starši otrok spregovori o otrocih. Tako je zagotovljena resnično kar najbolj hitra informacija, ki koristi vzgojiteljici v vrtcu in staršem doma pri delu z otrokom. MNOGI OTROCI SO PREPUŠČENI SAMIM SEBI Tudi v našem okolju srečujemo vse v«č otrok, ki so prepuščeni samim sebi. Med njimi pa se pojavljajo tudi različne oblike nasilja. O teh otrocih pa vse premalo razpravljamo. Naši sogovorniki so menili, da bi morala SZDL zadolžiti hišne svete da bi spregovorili tudi o otrocih, ki so cele dneve prepuščeni samim sebi in so brez nadzorstva. Iz dolgočasja pričenjajo uničevati svoje okolje, pojavljajo pa se tudi razna kazniva dejanja. NIMAMO VZGOJNE POSVETOVALNICE Titovo Velenje je veliko mesto, kjer je veliko otrok in družin, ki se srečujejo z različnimi vzgojnimi težavami. Pa vendar nimamo vzgojne posvetovalnice, kjer bi lahko dobili potrebno pomoč. Na te sreče in pri teh nastopijo grozovite krize, ki jih je težko razreševati. NIMAMO REJNIŠKIH DRUŽIN Tudi v občini Velenje imamo otroke, ki živijo v nemogočih okoljih, v družinah, ki jim ne namenjajo nobene skrbi, kjer izvajajo nad njimi nasilja, starši pijejo in podobno. Šolski pedagogi, socialni delavci in psihologi se vključujejo v razreševanje problemov na tem področju, vendar pa so pogosto nemočni, saj enostavno nimamo možnosti, da bi otroka istrgali iz posameznega okolja, pa čeprav bi bilo za njegov uspešnejši razvoj nujno potrebno. V občini namreč nimamo rejniških družin, kamor bi dali takšnega otroka. Na tem področju smo med najslabšimi v Sloveniji. PREMALO MOŽNOSTI ZA PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA Prostovoljnim aktivnostpm namenjajo na vseh osnovnih in srednjih šolah veliko pozornosti, saj je mogoče pri teh dejavnostih v veliki meri nadoknaditi vzgojo, ki ji posvečamo pri pouku premalo pozornosti. V šolah potekajo te aktivnosti dokaj uspešno, čeprav poudarjajo, z njimi niso povsem zadovoljni, saj jim ne uspe pritegniti k sodelovanju zadostnega števila zunanjih sodelavcev. Pri mnogih dejavnostih pa vključujejo le najboljše učence — najboljše atlete, najbolje košarkarje in podobno. Premalo pa je takšnih društev, klubov, krožkov, kjer bi vključevali vse. V našem mestu tudi nimamo mladinskega kluba, kjer bi organizirano preživljali prosti čas mladinci. To je še posebej problematično pri odraščajoči miadini, ki si želi preživljati prosti čas med svojimi vrstniki. Niso zadovoljni z dejavnostmi, ki jim jih pripravljajo v šoli, niso zadovoljni s svojim družinskim okoljem. Želijo si družbe sovrstnikov. Tega pa jim ne omogočimo. Tako pogosto slišimo, da preživljajo osmošolci in srednješolci prosti čas v lokalih, moti nas ko posedajo po stopniščih, ob tem pa ne pomislimo, da jim drugega ne damo. STABILIZACIJA JE PRIZADELA TUDI VZGOJO Kljub temu, da poudarjamo, da je treba nameniti v šoli vso skrb tako izobraževanju kot vzgoji, opažamo, da je vzgojni del čedalje bolj prizadet. Ta namreč sodi v drugi del programa, ki ga zaradi pomanjkanja finančnih sredstev vse bolj krčimo. Izobraževalni del pač moramo uresničiti, saj je predpisan z učnim načrtom. V ol)-čini Velenje je, na primer, uspešno zaživela šola v naravi, ki pomeni tudi pomembno vzgojno obliko dela z učenci petih razredov osnovne šole. S to dejavnostjo bodo sicer še nadaljevali, vendar pa vse bolj na breme staršev. Omejiti pa bodo morali nekatere druge oblike dela, ki so velikega vzgojnega pomena. Veliko pozornosti namenjajo na osnovnih šolah dobri prehrani učencev. Občinska izobraževalna skupnost zagotavlja osebne dohodke kuharic, tako da starši krijejo samo nabavne cene živil. Pred leti so zagotavljali učencem tudi učbenike. Zal, je postal to tolikšen strošek, da ga ne zmorejo več. V ta namen bi namreč morali zbrati okoli 20 milijonov dinarjev. Zanimiv pa je tudi podatek, da namenjamo v občini Velenje za vzgojo in izobraževanje kar 480 milijonov dinarjev. NA CENTRU SREDNJIH ŠOL VELIKO MOŽNOST ZA RAZLIČNE AKTIVNOSTI Že v osnovni šoli smo ugotovili, da je prisotne pri pouku vse manj vzgoje. Na srednji šoli je je še manj. Prav zato je nadvse pomembno, da vključimo srednješolca v pošolske dejavnosti. Na Centru srednjih šol je veliko možnosti. Imamo 3 šolska športna društva, dve kulturni društvi ter številne krožke tehničnih področij. Lani so zelo uspešno razvili akcijo Mladi raziskovalci za razvoj Velenja. Pomemben napredek pa beležijo v Centru srednjih šol tudi na področju prehrane med poukom. Kot vemo ti učenci doslej niso imeli zagotovljenega obroka. Center srednjih šol je zagotovil učencem topel obrok v sodelovanju z delovnimi organizacijami, ki štipendirajo njihove učence in kjer so zaposleni starši njihovih učencev. Zal povsod niso naleteli na razumevanje. Tako so doslej sporazum o zagotavljanju sredstev v te namene podpisale le REK, Gorenje, Vegrad, EKO, TUŠ in Kovinarstvo Ljubno. Nekaj sredstev v ta namen zagotavlja tudi izobraževalna skupnost Slovenije. Upajo, da bodo v prihodnje zagotavljale sredstva tudi druge delovne organizacije, še bolje pa bi bilo, če bi to vprašanje enotno razrešili za vso Slovenijo. Predstavnica Centra srednjih šol je povedala, da z aktivnostjo mladih v dejavnostih, ki jih organizira Center srednjih šol niso zadovoljni. Tu pa je veliko težav. Večina velenjskih srednješolcev obiskuje namreč pouk v popoldanskem času in torej lahko obiskujejo le krožke v dopoldanskih urah. Prizadevajo si sicer, da kar največ aktivnosti organizirajo v času med obema izmenama. Učenci, ki pa se v Titovo Velenje vozijo, so vezani na prevoze in se v prostovoljne aktivnosti ne vključujejo. Prav zato si na Centru srednjiji šol prizadevajo, da bi se s prevozniki dogovorili za takšne čase, da bi vozači brez težav obiskovali pouk tudi popoldne in bi torej postavili Velenjčane v enakopravnejši položaj. S tem pa bi jim tudi omogočili delo v različnih dejavnostih. Dobre strani, kako skrbimo za otroka poznamo. Dobri starši, ki si prizadevajo, da bi naredili kar največ za svojega otroka, ki ga razumejo in mu skušajo pomagati, so za otroka največja sreča. Vsi tisti, ki delajo z otroki pa ne morejo biti zadovoljni, če imajo v skupini 30. otrok, 3 otroke, ki niso srečni. Mnogo bolj prizadene nesreča teh treh otrok kot pa osreči sreča ostalih 27. Če bi primerjali število srečnih in število nesrečnih otrok, bi ugotovili, da je večina srečnih, da jih