TRST, sobota 11. junija 1955 Leto XI. - Št. 137 (3066) PRmllRSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel 94 638. 93 808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. 6, III. nad. — TELEFON 93-*0* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2« — TeL NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna »00, polletna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republ.ka Jugoslavija: j^od 10’ '"“ečnosj201v°enC*1"' »t. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. —Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ* Agencija demokratičnega inozemskega tis a, . . r zOZ-Trst upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. '21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 7. - 375 - Izdaia Založništvo trzaš eg a U Nu pride jutri Koper Udeležil se bo velikega pokrajinskega zleta «Partizana» - Maršal Tito sprejel vabilo, da obišče Libanon - Pozitivno jugoslovansko stališče do vabila Adenauerja v Sovjetsko zvezo in do sestanka Jugoslovanskih zastopnikov s predstavniki zahodnih sil v Beogradu SEOGRAD, 10. Uradno potočilo o jugoslovansko-bur-■hanskih razgovorih, ki so se Pričeli danes dopoldne ob 10. Prt, poudarja, da se bodo razgovori nadaljevali. Razgovorov med predsednikom repub-•■ke maršalom Titom in U Nu-so z jugoslovanske stra-Pi prisostvovali: podpredsed- nika zveznega izvršnega sveta Kardelj in Rankovič in.držav-“■ podtajnik Srdjan Priča in Jugoslovanski veleposlanik v Burmi Krsto Bulajič. Predsednik vlade Burman- ske unije in njegova soproga ha priredila danes kosilo, ka-^rega se je udeležilo okrog !‘oJugoslovanskih jn burman-*kih povabljencev, Z jugoslovanske strani so se udeležili kosila med drugimi predsed-“*k republike maršal Tito s !?Progo, Moša Pijade. Edvard Kardelj, Aleksander Rankovič ,'otozar Vukmanovič, Rodo-JUb Colakovič, vsi s soproga-in drugi zastopniki politega, vojaškega, javnega in j turnega Življenja Beograda. Danes popoldne je predsed-!** U Nu n soprogo obiskal °nt predsednika republike aršala Tita, zatem pa in.št tut ,v Vinči in center za re- habilitacijo invalidov. Nocoj ? visoki gostje prisostvovali kupno s predsednikom republike maršalom Titom in “vugimi uglednimi jugoslovanskimi voditelji in številnimi P°vabljenci sprejemu, ki ga J* priredil burmanski velepo-lanik v Beogradu. Opolnoči s° visoki gostje odpotovali s Posebnim vlakom v Ljublja-?: Jutri bo premier U Nu Piskal v Ljubljani »Lito-r°j». hidrocentralo v Medjah in Kranj. Prenoči! bo a Bledu, od koder bodo e PPeljo visoki gostje odpoto-Lj skozi Postojno v Knjier. ier bodo prisostvovali zletu partizana«. Iz Kopra bo pre-'er U Nu odpotoval na Brione, zatem pa skozi Reko v „ Kreb. Pred odhodom iz Ju-SPslavije v London bo premer U Nu imel v četrtek ti-°vtio konferenco v Zagrebu. B. B. . ^ačelnik oddelka za tisk fkkvnega tajništva za zuna-. Ji zadeve Branko Draškovič je na današnji tiskovni kon-erenci odgovoril na številna kPaprej postavljena pismena jPrašanja dipisnikom Reuterja, Anse, United Pressa in na PtUga ustna vprašanja novinarjev. Na vprašanje na,šega dopisa je Branko Draškovič “Pgovoril, da je maršal Tito v Pačelu sprejel vabilo predsednika republike Libanona. obišče Libanon, a datum °oiska še m določen. Prav ako ni določen datum obiska Predsednika republike v Etio- piji m Egiptu. V zvezi z vabilom Adenauerju, naj obišče Moskvo, je Draškovič odgovoril, da Jugoslavija ima za. pozitiven vsak napor, ki ima namen normalizacijo in zboljšanje odnosov med posameznimi državami. Draškovič je potrdil, da se bodo v Beogradu sestali zastopniki Jugoslavije. ZDA, Velike Britanije in Francije dodal pa je, da ne more reči nič določenega o predmetu in datuma sestanka. »Jugoslavija, je poudaril Draškovič, je bila vedno pripravljena na razgovore, katerih smoter je boljše razumevanje in konstruktivno sodelovanje med narodi)). V odgovor na vprašanja dopisnika Reuterja, ali je ustanovitev varšavskega poveljstva v skladu s sistemom blokov. ki sta ga Sovjetska zveza in Jugoslavija obsodili z beograjsko deklaracijo, je Draškovič odgovoril; »Zadevno jugoslovansko stališče je zelo dobro znano in ni potrebno, da bi ga ponavljal«. Na vprašanje, ali sodi, da sta Berja in Abakumov odgovorna za poslabšanje odnosov med SZ in Jugoslavijo, je Draškovič odgovoril, da ne želi komentirati tega vprašanja. Na vprašanje dopisnika ANSE je zastopnik državnega tajništva odgovoril, da se ne predvideva prihod bolgarske vladne delegacije v Beograd, in da je vse, kar sta se jugoslovanska in sovjetska delegacija razgovarjali o Zahodni Nemčiji, omenjeno v deklaraciji. Na vprašanje dopisnika UP. ali so vzhodne države podobno kot SZ. predlagale konferenco, na kateri bi razpravljali o izboljšanju odnosov z Jugoslavijo, je Draškovič odgovoril. da kolikor je njemu znanega, ni v tem pogledu nič novega. Jugoslovanska vlada je zavrnila prošnjo »Neue Ziircher Zeitung« za imenovanje novega dopisnika v Jugoslaviji. Dopisniku UP, ki je vprašal, ali gre pri tem ravnanju, ki je usmerjeno proti listu, a ne proti