C^laiiilo Sciicia!is,tti6ftc /včze deloTnega ljudstva za Podravje št 9 PTUJ, dne 8. marca 1963 CENA 20 riN •frMnfk* l^hais pod tem »kraj«!? mm imenr>m od 24 nov 1961 da- lje na predlog Obč-mskih odborov SZDL Ptuj in Ormož — Izdaja •Tednik« časopisno pod.ietje »Ptuj- ski tisk« Ptuj — Odgovorni ured- nik: Anton Bauman — Uredništvo m uprava Ptuj Lackova 8 — Te- lefon 156 čekovni račun pri Na- rodni banki Ptuj št 604-19-1-409 - Tiska časopisno podjetje .Ma- riborski tisk« — Rokopisov ne vračamo — Celoletna naročnina tB tuzemstvo 1000 din. za inozem- stvo 1500 din Letnik XVI. Osnutek družbenega plana občine Ptuj za leto 1963 je v javni razpravi \ februarskih številkah naše ga lista smo poročali, da sta Občinski ljudski odbor Ptuj in Občinski odbor SZDL na svojih sejah sprejela osnovne smernice za sestavo predloga družbenega plana za leto 1963, ki so sedaj v javni razpravi. V tem kakor v nadaljevanju tega sestavka pa želimo seznaniti občane, pred- vsem pa volivce, z glavnimi zna čilnostmi teh smernic. Osnovne smernice za sestavo družbenega plana so kvalitetna sprememba in novost sistema pla- niranja, hkrati pa pomenijo te- meljno izhodišče in splošen okvir nadaljnjega gospodarskega in družbenega razvoja v občini. Do- sedanji družbeni plan občine smo istovetili pogostokrat s planom občinskega ljudskega odbora. Ta- ka pojmovanja so nastajala če- stokrat kot posledica postopkov sestavljanja in sprejemanja druž- benega plana. V prejšnjih letih so dajali organi občinskega ljud- skega odbora v javno obravnavo običajno že dokončno izdelan predlog, kar je v določeni meri prav gotovo dušilo pobudo in za- nimanje samoupravnih organov in občanov. Na zahtevo zborov volivcev in organizacij SZDL uvaja občinski ljudski odbor v tem letu kvalitetno nov način sodelovanja občanov pri sestav- ljanju in sprejemanju družbene- ga plana. V ta namen je izdelal predhodno gradivo, ki vsebuje analizo doseženega gospodarske- ga razvoja v občini in osnovne smotre splošne gospodarske poli- tike, od katerih bo odvisen go- spodarski razvoj komune v teko- čem letu. Omenjeno predhodno gradivo bi naj bilo začetek in iz- hodišče za široko javno obravna- vo, zato je bilo dostavljeno vsem volilnim enotam, krajevnim od- borom SZDL ter vsem gospodar- skim organizacijam in zavodom. Pripombe in predlogi občanov na to gradivo bodo resno opozorilo in osnova za planiranje in do- končno izdelavo predloga družbe- nega plana, ki bo skupno s pred- logom proračuna ponovno poslan v pretres in obravnavo vsem zbo- rom volivcev. Tak način progra- miranja in vsklajevanja intere- sov družbene skupnosti ter obrat- no je prav gotovo najboljša pot, da bo postal družbeni plan obči- ne odraz vsespiošne družbeno-po- litične aktivnosti vseh socialistič- nih činiteljev pri iskanju naj- boljših rešitev in sprejemanju najboljših koncepcij gospodarske- ga in družbenega razvoja. V prehodnem gradivu za se- stavljanje predloga družbenega plana sta ugotavljena dva glavna činitelja, od katerih bo odvisen gospodarski razvoj občine v letu 1963, zato jih pri obravnavah in sprejemanju koncepcij nadaljnje- ga razvoja ne smemo zanemariti. Med najvažnejše činitelje objek- tivnega karakterja spadata prav gotovo materialna zmogljivost in splošni pogoji razvoja. Material- na zmogljivost občine je omejena ekonomska kategorija, ki je od- visna od stopnje razvitosti proiz- vajalnih sil. Postavljanje izvršlji- vih ciljev in planskih nalog na- rekuje temeljito analizo doseže- nega gospodarskega razvoja. Do- bro poznavanje obstoječega sta- nja in zakonitosti dosedanjega razvoja pa sta glavni izhodišči za realno planiranje bodočega raz- voj. Gospodarski uspehi so v ve- liki meri odvisni od povezanosti samega razvoja in vskladitve raz- voja posameznih dejavnosti. Zato smer in tempo gospodarskega razvoja ne moreta biti odvisna od individualnih želja, temveč od materialnih zmogljivosti in razvi- tosti proizvajalnih sil določene družbene skupnosti. Da bi bila obravnava o družbe- nem planu za leto 1963 čimbolj konstruktivna in plodna, je ne- obhodno potrebno omeniti nekaj najvažnejših značilnosti, ki izha- jajo iz analize o doseženi stop- nji razvitosti proizvajalnih sil, kot izhodišča za perspektivni go- spodarski in družbeni razvoj v občini. V zadnjih desetih letih, posebno pa še od uveljavitve komunalne- ga sistema po 1957 letu, so bili v ptujski občini doseženi po- membni gospodarski uspehi, ob- enem pa se je v teh letih močno spremenila socialno-gospodarska .struktura. Močno je prevladal družbeni sektor gospodarstva, ki se je predvsem uspešno razvil v industriji, trgovini in obrti, okre- pil pa se je tudi v kmetijstvu. V tem razdobju se je razmeroma močno povečal narodni dohodek, ki je v letu 1962 že znašal 13,2 milijarde dinarjev ali 206 tisoč dinarjev na prebivalca. Kljub hi- tremu razvoju gospodarstva v preteklih letih pa spada ptujska občina še vedno v skupino pre- malo razvitih območij, saj je na- rodni dohodek na prebivalca za 35 odstotkov pod republiškim po- vprečjem. Zaradi tega daje per- spektivni program gospodarskega razvoja občine Ptuj za razdobje od 1961 do 1965 v prvih letih po- seben p>oudarek razvoj-u gospo- darstva in pospeševanju proiz- vodnje tako, da bi okrepili ma- terialno osnovo za poznejše in trajnejše reševanje problemov družbenega in življenjskega stan- darda prebivalstva. Glede na to bo potrebno po smernicah per- spektivnega plana tudi v letu 1963 osredotočiti večino razpoložljivih sredstev v gospodarske investici- je. Nahajamo se v zaključni fazi največje rekonstrukcije v indu- striji in v letu največjih investi- cijskih vlaganj v izgradnjo živi- norejskih farm, ki angažirajo po- leg zveznih in republiških sred- stev, tudi velika lokalna sredstva. Navedena investicijska vlaga- nja so rentabilna in zanesljivo jamstvo, da bo pimjska občina in njeno gospodarstvo v naslednjih letih doseglo stopnjo razvitejših komun. Zgoraj navedene okoliščine to- rej omejujejo sredstva in možno- sti za takojšnjo rešitev sicer pe- rečih vprašanj na področju raz- širitve stanovanjskega in šolske- ga prostora, zdravstva, socialne- ga varstva in komunale. V takih razmerah je potrebno še tesnej- I še sodelovanje občanov in vseh samoupravnih organizacij v | obravnavah in določanju o raz- delitvi in uporabi razpoložljivih sredstev. N. G. Osnutch občinskega Motala mora hiti prilagotcn žlvllcnfshim potrebam obCanov Kot je znano, je občinski od- bor SZDL občine Ormož prek delavske univerze pričel 15. fe- bruarja s predavanji o osnutku statuta občine Ormož. Zaradi te- ga, ker so razprave številno obi- skane in ker so mnoge razprave o osnutku prinesle številne pred- loge, pripombe, posrednJetfitD' bralcem dosedanje važnejše predloge, mnenja in pripombe o osnutku. Večji del pripominjajo ob" '"i je osnntpk preobširen, vsebina pa nekoliko preveč uče- no izražena. Do sedaj je bilo v občini 25 predavanj, ki se jih je udeležilo nad 1970 občanov. Iz nedavne razprave prosvet- nih delavcev o osnutku statuta je bilo razvidno, da so se učitelji predvsem zanimali, kako določa osnutek nagrajevanje učiteljev, delo šolskih odborov in njih vo- litev, probleme in pomoč so- cialno ogroženim otrokom. Na- dalje so bili iznešeni nredlogi, naj bi statut konkretno določal vlogo šolskega kolektiva. Te raz- prave se je udeležilo 78 prosvet- nih delavcev. Razprava pri Veliki Nedelji je pokazala, da se občani zelo za- nimajo predvsem za tisti del osnutka, ki govori o kmetijstvu, zadružništvu, o komunalnih za- devah, o zaposlitvi odvisne de- lovne sile in podobno. V Savcih so se ljudje zanimali za aronda- cijo in agrominimum. Široka, razprava je bila v ve- černi politični-šott-pnri-Mikktvžit.- Tu so se predvsem zanimali, ka- ko osnut<-'- '-'qvnava pristojno- sti in dolžnosti skup- nosti. Slušatelji so predlagali spremembo 188. člena, ki govori o zborovanjih ob koncu šolskega leta, ki naj bi bila le po potrebi. Razprave so zelo pestre, kljub temu, da prihajalo prebivalci nepripravljeni. Razprave o osnutku statuta se bodo nadalje- vale do srede marca. Kjer bo opaziti, da je bila na predavanju premala udeležba, bo v kraju ponovno predavanje o osnutku. Prejšnji torek je bila v Ormo- žu seja izvršnega odbora občin- skega odbora SZDL, kjer so raz- pravljali o dosedanjih predava- njih in o nalogi, da bi z osnut- kom seznanili slehernega držav-. Ijana. Izvoljena je bila 5-član- ska komisija z nalogo, da dose- danje predloge občanov temelji- to obravnava in v dokončni for- mulaciji vnese v osnutek. Na- dalje bo komisija predložila, kaj naj vse statut vsebuje, koliko ga je treba zožiti. Živahna pa je bila razprava in nakazana reši- tev gl^e prostorov za potrebe krajevnih organizacij SZDL in društev na terenu. Seminar za funkcionarje ZMS Občinski komite ZMS občine Ormož prireja 23. in 24. marca dvodnevni seminar za predsed- nike, sekretarje, blagajnike in prec" ""-''Te revizijskih komisij aktivov ZMS v prostorih resta- vracije »Abonent« v Ormožu. Namen predavanja if> mladinske funkcionarje seznaniti z vlogo in metodami dela.političnih organi- zacij, z ra- liem it^ perspektiva- mi kmetijstva v občini in z važ- nostjo družbene??« '^'•ina in pro- računa občine, "^oleg drugega bodo obravnavali ' ''mini- strativno poslovanje aktivov, po- seben piudarek pa bo na nalo- gah in dolžnostih vodstev akti- vov ZMS. 8. marec - im žep smo praznovali letos v Ptuju | z delovno konferenco družbeno aktivnih žena iz celega mesta, z občinskim posvetom in slav- nostno akademijo. Delovno konferenco je organi- ziral krajevni odbor SZDL Ptuj prejšnji ponr^deljck in so na kon- j ferenci zbr^^ne žene s p^odročjai celega mesta obsežno obravna-1 vale skupne probleme z vidika žene - proizvajalke in uprav- Ijalke. Občinski p.>svet, ki ga je skli- cal izvršni odbor konference za družbeno aktivnost žena ptujske občine, je bil včeraj, v četrtek,! dne 7. marca t. 1. v veliki dvo- j rani občin^k^t^a liiidskega odbo- ra Ptuj v Miklošičevi 14. Zbrani so obravnavali osnutek ustave SRS in FSRJ, osnutek občinske-! ga statuta in vlogo žensk ob teh novih družbeno-političnii"! listi- nah. Sinoči, 7. marca t. 1., je bUa tudi v ptujskem gledališču sve- čana akademija za vse, ki so ji želeli prisostvovati, vendar po- svečena ženam in na kateri je o ženi v naši stvarnosti govorila predsednica občinskega ljudske- ga odbora Ptuj tovarišica Lojzka Stropnik. V nadaljevanju programa je bil nastop tria Glasbene šole Ptuj, zborna recitacija ptujskih gimnazijcev ter pevskega zbora »Obrtnik« iz Ptuja s tremi pe- smimi. Poleg teh osrednjih prireditev pa so številna podjetja pripra- vila interne proslave dneva žena za tam zaposlene žene prav tako pa tudi krajevni in terenski od- bori SZDL za žene na dotičnih področjih. Priprave na 8. marec v ormoški občini Kakor vsako leto bodo tudi le- i tos občani ormoške občine lepo proslavili 8. marec — dan žena. Ta dan je za žene velikega zgo- dovinskega pomena. Po osvobodi- tvi domovine, ko so pri nas za- vladala socialistična načela ena- kopravnosti, so žene dobile me- sto, ki jim gre. Takrat so se pre- trgali tisočletni okovi trpljenja žena. V boju za enakopravnost so grobovi vzeli tisoče žena, znanih' in neznanih junakinj in bork za j boljše življenje. Z delom na go- j spHjdarskem in političnem polju i je žena zavzela enakopravno me- sto možu, vendar je še ostala vklenjena v krog neštetih vsak- danjih opravil, skrbi za družino in tako pozablja nase, na svoje zdravje in izobrazbo. Se vedno je mnogo družin, v katerih nosi žena vso težo življenja. Vse to se predvsem odraža v podrejenosti žena, ki mora sama uveljavljati , bogastvo, ki ga ima v svojih ro- ' kah in srcu. Ob