večina živi v urejenih okoljih. Vendar nam ta podatek ne more biti v uteho. Stremeti moramo za tem, da vsem zagotovimo srečno otroštvo, dobre pogoje, da se razvijejo v srečno osebnost. V zagotovitev takšnih pogojev pa moramo pritegniti širšo skupnost. Ne moremo samo od strani opazovati otroka, ki je prepuščen samemu sebi in ki bo zašel, če mu ne priskočimo na pomoč, v slabo društvo, Nujno moramo nekaj ukreniti v svojem lastnem okolju — v svojem hišnem svetu, v svoji organizaciji združenega dela. Prav pa bi bilo, da bi v občini pričela z delom tudi vzgojna posvetovalnica. Že smo osmošolci Zazvonilo je! Kako lep občutek. ob končani uri. Vrata se odpro kakor v sanjah. Samo ven iz razreda! Iz premišljevanja me vrže gruča sošolcev, ki brezobzirno ruši vse pred sabo. Nič se ne začudim, saj vem. da je to 8.b Po avli leti žoga in že smo tam. Pritlikavi Kajo se smeje od srca. Že vem zakaj. Zoga je priletela naravnost v Janezovo glavo. Jasno. Po tem sledi burna reakcija in pretep. Na pamet vem potek, saj že osem let gledam iste obraze. Medtem ko se Janez in Kajo obdelujeta, se vmešata Bruno in Toni. Brez razloga se spravita na pretepača. Toda strah pred kemijo jih hitro strežne. Vsak pobere svoje knjige in naglo se spravijo v kot. Razred trepeta. Pogledi hitijo po razredu. Vsakemu se zastavlja vprašanje:» Kdo bo vprašan?« Iris in Andreja se stiskata v kot in nemo buljita v zvezek. Po stopnicah prihaja učitelj in 8. b še bolj zatrepeta. Na šoli smo najstarejši. Nobenemu se ne ljubi poslušati, niti odgovarjati. Ko se zasliši pok re-dovalnice se istočasno zasliši mučni izdih: »Za to uro smo rešeni!« Zgodi se, da na šoli nastane nesreča. Ni važno kako, vendar slavni 8. b ima vedno prste vmes. Med razlaganjem smo vedno »pridni«. Andrej_ in Martin se pogovaijata, Mateja si grize nohte, Sašo grize svinčnik, Igor in Dean igrata igrico, samo kakšna Renata in Andreja poslušata. Med nami se je spletla trdna šolska vez in hudo se bo raziti. Mitja Trampuš 8. b razred OS Gustav SilihT. Velenje Z znojem in znanjem do črnega zlata Bilje topel jesenski dan. Ljudje so se vračali z dela. Med množico ki seje gnetla skozi izhodna vrata, je bil tudi starejši mož, ki se mu je mudilo domov. Z mimoidočimi je spregovoril besedo ali dve in s pozdravom »srečno« je odhitel proti domu. Bil je rudar. Danes je dobil z znojem in strahom pridobljeno mesečno plačo. Vedel je, da ga doma že težko čaka žena s tremi otroki. Vsakemu od njih je obljubil skromno darilo. A zase? Tega ne premišljuje. Ve, da bo le s težavo prihranil denar za ves mesec. Njegova žena je bolna, zato le on služi kruh. Vsako jutro že navsezgodaj zapusti družino in odhiti v rudnik. Tam ga že čakajo njegovi prijatelji in skupaj se z dvigalom spustijo v jašek ter začnejo svoje vsakodnevno delo. Je kopač. To delo je zelo težko, vendar se ga ne ustraši, saj ve, da je premog pomemben vir energije in ga rabijo številne elektrarne. Tudi doma kurijo s premogom, ki ga nakopajo pridne rudarjeve roke. Ko je bil še mlad. se ni ustrašil težkega dela v rudniku in smelo je gledal na prihodnost. Ni se bal obleči rudarske obleke in težke čelade. Vedel je, da mora vzdržati, saj rudarji nikoli ne odnehajo. Suzana Hriberšek 8.c OŠ Gustav Šilih T. Velenje In kje je še kak drobec slovenske poti, kjer naša kanila ni kri Mrzlo, megleno novembrsko jutro. Sprehajam se po gozdu. Naenkrat zagledam drobceno svečko, ki plapola v jutru. Šopek še svežih rož me prebudi iz razmišljanja. Pobrskam po spominu. Saj res, danes je 1. november. Kdo je bil ta, ki je v tako zgodnjih urah hodil po gozdu, da bi prižgal lučko? Naenkrat me spreleti srh. Misli se preselijo v tiste čase, ki jih nisem doživela, pa vendar so zame te podobe resnične-in tako žive. Vidim partizane kako padajo. Ali ni tudi ha tem koščku zemlje, kjer stojim, nekoč bila sled krvi? Sama ne vem, kam, ne nesejo noge! Zdi se mi, kot da so na ta dan oživele slike izpred štiridesetih let. Marjetka Šavor 8. d OŠ Gustav Šilih Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje Gorenje: kakovost, inovacije, izvoz Vsem delovnim ljudem sirom po Jugoslaviji čestitamo za 29. november, rojstni dan socialistične. samoupravne. neuvrščene Jugoslavije! Delavci Gorenja Prenovljeno, programsko prečiščeno in z novimi medsebojnimi odnosi obogateno Gorenje, kot smotrno povezana sestavina združenega dela. si prizadeva kar najbolj odpreti vsem. Razumljivo je zato, da so na zadnjem pregledu dosežkov in ustvarjalnosti, poimenovali so ga »Z izkušnjami in znanjem v prihodnost«. posebej predstavili smeri prihodnjega razvoja tega poslovnega sistema. Predstavniki poslovnih partnerjev po nabavni in prodajni strani, znanstvenih in raziskovalnih institucij, bank in drugi so se tako lahko kar najbolj podrobno seznanili tudi z njihovo pričakovano vlogo pri skupnem zagotavljanju pogojev za zanesljivejši prihodnji razvoj Gorenja. o o o o o 14 proizvodnih delovnih organizacij Gorenja v Sloveniji. na Hrvaškem in v Srbiji uresničuje programe: Dom. zeleni program, program procesne in tehnološke opreme ter program notranje opreme. Z naravnavanjem proizvodnih programov po željah oziroma potrebah potrošnikov in naročnikov si Gorenje utira pota na domače in najzahtevnejša tuja tržišča, s kooperacij-skim sodelovanjem pa vse bolj vpliva tudi na pres- trukturiranje s p re m Ij aj oče domače industrije, o o o o o Izvoz je že skoraj dve desetletji sestavni del in pomembna komponenta razvoja poslovnega sistema Gorenje, enega od najpomembnejših gospodarskih dejavnikov pri nas. Zato tudi ni slučaj, da so si zastavili nove. zahtevne naloge ludi pri osvajanju novih generacij proizvodov, ki naj bi omogočili na najzahtevnejših zahodnoevropskih tržiščih prehod v višje kakovostne in cenovne razrede. S posodobitvijo obstoječega asortimana in pospešenim razvojem novih programskih smeri, posebej tudi procesne in tehnološke opreme, pa bodo uresničevali tudi nujno prestrukturiranje Gorenja. o o o o o Smelo zastavljeni razvojni načrti in Gorenjeva usmeritev na najzahtevnejša svetovna tržišča pa so uresničljivi ob ustrezni kakovosti izdelkov, in sicer kot sestavini kakovosti razvoja, kakovosti komponent in kakovosti same proizvodnje. Kakovost dela mora torej postati odlika vseh poslovnih partnerjev, kot aktivnih soustvarjalcev proizvodnega in prodaj- nega programa Gorenja, ki