konkretnemu dopisniku, za spremembo jugoslovanske politike do inozemskih listov je Branko Draškovič, kategorično odgovoril da tu «ne gre za nikako spremembo naše politike. Mi ne ločimo odgovornosti dopisnika od odgovornosti uredništva, posebno pa še če se to ne ogradi od pisanja svojega dopisnika, pisanje «Neue Ziircher Zeitung« je rekel Draškovič, je že del j časa neobjektivno, zlonamerno in sistematično tendenciozno; zato je prisotnost dopisnika omenjenega lista v Jugoslaviji nezaželena. Pri-sostnost številnih inozemskih stalnih in začasnih novinarjev v Jugoslaviji pa zgovorno kaže, kakšno je stališče Jugoslavije do inozemskih novinarjev«, je . poudaril Draškovič. > Hruščev izpolnil obljubo novinarjem BEOGRAD, 10. — Na sprejemu, ki ga je pred odhodom sovjetske delegacije priredil sovjetski veleposlanik v Beogradu, je vodja sovjetske delegacije Hruščev povabil inozemske novinarje, naj obiščejo SZ. Na pripombo inozemskih novinarjev, da ne morejo dobiti vstopnih vizumov za SZ, je Hruščev ob- ljubil, da bodo vsi, ki to žele. dobili vizum. Danes je sovjetsko veleposlaništvo v Beogradu odobrilo vstopne vizume dopisnikom «New York Posta«, «Daily Ekspressa«, «Christian Science Monitora« in «New York Herald, Tribune«. Za vstopni vizum je prosilo še drugih deset inozemskih novinarjev, ki so spremljali razgovore med jugoslovansko in sovjetsko delegacijo. Vsi se sklicujejo na obljubo Hruščeva. BEOGRAD, 10. — Danes je odpotovala z letalom na Holandsko delegacija jugoslovanskega vojnega letalstva pod vodstvom generalnega podpolkovnila Zdenka Ulepi-ča. Delegacija bo na vabilo francoskega letalstva obiskala tudi Francijo. Koča Popovič M v San Francisco Nadomeščal gaboSrdJan Priča BEOGRAD, 10. — Danes je odpotoval iz Beograda državni tajnik za zunanje zadeve Ko ča Popovič, ki bo vodil jugoslovansko delegacijo na zasedanju OZN, ki bo od 22. do 26. junija v San Franciscu. Koča Popovič je na zemunskem letališču med drugim izjavil, da se je organizacija Združenih narodov kljub neugodnim pogojem, v katerih je delovala dokončno uveljavila kot edinstven činitelj miru in mednarodnega sodelovanja in da bo vloga OZN. kot se Vse jasneje kažejo tendence popuščanja napeiosti, še bolj po-rastla. »Jugoslavija ki je vedno s svojo zunanjo politiko temeljila na načelih listine Združenih narodov bo še dalje vlagala največje napore za utrditev in krepitev vloge OZN«, je poudaril Koča Popovič in izrazil prepričanje, da bo zasedanje v San Franciscu prispevalo k zboljšanju ozračja medsebojnega zaupanja in miroljubnega sodelovanja v skladu s cilji in načeli OZN. Koča Popoviča bo nadome-stoval v odsotnosti državni podtajnik Srdjan Priča. Scellm samo za preosnovo vlade s sodelovanjem repnblikancev Govoril je na sestanku skupine demokristjanskih poslancev in poudaril, da je v sedanjem trenutku enobarvna demokristjanska vlada nemogoča, ker nima vnaprej zagotovljene večine v parlamentu - „Koncentracionisti" v KD so baje že to tezo nadvladali (Od našega dopisnika) RIM, 10. — Ze jutranji časopisi so napovedovali, da bo Scelba na sestanku demokri-stjanske skupine v poslanski zbornici predlagal samo pre-osnove sedanje vlade štiri-stranske koalicije. To se je danes tudi zgodilo. Po dolgem poročilu tajnika krščanske demokracije Fanfanije je imel prav tako dolg govor Scelba. Ves njegov govor je izzvenel v enostavno hvaljenje rezultatov njegove petnajstmesečne vlade, za katero je dejal, da sicer vlada ni rešila vseh vprašanj znane resolucije vodstva stranke. vendar pa je načela in rešila številna važna vprašanja. Pri tem je Scelba navedel v prvi vrsti rešitev trža-| škega vprašanja, nato pa pa- CAS IN KRAJ KONFERENCE ŠTIRIH bo dokončno določen v San Franelsen? Pinayeve izjave o razgovoru z Molotovom in o francoski politiki - Komentarji pariškega tiska - Adenauer povabljen na razgovor z Dullesom, Pi-nayem in MacMillanom v New Yorku - Eisenhower bo obiskal London? CHERBOURG, 10. Sovjetski zunanji minister Molotov se je danes zjutraj vkrcal na parnik «Queen Elizabeth«, ki je namenjen v Nevv York. Od tu bo Molotov nadaljeval pot v San Francisco, kjer se bo u-deležil proslave desete obletnice ustanovitve OZN. Današnji pariški tisk obširno komentira včerajšnji razgovor Molotova s Faureom in Pinayem. «Parisien Libere« poudarja, da Molotov ni ugovarjal proti temu, da bi se konferenca štirih začela 18. julija v Ženevi. «Figaro» pravi, da je sovjetski minister «poudarjal potrebo povečanja stikov med voditelji obeh držav«, ter dodaja: «Molotov je poudaril tudi važno vlogo Francije za popustitev napetosti v mednarodnih odnosih. V diplomatskih krogih z zadovoljstvom ugotavljajo, da ratifikacija pariških sporazumov ni, v nasprotju s predvidevanji, v"ničemer kompromitirala možnosti razgovorov s Sovjetsko zvezo, pač pa prav nasprotno.