njej ne stoji mož kot gospodar, ampak kot ljubeč tovariš, ki spoštuje žrtve in vr- line žene. Najčešče vzgajajo žen- ske mladi rod, ki mu ustvarjamo boljše življenje. Na svoje delo naj bodo ponosne, ker je enako- vredno in enako cenjeno Naj so- delujejo v organih ljudske obla- sti, v družbenem samoupravlja- nju, da si bodo lahko same pri- borile mesto, ki jim gre. Na predvečer dneva žena bodo v počastitev tega praznika v or- moški občini v vseh kulturnih središčih lepo pripravljene pro- slave. Osrednja proslava v Or- možu bo s pestrim kulturnim programom, ob sodelovanju pev- skega zbora in godbe na pihala, v Središču, pri Miklavžu, na To- mažu, pri Veliki Nedelji, na Ko- gu, v Ivanjkovcih bodo proslave. Temeljite priprave za proslavo so v Podgorcih, kjer je tudi lani lepo uspela. R, D. Vloga in naloga mladine v kmetijstvu in na vasi v nedeljo, 10. marca 1963, bo izredna občinska konferenca zve- j ze mladine ptujske občine. V re- ^ feratu, ki bo prečitan na konfe- renci, so obravnavane naloge in vloga mladine v kmetijstvu m ra | vasi. Pri sestavi referata se je izhajalo iz nekaterih osnovnih postavk družbenega plana za leto 1963, ter so na osnovi tega nako- zane naloge, ki so pred mladino. Veliki plani na področju kme- tijske proizvodnje imajo nalogo dokončno likvidirati uvoz kmetij- skih proizvodov, izboljšati trgo-j vinsko bilanco in da se radosti-; jo potrebe ljudi po višjem stan- . dardu. V boju za povečanje pro- j izvodnje v kmetijstvu je potreb-' no podčrtati tako ekonomsko kot družbeno politično stran, je med drugim navedeno v referatu. Na-' dalje so v referatu nakazane ne- katere slabosti v dosedanjem delu kmetijskih organizacij, ki nega- tivno vplivajo na soc.aUzacijo vasi, in nakazane smern-.ce za njih reševanje. Zraven nalog, ki so 7 ^lepo- sredni kmetijski pr ji/.vodn.ii, bi bilo potrebno organuuati neka-1 tere oblike dela, ki bi imeie zna- čaj mobilizacijsko propagand.ie i kampanje pred prič3ikom velikih km.etijskih del. To se utemeljuje s tem. da še kmetijstvo m tako razvito, da bi se orez dodatnih naporov in ob pravam času lahko opravila vsa velika dela. Akcije mladine pri nekaterih delih, kot obiranje hmelja, žetev, obiranje koruze, sadja itd., bi lahko slu|:-| le za pravočasno spravljanje pri- delkov, po drugi strani pa lahko mladina na ta način dobi mini- malna sredstva za razvijanje dru- gih aktivnosti. V zvezi s tem bi se lahko organizirale razne manj- še razstave, tekmovanja ipd. V samem referatu je nakazanih več predlogov, ki bi izboljšali življenjske pogoje kmečke mladi- ne. Precej je govora o prenosu oz. sklepanju kooperacijskih po- godb z ljudmi, ki delo opravlja- jo in ki niso lastniki zemlje. Ta- ke pogodbe naj bi se sklepale v glavnem na področjih, kjer ni možna velika kmetijska proiz- vodnja in sicer samo za tisto pro- izvodnjo, kjer je osnova osebno delo, kot perutninarstvo, živino- reja, vrtnarstvo itd. Take koope- racijske pogodbe z nosilci dela so možne in lahko precej omilijo so- cialni problem starejših, mladina pa postane ekonomsko samostoj- nejša in za delo bolj zainteresi- rana. Domača obrt ima po mnenju avtorjev referata lepe možnosti za razvoj v ptujski občini. Izdel- ki, ki so značilni za naše področ- je, so premalo popularizirani in jih pogrešamo. Trgovina, gostin- stvo, turistične organizacije in drugi činitelji naj podrobneje na- kažejo potrebe in način take pro- izvodnje. Potrebno je proučiti tr- žišče in ugotoviti, kaj to zahte- va in k-oliko zahteva. Nadalje referat ugotavlja, da mladina v zadnjih letiv, n\ bila dovolj usmerjena v ismetijsko dejavnost in da so zaradi tega nekatere oblike dela, ki so bile že dobro razvite, povsem zamrle. Govor je o sekcijah mladih za- dmžnikov, ki nimajo pogojev za obstoj na osnovi starih koncep- tov dela, temveč je kot nadome- stilo temu potrebno razmisliti o novih interesnih oblikah dela mladine v kmetijstvu. Za tako obliko dela n ivažno, kako se ime- nuje, važno je to, kaka je vse- bina dela in vzgojni smoter. Ko se govori o izobraževanju mladi- ne v zasebnem sektorju kmetij- voditi več računa o izobraževa- bi morale kmetijske organizacije morali dobro proučiti in napraviti nju te mladine, ki je po opustit- vi kmetijsko gospodarskih šol bi- la prepuščena sama sebi. Oblike izobraževanja kmečke mladine bi morli dobro proučiti in napraviti akcijski program sistematičnega izobraževanja, predvsem v zim- skem času. Pionirske šolske zadruge so imele v preteklih letih lepe uspe- he, vendar je njihovo delo iz leta v leto slabše, da ne more biti nikakega govora o kaki večji de- javnosti. Te bi bilo potrebno po- rtovno oživiti in v njih s pomočjo kmetijskih strokovnjakov delo dobro organizirati. V referatu so nakazana še ne- katera druga področja dela mla- dine na vasi, na katerih bodo mo- rale več delati mladinske in osta- le organizacije v cilju ustvarja- nja boljših življenjskih pogojev. -zaf- • USPEŠEN BOJ PRIPADNIKOV VIETKONGA Sajgon, 7. marca (Keuter). — Gverilske sile južnovietnamskega domnJjubneiara gibanja Vietkong še naprej vodijo uspešen boj proti režimu Ngo Din Diema. Po urad- nih podatkih sajgonf.ke vlade so imele enote Ngo Din Diema ob koncu prej^niega meseca 34 mrtvih in 99 ranjenih. • RAZGOVOR V PRIJATELJSKEM VZDUŠJU Moskva, 7. marca (Reuter). — Sovjetski premier Nikita Hruščov je včeraj sprejel britanskega« ve- leposlanika v Moskvi Humphreya Trevelyana. Po sestanku je vele- poslanik izjavil, da je razgovor s Sruščovom potekal v prijateljskem vzdušju. • KONČANA STAVKA Študentov ARmTF,KrvMF Milano, 7. marca (AP). — Vče- ^j se je končala 21- dnevna stavka milanskih študentov arhi- tekture. ki so zahtevali izboliša- ^ie pouka in učnega orograma. Univerzitetne oblasti so sporoči- la. da bodo ugodile zahtevam Študentov. Dvoje dogajanj je prevlado- valo v tem tednu: razorožitvena konferenca v Ženevi, ki se ni po- maknila kdo ve koliko naprej (prej bi lahko trdili obratno), in najnovejši dogodki v zvezi s po- litičnim voditeljem protidegaul- lovskega gibanja v Franciji Bi- daultom, katerega intervju se je te dni nenadoma pojavil — na britanski televiziji, poln napadov na predsednika francoske repu- blike. »Problem« brez problema Ze večkrat smo omenili, da so si tri članice »atomskega kluba«, ZDA, SZ in Velika Britanija, v bistvu zelo blizu v nazorih o prenehanju jedrskih poskusov. »Razlike«, ki so ostale, so take narave, da bi jih lahko pri priči odpravili — z dobro voljo. Kaže, da ima pri zastoju glavno be- sedo ameriška vlada. Sovjetska zveza včasih ni ho- tela privoliti v mednarodno nad- zorstvo nad svojim ozemljem ali na njem, ker je sodila, da bi ga zahodni predstavniki izkori- ščali v — vohunske namene. To- da v Moskvi so popustili in pri- volili v tri take inšpekcije letno. ZDA terjajo sedem inšpekcij, če- prav so si znanstveniki enotni v tem, da število inšpekcij sploh ni več pomembno, saj je mo- goče ugotoviti vse vrste jedrskih eksplozij z modernimi aparati tudi — doma. Voditelji britanske, ameriške in sovjetske delegacije so te dni j odpotovali domov, da bi se po-' svetov s svojimi vladami. Ne-, vezani svet na ženevski konfe-! renči opozarja na nesmiselno za-i vlačevanje, javnost pa se vpra- šuje: čemti tako trdovratno ame- riško vztrajanje pri številu in- špekcij? Kaže, da so se v ZDA okrepili glasovi tistih, ki bi želeli nada- ljevati jedrske poskuse, da bi si tako ohranili »prednost f-iror} SZ. Oglašajo se tudi pristaši ^>0- litike »trde roke«, ki sploh ne žele širšega mednarodnega po- puščanja napetosti. Sporazum o prenehanju jedrskih poskusov po njihovi sodbi »grozi« z na- daljnjimi sporazumi glede razo- rožitve . .. Sodne burke Te dni so obsodili novo sku- pino atentatorjev na predsedni- ka de Gaulla na smrtno kazen s streljanjem. To se je zgodilo po- tem, ko so na procesu prevlado- vali govorniki obrambe in nji- hove priče in ko se je tožba s svojimi pričami le redko ogla- sila. Po objavljeni sodbi pa so se .slišali glasovi, češ kdo si bo med vojaki upal streljati na častni- ke. In tako je predsednik de Gaulle spet postavljen pred dej- stvo, da bo moral pK)seči po po- milostitvi, kakor le to storil vse- lej pri zadevah oasovcev. Ni zgolj naključje, da vodilni oasovci v tujini opozarjajo, da je velik del francoske vojske na oasovski strani. Zato tudi aten- tatorje novačijo prav med čast- niškim kadrom, ki ima potem zaslombo tudi pri »lojalnih« vo- jaških obla,'=!tPh. Boj proti oasov- skim pristašem je zaradi tega te- žak in neučinkovit. Te dni so se raznesli glasovi, da se vodja nr^^^idegaullističnega gibanja Bidault mudi nekje v Britaniji. Tu naj bi ga tudi in- tervjuvili n dinarji britanske televizije. Uradno izjavljajo, da o bivanju nekdanjega '"-""oske- ga premiera in ožjega degaullo- vega sodelavca nič ne vedo. Ta zapletljaj, ki ga v Franciji oce- njujejo kot sovražno dejanje, je toliko težji, ker so britansko- francoski odnosi zaradi sporov v vkljuf^it-vi Britanije v skupno evropsko tržišče zelo napeti in ker si tisk, radio in televizija ob«='h ^ržav ori tem ne ostanejo dolžni. Stran 2 TEDNIK PTUJ, 8. MARCA 198S Gradnta sladkorne tofamc v Ormoln po ztczncm plana na (ctrtcm mesto Zvezni petletni načrt predvide- va močan dvig življenjske ravni državljanov, kar se poleg ostale- ga odraža v večji potrošnji slad- korja, ki bi naj v letu 1965 zna- šala na prebivalca 25 kg. Takšna precejšnja potrošnja pa nalaga gradnjo novih incJustrijskih zmog- ljivosti, da bi proizvedli dovolj- ne količine sladkorja. Za to je FKjtrebnih 22 tovarn sladkorja s povprečno zmogljivostjo 2000 ton sla<«corja v 24 urah. Sedaj obra- tuje v državi 13 tovarn, torej bi bilo potrebno do leta 1965 zgradi- ti še 9 tovarn, da bi na ta način bila mogoča potrošnja 25 kg slad- korja na prebivalca brez uvoza. Zvezni plan predvideva grad- njo tovarne sladkorja v Ormožu v tretji skupini. Tovarne iz prve skupine že obratujejo od leta 1961, ostane za gradnjo še diioga in tretja skupina; v drugi so predvidene tri: Virovitica, Bjeli- na in Požarevac, v tretji skupini pa Ormož in Ludbreg. Torej je ormoška četrta po vrstnem redu. Tovarna sladkorja v Ormožu bo imela kapaciteto dnevne predela- ve 1500 ton v 24 urah, torej 150 vagonov sladkorne pese in bo dnevno proizvedla 180 do 190 ton belega sladkorja. Kljub razmero- ma veliki proizvodni zmogljivosti bo tovarna sladkorja v Ormožu med najmanjšimi tovarnami v državi. Enoletna proizvodnja bo znašala 19 milijonov kilogramov sladkorja. Potemtakem bo tovar- na krila le 38 »/o sedanjih potreb, ali približno 30 odst. potreb po sladkorju v Sloveniji (leta 1966). Ce bi hoteli kriti celotno potroš- njo sladkorja v Sloveniji, bi mo- rali imeti vsaj tri tovarne s tako zmogljivostjo, kot je predvidena tovarna v Ormožu. Prednosti ormoške tovarne od ostalih tovrstnih v državi Gradnjo sladkorne tovarne v Ormožu narelcujejo optimalni kli- matski pogoji za pridelovanje sladkorne pese. Vse tovarne slad- korja od Bitolja do Osijeka ležijo v približno istem klimatskem ob- močju, v katerem vladajo razme- roma pogoste suše. Ormoško ob- močje ima izjemno prednost pred ostalimi, ker se nahaja v drugem klimatskem območju z redkimi sušami, ki pa se ne pojavlja v istih letih, kot v južnih krajih. Sladkorna pesa kot surovina predstavlja 65 "/o vseh prevozov tovarne, zato je izredno važno, da je povprečna razdalja prevoza sladkorne pese krajša. Ormož leži sredi dveh velikih poljedelskih področij Podravja in Pomurja, na katerih se bo pridelovala slad- korna pesa. Povprečna razdalja dovozov sladkorne pese je le 25 do 30 kilometrov. Najkrajša raz- dalja dovoza sladkorne pese do ostalih tovrstnih tovarn v državi je 40 kilometrov, povprečna pa