bo povsem zadovoljeval potrebe vseh tržišč. o o o o o Ob številnih doseženih uspehih v zadnjem času so pred delavci Gorenja številne pomembne naloge. katerih uresničitev bo terjala nove napore in odrekanja. Se bolj želijo organizirati proizvodnjo, v še večji meri bi radi izkoristili obstoječe proizvodne zmogljivosti, odpraviti nameravajo ozka grla itd. Pri uresničevanju teh in drugih hotenj se bodo opirali zlasti na lastne sile. kot najzanesljivejši pa tudi najzahtevnejši osnovi za nadaljnji razvoj, in to z združevanjem dela. sredstev in znanja z vsemi, ki želijo zagotoviti stabilen nadaljnji razvoj tega velikega jugoslovanskega poslovnega sistema. o o o o o Delavci Gorenja so že velikokrat doslej, posebej pa še z zadnjim pregledom dosežkov in ustvarjalnosti, dokazali, da ima Gorenje, seveda ob pomoči širše družbene skupnosti, vse možnosti tako za uspešno poslovanje kot za nov razcvet. Sprotno izpopolnjevanje in nenehno dopolnjevanje programov, hkrati pa snovanje in načrtovanje novih programov, je v izdelkih izražena vizija Gorenja. Največja prednost pri uresničevanju vseh hotenj je 18.000 delavcev, ki vidijo v ustvarjalnem, produktivnem delu najbolj zanesljivo pot tudi za uresničevanje svoje osebne sreče. 000,00 Delavci Gorenja Notranja oprema bodo letošnji dan republike obeležili s priložnostno slovesnostjo ob 10-letnici odprtja gorenjeve tovarne keramičnih ploščic. Ugotavljajo, da so vseskozi doslej dobro delali in gospodarili. vse bolj se uveljavljajo tudi na zahtevnih zahodnoevropskih tržiščih, za zagotovitev kar najbolj zanesljivega prihodnjega razvoja pa zaključujejo prav zdaj priprave na začetek posodobitve Gorenjeve tovarne keramičnih ploščic. ooooo Gorenje si za leto 1985 zastavlja nadvse zahtevne naloge. Po prvih ocenah želijo fizični obseg proizvodnje in produktivnost povečati za 7 %. konvertibilni izvoz pa kar za 20 %. Geslo Gorenjevega leta 1985 bo torej: KVALITETA. INOVACIJE. IZVOZ! . 28. novembra 1984 * Titovo Velenje IZ OBČINE MOZIRJE * stran 7 Sodelovanje pobratenih občin Spodbudni dosežki in obeti Sodelovanje med pobratenima občinama Mozirje in Čajetina dobiva nove pomembne razsežnosti na gospodarskem področju. Velja seveda poudariti, da hitrejši napredek gospodarskega sodelovanja ovira predvsem velika medsebojna oddaljenost, saj skoraj tisočmetr-ske razdalje ni prav enostavno premagovali. Kljub temu je možnosti veliko in jih vse bolj izkoriščajo. Ob tem je na mestu ugotovitev, da je občina Čajetina v industrijskem in komunalnem razvoju, pa tudi na področju drobnega gospodarstva, na nižji ravni kot mozirska, občutno pa prednjači v turističnem gospodarstvu. Temelje sodelovanja na gospodarskem področju je postavila Modna konfekcija Elkroj, ki je sklenila samoupravni sporazum o dolgoročnem proizvodnem, finančnem in dohodkovnem sodelovanju s tamkajšnjo delovno organizacijo Mladost. Obseg proizvodnje bo dosegel 400.000 hlač na leto in pri tem že beležijo Delavska godba na pihala lepe rezultate, tudi s prodajo na tujem tržišču, čeprav začetnih težav vsekakor ni manjkalo. Poudariti tudi velja, da so v Mladosti na podlagi pomoči in sodelovanja Elkrojevih strokovnjakov zelo hitro dosegli približno enako delovno produktivnost, kot v Elkrojevih temeljnih organizacijah. Dokaj neugodne so možnosti sodelovanja v predelavi lesa, ki ga uveljavljata delovni organizaciji Gorenje-Giin Nazarje in PIK Bor. Čajetinski lesarji bodo prevzeli del proizvodnje stavbno-mizarskih izdelkov, s tem pa bo nazarska lesna industrija razbremenila preobsežen asortiman svojih izdelkov. Gre torej prvič za delitev dela, drugič pa za delno dopolnjevanje proizvodnje nazarskega Glina. Za začetek v Čajetini načrtujejo proizvodnjo 20.000 odprtin letno, kar je dovolj spodbuden začetek. Delavci delovne organizacije Bor seveda pričakujejo polno mero pomoči Glinovih strokovnjakov pri organiziranju in vodenju proizvodnje, pri zagotavljanju kakovosti izdelkov in nekaterih reprodukcijskih materialov ter tržnih možnosti. Poskušajo tudi s sodelovanjem na področju kmetijstva, tako glede proizvodnih usmeritev, kot z izmenjavo reprodukcijskih materialov in kmetijske mehanizacije. Prve korake so storili tudi pri izmenjavi trgovskega blaga, predvsem pa bi se lahko gostinski in sploh turistični delavci Gornje Savinjske doline v Čajetini veliko naučili. Občina Čajetina namreč leži na znanem Zlatiboru v osrčju Srbije, ki ga krasijo izredne naravne lepote. Tako na leto beležijo 450.000 nočitev, kar je desetkrat več kot v mozirski občini. Predvsem velja poudariti izredno prijaznost in gostoljubnost tamkajšnjih gostinskih delavcev in vseh prebivalcev obenem, to pa je tista kakovost, ki jo naš turizem z gostinstvom najbolj potrebuje. Načrtovanje do leta 2000 Priprave preveč kasnijo Priprave za oblikovanje planskih dokumentov do leta 2.000 v mozirski občini precej kasnijo. Zaradi tega dejstva je občinska skupščina sprejela odlok o spremembi odloka H ipravi in sprejetju dolgoročnega načrta občine Mozirje in z njim podaljšala časovne roke za oblikovanje teh pomembnih dokumentov. Vzrokov zato je vsekakor več. Prvi je v tem, da so letos največ časa namenjali spremembam in dopolnitvam srednjeročnega družbenega načrta za obdobje od 1981 do 1985. To so narekovali novi sistemski zakoni na področju urejanja okolja, pa tudi spremembe nekaterih ekonomskih zakonitosti, kot so obrestne mere, investicijska politika in podobno. Veliko naporov je terjalo tudi področje razbremenjevanja gospodarstva, zelo pomemben vzrok za kasnitve pa je predvsem pomanjkanje ustreznih strokovnih mM Se dvigniti kakovostno raven igranja Leta 1976 so se v mozirski občini odločili, da znova oživijo delovanje godbe na pihala. Ta je sicer prej že delovala, zaradi neorganiziranosti in nestrokovnega vodenja pa je njeno delo povsem zamrlo. Pobudniki njenega oživljanja so se na pomoč obrnili na velenjske godbenike. Po nekaj razgovorih se je za to zahtevno nalogo odločil Franc Goljuf. Njegova želja, da lo godbo postavi na skromne noge, je danes že presežena seveda pa dela, naporov in velikih odrekanj ni bilo malo. Začeli so namr eč brez instrumentov, ni bilo nikalkršnega arhiva, še notnega gradiva za učenje ne. Pričeli so zbirati sredstva za nakup instrumentov, iskati so jih pričeli pri različnih godbah po Sloveniji, največ pomoči pa so bili vsekakor deležni