« Levičarski tisk poudarja predvsem, da sta bila Faure in Pinay v nekem smislu povabljena v Moskvo; «Vabilo Molotova, čeprav ga je izrekel na z.elo nejasen način, i-ma prav gotovo za glavni namen pomiriti francosko ob- Nehru nadaljuje razgovore s sovjetskimi voditelji ^uščev poudarja, da med SZ in Indijo ni vprašanj, ki bi povzročala trenja - Podpis ^dne izjave o sprejemu nadel koeksistence? - Sovjetska tehnična pomoč Indiji? .Moskva, 10. — Indijski Se '?trski predsednik Nehru lu 1« danes razgovarjal v k0ja z Bulganinom, Mi- ’n Kaganovičem. 0 vz°p. je bil tudi Gromiko. J*vir razgovorov niso ob-ta 1 nobenih podatkov, baje Rosn„„ bilo govora o raznih tij.j flarskih vprašanjih, ki se todn° °beh držav, o medna-Vi ;”eih položaju, o razorožit-0 znan'h načelih koeksi-t>a • V obveščenih krogih taj„. Pripominja, da se pravi bo \,Vor‘ še niso začeli. Jutri HijsdNebru odpotoval na štu-8oSn“, Potovanje po sovjetskih botn, aFskih središčih in to iutarDe bo trajalo do 19. 6tjv • Zaradi tega se bodo Jo v, Pogajanja začela, ko se 'ehru vrnil v Moskvo. t>hši-ar. Pa se zdi, da je že »tai,.. do ugotovitve skupnega tjih a o številnih vprašanj Jijskg^ojem, ki je bil v m- poslaništvu v Moskvi, 'e M posiamstvu Nhtfbru izjavil, d * vseh (lovorih izreka dobro-•Mijo Dstim, ki želijo priti v v9bii 't, a Pa ni uradno počeše ,’Sanina v Indijo. V , bn b krogih so mnenja, ■JU *\ehru to storil ob svo-odhodu iz Sovjetske H: ' ,"I,lisklev na sprejemu v L^vor1 Poslaništvu med tiilbhieti a z novinarji dal lJlh - da se pri doseda-1 ktiip S°v°rih niso še do-]* Sort„,Prasanja gospodarske-v°vanja med SZ in C‘narja 1ša"je nekega N»L°volist,, Hruščev izrazil th^rdja , • nac* obiskom vhd InHi” 3e Pr‘Pomnil, da :Wnd‘lo'in SZ ni takih . »ras.^nd ki bi povzročala časL?°roceva,ci indii- I »ktt ls,,v Javljajo, da sko in ZDA ni vojne, se ne pojavlja vprašanje prenehanja sovražnosti in to torej ni pogoj za kitajsko-ameriška pogajanja o Formoški ožini « Cuenlaj je nato poudaril, da začela kitajsko-ameriška pogajanja. Toda gre za dve povsem ločeni vprašanji. Glede odnosov z Indonezijo je Cuenlaj poudaril potrebo gospodarskega in trgovinskega sodelovanja med obema državama ter je dodal, da je «glavni temelj takega sodelovanja enakost in medsebojno spoštovanje državne suverenosti« »Kolonialne države, je dodal, so vedno iskale prednosti pri svojih gospodarskih odnosih z manj razvitimi državami. zato da jih držijo v revščini. Toda pri gospodarskem sodelovanju naših dveh držav ne išče nobeden od nas prednosti. Naš namen je v tem, da omogočimo industrializacijo naših dveh držav na podlagi medsebojne pomoči.« ste„.,a sprejemu načel ko- 'iol- °bveič Se na do’ %5!stiiki e Vlre Poročajo ?wSa lTžnostiV,da ,hi —J - - j zenično m?mPA>ni osvoboditev Formoze kitaj- tii.?J®la . PPhaoč ;ko notranje vprašanje in da V indijskem po- ko notranje vprašanj je ameriška zasedba Formoze ustvarila napetost na tem področju; o tem se bodo lahko čutljivost,« piše »Combat«. »Ce Fariz želi. bodo francoski državniki lahko imeli v Moskvi, čeprav na drugačni podlagi, podobne stike, kakor jih bo imel Adenauer.« »Franc Tireur« pravi; «Ze samo dejstvo, da je lahko prišlo do tega kosila, je značilno, če se pomisli, da je svoj čas Višinski potoval skozi Pariz kakor meteor na poti v ZD A.» »Liberation« govori o »škodljivih posledicah pariških sporazumov« in pravi, da kakor je svoj čas predvideval, «so zahodne države takoj po ratifikaciji pariških sporazumov začele manj upoštevati Francijo, od katere nimajo nič več pričakovati, in so se začele obračati do Adenauerja, od katerega mnogo pričakujejo. Moskva pa je s svoje strani z neoporečnim realizmom izvajala iz položaja, ki smo ga mi sami ustvarili, potrebne posledice.« »Humanite« izjavlja, da se je treba samo veseliti nad o-zračjem, v katerem je Molotov potoval skozi Pariz, dodaja pa, da »zaskrbljenost, da ne bi užalili Washingtona, ponovno paralizira francosko diplomacijo v odločilnem trenutku in ji preprečuje pobude, ti b> olajšale to nalogo«. Radikalni list »Aurore« tudi poudarja ugodno ozračje, v katerem je prišlo do razgovorov, toda ne dodaja svojih komentarjev. Francosai zunanji minister Pinay je danes govoril na sedežu diplomatskega tiska v Parizu. V uvodu je poudaril, da je glavna misel Francije zagotoviti zahodno skupnost in hkrati iskati popustitev mednarodne napetosti. Zatem je obrazložil sledeče tri točke: 1. Prava varnost zahodnih držav je v organiziranju skupne obrambe, v zvezi s katero je kot bistveno jamstvo navzočnost zavezniških čet v Ev ropi. 2. Nemogoče je zamisliti si nevtralno ali nevtralizirano Nemčijo. Med mogočimi rešitvami je najboljša rešitev uvedba sistema kolektivne varnosti po vzorcu ZEZ. 3. Nesmiselno bi bilo, če bi skušali organizirati evropski var nostni sistem neodvisno bodisi od ZDA kakor od Sovjetske zveze. Pinay je končno poudaril, da bo mogoče najti pozitivno rešitev konkretnih vprašanj, če bodo velesile uspele začrtati glavne obrise postopne razorožitve, ki naj nato privede na pot splošne nadzorovane raz orožitve. Na razna vprašanja v zvezi z bodočo konferenco štirih je Pinay, sklicujoč se na svoj včerajšnji razgovor z Molotovom, izjavil; »Dokončni datum konference bo določen v San Franciscu; toda po včerajšnjem razgovoru ne verjamem, da bodo Rusi ugovarjali 18, juliju, čeprav bi oni želen poznejši datum.