večkrat večja. Veliko prevozov bo za tovarno predstavljal pre- mog. Premogovnika Trbovlje in Velenje sta štiri- do osemkrat bli- že Ormožu od ostalih tovarn sladkorja, ki uporabljajo trbo- veljski premog. Izredno ugodnost pa bo imela tovarna sladkorja v Ormožu glede na nabavo premo- ga iz 16 kilometrov oddaljenega premogovnika Ladanje pri Vinici. Najugodnejši vir energije pa bi bil plinovod iz Velenja, ker bi ga bilo potrebno le podaljšati za 28 kilometrov (od Kidričevega do Ormoža), Tovarna bo letno porabila nad 450 vagonov apnenca, ki ga bo dobivala iz 4 kilometre oddalje- nega Huma, vode bo za potrebe proizvodnje porabila 14.500 ku- bičnih metrov iz Drave. Prevoz rezancev in melase bo na po- vprečni kratki relaciji, saj bodo glavni potrošniki kmetijska kom- binata Ormož in Ptuj, Tovarna močnih krmil Ljutomer, »Pomur- ka« v Murski Soboti in Agrokom- binat Maribor ter živinorejski obrati zadrfug. Tovarna bo zaf^oslovala 650 ljudi Ormož je zaradi slabo razvite industrije kraj, ki razpolaga z odvišno delovno silo. Te je Iz dneva v dan več zaradi mehani- zacije socialističnih kmetijskih obratov. To vse nalaga hitrejše razvijanje obstoječe industrije in graditev nove, ki bo zagotovila zaposlitev. Tovarna bo zaposlila 650 ljudi, od teh bo polovica se- zonsko zaposlenih. Sladkorna pesa - baza za rentabilnejšo živinorejo Tovarna sladkorja v Ormožu bo letno predelala 15 tisoč vagonov sladkorne pese, ki jo je moč pri- delati na 3.800 hektarjih površine. V sedanjem mariborskem okraju je 118.800 hektarjev njiv in od te površine bi za proizvodnjo slad- korne pese za potrebe ormoške tovarne odpadlo 3,4 «/o. V najslab- šem primeru bi potrebne povr- šine znašale 7 »/o. Na območju Pomurja in Podravja je predvi- deno visoko povečanje staleža goveje živine, ki potrebuje za prehrano poleg ostalih krmil tudi pesne rezance. Tovarna bo ob predelavi 15 tisoč vagonov slad- korne pese proizvajala približno 900 suhih ali 12.000 vagonov sve- žih pesnih rezancev, razen tega pa še 600 vagonov melase in sa- turacijski mulj za zboljšanje ob- delovalnih površin. Sočasno s proizvodnjo sladkor- ne pese bo pridelano približno 18.000 vagonov sveže krme za go- vedo. Ce bi navedeno krmo hoteli nadomestiti s silažno koruzo ali s sličnimi krmilnimi rastlinami, bi rabili S.600 hektarjev njiv s po 5-vagonskim pridelkom silaž- n€ koruze po hektarju. Modeme rentabilne živinorej- ske proizvodnje z visoko proiz- vodnjo mleka in mesa praktično ne moremo doseči brez vključi- tve rezancev sladkorne pese v redni krmilni obrok. Prlpravlfalna dela za gradnjo opravljena Sedaj je dokončno določena makrolokacija in v zvezi s tem so opravljena vsa dela, ki se ti- čejo lokacije, razen odkupa zem- ljišča. Geodetski zavod Maribor je opravil podrobni posnetek te- rena na 20-hektarski površini. Izvršeno je bilo sondiranje zem- ljišča in ugotovljena nosilnost posameznih plasti zemlje. Nada- lje so komisije končale z ugotav- ljanjem, kako najboljše priklju- čiti tovarno na železniško omrež- je. Vsestransko je proučena do- bava premoga iz premogovnikov Ladanje, Trbovlje, Mursko Sredi- šče in Ivanec. Končane so tudi raziskave dravske vode za indu- strijske svrhe, kakor tudi pitne vode, ki jo bo dajal or.moški vo- dovod. Tovarna bo rabila 200 li- trov industrijske vode na sekun- do, pitne pa 1,5 do 2 litra v se- kundi. Opremo za potrebe tovarne bo uvozilo podjetje »Mašinoimpex« iz Zagreba, Med najvažnejša pripravljalna dela sodi organizacija pridelova- nja sladkorne pese. Lani je bilo na socialističnem sektorju dose~ ženo 4,5 vagonov sladkorne pese, v državnem merilu pa je bilo le 2,5 vagonov. Torej so v proizvod- nji sladkorne pese že doseženi vidni uspehi, vendar je zaradi prenizkega stimulansa še vedno malo površin pod sladkorno peso. Po 4 dinarje po kilogramu pese gre na stroške prevoza do Osije- ka, to pa bo z zgraditvijo tovar- ne v Ormožu pripadlo v celoti proizvajalcu. Drago Rizman Nebai o preobrazbi prašičereje Inž. Egon Zoreč Glede na zahteve tržišč se je v Sloveniji izoblikoval iz primi- tivne mastne svinje mesnatejši tip prašiča že v začetku tega stoletja. Ta tip prašiča pa se bi- stveno ni izboljšal, dokler nismo v letu 1959 uvozili iz Švedske in Nizozemske pasme »landrace« prašičev bekonskega tipa. Z merjasci landrace se bo v Slove- niji preobrazila prašičereja v iz- razito mesnato smer, da bo mo- goče rediti bekonskega, zlasti pa dobrega mesnatega prašiča s čim manjšo količino maščobe tudi v široki reji. Pri uvajanju novih kvalitet- nih pasem mastnega prašiča igra družbeni sektor Slovenije občutno vlogo. Le-ta lahko pod strokovnim nadzorstvom pre- vzame ustrezno tehnologijo krmljenja, lahko obdrži in reši pred propadanjem ta dragoceni plemenski material (uvozil je lOOO plemenskih svinj), ki se mora aklimaitizirati v naših raz- merah. Stanje prašičev je iz leta v le- to zelo različno, to pove vsako- letni popis. Tako smo imeli npr. leta 1960 sikupno 508.900 praši- čev, v letu 1961 pa 514.000 itd. Večji del staleža prašičev je v privatnem sektorju. Leta 1959 pa se je z uvozom landrace pra- šičev in z novimi investicijami stanje na družbenem sekitorju znatno spremenilo, saj je npr. v letu 1960 družbeni sektor predstavljal 3,2 odst. celotnega staleža; v letu 1961 pa 5 odst. ce- lotnega staleža plemenskih svinj. Stalež prašičev v družbe- nem sektorju pa se bo vedno bolj večal (primer Turnišče), da bo v letu 1965 dosegel okrog 19 odst. staleža plemenskih svinj in 28 odst. tržne prireje prašičem V ta namen so določene nove in- vesticije v družbenem sektorju in zagotovljena je prireja pujs- kov v kooperaciji z zadružniki. V zadnjih letih raste celotno število tržnih prašičev, iz leta v leto pa upada število mastnih prašičev za tržni zakol. Namesto nekdanjih težkih pitancev gre- do v zakol mesnati prašiči, tež- ki od 100 do 120 kilogramov, kar omogoča hitrejše obračanje in" s tem boljše izkoriščanje obsto- ječih proizvodnih kapacitet, kar nam kaže tudi vsakoletni popis in število zaklainih tržnih pra- šičev. V organizaciji nadaljnjega pi- tanja bodo zavzemale glavno mesto hitrorastoče mesnate pa- sme prašičev, predvsem šve(^ke pasme landrace. Razen s hitro rastnostjo in z mesnatostjo se odlikujejo švedski landrace pra- šiči tudi z do'bro rodovitnostjo, ki znaša povprečno nad 10 pujs- kov na gnezdo. Tehnologija krmljenja z industrijsiko krmo je preprosta, zato se lahko me- hanizira. Zal so industrijski mešanice zelo drage, ob tehno- logiji krmljenja z žitnimi krmil- nimi mešanicami oskrbuje v no- vih svinjakih en oskrbovalec 50 plemenskih svinj ali pa 500 pra- šičev pitancev za bekone. Pri dveh tumusih pitanja doseže eri oskrbovalec v pitališču pri 1000 živalih 70.000 kg prireje, kar znaša ob ceni 270 din za kg 18,900.000 din bruto dohodka letno. Kljub tako velikemu do- hodku pa je zaradi drage indu- strij sike krme ogrožena rentabil-^ nost pitanja praši^čev za bekone., Letos 1,2 milijarde za ormoško kmetijstvo v ponedeljek, 4. marca 1963, popoldne je bila v prostorih so- dišča v Ormožu seja občinskega komiteja ZK. Razprava po poro- čilu direktorja kmetijskega kombinata Matija Rateka je bila posvečena kmetijstvu, analizi dosedanjih uspehov in proble- mov ter so bili dani novi napotki za še posipešeni razvoj kmetijske proizvodnje v občini. Poročilo in razprava sta pokazala, da dose- ga kolektiv kombinata v kmetij- ski proizvodnji razveseljive uspehe, zato je pred ormoškim kmetijstvom lepa perspektiva. To se ne odraža sanao v velikih investicijskih vlaganjih, v višji produktivnosti dela, v modemi sodoibni kmetijski proizvodnji, v rekordnih pridelkih v vinograd- ništvu, ampak predvsem v so- cializaciji vasi in v nepresta- nem širjenju družbenih obdelo- valnih površin. Letošnji načrt kmetijskega kombinata nalaga kolektivu veliko dela, ker je po- trebno med drugim do začetka sezone dograditi vinsko klet. Po- men in važnost te investicije je znana. Obnova vinogradov in sadovnjakov teče po predvide- nem načrtu. V te namene je le- tos predvidenih 108 milijonov dinarjev. Za gradnjo govejih hlevov v Ormožu je predvidenih 375 milijonov, vendar za to sred- stva še niso odobrena. To inve- sticijo zahtevajo dosedanje pre- majhne nesodobne hlevske ka- pacitete, povečanje družbenih obdelovalnih površin in s tem tudi stailež glav govedi. Zaradi povečanja obdelovalnih družbe- nih zemljišč bo kombinat letos povečal svojo mehanizacijo za 15 traktorjev, za 1 buldožer, za 3 kombajne in še za nekoliko traktorskih priključkov. Nada- lje bo letos urejena mešalnica močnih krmil. Kupili bodo tudi knjigovodski stroj. LETOS 112 MILIJONOV DINARJEV ZA POVEČANJE DRUŽBENIH POVRŠIN Da bi kombinat lahko zadovo- ljil povpraševanje po kmetij- skih pridelkih je nujno povečati letos obdelovalne površine za 523 hektarjev. Za ta nakup ima že odobrena sredstva 112 milijo- nov dinarjev. Perspektivni raz- voj zahteva ustrezno gradnjo ga- raž in lop. V Ormožu in v Sre- dišču bodo gradili enake na po- vršini 1800 kvadratnih metrov, kar bo veljalo 40 milijonov di- narjev. Nič manj važni niso ko- ruznjaki, ureditev skladišč in gradnja novih, za kar je name- njeno 10 milijonov dinarjev. Agro in hidro melioracije bodo izvršene na površini 100 hektar- jev >pri lokaciji govejih hlevov v Središču. Za ^adnjo novih in ureditev starih stanovanj je predvidenih 60 milijonov dinar- jev. Vključevanju novih obde- lovalnih zasebnih površin y družbene, daje letošnji perspek- tivni razvoj kombinata veliki poudarek. Lani je bilo z odi^U- pom zajetih 104 ha, v zakiip pa vzetih 40 ha. Letos bo odkuplje- nih 5-krat več obdelovalnih po- vršin kot lani in vzetih v na- jem dvakrat več. LETOS ZA 200 MILIJONOV DINARJEV VECJI IZVOZ OD LANI Kaže, da je kolektiv kmetij- skega kombinata letos posvetil posebno pozornost izvozu. Kljub temu, da zadruga ni registrirana kot izvoznik kmetijsikih pridel- kov, veliko prispeva k prilivu deviz. Lani je zadruiga prodala v izvoz 1.013 kub. metrov rezanega lesa, 500 toin govedi, 400 ton svinj, 93 ton telet, nadalje jajca, suhe gobe, zemlje, hmelj — 9 ton, svinjske kože, jaibolka — 400 ton in vina 13.000 hektolitrov v skupni vrednosti 600 milijonov dinarjev Letos bo kolektiv izvo- zil za 200 milijonov dinarjev več kakor lani. VELIK PORAST CELOTNE PROIZVODNJE Kot je znano, se kolektiv kom- binata zaveda svojih nalog. Le- tos bo celotni dohodek povečan v kmetijstvu za 31 ®/o, v gozdar- stvu za 41 ®/o, na žagi za 5 "/o In v oljarni za ll®/o, družbeni pro- izvod v kmetijstvu pa za 34 "/o, v gozdarstvu za 45 ®/o, na feigi za 10 ^/o in za 20 "/o v oljarni. Na- roidni dohodek v kmetijstvu Ijfo večji za 34®/o, v gozdarstvu za 41 Vo, na žagi za 10 Vo in v oljar- ni za 21 ®/o. Osebni dohodek v kmetijstvu se bo povečal za igVo v gozdarstvu za 25 ®/o, na žagi za 11 "/o in na oljarni za 8"/». Močno se bodo ix>večali skla- di: v kmetijstvu za 15®/o, v go- zdarstvu 7-krat, na žagi za 15 ®/o in v oljarni za 51 ®/o. Glede na letošnje vremenske pogoje se bo fizično obseg pro- izvodnje na družbenem sektorju povečal za 30«/o, v kooperaciji pa za 20®/o. Pridelek vinograd- ništva se zaradi uničenih povr- šin po toči letos ne bo po^al. V VINOGRADNIŠTVU DOSE- ŽENI REKORDNI USPEHI Kot je znano je KZ »Kombi- nat-Jeruzalem« Ormož daleč po svetu znan po svojih pristnih vi- sokokvaHtetnih vinih. Ima 570 hektarjev vinogradov, kar je nad polovico vseh vinogradov v občini. Investicijski načrt Kom- binata predvideva vsako leto ob- novo 50 do 60 ha vinogradov. Obnova 1 ha vinograda velja 1,200.000 dinarjev. Nad 100 ha vinogradov je v investicijskem vzdrževanju starih do treh let, zato se letos predvideva na 280 hektarskih površini rodnih vi- nogradov