pri velenjskih godbenikih, ki so jim, in jim še, vsestransko pomagali. Poskrbeli so tudi za izobraževanje. V pouk seje vključilo najprej 28, nato pa še 14 učencev, v delo pa se je vključilo tudi 14 starejših godbenikov, ki so igrali že pri prejšnji godbi. Od teh 14 jih danes pri godbi še vedno igra sedem, od 42 učencev jih sodeluje 14, ostale pa so usposabljali sproti. Veliko trdega dela je bilo potrebnega, da so dosegli današnjo raven, radi pa bi jo seveda še dvignili. Vadijo ob sredah in nedeljah, pri tem pa je treba resnično pohvaliti vse godbenike, ki redno prihajajo na vaje, ne glede na to, da jih ovira redno delo v delovnih organizacijah, pa na kmetiji in podobno. S tem samo dokazujejo, da so zares godbeniki z dušo in telesom. Doslej so nastopali na vseh najrazličnejših prireditvah po vsej Gornji Savinjski dolini. Ne manjka jih na proslavah, ob delovnih dosežkih, občinskem prazniku, velik je njihov delež ob kulturnem tednu, pripravljajo samostojne koncerte, igrajo pa seveda tudi na pogrebih in se zavedajo, da je pogrebna svečanost prav tako zahteven nastop. Franc Goljuf: „Na vajah često zahtevam preveč, vztrajnost pa vedno reši vse probleme." Pri nadaljnjem napredku je največja ovira velika vrzel v izobraževalnem sistemu in pomanjkanje skrbi za podmladek. Tudi to slabost so se odločili odplaviti in so pripravili oddelka velenjske glasbene šole v Mozirju, pri čemer so pozornost namenili pihalom in trobilom. Skupna želja vseh v občini je, da se godba ne samo ohrani, temveč da dvigne svojo kakovost na še višjo raven in se postavi z ramo ob rami z godbami v sosednjih občinah, pomembna pa je seveda tudi skrb za ohranjanje kulturne dediščine. Brez izobraževanja novih mladih godbenikov pa tega zanesljivo ne bodo mogli doseči, zato so sedanji napori vredni posebnega priznanja. Se večjega priznanja pa mora biti deležen Franc Goljuf. Brez njegove izredne predanosti godbi in godbenikom, velikih odrekanj in trdega dela na vajah, pri zbiranju instrumentov in sredstev zanje, pri urejanju arhiva in pridobivanju notnega gradiva, te godbe danes ne bi bilo, vsaj takšne ne, kot je. ,,Če Franci neha, nehamo tudi mi," pravijo godbeniki in se pri tem niti malo ne šalijo. ,,In kako naj bi vse skupaj pustil? Toliko let trdega dela podnevi in ponoči, toliko odrekanj in žrtvovanj, toliko kilometrov z vožnjami na vaje in drugam, vse to bi bilo pravzaprav zaman, saj bi nekdo za mano moral vse pričeti znova. To bi bilo neodgovorno tudi zaradi v eh sredstev in podpore, ki je je bila godba deležna. Konec koncev bi mi bilo žal teh pridnih in dobrih fantov, le kako bi lahko njim in drugim še kdaj pogledal v oči. Pa še nekaj je — del mene je že pri tej godbi in tudi sicer na Rečici in pri njenih dobrih ljudeh, saj se vedno rad vračam sem." Se veliko je Franc Goljuf povedal o sebi, godbi, Rečici, o načrtih in še o čem. Ob tem velja povedati, da so godbeniki deležni veliko podpore in zaupanja občinskih dejav- nikov, pa tudi gostoljubja prebivalcev Rečice, kjer že vsa leta vadijo. V tamkajšnjem prosvetnem domu so si uredili glasbeno sobo, zdaj urejajo še prostor za arhiv in garderobo, poskrbeli pa bodo še za sobo za pouk. Pri urejanju prostorov so jim z udarniškim delom veliko pomagali krajani, kar je prav tako izraz velikega zaupanja v godbenike in njihovega kapeinika. Dodajmo še to, da je bil Franc Goljuf med dobitniki letošnjih nagrad in priznanj občine Mozirje. To je lepo priznanje godbi in predvsem njemu, obenem pa seveda spodbuda in obveza za delo v prihodnje. Kakorkoli že, godbeniki delavske godbe na pihala občine Mozirje in njihov kapelnik so doslej že dokazali, da so vredni vsega zaupanja in podpore in zagotovo ne bodo razočarali tudi v prihodnje. kadrov, ki bi lahko bolj učinkovito uresničevali naloge na področju načrtovanja. V občini in v organizacijah združenega dela se namreč še vse premalo zavedajo izjemno pomembne razvojne vloge načrtovanja in tudi zato so se bili prisiljeni povezovati s strokovnimi ustanovami izven občine. Zakasnitev pri oblikovanju dolgoročnih družbenih načrtov je torej očitna, prav zato pa se morajo vsi nosilci takoj osvestiti in se resno lotiti dela. Komite za gospodarstvo in planiranje poleg tega ugotavlja, da ponekod s pripravami na oblikovanje dolgoročnih razvojnih načrtov sploh še niso pričeli. Ob vsem tem vsi pozabljajo, da brez izdelanega dolgoročnega načrta ne bo moč oblikovati niti razvojnih načrtov za naslednje srednjeročno obdobje od leta 1986 do 1990. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Občina Moziije Razvrščena kmetijska zemljišča Med vajo v glasbeni sobi na Rečici Letos so v mozirski občini opravili kategorizacijo in razvrstitev kmetijskih zemljišč. Gozdov je 35.949,45 hektarjev ali 70,84 odstotka vseh površin, 3.294,25 hektarjev ali 6,49 odstotka je neplodnih zemljišč, 1.033 hektarjev ali 2 odstotka je neopredeljenih, kmetijskih zemljišč pa je 10.476,30 hektarjev ali 20,67 odstotkov vseh zemljišč v mozirski občini. Neopredeljena zemljišča so površine, ki se zaraščajo in se iz kmetijskih površin spreminjajo v gozd. Ležijo pa te površine ponekod v strmih in za kmetijsko proizvodnjo neprimernih leg, ponekod pa na sorazmerno ravnih in primernih za obdelavo. Naloga gozdarjev in kmetijcev torej je, da jih primerno opredelijo in izkoristijo. Z medsebojnim dogovorom gozdarjev in kmetijcev so v lanskem letu dokončno uredili problematiko razmejevanja gozdnih in pašnih površin. Letos nadaljujejo s terenskim delom, problem pa so rešili v obojestransko zadovoljstvo, saj so predvsem upoštevali ekonomičnost rabe prostora, ne pa posamične interese. Z uskladitvijo mej so dokončno razrešili tudi spore glede gospodarjenja z gozdom na pašnih površinah. Pri razmejevanju gozdnih in pašnih površin pa velja posebej omeniti velik problem na Menini planini, kjer je poleg tega že vrsto let sporna tudi lovska meja. V zadnjem času si pašna skupnost agoniji Tuhinj prisvaja gozdove preko občinskih meja, ki so obenem tudi meje gozdnogospodarskega območja. Da bi omejili spore, sta se obe sosednji občini dogovorili za ustrezne meritve in določitev mej. Meritve so pokazale, da je kamniška občina precej posegla na pašne in gozdne površine mozirske občine. Pri gospodarjenju z gozdovi je treba posebej omeniti tudi druge uporabnike tega prostora, predvsem to velja