« Na druga vprašanja je Pi-nay izrekel mnenje, da na dnevnem redu konference štirih ne bo vprašanje delovanja komunističnih strank v zahodnih državah. Doda] pa je; »Mogoče pa je, da bo to vprašanje omenjeno med razgovori.« Izjavil je tudi, da bodo štirje veliki zelo verjetno govorili tudi o Daljnem vzhodu. Končno je Pinay izjavil da je nujno potreben sesta' nek med Adenauerjem in predstavniki treh zahodnih sil pred morebitnim stikom med kanclerjem in sovjetskimi voditelji. Kancler Adenauer pa je danes dokončno sporočil, da bo v nedeljo zvečer odpotoval z letalom v ZDA, kjer se bo sestal z Eisenhowerjem in Dullesom. Medtem je v Washingtonu uradni predstavnik državnega departmaja danes sporočil novinarjem, da so trije zahodni bodo med kosilom prav gotovo obravnavali temeljna vprašanja, ki se tičejo Nemčije, zlasti pa njene združitve. V Londonu je predstavnik Foreign Offieea izjavil, da bo na podlagi neuradnih vesti, ki so jih dobili v Londonu. Sovjetska zveza verjetno pristala, naj bi konferenca štirih bila v Ženevi od 18. julija dalje. Dodal je, da bi morala konferenca po mnenju zahodnih držav biti od 18. do 21. julija s pridržkom, da se morda podaljša za kak dan. Pripomnil je, da ni bi'° ae nič določenega glede morebitnega pripravljalnega sestanka štirih zunanjih ministrov. Omenil pa je, da so tri zahodne vlade svojo noto od 10. ma.ia predlagale sestanek štirih zunanjih ministrov nekaj dni pred konferenco vladnih poglavarjev. Predstavnik je tudi sporočil, da je francoska vlada poročala britanski vladi o včerajšnjih razgovorih med Faureom, Pinayem in Molotovom. V angleških pristojnih krogih zatrjujejo, da se bo predsednik Eisenhower zelo verjetno na kratko ustavil v Londonu ob priliki prihoda v Evropo za konferenco štirih velikih. Ta vest pa ni še uradno potrjena. Francosko-jugoslovanska trgovinska pogajanja BEOGRAD, 10. — Danes dopoldne so se v Beogradu pričeli jugoslovansko-francoski razgovori o možnosti razširitve gospodarskega sodelovanja med obema državama. Francijo bo pri razgovorih zastopal državni tajnik francoskega ministrstva za finance in gospodarstvo Pierre Abline, ki je včeraj prišel v Beograd. Jugoslovansko dele. gacijo pa vodi član zveznega izvršnega sveta Osman Kara-begovič. Truman bo govoril v San Franciscu NEW YORK, 10. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je povabil bivšega predsednika ZDA Trumana, naj bi govoril v San Franciscu ob priliki . proslav desete obletnice pod- zunanji ministri povabili Ade-pisa ustanovne listine OZN. nauerja na kosilo, ki se ga Truman, ki je lela 1945 kot bodo skupno udeležili v petek ameriški predsednik podpisal 17 junija v New Yorku med ustanovno listino OZN. ni še predvideno skupno konferen-sporočil. ali sprejme Ham- co. Kancler je vabilo sprejel, marskjoeldovo vabilo. Predstavnik j« pojasnil, da Alenlal jiHirolskih Jtalrijn" dii Bonnu BOČEN, 10. — Neznanci so izvršili v sredo zvečer atentat tritolom na sedem metrov visok spomenik iz aluminija, ki predstavlja »italijanski genij dela« in ki je postavljen pri vhodu v električno centralo Montecatinija v Ponte Gardena, 20 km daleč od Bočna. Poškodbe spomenika niso bile hude. Atentat pripisujejo nekemu društvu južnih Tirolcev, ki so izvršili že leta 1947 Več atentatov. Vest je napravila na vsem Južnem Tirolskem velik vtis. Atentat je baje V v zvezi s sedanjo napetostjo, ki so jo na Južnem Tirolskem povzročili «filoavstrijski elementi« — kot poroča italijanski tisk. sporazum o večini vprašanj za sklenitev pogodbe o medsebojni obrambi med tremi državami. Dodal je, da bodo ustanovili poseben svet iz članov treh držav, da priprav: sporazum in da določi bodočo skupno zunanjo politiko Sporazumeli so se o združitvi tržišč in o ustanovitvi arabske banke. Enotno vojaško poveljstvo bo imelo sedež v Damasku. Trgovinski sporazum med FLRJ in Finsko BEOGRAD. 10. — Danes je bil v Beogradu podpisan trgovinski sporazum s Finsko. Sporazum predvideva izmenjavo v vrednosti 2.6 milijonov dolarjev v vsaki smeri. Vodja finske delegacije je izjavil, da obstajajo možnosti, da se trgovinska izmenjava v bodoče še bolj poveča. riške sporazume, zakon o državnih uradnikih, zakon Tre-meloni, zakon o vajencih in druge. Nato je podal kratek pregled vzrokov spora, ki je nastal med vladnimi strankami: zadeva o agrarnih pogodbah pa je pokazala potrebo po tako imenovanem razči-ščenju med strankami, do katerega pa ni moglo priti dokler niso bile opravljene volitve na Siciliji, tako da je sedaj končno le prišel pravj čas, da pride do svobodne razjasnitve. Predsednik vlade je podal nato kratek pregled dogodkov, ki so dovedli do sestave njegove vlade, pri čemer je v prvi vrsti obrazložil, zakaj poskusi Pelle in Fanfanija za sestavo enobarvne demokr-ščanske vlade niso uspeli; po njegovem je glavni vzrok pomanjkanje vnaprej zajamčene parlamentarne večine. Scelba se je pohvalil, da je njegova vlada zajamčila državi vladno stabilnost in s tem ugled v inozemstvu, uspeh na