povprečno po hektarju 60 hI pridelka. V vinogradništvu je kolektiv kornbinata . dosegel rekordne uspehe v kvaliteti kot Vj količini. DETELJE IN TRAVNE MEŠANICE Težišče proizvodnje v polje- delstvu je na pridelovanju krm- nih rastlin, glede na predvideni povečani stalež goveje živine. V tej proizvodnji bodo prvo mesto zavzele deteljne in travne meša- nice, koruza, ječmen in oves. Ko- ličinsko se lx) ta proizvodnja le- tos napram lani i>ovečala za 120 "/o. Le manjše obdelovalne površine bodo pod pšenico, slad- korno peso in hmeljem, kjer naj bi se povečali pridelki za 30 ®/o. Tudi v travništvu se naj proiz- vodnja pHJveča za 55 ®/o. Ormož je kmetijska občina in predstavlja živinoreja važno po- stavko kmetijske dejavnosti. Vse to nalaga, čim hitrejši prehod od pincgavsike na simentalsko pa- smo v govedoreji. Tega se sicer kmetijski strokovnjaki temeljito zavedajo, vendar je zaradi ob- jektivnih razlogov tempo pre- usmeritve prepočasen. Letos se predvideva večja proizvodnja mesa. V klavnici bo letos zakla- nih 550 gove4 2000 telet, 2500 svinj. Zmogljivost klavnice se bo p>ovečala za 10®/o, dočim se bo predelava mesa povečala za 585 mtc. Živinorejska proizvod- nja bo usmerjena na mesnato govedo, na mleko le toliko, koli- kor bodo kazale lokalne potrebe. Proizvodnja mleka se bo letos povečala samo za 17 ®/o. Kombi- nat je na račun lastne izpitane živine in prodanega mleka lani prejel 13 milijonov dinarjev premij, KOMUNISTI V ZADRUGI ODGOVORNI ZA POSPEŠEN RAZVOJ KMETIJSTVA Zadruga je organizacija, kjer se križajo družbeni in privatni interesi. Člani ZK zaposleni v zadrugi, so poleg ostalih članov ZK v občini v celoti odgovorni in dolžni na vasi te interese usmerjati v duhu socializacije vasi in širjenja družbenega sek- torja gospodarstva. Važno je, kako komunisti v zadrugi razu- mejo svoje naloge, kako reagi- rajo na probleme in zavzemajo stališča. KOOPERACIJA NAJ BO IN- TERES ZADRUGE IN KMETA Disku tanti so menili, da naj bo kooperacija zadruge s kme- tom takšna, da bo ekonomski ra- čun zainteresiral kmeta za so- delovanje za večjo proizvodnjo. Dosedanja praksa sodelovanja izgublja na pomenu, ker je pri- čela krepiti kmeta v škodo za- druge. Zaradi kreditiranja z re- produkcijskim materialom, se je kooperacija izrodila, je na seji dejal predsednik ObLO. Prav zato je treba hitreje razvijati višjo obliko sodelovanja med kmetom in zadrugo, ki bo za oba sodelavca spodbudna. Ugotav- lja se, da je tempo socializacije vasi nekoliko prepočasen. GOZDARSTVO, 2AGA IN OLJARNA Gozdarstvu posveča kmetijski kombinat .posebno skrb. .Obnav- lja gozdove, gradi ceste in ure- juje obstoječe, skrbi za pravilno redčenje in zasajevanje ter škropljenje. Družbeni sektor za- vzema 24,5 ®/o vseh gozdnih po- vršin v občini ali 1513 hektarjev. Povprečne lesne zaloge po hek- tarju znašajo 138 kub. metrov s povprečnim prirastkom 4 kub. metre po hektarju. Letos se iz gozdarstva predvideva poveča- nje proizvodnje za 54®/o zaradi večjega krčenja gozdov. Od ce- lotne proizvodnje bo odpadlo 96®/o na blagovno proizvodnjo. Iz privatnih gozdov predvideva načrt sečnjo 9000 kub. metrov — od tega 3500 kub. metrov/2ia bla- govno proizvodnjo, ostalo pa za lastne potrebe. Samostojna obrata kombinata žaga in oljarna predvidevata le- tos 10®/o povečanje proizvodnje. Pri Veliki Nedelji ustre- ljena divja svinja Ceste pritožbe kmečkih proiz- vajalcev so že lansko jesen vzne- mirjale velikonedeljske lovce za- radi škode, ki so jo povzročale' divje svinje na posevkih koruze in krompirja ter na ostalih kme- tijskih kulturah. Da bi lovci pre- prečil nadaljnjo škodo, so napra-^ vili v zimski sezoni na divje svi- nje več pogonov, vendar je bilo' vse zaman. Eden takih pogonov je bil tiudi prejšnjo nedeljo, ko so zbrani 4 lovci in 2 gonjača pri lovski koči zasledili svežo sled divje svinje. Lovec ormoške dru- žine Vinko Topolovec in 2 gonja- ča so po sledi zasledovali, ostali trije lovci pa so ostali v zasedi. Po polnih 4 urah vztrajnega za- sledovanja po debeli snežni odeji in čez prepognjene vrhove dre- ves so se ob 16.30 ščetinarju pri- bližali na 40 metrov do ležišča, ki je bilo pod vejevjem pripog- n j enega grma. Lovca je v prvem^ trenutku ščetinar presenetil. Za- radi nepreglednosti terena lovec prvič ni zadel, druga krogla pa je bežečemu merjascu prebila prsni koš in spodnji del srca. Kljub smrtnemu strelu je merjasec na- daljeval pot še 20 do 30 korakov, nato pa je padel. Ujeti plen je veliko presene- čenje za lovce iz Velike Nedelje, saj je za te kraje redkost. Divji merjasec tehta nad 100 kg in je ' bil prodan nakupovalcu podjetja »Vajda« iz Cakovca. Ormož brez favnega stranišča Kot je znano, pridobiva Ormož na gospodarskem pomenu, kar se predvsem održa v novograd- njah, v razširitvi mesta in s tem tudi s povečanjem števila prebi- valcev. To vse nalaga, da se me- stu posveča vedno večja skrb. Tako je med drugim v Ormožu potrebno javno stranišče. Držav- ljani često prihajajo po opravkih na ObLO ali po drugih, ter se često pritožujejo zaradi pomanj- kanja javnega stranišča. Ormož je imel do nedavnega javno stra- nišče, ki pa je bilo odstranjeno. Vsekakor bo stanovanjska skup- nost skupno z Občinskim ljud- skim odborom morala to zadevo čimprej rešiti. ★ • AMERIŠKI RUŠILEC JE POŠKODOVAL KUBANSKO LADJO Havana, 7. marca (Reuter). — Kuba je poslala ZDA protestno noto, ker je 23. februarja letos neki ameriški rušilec poškodoval kubansko ladjo. Noto so poslali prek češkoslovaškega veleposla- ništva v Washingtonu, ki ščiti kubanske interese v ZDA. • HUSEIN JE ZA »PLODNI POLMESEC« Pariz, 7. marca (AFP). — Pari- ški list »Le Monde« je objavil včeraj vest, da je jordanski kralj Husein predlagal sporazum med Jordanom, Sirijo in Irakom, ki bi bil nekakšna inačica starega bri- tanskega načrta o »plodnem pol- mesecu«. KORISTNI NASVET! Slab vonj v bolniški sobi pre- ženemo, če postavimo vanjo pre- cej močno hipermangansko raz- topino. Na isti način preženemo slab vonj tudi iz nočnih omaric. Črvi v cvetličnih lončkih pogi- nejo, če zalivamo cvetico z vodo, v kateri se je kuhal divji ko- stanj. Film iz zgodovine italijanskega delavskega gibanja # Znani italijanski filmski re- žiser Mario Monicelli (avtor »Ve- like vojne«) in beograjski »Avala- film« se dogovarjata, da bi velik del Monicelli j evega filma »Tova- riši« posneli v naši državi. Ekipo sestavljajo znani italijanski in tuji igravci Marcello Mastroianni, Renato Salvadori, Jean Paul Bel- mondo, Bernard Blier in Anni Girardot. ® »Tovariši« je film o stavki delavcev velike turinske tovarne 1890. leta. Tovarnarji niso hoteli ustreči delavcem, ki so zahtevali zmanjšanje 14-urnega delavnika. • Vsebina temelji na avtentič- ni zgodovinski poaiagi m ODU]a spomine na prva večja stavkovna gibanja v Evropi. Film bo obrav- naval sedem dni stavke in važne dogodke v usodi posameznih glav- nih osebnosti. • Monicellijeva ekipa je že pri- čela snemati v Turinu, nadalje- vala pa naj bi kasneje v Zagrebu. Monicelli je pred nedavnim ob- iskal našo deželo in izbral okolje za snemanje Dobršen del prizo- rov bi naj posneli v eni izmed zagrebških tovarn. Predvidevajo tudi nekaj množičnih prizorov, ko VSI BEREMO TEDNIK R MAHCA TEDNIK Stran 3 Najboljše in najcenejše je biti zdrav v sobi štev. 17 kirurškega od- dellca ptujske bolnišnice teče ^rijenje desetim, v ostalih so- bah pa ostalim bolnikom po svo- je. Različno stari, raznih pokli- cev in življenjskih prilik so se znašli p>o nesreči pri delu, na r>oti ali zaradi bolezni skupaj v želji, da bi bili čimprej zdravi, zopet sposobni za vsakdanje delo in skrbi, za življenje pri de- lu in doma, za vrvež na cesti, yned zdravimi, vsak dan pod večer prijetno utrujeni. Sonce sije na velika okna in tali ledene sve^e. V marčevi ju- tranji hladni megli je naša zgradba in okoliške — stanova j- ske. Ne čutimo zunanjega mra- za minus IS'^ C. Veje bližnjih dreves negibno štrlijo v zrak. Kako je tam spodaj n^ cesti pred vratarnico nikdo ne gleda, saj bi se moral splaziti mimo dveh pfMnožnih postelj, na katerih le- žita 27-letni Aldo iz Reke s po- škodovano glavo in 14-letni Ste- fek s Cvetlina z zlomljeno nogo. Včeraj so ju prinesli v našo so- bo. Tako so napolnili že vse ko- tičke tudi v ostalih sobah. Naj- prej nas je bilo 7, ko je odšel gozdar Felzer, potem osem, ko je prišel 63-letni Anton in nazadnje že deset. Večina nas leži, poslušamo Frančkov radio, gledamo drug drugega, poslušamo kramljanje na hodniku, vrisk in krič ter jok otrok iz bližaije sobe ali pa opa- zujemo boiraško sestro Ančko, ki je prinesla na obisk malega bolnika Draga, ali sestro Marijo, ki se resno pogovairja z bolni- kom Alojzem. Pred dnevi operi- ran Adolf bere časopis, Franček pa knjigo »Na smrt obsojeni je pobegnil«. Ivan razmišlja, kako se bo odi)eljal domov, njegov so- sed, zaradi slepiča operiran štu- dent Jože pa minK) opazuje do- gajanje v sobi. Mialo prej je bil pregled. Pri- šli so: primarij dr. Praunseis, z oddelčnima zdravnikoma dr. Voukom ki dr. Tošem, zjdravnica dr. Demšarjeva, glavna sestra Marija ter bolniška sestra Anč- ka. Pri vsaki postelji so se usta- vili, pogledovali na bolniške lw!te, se pomenkovali z bolniki in dajali glavni sestri Mariji in bolniški sestri Ančki potrebna navodila: Franček, vi ste že do- ber; Ivan, danes boste lahko šli; Franc, poskusite se gibati; An- ton, vi boste se počakali; Jože, vam gre na boljše. Sredi sobe so se ustavili in si ogledovali majhen prostor pri mizi, zadnjo možnost za še 11. bolnika. Ce bo šlo tako naprej, bo tudi v hodniku premalo pro- stora. Poškodbe, nesreče, opera- cije na želodcu, trebušni mreni itd. se vrstijo druga za drugo. Voziček drči po hodniku. Komaj zvečer se malo umiri. V naši so- bi čakajo na zdravje slaščičar, študent, mlinar, gradbeni dela- vec, tesar, krojač, elektrovarilec, lončarski mojster in jaz. Tudi v ostalih sobah je mešana družba iz vseh strani občin Ptuj, Ormož in Varaždina. Prava ljudska bol- nišnica. Vsi v njej štejejo dni, ko jo bodo zop>et lahko zapustili jn odstopili dragoceni prostor naslednjemu. MaJo je takšnih, ki bi želeli biti sami v sobi, ločeni od ostalih. Največ takšnih odide v Maribor in poskusijo tam sre- čo, ali pa se morajo zadovoljiti s skunno sobo. Takšne tesnobe menda le ne bo vedno v ptujski bolnišnici. Tudi v njej bo po- trebnih več prostorov, saj priha- jajo v njo po pomoč iz vseh stra- ni daleč izza politično-upravnih meja občine Ptuj. Sedanje sta- nje bolnišnice je prilagojeno rednim vsakdanjim potrebam, nikakor pa ne potrebam, če bi se zgodila na njenem območju več- ja prometna, potresna ali dru- gačna nesreča. V resnih škrip- cih bi se znašli v takšnem pri- meiai. Dnevni red v bolnišnici je pe- ster od jutranjega merjenja tem- I>erature do večernega ugašanja luči. Za dobro voljo skrbijo pa- cienti sami. Večkrat se odprejo vrata in v sobo prihajajo zapo- slene tovarišice, kakor jim pač nalaga dolžnost. Marija, Tončka, Ančka, Milica, Silva in druge so največkrat pri nas. Vsi jih ima- mo radi. Prinašajo nam novice, pospravljajo postelje, napravijo vse, kar je v njihovi moči, da bi nam bilo lažje. Vse teče po redu, ki ga določajo zdravniki, kot je določen s hišnim redom, več- krat pa tudi kakor želijo bolniki. Vsak bolnik ima na svoji ta- blici pod imenom napisano črko T, L, N — tekočo lahko navadno hrano. Juhe, čaj, kompot, meso, paradižnikov sok itd. Vse to pri- našata Marija in Milica, obe sta zelo ljubeznivi, tudi ko pobirata posodo. Malo se pogovarjamo o tem, kako koga boli, več o tem, kako bo lepo po zdravljenju, koliko bo stalo zdravljenje in kako iz- hajata bolnišnica in zavod za socialno zavarovanje z dohodki in izdatki. Težki