za gospodarjenje z divjadjo. Na podlagi večletnih opažanj škode na gozdnem drevju je gozdno gospodarstvo v sodelovanju z republiškim gozdarskim inštitutom na celotnem območju občine posvetilo posebno opazovalno mrežo. Raziskave so pokazale, da uničenje mladih listavcev presega 70 odstotkov, skupna škoda pa že presega še dopustno, ki znaša 35 odstotkov. Najslabše je stanje na severnih pobočjih Črete in Menine ter na Solčavskem. Škodo v glavnem povzročajo jeleni, delno srnjad in na Solčavskem še mufloni. Usklajevanje interesov gozdarjev in lovcev je sicer zagotovljeno z lovško-gojitvenimi načrti, vendar se ti uresničujejo le delno, kar še posebej velja za neuresničen načrt odstrela prav jelenjadi in muflona. Ker sta za prostor potrebna tako lep in zdrav gozd, kot lepa in zdrava divjad, bodo morali dosledneje spoštovati in uresničevati skupno dogovorjene gospodarske načrte v gozdarstvu in v lovstvu. Gorenje - Glin Nazarje Vzajemna pomoč V okviru konference sindikata v tej delovni organizaciji je oktobra pričela delovati blagajna vzajemne pomoči. Vsak delavec, ki se priključi k vzajemni pomoči, lahko prejme 12.000 dinarjev posojila, v izjemnih primerih pa do 20.000 dinarjev. Prijave sprejemajo vsak mesec, o njih pa odloča posebna komisija. Tudi obresti so simbolične, saj znašajo le 4 odstotke, rok odplačila je od 6 do 12 mesecev, obresti pa plača delavec ob dvigu posojila. Izravnana odjema energije V nazarski lesni industriji so se lani odločili za nakup mikro-raču-nalniškega sistema SIK-80, septembra pa so že podpisali pogodbo za njegovo montažo. Osnovna naloga tega sistema je preprečevanje prekoračitve najvišje konice odjema električne energije. Vse skupaj omogoča predvsem prihranke pri stroških za električno energijo. V primeru nazarske lesne industrije ob sedanjih cenah energije to pomeni okrog 780.000 dinarjev na mesec, boljši pa bo tudi nadzor nad aktivnostjo strojev. Sestavljena organizacija združenega dela Rek - Franc Leskošek-Luka Cilj - čimbolj uspešno skleniti poslovno leto SOZD REK Franc Leskošek-Luka sodi med največje proizvodne organizacije združenega dela v Jugoslaviji. Tako se je v letu 1983 s celotnim prihodkom v višini 16,5 milijarde dinarjev uvrstil na 110. mesto v državi, po dohodku pa na 51. mesto. Z gospodarskim načrtom je bilo za letos postavljenih in tudi potrjenih vrsto prednostnih ciljev: na področju proizvodnje optimalno izkoriščanje zmogljivosti in delovnega časa, ohranjanje vsaj obstoječega nivoja proizvodnje in ga v skladu s potrebami trga in možnostmi delovnih Organizacij še povečevati, skrb za dobro oskrbo Slovenije in delno tudi drugih republik z energijo, posodabljanje tehnologije in izboljševanje delovnih razmer. V ta namen je potrebno izvajati zahteven program naložb, še posebno na področju premogovništva, čim bolj umno gospodariti z zaupanimi družbenimi sredstvi, ob 30-odstotnem porastu celotnega prihodka povečati dohodek za 41 odstotkov, na ino-zemni trg prodati en odstotek celotne proizvodnje, dodatno zaposliti 112 delavcev in od vseh zaposlenih terjati vsakodnevno angažiranje, ob tem pa skrbeti za na-daljno rast osebnega in družbenega standarda. Kako je potekalo uresničevanje teh nalog v prvih (levetih mesecih letos? Delavci SOZ1 EK Franc Leskošek-Luka (sedem delovnih organizacij in štiri delovne skupnosti) so ustvarili 17,7 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je 83 odstotkov celotnega finančnega načrta. Pogoji pridobivanja dohodka oziroma gospodarjenja pa niso bili vse obdobje enaki. V prvem polletju je prav gotovo na nosilce gospodarjenja vplival ukrep ZIS o splošni zamrznitvi cen, medtem ko so se ob koncu poslovnega obdobja cene že oblikovale drugače. Zaostreni pogoji gospodarjenja se odražajo tudi v pomanjkljivi preskrbi s potrebnimi materiali in rezervnimi deli, v nekaterih delovnih organizacijah pa so poleg tega težave zaradi visokih zalog, kar veže precejšnja obratna sredstva. Kljub pomanjkanju določenih vrst repromateriala in neugodnih inflacijskih gibanj (kljub zamrznitvi je stopnja višja kot je bila opredeljena z resolucijo), je rast dohodka zadovoljiva. Dohodek v višini 7,5 milijarde dinarjev so delavci v skladu z družbenimi usmeritvami in lastnimi načrti razdelili na družbeno dogovorjene obveznosti, osebne dohodke in sklade, i* * Po obveznostih iz dohodka so močno porasle obresti zaradi prilagajanja stopnje realnim obrestnim meram. Ustvarjeni skladi so razen v DO EFE zadovoljivi, izgube ne izkazuje nobena organizacija. V tem obdobju je v SOZD združevalo delo 7773 delavcev, kar ne predstavlja niti eno odstotne stopnje rasti, predvidene z načrtom. Takšno zaposlovanje že kaže umirjanje v primerjavi s preteklim ekstenzivnim zaposlovanjem. Izobrazbena struktura delavcev v SOZD REK Franc Leskošek-Luka je razmeroma nizka, saj nekvalificirani in polkvalificirani delavci predstavljajo kar četrtino vseh zaposlenih. Največ zaposlenih pa ima delovna organizacija RLV, 5428 delavcev. SEDEM DELOVNIH ORGANIZACIJ Rudarji so nakopali 3.948.000 ton premoga in presegli načrt za 7,8 odstotka. Precej je porasel poprečni dnevni odkop, ki znaša 18.890 ton, lani v enakem obdobju pa je bil 17.000 ton. Pretežni del premoga je namenjen za potrebe energetike (v tem obdobju so ga oddali 83 odstotkov, za široko potrošnjo in industrijo pa 17 odstotkov). Delavci DO TEŠ so s premogom DO RLV, delno pa tudi iz tujih premogov, proizvedli 2.621 GWh električne energije, kar je malo pod planom (zaradi ugodnih hidroloških razmer so bile manjše potrebe po električni energiji). Nekaj elektrike je oddano tudi v druge republike. Nasploh pa je bila preskrba odjemalcev z električno energijo dobra, kvaliteta premoga pa zadovoljiva. Na osnovi prodaje termoelek-trične energije pridobivata obe energetski delovni organizaciji skupni prihodek v okviru EGS sistema. Delež REK znaša za to obdobje 44,4 odstotka ali 9,3 miljarde dinarjev. Med TEŠ in RLV je razdeljen v razmerju 50,5:49,5 odstotkov. V realizaciji prihodka znaša skupni prihodek v DO TEŠ 92 odstotkov, v DO RLV pa 53 odstotkov. Sicer pa celotna realizacija obeh energet- skih DO predstavlja 78 odstotkov realizacije SOZDa. Delovna organizacija ESO, ki jo sestavljajo štiri temeljne organizacije, proizvaja različen asortiman — od proizvodnje rudarske opreme do instalacijskih del, pomembna pa je tudi