volitvah v Val D'Aosta, kjer so se glasovi KPI znižali za 12 odst., poudaril je zmago svoje stranke pri volitvah za notranje komisije v tovarnah, zmago pri volitvah za kmetijske bolniške blagajne in končno uspeh pri volitvah monarhistov in MSI. medtem ko so se začele pojavljati težave na levici pri PSI in v notranjosti KPI. Dejal je dalje, da je dosegel uspeh tudi s svojim potovanjem v Ameriko: 50 milijonov dolarjev pomoči za kmetijstvo in 70 milijonov za blagajno na jugu ter naročila za 200 milijonov dolarjev. Potem je obžaloval, da zaradi raznih »pobud« vsi ti rezultati niso prišli do izraza, kar je jemalo vladi avtoriteto in škodovalo strankam koalicije, kajti «upoštevati je treba potrebe kompromisa med vladnimi strankami, ko vendar ne more obstajati enobarvna vlada«. V drugem delu svojega govora je Scelba poudaril, da so splošni smotri njegove vlade ostali nespremenjeni v svoji osnovi v notranji in zunanji politiki. Podčrtal je, da med vladnimi strankami obstaja načelno soglasje glede ustave, političnega volilnega zakona, kakor tudi glede proporcionalnega sistema Upravnega volilnega zakona, glede potrebe po zmanjšanju števila senatorjev, pri čemer pa so nasprotja glede drugih vprašanj v zvezi z reformo senata. Glede šolskega vprašanja je rekel, da mora njegova stranka prevzeti vso odgovornost, glede a-grarne politike pa je dejal, da so koalicijske stranke sporazumne samo. kar se tiče potrebe po raztegnitvi agrarne reforme na vso državo. Nato je predlagal ustanovitev novega ministrstva za reformo IRI. To ministrstvo bi bil Scelba •— kot se komentira v političnih krogih — pripravljen ponuditi rerrublikan-cem, ki naj bi imeli še eno ministrstvo brez listnice. Scelba je nato nakazal nujnost rešitve v naslednjih Važnih vprašanjih: izglasovanje zakona o investicijah tujega kapitala, vprašanje tekočih goriv, za kar obstaja že sporazum o zakonskem načrtu, ki je sedaj pred parlarnpntom in ki ima namen onemogočiti formiranje privatnih monopolov, vprašanja zdravstvene politike. kjer pa je izrazil svoje nasprotovanje, da bi se sedanji komisariat za javno zdravje spremenil v ministrstvo, potrebo sindikalnega zakona borbo proti brezposelnosti in dr. Svoj govor je Scelba zaključil s poudarjanjem potrebe po izpopolnitvi vlade z novimi ministrstvi z morebitnim sodelovanjem republikancev Glede izbire novih ministrov pa je rekel, da se «morebitne spremembe ne smejo izvršiti «z diskriminacijskimi kriteriji«. kajti izbera mora upoštevati lp sposobnost in prestiž posameznih demokristjanov. »Ce bo razčiščevanje pomagalo uresničiti večjo kompaktnost krščanske demokracije, potem ne bo zaman«, je svoj govor zaključil Scelba ter postavil na ta način na prvo me- LIMASOL. 4. — Nocoj je nastala v nekem sedežu britanske vojaške policije v Li-masoiu eksplozija, pri čemer je bil ranjen en britanski mornar in uničeno je bilo stopnišče. V Limasolu in Larnaki je za eno uro zmanjkal električni tok prav med proslavami rojstnega dneva kraljice Elizabete. Po eksploziji v Limasolu so vse britanske čete in policija na Cipru v pripravljenosti. STOCKHOLM, ». —- Sinoči je neznanec vrgel dinamitni naboj v avtomobil, ki je stal na notranjem dvorišču, kjer ima sedež sovjetsko poslaništvo v Stockholmu. Eksplozija je poškodovala nekatere dela avtomobila. V sredo razprava o zunanji politiki v spodnji zbornici LONDON, 10. — Razprava o zunanji politiki v spodnji zbornici se bo začela v sredo. Govoril bo zunanji minister Mac Millan. V imenu opozicije bosta govorila bivši državni minister v Foreign Officeu Kenneth Younger in bivši državni podtajnik, podtajnik v Foreign Officeu Christopher Mayhew. Danes so se v ministrstvu za delo nadaljevala pogajanja v zvezi s stavko železničarjev. V ministrstvu za delo so »previdno optimistični« glede izida pogajanj, ki bodo verjetno trajala še dva dni. BRUSELJ, *. — Danes je prispel v Bruselj član zveznega izvršnega sveta Moma Markovič, ki bo gost belgijskega ministra za delo Pro-kleja. Markovič bo med bivanjem v Belgiji obiskal razne socialne ustanove in industrijske objekte. BERLIN, 10. — Glasilo enotne socialist, stranke v Vzhodni Nemčiji «Neues Deutsch-land« je objavilo govor, ki ga je imel tajnik stranke Walter Ulbricht na zasedanjem centralnega komiteja stranke prejšnji teden. Ulbricht je med drugim izjavil, da bo vojaška služba v Vzhodni Nemčiji traiala od dveh do treh let. Dodal je, da je namen vojaške službe »služiti samo vzdrževanju miru v skladu z varšavskimi sporazumi«. Obrambna pogodba med Egiptom, Sirijo in Saudovo Arabijo DAMASK, 10. Sirijski zunanji minister Kaled El Azem je sinoči v parlamentu izjavil, da je bil med Egiptom, Saudovo Arabijo in Sirijo dosgzen RIM, 10. — Kot poroča dnevnik iGiustizia« se bo jutri sestalo vodstvo KPI, ki bo poleg drugih vprašanj razpravljalo tudi o »primeru Vidalin. Vidali Je že tri dni v Rimu, kjer Je razpravljal o svoji zadevi s Togliattijem, Longom m drugimi voditelji KPI in je baje z njimi stvar razčistil. Dulles o stališču ZDA do avstrijske nevtralnosti 0 ameriški vojaški pomoči Avstriji in o umiku sovjetskih čet iz Romunije in Madžarske WASHINGTON. 