milijoni gredo v te namene. Najcenejše in naj- boljše je res biti zdrav. V sobi štev. 17 je že marsikdo ležal in ozdravel. Bolnišnica se je razširila, postelj v njej je ved- no več, vedno več naprav in apa- ratov, za vse potrebe pa je še vedno premalo. Kompleks, na katerem stojijo sedanje zgradbe, je odprt na južno in severoza- hodno stran. Prostora za nove zgradbe je dovolj, potrebna bodo nadaljnja sredstva. Na vprašanje, kaj o vsem tem mislijo v upravi bolnice, dobite odgovor, da je ptujska bolnišni- ca kot večno podkurjen lonec, v katerem vedno vre zaradi ved- no novih potreb, vedno se veča in vedno je v njej premalo pro- stora za vse, kar se dogaja na njenem območju. Splošnih in specialističnih oddelkov še kma- lu ne bo dovolj. V vsakoletnem družbenem planu bi morala ime- ti svoje primerno mesto in na svojih skladih primerne vsote. Ni mogoče primerjati nekda- njo, kot tudi ne števila in spo- sobnosti kadrov in naprav ter in- strumentov. V svojem razvoju bi rada hitreje naprej. Njeni organi upravljanja bi radi, da bi se nji- hov glas bolj slišal, da bi bilo vedno dovolj sredstev na razpo- lago in da bi bilo iz leta v leto več storjenega v dobrobit tega humanega zavoda. V. J. Tečaj za mlade matere v Središču Zdravstvena postaja Središče prireja po enkrat mesečno tečaj za mlade matere za pripravo pravilnih obrokov prehrane za zdravega ali bolnega dojenčka. Na programu takšnega tečaja je uvodno predavanje, ki mu sle- di prikaz pripravljanja F>otreb- nih obrokov. Tečaje obiskuje po 15—20 mla- dih mater iz celotnega področja postaje, prihajajo pa tudi ma- tere s Hrvaškega. Matere, ki so se udeležile takšnega tečaja v februarja, so bile navdušene ter so izrazile željo po nadaljevanju tečaja. Tečaj je posebnega po- mena sedaj pred nastopom spo- mladanskih drisk, ki so dojenč- kom lahko zelo nevarne. Na te- čaju pa se matere pod strokov- nim vodstvom zdravnika dr. Franceta Noseta in s ix)močjo medicinske sestre ter babice na- vadijo pripravljati navadne ter dietalne obroke vitaminsko pol- novredne hrane. Kot smo zvedeli, je to prvi to- vrsten tečaj za mlade matere v mariborskem okraju. TEDMIkOVA tribuna Nered v avtobusnem prometu 2e v zgodnjem jutru pripeljejo mnogi avtobusi iz vseh strani v Ptuj ter zatem ali čez nekaj časa spet odhajajo v drugo smer, od koder se popoldne ali še prej po- novno vračajo. Ko sem tako neko jutro čakal na avtobus, sem pri tem sledil njihov prihod in odhod po voz- nem redu. Tedaj sem opazil, da so nekateri avtobusi prihajali po povsem drugačnem času, prav ta- ko tudi odhajali. Za nekatere pa sploh ni bilo označb na voznem redu. Ne vem sicer, kdo v Ptuju skr- bi za vozni red, vendar mislim, da bi moral biti vozni red vskla- jen z dejanskim stanjem, oziro- ma obratno, da bi avtobusi pri- hajali in odhajali po voznem re- du, da ne bo neljubih neprilik zaradi zaostalih potnikov. Prav tako sem opazil, da avto- busi odhajajo npr. v Maribor precej prej, kot pa dospejo lokal- ni, kar je zelo pogrešno, saj osta- ne precej potnikov brez nadaljnje zveze in morajo dolgo čakati na naslednje vozilo. Jože Bezjak Poravnalni suetl-družbena potreba Nedavno je bilo v Ormožu po- svetovanje predsednikov in taj- nikov poravnalnih svetov v obči- ni. Namen posvetovanja je bil kritično oceniti dosedanje delo poravnavalrrih svetov in s tem na podlagi izkušenj doprinesti napotke za nadaljnje uspešnejše delo. Delo v poravnavalnih sve- tih ni plačano, to niso pomožni organi sodišča, ki naj bi prek njh država izvajala zakonitost, ampak je to družbeni organ in ne del državnega aparata. Zato so poravnalni sveti zrasli iz druž- benih potreb in namen njihovega obstoja opravičuje naloga, da se prek njih doseže čimvečje sožitje med občani. SZDL kot politična množična organizacija mora da- jati največjo oporo poravnalnim svetom pri reševanju, nalog, ki so zelo zahtevne in težavne. Zato ]e nujna neprestana povezava med SZDL, in poravnalnimi sveti za hitrejše in popolnejše reševanje nastalih sporov in problemov. Delo poravnalnih svetov je treba neprestano usmerjati v duhu zbliževanja občanov s .'iljem večjega medsebojnega sožitja. Na področju občine je 8 pO/raimalnJh svetov, ki so v preteklih treh le- tih obravnavali čez tisoč zadev in od katerih jih je bilo rešenih 604. Lani se je napram prejšnjim le- tom vidno znižalo število obrav- nav. Važno je, da Okrajno sodi- šče v Ormožu zadeve manjšega pomena odstopa v obravnavo po- ravnalnemu svetu in obratno. Število obravnav iz leta v leto pada. Lani so poravnalni sveti v občini obravnavali 259 zadev. Od tega je bilo 186 civilnih in 73 ka- zenskih zadev. Iz poročila pred- sednika Okrajnega sodišča v Or- možu, kot iz poznejše razprave, je bilo razvidno, da so nekateri po- ravnalni. sveti premalo aktivni, kar se predvsem odraža v prepo- časnem reševanju zadev in v ne- dovolj urejeni dokumentaciji. Člani poravnalnega sveta Ivanj- kovci so bili za veliko zavzema- nje in natančno opravljeno delo pohvaljeni. Večji del njihovega dela se odraža v prepričevanju strank. Opaža se, da se nekateri poravnalni sveti premalo angaži- rajo v prepričevanju obeh spor- nikov, zato se marsikatera zade- va še nadaljuje na sodišču. V osnutkKi statuta je posebno poglavje posvečeno nalogam in organizaciji poravnalnih svetov. Poravnalnih svetov bi naj bilo v občirri po novem enajst. Ob ka^.- drovanju v poravnalne svete bo potrebno posvetiti temu vpraša- nju posebno skrb. RP Resnemu zavzemanju sledijo uspehi Predzadnjo soboto je lepo uspel dobro pripravljen občni zborsind. podružnice KZ »kombinat-Jeru- zalem« Ormož. Kombinat ima na- preden in sposoben kolektiv, ki zna premagovati vse težave pro- izvodnje in širiti tesnejše koope- racijske odnose z zasebnimi pro- izvajalci. Poročila predsednika in tajnika sindikalne podružnice kombinata kot poznejša razprava so bila osredotočena predvsem v investi- cije, skrb za delovnega človeka na delovnem mestu in za pravil- no koriščenje letnih dopustov, ne- upravičenemu izostajanju z dela zaradi nepotrebnega bolniškega staleža. Lanskoletne investicije v višini nad 400 milijonov dinarjev je Kmetijska zadruga vložila v ob- novo vinogradov in sadovnjakov, za večjo mehanizacijo, preostali del pa je bil porabljen za gradnjo nove vinske kleti, govejih hlevov, za nakup plemenske živine, za nakup zemlje in ra adaptacijo nekaterih poslovnih lokalov. Vse do nedavnega je podjetje investi- ralo v osnovna sredstva 2 mili- jardi dinarjev. Tako podjetje raz- polaga s 47 traktorji, 9 kombanji, 8 avtomobili, z dvema buldožer- jema, z 234 raznimi traktorskimi in avtomobilskimi priključki in s servisnim avtomobilom. Kot smo že poročali, odpade na občino 39 milijonov dinarjev pri- manjkljaja kom. zavoda za soci- alno zavar. zaradi visokega stale- ža bolnikov, ki presega okrajno in republiško povprečje. V tem pogledu kombinat dolguje Zavodu za socialno zavarovanje Ptuj 23 milijonov dinarjev. Kombinat je povprečno lani zaposloval 1014 ljudi, ki so 23.000 dni izostali z dela. Kombinat posveča vso skrb izo- braževanju delavcev. Dveh pre- davanj se je udeležilo nad 1231 članov kolektiva. Kot so na občnem zboru skle- nili, bodo letos posvetili še večjo pozornost dopustom zaposlenih. Letos bo sleherni član kolektiva izkoristil letni dopust na morju. V ta namen so v zadnjih dveh letih postavili v Selcih 4 weekend hišice s 16 ležišči, v Piranu po ima podjetje lasten hotel z 12 le- žišči. Po poročilih je v razpravi so- deloval predsednik republiškega sindikata kmetijskih delavcev Franc Martine, ki je podčrtal važnost kmetijske proizvodnje, ki jo čakajo velike naloge. Dejal je, da je na tej poti ormoški kombinat že precej daleč, vendar se je treba nenehno boriti za viš- jo produktivnost dela v podjetju, za znižanje proizvodnih stroškov, kar je poleg skrbi za zaščito de- lavcev na delovnem mestu naj- večja skrb sindikata. Občni zbor sta pozdravila tudi predsednik občinskega odbora SZDL občine Delo in uspehi Avto-moto društva Ptuj y nedeljo, 3. marca, je bil občni zbor avto-moto društva ^uj. To je bil sedemnajsti owni zbor tega društva. Zboru je prisostvovalo veliko število članov ter mnogo go- stov sosednjih društev. Tudi za- stopniki avto-moto društev Ra- dovljica. Sevnica, Murska So- bota so obiskali zbor, prišel je l^aiij tudi predsednik športne komisije Avto-moto zveze Slo- ^'^nije tov. Janez Kerinavnor. Iz fK>ročil je bilo razvidno, "a postaja društvo v Ptuju ^fdno bolj družbeno-pomenibna organizacija. Društvo stoje nad Sf^enisto članov, od tega jc nad dvpt^to lastnikov motornih ^ozil. V Gorišnici in v Markov- ^ delujeta dva avto-moto upravnega odbora AMD Ptuj se je odvijalo prek ^urih komisij, in sicer: gospo- darske. šolsko-tehnične, šport- in komisije za pionirje, ce- in promet, ^spc^ars^ki komisiji je v preteklem letu uspelo nabaviti "•^v vozni park, to je: tri oseb- ji avtomobile znamke Fiat j^p. Skozi vsa zadnja obdob- ij je sku.šalo društvo ustvariti vjrn boljši kontakt s svojimi lani ter jim kar največ nu- iti. Društvo jo uredilo za svo- jci ^lano servisno delavnico. , JPr so že v tem letu prejemali ^alitp^tne usluge po minimal- J'." fenah. Od začetka delova- ^Ja Servisne delavnice pa do ,3nrs je bilo opravljenih pre- J^^OO ur. ali skoraj 90 delrv- dni. servisnih popravil čla- AMD. Teh servisnih usl.ig * koristilo skupno 71 članov, lastnikov osebnih avtomobilov. Članom, ki niso lastniki motor- nih vozil, je društvo nudilo kondicijske A^ožnje, vendar pa je to ugodnost članstvo izkori- ščalo v premajhni meri. Zaradi vedno večje motori- zacije narašča tudi število ti- stih. ki želijo opraviti vozniške izpite. Priliv v vozniške tečaje JC tak, da inštruktorji komaj zmorejo opraviti vse svoje delo. Vse več je tudi želja po teča- jih na podeželju. Tako je v pre- teklem poslovnem letu končalo vozniški tečaj v Juršincili 28 kandidatov, za tečaj v Trnov- ski vasi pa je |)ri javi jenih >0 kandidatov, v Cirkulanah "55. Skupno je bilo opravljenih tečajev za voznike amaterje, od toga en za starešine jI.A, en za traktoriste na poljedel- sko-živinorejski šoli Turnišče. Poročilo je ocenilo znanje mopedistov na izpitih kot ne- zaPokaži, kaj znaš!