proizvodnja hidravlično krmilnih mehanizmov. Posamezne temeljne organizacije so se občasno ubadale s pomanjkanjem materiala in likvidnostnimi težavami. Kljub temu pa je delovna organizacija dosegla ugoden finančni rezultat in ustvarila tudi dogovarjanje o vključitvi v mestni promet in s tem porazdelitvi dela z ostalimi prevozniki. Uresničitev graditve obrata za tehnične preglede pa je preložena na poznejši čas. Porabljen? sredstva sicer ne kažejo pretirane rasti, izredno hitro pa naraščajo stroški goriva in rezervnih delov. Finančni pokazatelji izražajo dobre rezultate, delitev dohodka oziroma čistega dohodka, pa tudi dokaj visoko rast poslovnega sklada. Delovna organizacija EFE iz sekundarne surovine, pepela, tudi ugodno razmerje akumulacije. Delovna organizacija SIPAK proizvaja pakiine sisteme. Zaradi oteženili pogojev gospodarjenja se je preusmerila tudi v predelavo. V začetku leta je imela precej težav z repromateriali, prodaja trakov in sponk se je na jugoslovanskem trgu zmanjšala, prodaja ostalega pribora pa poteka normalno. Uspešen je tudi finančni rezul'at, v primerjavi s preteklim obdobjem je dosežena zelo visoka akumulaci-ja. Delovna organizacija APS je opravljala vse oblike prevoza in tista dela z mehanizacijo, za katera je registrirana. V tem času poteka izdeluje zidake, prašnate materiale, izolativne elemente in omete, izkazuje najslabši poslovni rezultat. Zaradi pomanjkanja repromateriala in izredno neugodnih vremenskih razmer v prvem četrtletju, je bila manjša tudi količinska proizvodnja. Največji del čistega dohodka so namenili za osebne dohodke, za sklade pa je ostalo minimalno. Delovna organizacija Tiskarna izboljšuje svoje tiskarske storitve po obsegu in kvaliteti. Finančni rezultati so dokaj ugodni zaradi povešanja cen storitev, dobrega gospodarjenja in večjega fizičnega obsega proizvodnje. ZUNANJE TRGOVINSKA GIBANJA Delovne organizacije v sklopu REK ustvarjajo realizacijo pretežno na domačem trgu. Izvoz ni velik, konvertibilno in klirinško področje izvaža ESO. Po pogodbi s firmo Eickhoff je Elektro strojna oprema izvozila bobne in letve za kombajne v vrednosti 18,6 milijonov dinarjev. Težavna pa je vključitev v izvoz po pogodbi, s firmo Dowty. Delovna organizacija SIPAK izvaža stroje za pakiranje predvsem v vzhodno Evropo. V tem obdobju je na klirinško področje izvozila za 29,1 milijon dinarjev. Za proizvodne potrebe uvažajo vse delovne organizacije in tudi delovne skupnosti. S skupnim uvozom opreme, rezervnih delov in reprodukcijskega materiala v višini 1,3 milijarde dinarjev, je že dosežen celotni načrt. Od tega pa dobra polovica odpade na uvoz s kliringa. Režimsko prost je v tem obdobju le uvoz rezervnih delov in repromateriala, vendar pa je potrebno predhodno zbrati kar osem različnih uvoznih dokumentov. Uvoz opreme je dovoljen le v primeru, ko gre neposredno za proizvodnjo premoga, električne energije in za varnost. Za to pa je potrebno urediti kar 19 raznih dokumentov. POMEMBNFJŠE NALOŽBE, KI SO SE IZVAJALE V TEM OBDOBJU NADOMESTNI OBJEKTI PRELOGE Za zagotovitev kontinuitete sedanje ravni proizvodnje lignita, je potrebno do konca leta 1987 na novi lokaciji zgraditi nadomestne objekte stebra 16, jame Preloge. Celotna naložba znaša po aneksu III. 11.818 milijonov dinarjev. Do sedaj je opravljenih že 47 odstotkov vseh del. V prvih devetih mesecih letos so izvajali rudarsko gradbena dela, zunanja gradbena dela, nabavljali domačo in uvozno opremo ter montirali opremo v že /grajene objekte. Porabljenih je bilo 809 milijonov dinarjev. Povečanje mehaniziranosli proizvodnje lignita Po investicijsken programu iz leta 1981 je predvidena domača in uvozna oprema za večjo mehanizi-ranost proizvodnje lignita in tri vi- seče tračne proge v skupni vrednosti 1.330 milijonov dinarjev. Dobavljena je že oprema za dve čeli in dve viseči progi, za tretje stome-tersko čelo dobavljajo domačo opremo, za tretje mehanizirano čelo pa sklepajo pogodbe s tujimi dobavitelji. Dobava opreme bo sklenjena konec prihodnjega leta. V prvih devetih mesecih je bilo za to porabljenih 368 milijonov dinarjev. Delavnica za popravilo mlinov Delavnica za popravilo mlinov je zaživela v oktobru 1984. Vrednost naložbe znaša 50 milijonov dinarjev. Izgradnja te delavnice pa predstavlja optimalno rešitev za popravilo mlinov v TEŠ. Nadomestni objekt ,,Preoblikoval-nice" Ta gradnja jc bila končana v oktobru letos. Predstavlja nadomestni objekt, ki sc ga zaradi ugrezanja preselili iz st„re na novo lokacijo REK ESO. Gradnjo so opravili v skladu z načrtom. Vrednost naložbe pa znaša 60 milijonov dinarjev. Nabava terminalne opreme V investicijskem programu iz septembra 1980 je bilo predvideno, da se poleg centralne enote terminalne opreme v okviru novega računalniškega sistema IBM 4341, ^agotovi tudi 10 sistemov SI. Zaradi pomanjkanja teh sistemov na domačem trgu in zaradi visokih podražitev, bodo večji del teh sistemov nadomestili z pasivnimi terminali. Nabavljajo jih že letos in prihodnje leto. V devetih mesecih so v te namene porabili 56 milijonov dinarjev, s tem da ne bo uresničena vsa terminalna oprema, ki bo nabavljena v prihodnjem letu. Prenos obdelav na nov računalnik pa so izvršili v prvem četrtletju letos. Postopoma pa bodo vpeljane nove obdelave. V obdobju od januarja do septembra letos so za naložbe REK združili sredstva v višini 61 milijonov dinarjev, do konca leta pa bo predivevajo, da bodo združili skupaj 111 milijonov dinarjev. Delavci SOZD REK Franc Leskošek-Luka si bodo tudi v zadnjem četrtletju prizadevali, da bodo poslovno leto 1984 končali čim bolj uspešno in v skladu s sprejetimi načrti. .......................................... Delovna organizacija Veplas Velike prednosti nove linije Letos bo praznovanje dneva republike za delovni kolektiv Ve-plasa še posebej prazničen in slovesen. ,,Pred dvema letoma smo se zaradi potreb na zunanjem trgu in seveda lastnih programov ter načrtov odločili za izgradnjo dodatnih zmogljivosti, in sicer za linijo za proizvodnjo jamborov. Končno je napočil trenutek, ko bomo linijo uradno ,,spravili" v proizvodnji," je pojasnil odločitev delavcev tega kolektiva tehnolog Martin Budna. Obveznosti delovne organizacije Veplas so tujih kupcev so bile pred dvema letoma precej večje kot pa takrat njihove zmogljivosti. Spremenile so se razmere na trgu, zato