10. — Ameriški državni tajnik Foster Dulles je danes pred senatnim odborom za zunanje zadeve izjavil, da je avstrijska državna pogodba «najbolj pravičen in najbolj zadovoljiv« dokument načrta pogodbe, ki so ga pripravljali od leta 1949, ter je nato poudarjal potrebo njegove ratifikacije. Izjavil je nato, da je spremenjeno stališče Sovjetske zveze do avstrijske državne pogodbe sovpadalo z ratifikacijo pariških sporazumov v parlamentih Zahodne Evrope. Dulles je dodal, da ameriška vlada nima nobenega načelnega ugovora proti skupni izjavi. s katero bi se štiri zasedbene sile v Avstriji obvezale spoštovati «nevtralnost, ki si jo je Avstrija izbrala«. Dulles je dodal, da bi bilo tako dejanje ameriške vlade »v skladu z obveznostmi, ki so jih ZDA prevzele na podlagi listine OZN ter v skladu s tradicionalnim ameriškim stališčem do nevtralnih držav«. Oblika, s katero bodo ZDa objasnile svoje namene o tem, bo določena pozneje, to je potem, ko bo avstrijska vlada dejansko zahtevala od štirih velesil izjavo o spoštovanju njene nevtralnosti. Omenil je nato, da namerava Avstrija ustanoviti voj- HUD UDAREC ZA SCELBOVO VLADO Ostavka sardinskega deželnega predsednika Ostre obtožbe rimski vladi, da je grobo kršila deželno avtonomijo CAGLIARI, 10. — V sredo ie podal ostavko Alfredo Cor-rias na mesto deželnega svetovalca in predsednika deželne skupščine Sardinije. V pismu, s katerim je podal o-stavko, našteva -demokristjan-ski prvak hude obtožbe proti rimski vladi. Corrias poudarja, da pomeni njegova ostavka ogorčen protest proti nepriznavanju zgodovinskih zahtev Sardinije s strani centralne uprave države, protest proti izmikanju vlade od u-stavmh obvez, proti nesramni diskriminaciji državnih intervencij v nenehno škodo Sardinije; proti obsodbe vredni lahkotnosti oblastnikov, ki so ravnali svojevoljno in zaradi tega izzvali splošno ogorčenje, ker so podpirali zakonu nasprotujoča stališča; proti izkoriščanju volilnih funkcij za zadovoljitev osebnih koristi itd. «Govorim v imenu ljudstva, ki lahko prenese, kar je človeško mogoče, ki pa se ne more nikoli ukloniti; to naj vedo vsi oni, ki so bili gluhi, ko smo jih pozivali na odgovornost«, zaključuje svoje pismo demo-kristjanski predsednik deželne zbornice Sardinije, Scelba je upornega prvaka svoje stranke poklical v Rim, a vodstvo KD j® imenovalo izrednega komisarja za KD Sardinije, ki ima nalogo rešiti krizo, ki je nastala zaradi ostavke. Vladni krogi v Rimu poskušajo zmanjšati pomen hudih obtožb Corriasa Alfreda, ki kažejo na velike slabosti današnje reakcionarne vlade v Rimu, sko in da je pripravljena braniti svojo nevtralnost, ter je nato izrazil upanje, da bodo ZDA ratificirale avstrijsko državno pogodbo pred konferenco štirih velikih. Na razna vprašanja senatorjev je Dulles predvsem poudaril, da bodo ZDA upoštevale vsako morebitno avstrijsko zahtevo po vojaški pomoči pod pogojem, da bi bila ta pomoč res potrebna. V glavnem, je dejal Dulles, ne bi smela Avstrija imeti potrebe «nenormalne» tuje pomoči, ker bi morala biti v stanju, da ohrani trdno gospodarstvo, seveda pod pogojem, da svetovni gospodarski pogoji ostanejo ugodni. S tem v zvezi je Dulles poudaril, da je avstrijsko gospodarstvo bolj «občutljivo« kakor gospodarstvo mnogih drugih držav za spremembo svetovnih gospodarskih pogojev. Glede možnosti, da bi Sovjetska zveza umaknila svoje čete iz Romunije in Madžarske, ko bo avstrijska državna pogodba stopila v veljavo, je Dulles dejal: »Nedavna o- brambna pogodba vzhodnih držav, ki je bila podpisana v Varšavi, daje verjetno Sovjetski zvezi pravico, da obdrži svoje čete v satelitskih državah. Zaradi tega ne moremo pričakovati umika sovjetskih čet iz Romunije in Madžarske«. Dalje je Dulles izjavil, da so ZDA naklonjene sprejemu Avstrije v OZN, dodal pa je, da ne ve, kakšno stališče bo zavzela Sovjetska zveza, ko bo Avstrija zahtevala sprejem v OZN. Na vprašanje ali bo avstrijska državna pogodba onemogočila Avstriji, da bi se vključila v morebitne «evropske združene države«, je Dulles izjavil, da bi v primeru ustanovitve evropskih združenih držav, zlasti pa če bi bilo govora o udeležbi držav Vzhodne Evrope pri teh, podpisniki avstrijske državne pogodbe nedvomno pristali na spremembo te pogodbe, zato da bi se Avstrija lahko vključila v to novo politično telo. Dulles je nato poudaril, da sprejem neodvisne nevtralnosti za Avstrijo ne pomeni, da so ZDA pripravljene napraviti iz tega splošno načelo svoje zunanje politike. Na Dunaju je zavezniški svet na svoji današnji seji sklenil, da bo znatno omejil obseg svojih funkcij v času, ko bo še deloval. Soglasno je nato sklenil, da bo dovolil Avstriji, da pripravi obnovitev civilnega letalstva v Avstriji, ter da bo odpravil vse dosedanje omejitve na tem področju. sto svoje politike strankarsko korist. Po 11. uri zvečer se je seja nadaljevala. Poslanec Codacci-Pisanelli je dejal, da se po njegovem mnenju ne sme trditi, da je četverna koalicija