<. To znanje je bilo res temeljito. Najboljši uspeh so dosegli pionirji iz Cirkulan, sle- dijo: Osnovna šola Toneta Zni- dariča, Markovci, šola Ivana Spolenjaka v Ptuju, Juršinci, Videm itd. Pred komisijo za pionirje, ceste in promet so v tem letu pomembne naloge, saj poteka v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger vse delo pod geslom >Leto tehnične kultu- re«. Poročilo na občnem zboru AMD Ptuj je v pretežnem delu posvetilo svojo pažnjo promet- ni preventivi, saj je ugotovlje- no, da so povzročitelji promet- nih nesreč in prekrškov naj- večkrat pešci, kolesarji in mo- pedisti v vinjenem stanju. V živahni razpravi, ki je sle- dila poročilu, so prisotni dali mnogo pripomb, sugestij in predlogov za še uspešnejše delo društva. Novoizvoljeni odbor bo ob podpori vsega članstva ter na prnllagi sedanjih izkušenj in zaključkov občnega zbora oV|o društva v prihodnje šp razširil in poglobil. M. V. Ormož Stane Ceh in predsednik OSS Alojz Krajnc. V razpravo je posegel tudi predsednik občinske- ga ljudskega odbora Matija Pajn- kihar, ki je govoril poleg ostale- ga o kadrovanju in o kadrovski politiki v kmetijstvu. Zadruga bo v kratkem mehani- zirala knjigovodsko poslovanje. Zanimivo je, da ima podjetje blagajno vzajemne pomoči. Ko- lektiv zadruge je lani vložil vse napore za razširitev družbenih površin in v mehanizacijo kmetij- ske proizvodnje. Na občnem zboru sindikalne podružnice zadruge je bil izvoljen 21-članski upravni odbor, 20 de- legatov za občinsko sindikalno konferenco in 11 delegatov za konferenco okrajnega sindikal- nega sveta. DograJiiev kopališča Y furšincik Na področju juršinskega oko- liša so se združili krajevni odbo- ri Juršinci, Zagorci, Dragovič in Gabernik, ki bodo v bodoče po- slovali kot krajevna skiupnost Juršinci. Skrbela bo za ureditev vseh krajevnih komunalnih po- treb. Zato bo imela v bodoče svoj sklad, ki se bo formiral predvsem iz določenega procenta občinske doklade in krajevnih prostovolj- nih prispevkov. Sredstva sklada krajevne skupnosti so določena predvsem za vzdrževanje krajev- nega pokopališča, preskrbe s pit- no vodo iz javnih vodnjakov, vzdrževanje javne snage in čisto- če, prosvetne dvorane in drugo. V okviru teh dejavnosti bo v Juršincih potrebno urediti javno kopališče. Kot je znano, je bila, ko se je gradila Zdravstvena po- staja Juršinci, v načrtu tudi ure- ditev javnega kopališča. Toda vmes je prišlo do pomanjkanja finančnih sredstev in je ta^ ko- pališče ostalo nedograjeno. Iz sklada krajevne skupnosti vsega tega seveda ne bo moč financira- ti, pa tudi občina ne bo mogla dati teh sredstev. Zato so v Jur- šincih mnenja, da bi opremo za kopališče nabavili z združenimi močmi. Tako bo krajevna skup- nos Juršinci predlagala na zboru občanov omenjenih združenih krajevnih odborov, da se za do- graditev javnega kopališča v stavbi ZP Juršinci uvede krajev- ni samoprispevek, in sicer 1 odst. na davčno osnovo iz leta 1961< din.krajevnim uslužbencem pa ustrezajoč odst. od prejemkov, s čimer bi zbrali približno 600.000 din. Iz sklada krajevne skupnosti bi šlo približno 400.000 din. Osta- li znesek 1,000.000 din pa bi naj prispevala občina Ptuj, iz pre- ventivnega sklada, nekaj pa bi naj prispeval na račun preventi- ve Komunalni zavod za soc. za- varovanje. Sij Ustanovljen ahtiv LMS Ključarovci Pred kratkim je bil v Klju- čarovcih ustanovljen mladinski aktiv, ki šteje 40 članov. Usta- novljen je bil na pobudo mla- dincev in mladink iz Ključarov- cev, ki so takoj navezali stike s kraj o organizacijo SZDL. ga- silskim društvom in rdečim kri- Ze nekaj časa so se mladinci iz Ključarovcev p>ogovarjali o ustanovitvi aktiva, vendar do realizacije ni prišlo. Akcij in se- stanVriv niM Tomažu se je udele- ževalo le nekoliko mladincev, ki pa so vedno mislili na usta- novitev aktiva. Veliko razume- vanje je pokazal aktiv Tomaž, ki jim pomaga z nasveti in iz- kušnjami. V aktivu so ustanovili strelsko in šahovsko sekcijo ter si posta- vili več nalog, ki jih bodo izvr- šili skupno z ostalimi organiza- cijami. Novemu aktivu je takoj priskočilo na pomoč gasilsko društvo, ki jim nudi prostore v gasilskem domu. Aktivu je izkazal vso pozor- nost in pomoč tudi občinski ko- mite ZMS Ormož Jakob Peršak ŠPORT ir ŠPORT ir ŠAH Občinska zveza za telesno kulturo Ptuj razpisuje občin- sko tekmovanje v šahu za cup maršala Trta. V tekmovanju lahko sodelujejo 6-članske eki- pe aktivov LMS. partizanskih društev, JLA, sincfikalnih po- družnic, stanovanjske skupno- sti, šol, ustanov itd. Prvoplasi- rana ekipa ima pravico udelež- be na okrajnem prvenstvu v Mariboru. Vse prijavljene eki- pe bodo o propo^zicijah tekmo- vanja pravočasno obveščene. Prijave sprejema občinska zveza za telesno kulturo Ptuj najkasneje do 12. marca 1963. ♦ V okviru srednješolskega ša- hovskega prvenstva Ptuja je ekipa gimnazije F'tuj prema- gala ekipo kmetijske šole Tur- nišče z rezultatom 6:2 in s tem osvojila naslov občinskega sred- nješolskega prvaka ter ima pra- vico tekmovanja na okrajupm srednješolskem prvenstvu, ki bo ob koncu tega mpspca v Mariboru. JUDO V predzadnjem kolu II. slo- venske judo lige jp v nedeljo ekipa Dravp« gostovala v Lju- bljani in izgubila z Litostrojem 13:11. S tpni porazom je »Dra- va* šp vpdno na prpdzadnjpm mestu 11. slovenske judo lige. Stron 4 TEDNIK PTUJ. R. MARCA Ko se ženska mladina odloča za poklic... »Kam sedaj?« je vprašanje, ki zadeva mladino posebno v času, ko se mora po končani šolski ob- veznosti usmeriti naprej v življe- nje, ko se je treba odločiti za ta ali oni poklic. Se vedno zadeva to vprašanje dekleta bolj kot fante. Res je, da smo se dokončno otresli večstoletnega predsodka, da je žena po svoji naravi dolo- čena le za materinstvo in gosfKH dinjstvo, vemo tudi, da se danes zaposluje vedno več žena izven gospodinjstva, nismo se pa še otresli predsodka, ki nam popol- noma napačno prikazuje dejstvo, da so žene sposobne le za neka- tere poklice, tako imenovane »ženske« poklice. Danes se naše žene uspešno uveljavljajo na različnih toriščih v gospodarst\^, v politiki, v druž- benem življenju, pa tudi v raz- ličnih poklicih, ki so veljali še pred nekaj leti kot izrazito moški. Za ženo neprimernih poklicev je prav malo. To so v glavnem poklici, ki ter- jajo precejšnjo telesno moč ali posebne telesne zmogljivosti in za marsikakšen tak poklic tudi mnogi moški niso sposobni. Ko pretresamo vpra.šanje poklicev, bi morali vzeti za to vprašanje ista merila enakopravnosti, ki jih imajo žene na vseh ostalih pod- ročjih nažega življenja. Marsikdaj in marsikje še ne gledamo pra- vilno na to vprašanje, ker so predsodki o različnosti vloge obeh ' spolov preveč zakoreninjeni v nas ' ter prav zaradi tega mnogokrat zamenjujemo pojem enakoprav- nosti spolov s pojmom biopsihič- i»e enakosti. Zatiranje biopsihične različnosti med spoloma prav go- tovo ni tista pot, ki vodi k pra- vilnim družbenim odnosom. Dones žeite nimajo več togo začrtane življenjske poti in se lahko osebno odločijo tudi za pK^dice. Odločitev za poklic na- vadmo ni lahka, saj je od te od- ločitve odvisno nadaljnje življe- nje. Pri usmerjanju v poklice je soodgovorna tudi širša družba. Mladim ljudem je treba pomaga- ti, fantcan in deWetpm, dekletom še mo«Ja bolj. Trfjtra poklica postavlja mnogo \(praš«ij in imajo dekleta ne- dvomno pri tem večje težave kot fantje. Ena izmed težav je ta, da pa»roalo poznajo poklice, druga težava pa je ta, da navadno pre- pomo zajčenjajo razmišljati o po- kSca. Vsi soodgovorni pa prav taiso. Navadno začnemo razmiš- Osti glede izbire poklica oziroma giede usmerjajaja v poklice ta- krat, ko je vprašanje že tik pred nami in, ko imamo prav malo daea, da bi temeljito pretresali •me sposobnosti in možnosti, ki JBi ima n»še dekle za izbiro po- IdSea. Tako se često, cek> največ- krat zgodi, da se dekle kar na tSbro odloči iza neki poklic, pa se tanata izkaže^ da ni primeren za- Dosežena stopnja naše gospo- otrebami in dejanski- mi možnostmi našega gospodar- skega življenja. Mesec poklicnega usmerfanja bi moral temeljito razgibati naše množice, da bodo usmerjanju v poklice posvečali vso potrebno pozornost. Ta pozornost pa naj ne bi bila v nadalje samo divji poganjek ob trenutnih akcijah, temveč člen sistematične pripra- ve za poklicno delo od zgodnje otroške dobe dalje, ko z opazo- vanjem posebnih otrokovih last- nosti in spretnosti te še prav po- sebno in tudi pravilno razvijamo. Danes že vsi enako vrednotimo ročno kot duševno delo in oce- njujemo delo po tem, kako je opravljeno. Dobro je opravljeno delo takrat, Ce ga obvladamo, če ga opravljamo z veseljem. Ce bo skupnosti uspelo, da bo ženska mladina dosegla možnosti za kvalifikacijo v vse vrste pokli- vec, potem ženske mladine ne bo več tako težko pravilno usmerja- ti. Danes se marsikatera mladen- ka resignirano odloči za kateri- koli poklic, Ce ne more uresni- čiti lastne poklicne želje. Pri odločanju za poklic dela mnogokrat tudi dom velike napake. Tako ravnajo napačno in ležbo zapolene žene in njenimi obveznostmi, ki jih ji nalaga dru- žina, vkovana še v tradicionalna pojmovanja. Mesec poklicnega usmerfanja naj ob sodelovanju staršev, krivično starši, ki hočejo uve- ljavljati svoje zahteve glede po- klicne usmerjenosti, čeprav se te ne skladajo z željami otrok. Prav tako ne ravnajo pravilno starši, ki prepuščajo odločitev docela mlademu človeku samemu. Tako kot ima dom vodilno vlogo pri usmerjanju mladega človeka v poklic, ni nič manjša vloga, ki jo mora pri tem imeti šola. Ob pravilnem sodelovanju do- ma in šole nastajajo najboljši pogoji, da usmerimo dekle na pravo mesto. Sola je tista, ki bo nudila staršem kot tudi dekiptom »navodila, ki so v zvezi z Izbiro poklica, o poklicnih področjih, o strokovnem šolstvu, o pogojih sprejema v razne šole itd. Zavod za usmerjanje mladine daje tako šolam kot staršem in mladini dragocene podatke v zvezi z izbi- ro poklica. V mesecu poklicnega usmerjanja gredo člani tega za- voda na vse popolne osemletke, kjer z mladino kot s starši raz- pravljajo o možnostih, o zahtevah in pogojih za sprejem v razne po- klice oziroma v razne vrste stro- kovnih šol. Seznanjajo jih tudi z nekaterimi, manj znanimi poklici, ki postajajo družbeno vedno bolj potrebni. * Trditev, da je delovnih mest dovolj za fante kot za dekleta, lahko ponovimo, vendar pa se mora razporeditev na teh mestih skladati s potrebami gospodar- stva, da ne nastane prenasičenost v nekaterih poklicih in s tem v zvezi brezposelnost, v drugih po- klicih pa pomanjkanje kadra. Starši kot dekleta kaj kratkovidno gledajo na usme- ritev v poklicne šole, smatrajoč poklice, kot so: kovinarski, elek- tričarskl, mizarski itd. za »mo- ške« poklice, v gospodarstvu pa se ženske prav v teh poklicih za- poslujejo kot nekvalificirane de- lavke. Se vedno ugotavljamo, da je med zaposlenimi ženskami ma- lo visoko kvalificiranih in je mno- go več takih, ki sploh nimajo no- benega strokovnega znanja. Tako se ženske zaposlujejo v podjetjih le na manj zahtevnih mestih. Mnoga od delovnih mest so ne- koč zahtevala znatne fizične na- pore in se tako ženske niso od- ločale zanje, predsodek pa je le ostal in pozabljamo, da je orga- nizacija dela in tehnike danes tako napredovala, da so fizični napori zmanjšani na najnižjo stopnjo. Zato bi bilo prav, da bi se ženska mladina pogumneje od- loCala tudi za poklicno šolanje. Tako poklicno usposabljanje je primerno v podjetjih, najbolj pa v industrijskih in sllCnih šolah. Čakanje na »ženske« poklice Ima za posledico lahko le večanje vrste nezaposlenih. Ce pogledamo stanje nezaposlenih v občini, do- bimo tako zgovorno sliko: Na dan 31. decembra je bilo vzgojiteljev mladine ter poklic- nih stanovalcev da najboljši od- govor na vprašanje: »Kam se- daj?