je bilo treba spremeniti še tehnologijo. K izgradnji so zaposleni pristopili z drugačnimi cilji. Danes ponosno ugotavljajo, to je pokazala tudi praksa, kako praviina je bila njihova odločitev. Linija za proizvodnjo jambora za jadralne deske je plod lastnega znanja, tehnologije. Domača je tudi oprema zanjo, našli so jo celo v bližnji okolici." Tudi patent je naš. Potrebovali nismo prav nobene licence, kar je za današnji gospodarski trenutek še kako pomembno in vse preveč redek pojav. Zaradi težav, ki so se pojavile med samo izgradnjo, smo se morali nekaterih stvari lotiti s povsem drugih strani. Posledice iskanja, če to lahko tako imenujemo, pa so mnoge novosti in izboljšave v primerjavi s prejšnjo, kjer je bilo še precej ročnega dela. Glavne prednosti nove linije, ki jo bodo delavci Veplasa uradno vključili v redno proizvodnjo ob letošnjem dnevu republike, so popolna avtomatizacija, povsem drugačen način utrjevanja. Pomembno je tudi to, daje linija prilagojena potrebam in zahtevam sodobnega jambora, ki ga zahteva tržišče. Še posebej Nova linija za proizvodnjo jambora ima mnoge prednosti, velika pa je tudi njena gospodarska korist ponosni pa so na to, da je pri izdelavi jambora možnih precej manj človeških napak. ,,Škarta" je veliko, veliko manj. Kakšen pomen pa ima ta novost za samo delovno organizacijo? Velik. Ostanek dohodka je sedaj večji, s prodajo na zahtevnno zahodno tržišče bomo lahko pokrivali potrebe po prepotrebnih devizah. Zmogljivosti naše delovne organizacije so sedaj precej večje. Evropa je za nas že majhen trg." In ne samo to! Vključitev na svetovni trg zagotavlja nemoteno proizvodnjo skozi celo koledarsko leto. Kot vemo, je bil jambor do sedaj le sezonski izdelek. Za založbo, ki se je temu kolektivu že obrestovala, so odšteli 10 milijonov dinarjev, kar je glede na njene prednosti zelo malo. ,,Smo majhna delovna organizacija in tudi ta vsota je bila za nas breme. Na vseh koncih in krajih smo se morali odrekati, da smo zamisel pred dvema letoma sedaj spravili v prakso. Linija za proizvodnjo jamborov postavlja pred nas nove zahteve in dodatne obveznosti, saj moramo upravičiti vložen denar," je še povedal Martin Budna. Vekos - tozd Komunalna oskrba tekoča vzdrževalna dela smo po programu SK1S dokaj Glede na to, da se bliža konec leta menimo, da je prav uporabnike seznaniti s pomembnejšimi deli, ki jih je do sedaj opravila DO »VEKOS« TOZD Komunalna oskrba. Za imeli skromno odmerjena finančna sredstva. Kljub temu pa smo vzdrževali vse komunalne objekte, še posbej na vo-dooskrbi tako, da občani pri oskrbi s komunalnimi storitvami niso bili prikrajšani. Na področju vodovoda smo opravili naslednja pomembnejša dela: Mednarodno priznanje za Veplas Pred dnevi je iz Frankfurta prišla za delavce Veplasa vesela vest. Za svoje tehnološke dosežke, s katerimi so hitro prodrli na svetovno tržišče, so prejeli mednarodno priznanje International trophy for technology. Slavnostno jih vsako leto podeljujejo za največje dosežke na posameznih področjih. Priznanje To nTetjnarodno priznanje je gotovo za delavce tega kolektiva velika spodbuda za še boljše delo v prihodnje. ,,Gotovo nam bo ta trofeja vlila novih moči za ustvarjalno delo in nove uspehe," pravi ponosno direktor delovne organizacije Veplas Janez Navodnik in nadaljuje: ,.Tehnološko opremo za jadralni program smo izdelali sami, brez tuje pomoči. Našli smo mnoge rešitve, krona teh pa je povsem izvirna tehnologija za proizvodnjo jamborov, kakovostna in visoko produktivna. Sodelovanje teoretikov in praktikov je zelo tesno. Uresničevanja idej, ki nam jih ne manjka, se lotimo z ekipami, v kateri so vse od ključavničarja do inženirja. Pri podrobnejši ,,obdelavi" ideje si prav tako vsi mažejo roke." Kako pa sicer delajo v tem kolektivu Šaleške doline? Delavci pravijo, da jim kljub vidnim uspehom ne gre tako kot bi želeli. Ostanek dohodka je skromen, osebni dohodki kljub precejšnjemu povišanju še vedno prenizki. ,,To je davek iz preteklosti, ko smo z lastnimi silami v senci velikih komaj postavili tovarno. Za modernizacijo opreme pa nam je zmanjkalo ,,sape'\ Povedati pa je treba še to, da so tovarne za drobne galanterijske programe v Jugoslaviji rasle kot gobe po dežju, in so bolje opremljene kot mi. Zmogljivosti so precej prevelike, v prodaji poceni dela, v sposobnosti naložbe družbenega denarja pa ne moremo; niti nočemo tekmovati." Zaposleni so se tako raje odločili za preusmeritev v tiste programe, kjer so edini in najboljši. Pravijo, da jih to sicer stane, vendar zrejo v prihodnost brez strahu. Nestabilnost starih izdelkov jih je ,,privedla" do hitrega prilaganja in osvajanja novih proizvodov. Tehnološko znanje je postalo torej njihovo nadomestilo zanje. Jadranje na deski se hitro spreminja, tako vožnja, z njo vred pa tudi izdelki in tehnologija. ,,V Veplasu nam v celoti uspeva ostajati na svetovnem nivoju v tem programu. To dokazuje povpraševanje po naših izdelkih, kljub zelo ostri konkurenci. Največje težave imamo pri vsem tem z anonimnostjo, saj naši zunanji tekmeci lahko dajejo za reklamo mnogo denarja. Zato nam dobljeno mednarodno priznanje še kako koristi." — zgradili oziroma sanirali vodovod v Plešivcu in Lokovici ter sanirali vo-dovoli v Kavčah, — obnovili vodovod v Skalah, Ga-berkah in Ravnah ter prestavili vodovod v TGO Gorenje in — sanirali vodovod na Stanetovi in Partizanski cesti v Titovem Velenju. Zaradi obsežnega deževja v letošnjem letu kot tudi zaradi posedanja tal, smo imeli precej problemov z napakami na omrežju. Če naštejemo nekaj največjih, so to bile: — napaka na primarnem vodu 0 400 v Selah (pri Vegradu) — v Bevčah na vodu 0 80 — slab material je bil vzrok velikega defekta v Pesju pri »Hartlu«, kjer smo zaradi polomljenih cevi sanirali tudi del kolektorja kanalizacije. Kljub večjemu številu defektov, uporabniki v oskrbi niso bili preveč prizadeti. Zaradi tega, ker je do njih prihajalo izven delovnega časa, uporabnikov o okvarah in občasnih omejitvah oskrbe nismo mogli sproti obveščati. Večino okvar so opravili naši delavci zaradi čim majših motenj v oskrbi, v nočnem času. Tudi na področju vzdrževanja ostalih objektov smo se potrudili in poskusili izkoristiti vsak vremensko ugoden dan. Tako smo sanirali in asfaltirali Cesto Talcev v Šoštanju, zgradili približno 220 grobnih mest na pokopališču, v