edina možna rešitev. Vsekakor pa mora biti sporazum med strankami odkrit in lojalen, hkrati pa je zagrozil malim strankam, da če ne bo šlo drugače, krščanska demokracija lahko sestavi vlado sama. Poslanec Berlingeri je kritiziral vlado zaradi slabe politične učinkovitosti. Poslanec Concetti je izrazil prepričanje, da je enobarvna demokristjanska vlada v sedanjem trenutku nujna, pri čemer je dajal prednost dobremu programu pred v naprej zajamčeno večino. «Stiristranska koalicija, je dejal, je imela svojo veljavo pred sedmimi leti, po volitvah leta 1953, po volitvah na Siciliji pa zahtevajo volivci pobudo od krščanske demokracije same; Scelbov govor ga je razočaral, ker ne gre za obnavljanje vladne formule, temveč za temeljito razčiščenje. Poudaril je, da nasprotuje medstrankarskemu sporazumu demokristjanov z republikanci m PSD1, češ da bi pomenil prikrito usmeritev na levo «s čimer bi mogla levica špekulirati, kar se je pokazalo na primer ob priliki volitev predsednika republike«. Nato so govorili še trije poslanci. od katerih sta se dva izrekla za nadaljevanje koalicije, eden pa za enobarvno vlado KD. Pozno ponoči je bila seja prekinjena in se bo nadaljevala jutri ob 16.30. Scelba pa bo najbrž jutri govoril še na sestanku demokr-šcanskih senatorjev. Poslanci in senatorji morajo vsekakor s svojo diskusijo pohiteti, ker bo v torek na vrsti glasovanje v poslanski zbornici o znani nezaupnici desnice. Jutri se bo sestal glavni odbor PSDI, ki bo zasedal do nedelje popoldne. Poročala bosta Matteotti in Saragat o vprašanjih razčiščevanja na podlagi resolucije, ki jo je odobrilo v sredo vodstvo stranke. Socialdemokratski poslanci pa se bodo sestali v ponedeljek zjutraj. Kot je znano, je vodstvo PUDI v resoluciji zahtevalo, da mora krščanska demokracija na nedvoumen način povedati, kaj namerava v sedanjem trenutku, storiti. Glasilo PSDI pa poudarja danes, da je v sedanjem trenutku sodelovanje med demokratičnimi silami nujno, ter da je večina demokristjanskih senatorjev za nadaljevanje dosedanje koalicijske politike. V zvezi s tem razčiščevanjem se slišijo govorice tudi o drugačnih možnostih sestave bodoče vlade. Kot poroča turinska «La Stampa«, so začeli «koncentracionisti» govoriti o «trištrankarski» koaliciji pod predsedstvom enega izmed njihovih prvakov, ki naj bi bil Pella ali pa Go-nella. Po drugi strani pa poroča današnji tisk, da so tako i-menovani demokrščanski «kon-centracionisti« prevladali v notranjosti stranke in da obstaja nevarnost, da bodo likvidirali koalicijo štirih strank, tako da mora Scelba sedaj začeti na novo svoje razgovore z ostalimi strankami. V senatu se je danes nadaljevala razprava o proračunu ministrstva za industrijo in ministrstva za zunanjo trgovino. Sindikalne organizacije spolovinarjev, včlanjene v CGIL, CISL in UIL, so vsaka s svojim poročilom potrdile stavko te kategorije za jutri 11. t. m. Stavko so proglasili iz protesta. ker se še niso začela pogajanja za nove pogodbe. A, P. Svel minislm OEEC odobril Vaiiiev nami PARIZ, 10. — Svet ministrov OEEC, v katerem je zastopanih 17 evropskih držav ter ZDA in Kanada, je danes odobril Vanonijev načrt za razvoj in preureditev italijanskega gospodarstva. Ministri so sklenili, da se bo načrt izvajal na podlagi priporočil posebnega študijskega odbora, ki je danes podal podrobno poročilo. To poročilo priporoča sledeče: 1. tehnična pomoč: 2. pomoč na področju trgovinske izmenjave, zato da bo Italija lahko povečala svoj dotok deviz; 3. spodbuda za privatne investicije v tujini bodisi v obliki posojil ali trgovinskih kreditov kakor tudi neposrednih investicij; 4. finančna pomoč in javna dolgoročna posojila pod primernimi pogoji, zlasti v prvih letih izvajanja načrta; 5. kratkoročni kredit, zato da se Italiji pomaga, da se reši začasnih težav v plačilni bilanci; 5. olajšanja za italijansko emigracijo. Podrobnosti pa bodo določene pozneje. Svet ministrov je sklenil tudi, da bo ustanovil posebno komisijo, ki naj pripravi načrt za mednarodno sodelovanje na področju uporabe atomske sile v industriji. Načrt bo predložen nato v odohrite^ skupščini. »FOMI8IHKI »SEVI Na' današnji dan je leta 1949 umrl slovenski pesni-k Oton Zupančič. Danes, SOBOTA 11. JuniJ* Kv. Barnaba. Hrvoje Sonce vzide ob 4.15 in zatone 19.54 Dolžina dneva 15.39. uim vzide ob 23.21 in zatone ob s» Jutri, NEDELJA 12. Jun'Ja Janez F., Zorica - OB IZJAVI PODTAJNIKA TREVESA O TRŽAŠKI PROSTI CONI Poskus dir na komisij ektne? j« za j ya vplivanja »rasta cana Oster protest tržašKe federacije PSDl zaradi Trevesovih izjav, Ki so v nasprotju s stališčem tržašKih socialdemokratov in večine prebivalstva V zvezi z, ustanovitvijo tr-žaSke proete cone je podtajnik za zunanjo trgovino socialdemokrat Paolo Treves dal tržaškemu italijanskemu radiu naslednjo izjarvo: «Rezultat, ki ga hočemo vsi doseči je, da se Trst vključi v vsedržavno gospodarstvo, tako da bo imelo mesto naj-večje koristi. Priznati je treba, da je moralo tržaško gospodarstvo v preteklih letih prebroditi velike težave zasilnega