« in naj zlasti ženski mladini odkrije vse možne perspektive poklicnega udejstvovanja! Metka Feldin Kurenti ne zvonijo več 25a leto 1963 so odzvonili in da bi jih zopet videli, bomo mo- rali čakati leto dni. Skoda, ker videti ptujske folklorne prire- ditve je vsekakor doživljaj za vsakega gledalca te izredno lepe in zanimive prireditve. To je do- življaj, ki presega okvire Ptuja in Slovenije, lahko bi ga prište- vali med edinstvene pri nas in v svetu. Sila ptujskega kurentovanja je nedvomno v tisti izvirni fol- klori, v tistih skupinah iz vasi kot so Markovci, Cerkno, Po- brežje, Hajdina, Cirkovce, Lan- cova vas in druge. Človek je pre- senečen' nad življenjsko silo ljudstva, ki je uspelo ohraniti skozi stoletja svoje običaje, ki tako globoko delujejo in izzivajo občudovanje. Zato mislim, da je potrebno dati vse priznanje lju- dem, ki so se zavzeli za to, da bi se ti stari običaji ohranili in da bi nam bili prikazani na ptuj- skih ulicah. Člani Zavoda za ptujske fol- klorne prireditve so vsekakor lahko zadovoljni s svojim delom. Iz leta v leto je ptuj- sko kurentovanje vse boljše in iBpešnejše (po sodelovanju fol- ^mih skapn hi ra^k kot po številu gledalcev). Po ogledu le- tošnjega kurentovanja (ki je zelo uspelo), si dovoljujem iznesti ne- kaj svojih pripomb. Predlagal bi, da bi razdelili prireditev v dva dela: na povor- ko predpoldne in razglasitev uspeha najboljših skupin popol- dne. Razglasitev rezultata bi bilo potrebno opraviti javno, na kakšnem trgu, na katerem bi na- stopile najboljše ocenjene sku- pine. Tako bi se vesela atmosfe- ra podaljšala in povečala, ker je sedaj prenehala ravno takrat, ko bi se morala začeti. Pri neka- terih kurentih sem opazil, da niso izvirno opremljeni (slabi zvonci, prevelika okrašenost s trakovi itd.). Posebnost kurenta naj ostane ohranjena v vsej nje- govi izvirnosti in enostavnosti. Hvale vredno je, da se je letos pravočasno mislilo na male spo- minke: dopisnice, značke itd. s kurentovim likom. Spominki bi naj bili cenejši, čeprav manjši, ker je miniaturni kurent po 1200 dinarjev nekoliko drag spomin. Ali ne bi mogli prodajati reci- mo zvončka s primernim napi- som? Prav tako menim, da bi lahko bolje izkoristili coibene skupine, ki so prišle z raznimi skupinami. Ne bi bilo slabo, če bi jih razmestili po mestu in pred avtobusno postajo, kjer bi naj igrale in ustvarjale kurento- vanju primerno razpoloženje do začetka povorke, ko bi se pri- ključile svojim skupinam. Seve- da bi bilo potrebno p>oskrbeti, da bi dobile te skupine nekaj dobrega ptujskega vina. Menim, da bi ne bilo slabo, če bi prikazali običaje ob ku- rentovanju tudi v drugih krajih Jugoslavije. J^^-jpni ali pozimi bi lahko organizirali gostovanja kurentskih skupin v večjih cen- trih (Zagreb. Beograd, Ljublja- na). Verjamem v poln uspeh takšnih prireditev in to bi bila po mojem mnenju sijajna propa- ganda za ptujske osrednje pust- ne prireditve. Naj se ob tej priložnosti v imenu oddaljenejših obiskoval- cev letošnjega kurentovanja za- hvalim vsem tistim, ki so se tru- dili za čim lepši uspeh nepozab- ne prireditve in jim želim tudi v "se mogoče uspehe. Gerhard Ledič, hitajuči reporter Vjesnika n "rijedu, Zagreb GASILSKO DRUŠTVO GABERNIK Gasilsko društvo Gabernik je letos organiziralo in izvedlo dra- mo »Begunka«. Bilo je potrebnih precej vaj, ki so bile v nezakur- jeni dvorani, preden jim je uspelo naučiti se dramo. Igro so prvič priredili 3. febr. v Juršincih. ki si jo je ogledalo okoli 300 gle- dalcev. 14. t. m. pa so gostovali v Po- lenšaku, kjer so imeli kljub sla- bemu vremenu lep obisk. V nede- ljo, 3. marca, bodo gostovali v Vitomarcih in pozneje v Bučkov- cih, v Slov. Bistrici itd. N. J. En glažeb, al' pa dva... »En glažek al' pa dva to nam korajžo da ...«, pa, če bi bil še tretji kozarec in »korajže« še nekaj več, bi bilo še vse v redu, toda Stempiharjev Jernač je bil kar za precejšnjo mero prekorajžen, za vso tisto mero, kolikor je bilo preveč iz- pitih kozarcev rujnega vinca. Se pravi: Stempiharjev Jernač je bil prekorajžen, pa ga je žena nad- modriia. Dan na dan je bila pesem ista: Jernač je zašel v veselo druščino, praznil je kozarec za kozarcem, praznila se mu je denarnica. Glava je postala od tega težka, teža pa mu je zlezla v pesti. Pre- pir in pretep je snel Jernač kar Iz rokava In vsak prazen nič mu je dal več kot dovolj povoda za prepir in razsajanje doma. »Molk je zlato!« si je rekla že- na Spela. Težko je šlo, šlo pa je le. No, Jernač, nergač, razgrajač je ostal isti. Potem je neki dan prekipelo. Ta dan je Jernač prekoval svojo moč v metanje krožnikov. I|u, to so frčali! Takrat pa Spela: Zveeeeenk! in že je frčal krož- nik skozi okno, za njim drugi in tretji. Potem je sledila še kožica. Z zagovednim pogledom je ob- stal Jernač. Cisto mirno In krot- ko ga je pogledala Spela in s krotkim glasom rekla: »Pomagam ti, da boš preje gotov in, da se ne boš preveč utrudil. Je-li, po- tem si urediva vse na novo?« No, to je bila zadnja »predsta- va« za soseščino, Jemač se je za- klel, da ne poskrbi več za zabavo zanjo. S Spelo sta si zares na no- vo uredila življenje in, če že, po- tem samo: »... en glažek, al' pa dva ...« Pri tem se pa tudi Spela ne bra- ni. Meta S stenčoso AFZ-1946 Med AF2-jevkami jc za.š.ume- lo kot v panju. Kako tudi ne? Poslušajte! Krivo je bilo praprotno seme. AF2-odbornica je bila nekaj zaposlena na podstrešju. Niti opazila ni, da se ji je vsulo v čevelj nekaj praprotnega seme- na, ki je ležalo od kdovekdaj na podstrešju. Nenadoma radoved- no prisluhne, ker zasliši z dvo- riiča čudno govorjenje. Pogleda skozi podstrešno okno in kaj vi- di? Njena gos da govori? Prav zares govon in še kako! Visoko steguje glavo prek plota in kliče sosedovo gos, ki že raca proti njej. »Ali si že spet sama doma?« vpraša soseda. »Ah, nisem sama, ne. Moja gospodinja že zopet nekaj brska in išče na podstrešju. Kot sem 6ula, je že spet neka nabiralna akcija na terenu.« »Ti, kaj pa je to — nabiralna akcija?« poizveduje soseda. »Hm, ne vem, kako bi r^la, ampak zadnjič, ko sem prislu- škovala, sem slišala, da so rekli, da je tvoja gospodinja in vsi va- ši skupaj reakcija. Ne vem, ali ima to kakšno zvezo z nabiralno akcijo.« »Aha, zdaj se mi je posvetilo,« pravi druga gos. »Vež, takrat ko je hodil k naši gospodični tisti lepi colonello, za katerim smo vse goske stegovale vrat, veš, takrat sem kaj rada prisluško- vala in nekoč sem slišala, kako je colonello razlagal, da je ,re' — kralj. Potemitakem je re-ak- cija prav gotovo nekaj boljše- ga. Čudno, zakaj je naša gospa tako jeano prhnila, ko je slišala o nabiralni akciji in zasikala: ,Ze spet ta beračijal' No, zad- njič je bila delovna akcija, pa še vseh mogočih akcij je celo število. Le kdo bi si mogel vse zapomniti. Jojmene, kako je to danes vse čudno!« vzdihne globoko gosika. »No, še to bi ra- da vedela, kaj je to — obnova?« »To ti prav lahko povem,« pravi prva gos, »ker zadnjič so šli naši — to se pravi on, ona in mlada dva delat obnovo. Lo- pate so imeli in veselo so prepe- vali. To mora biti nekaj prav le- pega.« »Kaj, talko na bi šli delat ob- novo?« vzjklikne driiga. »Saj so prismojeni. Kaj pa bodo z lopa- to? Veš, jaz si obnovo drugače predstavljam. Naši gospodični -šiva šivilja že tri tedne. To je po mojem obnova.« »Kako je pri vas lepo,« zavist- no vzdihne sosedna gos. »Vsega imate in tako lepo skrbite sami zase. Se tebi je dobro pri tem. Jaz pa še večkrat jesti ne dobim, saj naša gospodinja še časa ni- ma, da bi name mislila. Rada bi vedela, kdo ji bo dal kaj za njeno večno letanje za temi ak- cijami in sestanki. Pa so pri nas vsi enaki: on, ona in mlada dva. Pravijo, da je treba še veliko narediti, in da je to dolžnost vsakega m da kdor ne daje skupnosti, ne more od nje nič prejemati.« »Ph,« prhne druga gos, »le kaj pada taki AFZ-jevki v glavo! Kaj pa jo briga skupnost! Naj se vsakdo pobriga sam zase!« »Seveda delam zase in tudi zate!« se razjezi gospodinja, ki je ves čas zavzeta poslušala. Sezuje si čevelj in ga zažene v neumni živali. »Gag-gag-gag,« zaigagata in prhneta vsaka v svojo stran. Zvečer pa pove na sestanku vso zgodbo in zato je šumelo kot v panju. »Kaj! Take neumne gosi da bi čenčale in na« učile!« Enoglasno so sklenile, da neumna in lena gos ne spada drugam kot med gosi. Zakaj tako, povemo drugič. Goljevšček Mila Obiskal nas je Kurent iz M^rkovec V ponedeljek pred pustom smo zaslišali zvonenje kurentovih zvoncev. Vsi smo ostrmeli. V učilnice sta prišla dva velika ku- renta. Oblečena sta bila v kožu- he iz ovčje kože. Na glavi sta imela kapo, na kateri so bila pw- ranova peresa in barvasti trako- vi. V roki sta imela palico z je- ževo kožo. Večina mojih sošolcev še ni videla kurenta, zato so bili zelo preplašeni. Nekateri so celo jokali, drugi pa so se delali hra- bre. Vsi pa smo pravzaprav bili kurentov zelo veseli, saj smo ve- deli, da so prišli na obisk prav iz Markovec. Vsi učenci naše šo- le se jim prav lepo zahvaljuje^ mo za njihov obisk. Jožek 2LAHTIC, učenec 3. raz. osn. šole bratov Kamen- škov Maribor Iz ptujske Študijske kn|ižnice Ce stopiš ob popoldnevih, ko je odprta čitalnica ptujske študij, ske knjižnice, v njene prostore, se boš vsekakor začudil, ko boš videl, koliko ptujske dijaške mla- dine je tu zbrane. Čitalnica ni majhna, je lepo urejena in opremljena. Doslej je njenih dva- najst sedežev zadostovalo, sedaj pa je treba večkrat poiskati še druge razpoložljive stole, in še ostanejo včasih obiskovalci brez sedežev. Velik obisk je bil zlasti ob letošnjih semestralnih počitni- cah, ko se je zbralo v čitalnici tiidi 25 do 30 dijakov, in se je večkrat zgodilo, da so morali ne- kateri oditi, ker ni bilo zanje prostora. Letošnjih maturantov na ptuj- ski gimnaziji je 46, 26 v IV. a in 20 v IV. b razredu. Razen matu- rantov prihajajo v čitalnico še dijaki iz nižjih razredov, z uči- teljišča, z ekonomske šole In celo iz višjih razredov osnovnih šol. V pogovoru z maturanti izve- mo, kaj jim pomeni študijska knjižnica zlasti pri izdelovanju maturitetnih nalog. Težko ali celo nemogoče bi bilo to delo brez knjižnice. Tu se najde ustrezna literatura za njihove naloge, tu so enciklopedije in bibliografije. Treba je le znati poiskati. V za- četku so, posebno dijaki iz nižjih razredov, nekoliko nerodni, sča- soma pa se znajdejo in si brez velikega truda poiščejo, kar po- trebujejo. Teme maturitetnih nalog so z najrazličnejših področij. Naj na- vedem nekatere: iglavci v Slove- niji, gospodarski pomen našega Jadrana, kmečko vprašanje pri Slovencih v zgodovini, Pohorje, žveplo in njegove spojine, sadjar- stvo v naši občini, lirika v Me- Skovi prozi, koroški plebiscit (v nem. jeziku), oktobrska revoluci- ja, alkohol in alkoholizem, tobak. Večino literature za te teme dobe maturanti v študijski knjiž- nici, včasih pa naroči knjižnica knjigo, ki je sama nima. Iz Ljub- ljane, Maribora, Zagreba. Knjižni fond ptujske študijske knjižnice je sicer obsežen, vendar Ima pre- malo del s področja tehničnih ved. Finančna sredstva za zda.i še ne dopuščajo, da bi nabavili čim več, zlasti tehnične literature, ki jo rabijo dijaki. Mnogo bi bilo pomagano, če bi dobivala knjiž- nica vse obvezne primerke brez- plačne, kakor jih dobivajo neka- tere druge študijske knjižnice v Sloveniji. Knjižnice ne obiskujejo le di- jaki in študentje, temveč tudi drugi, ki se pripravljajo na razne strokovne izpite. Nekateri ostali obiskovalci prihajajo prebirat le časnike in revije, nekateri iščejo v leksikonih podatke za križanke. nekateri pa bi radi videli knjižne redkosti, stare po 400 ali ."lOO let, ki jih hrani ptujska študijska knjižnica. S svojim knjižnim bogastvom je ptujska študijska knjižnica najpomembnejša kulturna usta- nova na tem področju. Sedaj je prevzela še naloge občinske ma- tične knjižnice in se je s tem njeno poslanstvo, da ix>sreduje kulturo čim širšemu krogu ljudi, še bolj razširilo. V. K. Hinko Smrekar je obiskal Ptfuj Preteklo nedeljo je bila v re- fektoriju v ptujskem muzeju na Muzejskem trgu 1 odprta slikar- ska razstava med zadnjo vojno umrlega Hinka Smrekarja. Raz- stavo je odprl predsednik Zgodo- vinskega društva tov. Karel Se- pec, o slikar j evem delu je govo- ril In razstavljena dela je razla- gal akad. slikar tov. Albin Luga- rič. Pri otvoritvi je bilo navzočih le 22 ljudi, med njimi nekateri za- stopniki ustanov. Pogrešali smo na tej pomembni likovni razstavi zlasti širši krog prosvetnih In kulturnih delavcev, pa tudi dija- kov višjih razredov srednjih šol. Kdo je bil Hinko Smrekar, ve najbolje starejši rod. Smrekarje- ve risbe, grafike in karikature smo gledali v letih pred prvo svetovno vojno in med obema USTANOVLJENO TVD »PAR- TIZAN«, DESTERNIK V Desterniku so v nedeljo ustanovili novo telesnovzjjojno društvo >Partizan«, ki ima za začetek tri sekcije: šah, stre- ljanje in no?:omet. Izvolili so tudi Q-članski upravni odbor, katerega predsednik je tov. Franc Oprinc, učitelj v osnovni .