zaključni fazi je izgradnja avtobusnega postajališča na Kidričevi cesti nasproti Tržnice, sanirali smo kolektor na Tomšičevi in Jenkovi cesti z razbre-menilnikom in zgradili razbremenilnik meteornih vodv T rebusi. V skrbi za čisto okolje smo na odlagališču komunalnih odpadkov zgradili črpališče odpadnih voda in s tem rešili problem onesnaževanja voda in zastrupljanja rib. Ob koncu apeliramo na vse občane, da sodelujejo z našo dežurno službo in sporočajo podatke o morebitnih okvarah ali poškodbah na komunalnih objektih tudi izven njihovih domov, na telefon št. 856-251. S takšnim sodelovanjem h< mo lahko kar najhitreje ukrepali in pravočasno preprečili nastajanje materialne škode. Zakaj je odpadla mladinska politična šola v Topolšici? Iščemo najstarejšo fotografijo V zadnjem obdobju je občinska konferenca ZSMS postopoma začela z dejavnostmi, ki bi v vrste organizirane mladine pritegnile čimveč mladih. Mladi so spoznali, da je težišče delovanja potrebno prenesti s področja preživelih manifestativnih akcij v ukvarjanje z življenjskimi problemi — bodisi na gospodarskem, političnem, socialnem, športnem, kulturnem in drugih področjih. Korak na tej poti naj bi bila tudi Mladinska politična šola, ki je bila predvidena za 24. in 25. november v hotelu Vesna v Topolšici. Na šoli naj bi se vodstva osnovnih organizacij ZSMS skupaj s predstavniki družbenopolitičnega življenja občine pogovarjali o delu mladih v družbenih organizacijah in društvih, mladinskem prestopni-štvu, aktivnostih mladih (mladinsko prostovoljno delo, študentski servis, mladinska samopomoč, mladinski raziskovalni tabor, računalništvo . . .), pa še posebej o aktualnih dogajanjih v občini, o sanaciji Gorenja, prihodnosti REK, stanovanjski problematiki, šolstvu in zaposlovanju. Ta šola bi po vsebini močno presegla podobne seminarje in tečaje; ki tudi v drugih organizacijah pogosto ostanejo na ravni predavanj. Zal pa je nekaj dni pred šolo (ko je bilo zbranih že okoli OK ZSMS Velenje Fotografijo za našo rubriko Iščemo najstarejšo fotografijo je v uredništvo prinesel Janez Letonja iz Paške vasi. Komu v napoto Na fotografiji pa je fotograf | stari jašek. Slika je nastala takole ovekovečil pogled na J okrog leta 1900. KOTIČE K • FOLKLORNI „Nocoj je res 'na lušna noč..." Zadovoljna lovca s trofejo »Nocoj je res 'na luš'na noč. ko meisec sveiti ceilo noč. ko meisec sveiti ceilo noč. zaspat'mi ni mogoč' !« skupina, je mlajšega izvora, saj sega v začetek tega stoletja. Raziskave o nošah je delala dr. Marija Makarovič v Zavodnjah. Belih vodah in Cirkovcah. Ugotovila je. da so ženske pod zgornjim nosile bela spodnja krila, premožnejše pa poleg teh še rdeča. Za delo in opravilo so nosile obleke iz pikčastega blaga. za slovesne priložnosti (na veselicah, za k maši) pa obleke iz enobarvnega, temnega blaga. Moške obleke so enostavne in novejšega kroja. Moški so si v lajbič radi zataknili žepno uro._ Iz istega obdobja kot noša je tudi značilni godčevski sestav, ki spremlja plesalce. Sestavlja ga ljudska harmonika (fraitonari-ca). violina, klarinet in bas. Kar nekam preveč resni smo postali, se vam ne zdi. Vendar je res. da se tudi pri najbolj resnih stvareh zgodi kaj »hecnega«. Tudi pri nastopih. Pri Štajerskih plesih je večkrat problem — »pojšter«. In tako nastane tik pred nastopom panika, kje je?! Seveda, pozabili smo ga doma! Kaj zdaj? Tekanje sem in tja. Spraševanje, klicanje. Prava zmeda! Toda še sreča, da imamo v naši skupini tudi dekleta! Pač one. ki tudi na dolgih potovanjih / avtobusom nočejo biti brez udobja, si blazino za pod glavo spravijo v kovček kot obvezni del prtljage (da se na avtobusu bolje spi!). In takoje problem za nas rešen. »Pojšter« je tu! In kaj se novega dogaja pri nas? Vadimo. Mogoče malo bolj zagnano, ker bo kmalu nastop. Pa o tem več prihodnjič. Po dolgem času je pred vami spet fotografija naše in vaše šaljive nagradne igre. pod naslovom Ste duhoviti? Vzrok, da sedaj že nekaj časa nismo objavljali šaljivih slik je v pomanjkanju prostora. Sedaj pa vas spet vabimo, da nam pošljete najbolj duhovite odgovore na naslov: Uredništvo Naš čas. F. Foita 10. 63320 Titovo Velenje. Najbolj posrečen odgovor bomo nagradili z žepno knjigo. V pomoč naj vam povemo samo to, daje imel možak v žepu celo plačo! Odgovore pričakujemo do ponedeljka. 10. decembra. »Tramblan« — dvokoračna polka, kjer se plesalke vrtijo samostojno z iztegnjenimi rokami. Ko se melodija ponovi, fantje in dekleta zamenjajo prostore. stopetdeset prijav, pripravljeno gradivo, dogovorjenih okoli štirideset zunanjih sodelavcev za različne teme, organiziran avtobusni prevoz itd.) prišlo do kratkega stika med organizatorji in kolektivom Naravnega zdravilišča Topolšica, saj je dogovorjena cena (brez uradnih papirjev — mladinska naivnost?) poskočila kar za šestdeset odstotkov. Organizator tolikšnih sredstev nima, pa tudi, če bi jih uspel nekako zbrati, je vprašanje ali je smotrno naenkrat potrošiti takšno vsoto. Tako je bila torej Mladinska politična šola odpovedana, občinska konferenca ZSMS pa jo bo skušala v prihodnosti izvesti preko drugih oblik dela. RF.DKEV, DA JE KAJ — Če bi bila narava vedno tako darežljiva kot je bila pri Kočivnikovih v Družmirju, bi se nam gotovo dobro godilo. Zrastla jim je kar 2 kilcograma in 60 dekagramov težka redkev. Redkvi v drugi roki sta normalno veliki, skupaj pa tehtata komaj 40 dekagramov. S to pesmijo se navadno prične naš nastop, hkrati pa je tudi uvodna pesem v ŠTAJERSKE PLESE. In tako smo že pri prvem spletu plesov, ki vam jih bomo predstavili. Saj smo Štajerci. kajne? Pred Delavskim klubom v Titovem Velenju je „padla" še ena svetilka. Gotovo ne sama od sebe. Je bila na delu objestnost ali pa neprevidnost(?) tistih, ki se z avtomobilom še vedno vozijo čisto do Delavskega kluba? Šaljiva nagradna igra V Zgornji Savinjski in Šaleški dolini so plesali plese, ki so bili razširjeni tudi drugod po Sloveniji. Nekateri so se ohranili vse do danes in jih starejši ljudje še radi plešejo na kmečkih zabavah. To sta »štajeriš« in »cvaj-šrit«. Če drugega ne. pa bodo prav gotovo zaplesali »pojšter-tanc«. ki ga v raznih krajih plešejo in pojejo na različne napeve. Naša skupina ga pleše na melodijo »Štirje fantje špilajo«. Ta skupinska plesna igra je priljubljena predvsem zaradi izbire in menjave soplesalca: fant ali dekle. iA