šoli Desternik. Na občnem zboru so se med dru- gim dogovorili, da bodo ^sku- šali pridobiti t svoje vrste čim- Tpč mladine, saj je bila teles- novzgojna dejavnost na Dester- niku že nekdaj lepo razvita. Občnemu zboru sta prisostvo- vala tudi predstavnika zveze za telesno kulturo Ptuj .fože Štrafela iu Drago Zlender, vojnama v knjigah, revijah, Itudi v publikacijah, ki jih je iz- dal sam avtor. Kdo ni občudoval Smrekarjevih podob v Levstiko- vem Martinu Krpanu ali pa ilu- stracij v Cankarjevih delih? Se- danja razstava obsega le del ob- sežnega ustvarjanja tega slikarja. Hinko Smrekar, sin ljubljan- skega proletarca (roj. 1833), je bil tudi sam vse življenje proletarec in borec proti kapitalističnim iz- koriščevalcem, lažidemokratom i« malomeščanskim licemercem. Nje- gove risbe, zlasti pa karikature, razgaljajo in neusmiljeno bičajo l|udi nje.govega časa. Kako je znal označiti kmečko lahkover- nost (kmet v risu), vero v čarov- nice, politične veljake svojega časa, kako jo znal s portreti (sku- pinskimi in posameznimi) zadeti značaj in življenje človeka, pri čemer je karikiral tudi samega sebe (npr. v zbirki Hinko Smre- kar črnovojnik), to si je treba ogledati vsaj pri sedanji njegovi ptujski razstavi. Hinko Smrekar bi danes morda še živel (letos bi bil star 80 let), kakor še živita njegova vrstnika in v marsičem sorodna slikarja osemdesetletnika Maksim Gaspa- ri in Gvidon Blrola, a zadela ga je kot talca v ljubljanski Gra- mozni jami leta 1942 krogla itali- janskega okupatorja. Neposredni povod obsodbi je bilo smešenje takratnega vsemogočnega Musso^ linija In drugih fašistov, ki jih j® karikiral Smrekar. Hinko Smrekar je s svojimi ne^ smrtnimi deli obiskal Ptuj. TopK* priporočamo občinstvu, da ne za- mudi priložnosti in si ogleda raz-' stavo v prihodnjih dnevih. .V,^« PTUJ, 8. MARCA 1968 TEDNIK Stran 5 špoii • spoH • spori STREUSTVO V nedeljo, 3. maca t. 1. se je vj prostorih delavskega kluba v Ptuju zbralo 48 delegatov iz 14 strelskih družin občine Ptuj ter ocenilo delo obč. strelskega od- bora v preteklem letu. Ob otvoritvi je bilo ugotovlje- no, da od povabljenih zastopni- kov oblasti, JLA, družbeno poli- tičnih forumov in obč. športne zveze za telesno kulturo v Ptuju, ni bilo nikogar, razen zastopnika obč. sindikalnega sveta. Okrajni strelski odbor pa je zastopal teh. vodja tov. Drago Kranjc iz Ma- ribora. V obširnem poročilu predsed- nika, je bilo med vrsto proble- mov načeto tudi vprašanje ptuj- skega strelišča, ki je bilo pred meseci neupravičeno odvzeto strelski organizaciji. Iz bogatega tehničnega poro- čila, ki ga je podal dolgoletni teh. vodja Franc Hojnik, pa je razvidno plodno delo in uspehi organizacije v letu 1962. V poro- čilu pozdravlja uspeh nadarje- nega strelca Petra Vrtiča, ki je na lanskem republiškem prven- stvu z MK puško, kot prvi Ptuj- čam po vojni osvojil značko »mojstra« strelca. Zaželjeno je, da bi ta uspeh ponovil tudi letos ter da bi se mu pridružili tudi drugi strelci. Finančno materialno poročilo pa je potrdilo, da se tudi s skromnimi finančnimi sredstvi, a varčnim gospodarjenjem mno- go doseže. Za nrejeto dotacijo ObLO Ptuj v letu 1962 se je v imenu organizacije zahvalil bla- gajnik Vlado Meško. V živahni razpravi so delegati najprej načeli vprašanje streli- šča ter vztrajali na zahtevi, da ostane strelišče v strelske organizacije, ki ga je z velikimi težavami zgradila. V primeru, da je strelišče strelf organizaciji odvzp+o in se bo začelo preurejevati, bo ptujskim na MK in vo- jaškem orožju onemogočeno vež- banje v tem letu in morda tudi več let, vsled česar bo nastalo mrtvilo in mogoče tudi konec strelskega športa v občini. To pa ni zaželjeno. Zato je bilo na občnem zboru soglasno sklenjeno, da novoizvo- ljeni odbor vprašanje strelišča najpreje reši, in sicer ugodno za organizacijo, kot so zahtevali prisotni deleeati. Drugi važnejši skl' - obvezuje novi odbor, da bo skrbel za do- sledno izvajanje programa strel- ske zveze Slovenija Po tem programu bo že v ne- deljo, 10. t. m. v dvorani grad- benega podjetja Drava v Ptuju, tekmovanje z zračno puško za občinsko »zlato puščico« v letu 1963. K. A. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Najraje se posvetite stvarem, ki so se vam že večkrat posreči- le. Potrudite se in obdržite dano besedo. Vrnite, kar ste si sposo- dili za kratek čas. Obiščite dru- žine v bližnjem sorodstvu. Kupi- te nekaj, kar že dolgo potrebuje- te. Raje ne reči, kot pa preklice- vati, če niste sigurni. Hudujete se na nekoga, ki vam je enako kri- vico že zdavnaj odpustil. Srečen dan v nedeljo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Vse želje se vam ne morejo iz- polniti. Spoštovanje osebnosti vas plemeniti; brezciljno obrekova- nje ni vaša lastnost. Bojte se prijateljev, ki vas hvalijo, za sa- mo hvalo pa nič ne žrtvujejo. V službi ste vztrajni, vendar pre- malo ambiciozni. Najbolj vam ugaja družba, kjer se malo pije in veliko poje. Pismo iz daljne- ga kraja z veselo novico. Imate prijatelja, ki vas zelo ceni. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Zelo vam pristoja odkrita bese- da. Zanjite tam, kjer ste res ne- kaj sejali. Dobrega človeka boste hitro spoznali, večkrat pa je zato potrebno mnogo časa. Z varčeva- njem imate slabe izkušnje. Tudi jokanje včasih pomaga. Oseba, ki jo ljubite, vam je bolj opora kot polna denarnica. Želite si manj sreče, kot vam pripada. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Komurkoli boste razodeli svoje težave, vam bo k njim povedal še svoje. Lažje boste z marljivostjo dosegli v službi uspeh, kot z do- brim poznanstvom. Sitnosti z de- narjem. S pismom ljubljene ose- be boste zelo veseli. Se nekomu boste porok za potrošniški kredit. Doma manjši nesporazum zaradi otrok. Opravek v uradu. Sreča v torek. LEV (od 23, 7. do 22. 8.) Vaša vroča narava zahteva mnogo samopremagovanja. Z le- po besedo ste več dosegli kot drugi z modrovanjem. Potovanje in obisk ljubljene osebe. V ko- lektivu vas cenijo zaradi izredne discipliniranosti. Družina vas ra- bi in se za njo žrtvujete. Ljube- zen potrebuje svoj čas, predvsem pa dvoje dobrih src. Kjerkoli ste, ste dober človek. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Vsakega veselja je enkrat ko- nec. Prijetna družba, v kateri se začne vaša srčna bolečina. V služ- bi nove naloge. Večji denarni izdatek. Ne verjamite vsega, če- ravno vam besede ugajajo. S svojimi bližnjimi ste zelo obzir- ni. Vabilo na domačo proslavo vas bo razveselilo. Sreče dan v sredo. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Cenite prijateljstvo, ki ste ga skovali v težkih časih. Citate radi knjige, ki so vam dobre prija- teljice. Otroci So na vas zelo na- vezani, ker jih razumete. Uspeh po resnem delovnem prizadeva- nju. Ste na razi>otju glede bodoče zaposlitve. Največkrat je potreb- no žrtvovati dejanje in prijazno besedo. Ne žalostite se zaradi srč- ne bolečine, ki ste jo že prebole- li. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Navadno se radi odločite za važne stvari v nedeljo. Obljuba in žrtev naj veljata eno. Jezite se šele, ko ste preizkusili vse ostale možnosti. Iščete prijatelja, ki bi mu lahko vse zaupali. Pre- več se ženete za stvarmi, ki niso vredne vašega truda. Majhnega nesporazuma v družini ne jemlji- te pretragično. Radi se šalite in tudi druge razumete, ko se šali- jo. STRELEC (od 21. 11. do 21. 12.) Čakate na važno rešitev. Vse- ga nikdar ne verjamete, radi za- htevate dokaze. Lahko se znaj- dete v težki situaciji. Redkokdaj se bolj zanesete na druge kot na- se. Ljudje, ki se radi tožijo, vam niso najbolj pri srcu. Srečen dan sobota, srčne občutke razložite osebi, ki ste jo nedavno spozna- li. Z redkobesednostjo se da tudi mnogo povedati. KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Gospodarske spremembe v dru- žini. Koristno novo poznanstvo. Odpoved v dobro prijatelja. Za- našate se na denar, ki ga še ne boste dobili. Srca ne smete pre- široko odpreti, počakajte na lepši dan. Več zaupanja v domaČo srečo. Odpovedujete se radi, ven- dar le v korist tistih, ki cenijo vašo uvidevnost. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Presenečenje v službi. Neradi govorite o sebi, še manj radi o drugih. Tudi skromnost ima svoje meje. Pretvarjanje škoduje. Za premislek imate več časa, kot za popravljanje napak. V ljubezni imate srečo; vendar se morate boriti. Denarja nikdar ne boste imeli toliko kot želja. Sreča v ne- deljo. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vsak dan srečujete prijatelje, pa vseh ne spoznate. Odgovorno dela vas čaka. Nikdar ne obupaj- te nad takimi težavami, ki vam nikdar niso delale preglavic. Pre- mislite, kdo vam zaupa, njemu boste lahko opisali svoje težave. Pošljite pismo osebi, ki čaka nanj. Za posebno delo prejmete lepo nagrado. Posebno naključje vas spravi začasno v novo okolje. Sreča v ponedeljek. VEUA OD PETKA DO PETKA OSEBNA KRONIKA Rojstva na območju Matičneg« urada Ptuj Katarina Zganjar, Jastrebci št. 43 — Danico; Otilija Slana, Hlaponci 40 — Marto; Katarina Belca, Stražgojnca 22 — Dra- gico; Marija Staržik, Stojnci 8 — Darinko; Marta Curin. Go- deninci 26 — Draga; Marija Potočniik, Kidričevo 39 — Jože- fa; Marija Koštrica, Kidričevo št. 42 — Majdo; Ljudmila Me- teljan, Senčak 33 — Dragico; Sonja Sršen, Kidričevo 22 — Ne- nada; Ivana Lah, Rabeljčja vas št. 15 — Ireno; Marija Terbuc, Kicar 82 — Branka; Ema Boro- vič, Sitarovci 1 — Blanko; Ma- rija Jesih, Bratonečice 9 — Mi- lico; Katarina Črnko, Janežov- &ki vrh 47 — Mirana; Kristina DrevenSek, Kidričevo 39 — Mi- rana; Marija Gaieer, Dravinj- siki vrh 1 — Jožefa; Štefka Lesikovar, Devina 36, Slov. Bi- strica — dečka; Marija Murko, Lovrenc 72 — Mileno; Marija Erjavec, Zabjak 20 — Mileno; Matilda Peršuh, Pleterje 48 — Francko; Katarina Majcen, i^ače 49/a — Janeza; Emilija Majcen, Sodinci 29 — Darinko; Marta Korošak, Jamna 8 — Mi- rana; Marija Florjančič, Mez- govci 44 — Jožefa; Kristina Rajh, Pristava 9, Ljutomer — Milico; Silva Horvat, Prešerno- va 14 — dečka; Terezija Zu- rao, Gruškovec 43 — Mirana; Antonija Fištrovič, Stročja ras št. 36, Ljutomer — Sonjo; An- tonija Lebar, Slamnjak 43, Lju- tomer — Borisa; Marija Kav- čič, Pavlovski vrh 6 — Stani- slava; Ana Šalamun, Sitež 28 — deklico; Matilda Podplatnik, Vel. Nedelja 33 — Jožefo; Kri- stina Smodiš, Mota 20, Ljuto- mer — Mileno; Marija Hamer- šak. Janežovski vrh 49 — Da- nico; Marija Križan, Sakušak št. 10 — Stanislava; Kristina Zajšek, Stanošina 6 — Jožefa; .Jožefa Novak, Kidričevo 8 — Sonjo; Marija Petek, Dornava št. 152 — Cirila; Marija Vrabl, Mezgovci 29 — Francka; Ana Murko, Cugona 94, Lenart v Slov. goricah — Anico; Kristina Markovič, Bukovci 77 — Dra- goslava; Marija Sebela, Formin št. 37 — Ivana; Ana Kosec, Gr- linci 1 — dečka; Karla Gobec, Zg. Hajdina 41 — deklico; Ma- rija Cebek. Pleterje 49 — Jo- žefa; Jožefa Očišnik, Mestni vrh 118 — Romana; Marija Osterc, Gabernik 38 — Jožico; Marija Slekovec. Vitan 26 — Romana; Roza Flor, Podvinci št. 117 — dečka: Olga Voglar, Formin 12 — Olgo; Elizabeta Turk, Pobrežje 103 — Francko; Marija Habjanič, Mnretinci 51 — Antona: Milena Mlakar. Ma- riborska 30 — Andreja; Anica Krajnc. Ljutomerska 29 — de- klico; Kristina Kavčič. Prešer- nova 19 — Matija; Katarina Skrbiš, Dežno 61 — Viktorja; Dudica Sambolec, Mariborska št. 33 — Edvarda. TRZNE CENE v ptujski poslovalnici trgovskega podjetja »Povrtnina« Maribor Čebula 120—130; zelje 180 (no- vo); ohrovt 180 (novi); jajca 30; zelje (kislo) 100; repa 60; česen 460; peteršilj 280; oranže 285; li- mone 265; jabolka 90—100; slive 170—240; smokve 240—280; med 500: koruza 65; nšenica 65; pro- sena kaša 150; ječmenova kaša 110; fižol 200. Trgovina je odprta vsako so- boto popoldne od 14. do 17. ure. Stran 6 TEDNIK PTUJ, 8. MARCA 1968