značaja, zaradi česar ima danes pravico zahtevati izredne ukrepe. Po drugi strani pa nismo mnenja, da bi se mogli ti ukrepi koristno uveljaviti z rešitvami, ki naj bi oddaljile to italijansko mesto od domovine s tem. da bi na- Naročniki in bralci Udeležite se ob IS. uri današnjega žrebanja za nagradno tekmovanje našega dnevnika, ki bo v dvorani v Ulici Montec-cbi 6-IV. Po žrebanju vas vabimo na ogled tiskarne. pravili iz njega telo zase. V tej zvezi ne smemo pozabit i na privlačnost (predvsem psihološkega značaja) tehnično netočno označene formule, ki jo na splošno poznamo pod imenom prosta cona. Osebno sem mnenja, da zagovorniki te teze v Trstu ne ocenjujejo dovolj točno dejanskih rezultatov, ki naj bi jih s tem dosegli za mesto. Mnenja sem, da bi ti rezultati lahko raz- očarali, ker Trst nima več tistega zaledja za svojim hrbtom, ki je v drugih časih in v drugem gospodarskem, tarifnem in carinskem ozračju ustvarilo bogastvo mesta. Danes so vasi drugačni in jih ni moč več obnoviti. Zato — je dejal Treves — ni gospodarsko zdravo postavljati to vprašanje na preživeli osnovi. Bolje je gledati na dejansko stanje, kar pomeni, da je treba izuesti vse tiste ukrepe, ki bodo služili gospodarskemu razvoju v zvezi z industrijskim razvojem, ne da bi zanemarjali trgovinski značaj Trsta, To linijo osebno zastopam in jo tudi uveljavljam z ukrepi, ki naj že sedaj o-mogočijo razvoj tranzitnega prometa in ki naj rešijo vse tiste valutne težave, ki jih tržaški poslovni krogi najbolj občutijo.» Gornja izjava, čeprav je v njej «osebno» mnenje podtajnika ministrstva za zunanjd trgovino Trevesa, je izzvala v Trstu veliko začudenje, ker je bila dana in objavljena prav v trenutku, ko deluje ministrska komisija za proučevanje tržaške proste cone. To izjavo tolmačijo v gospodarskih in političnih krotil« kot direktno vmešavanje predstavnika vlade v vprašanje tržaške proste cone in kot pritisk na člane ministrske komisije, ki niso niti še zbrali vsega gradiva in ga dokončne predložili vladnim organom. Hicrati pa se poudarja, da je podtajnik Treves socialdemokrat in je znano, da so ve tržaški socialdemokrati že javno izjavili za ustanovitev integralne proste cone za celotno tržaško področje. Zato je tiskovni urad tržaške federacije PSDl izdal naslednji komunike: »Takoj ko se je tržaška federacija PSDl prek krajevnega tiska seznanila z izjavami podtajnika Trevesa glede vprašanja proste cone, je poslala vsedržavnemu vodstvu stranke naslednjo brzojavko: »Tržaška federacija PSDl protestira proti nepriličnim izjavam podtaj- nika Trevesa glede ustanovitve proste cone v Trstu, ker je to vprašanje šele predmet vladnega proučevanja. Izjave Trevesa so bile sprejete v tržaških zainteresiranih krogih popolnoma negativno in jih smatrajo kot neskladne prav sedaj ko se v Trstu zahteva ustanovitev proste cone zato, da se nadoknadi tržaškemu gospodarstvu izguba njegovega zaledja. Federacija poziva stranko naj spremlja rezultate vlad-nega proučevanja in naj podpre na pristojnem mestu zahtevo večine tržaškga prebivalstva*. Hkrati pa je tržaška federacija PSDl poslala podtajniku Trevesu ostro protestno brzojavko. Stališče, ki ga je zavzelo tržaško vodstvo PSDl do iz-jf.v Trevesa, je tudi stališče vseh Tržačanov, ki zahtevajo ustanovitev proste cone, da se omili sedanja velika gospodarska kriza. Iz izjav podtajnika Trevesa je razvidno, da se nekateri rimski vladni krogi usmerjajo na «rešitev» gospodarske krize v Trstu po receptu Tržaške trgovinske zbornice, ki si prav tako kot podtajnik Treves, prizadeva «za italijanstvo mesta«. Za tem prizadevanjem pa se v resnici skriva namen, preprečiti z vsemi sredstvi ustanovitev tržaške proste cone in nuditi tržaškemu gospodarstvu samo nekatere ugodnosti, iz katerih naj bi črpala koristi le skupinica veletrgovcev in veleindu-strijcev. Novo upanje za delavce Kozmann? V mestu so se razširile vesti, da namerava skupina indu-strijcev vzeti v najem tovarno Kozmann. To je zbudilo novo upanje med delavci Kozmann, ki so že sesti mesec brez dela in ki jih niso izplačali niti lire odpravnine. Zvedelo se je tudi, da ima podjetje Kozmann pri neki tržaški družbi precejšnji kredit, ki pa ga ni izterjalo samo zato, ker je odsoten upravni delegat. Zato bi bilo prav, da se stvar uredi in da se s tem denarjem izplača delavcem odpravnina. Odhod ansambla gledališča iz Maribora Z Orient-ekspresom so včeraj popoldne odpotovali iz Trsta v Maribor člani mariborskega dramskega gledališča, ki so bili v našem mestu na dvodnevnem nad vse uspešnem gostovanju. Na tržaškem kolodvoru so se od mariborskih igralcev poslovili člani tržaškega SNG in številni ljubitelji dramske umetnosti, ki so odhajajočim gostom zaželeli čimprejšnje svidenje v Trstu. PU 22 IIVCUII STHKi: liliII.CHl li LUCICIICLUCI SV. til 11 HA Danes na uradu za d za rešitev spora z elo nov poskus varilci CRDA Uspeli nabiralne akcije v korist stavkajočih in njihovih družin Danes bo na uradu za delo nov sestanek predstavnikov sindikalnih organizacij in ravnateljstva CRDA, na katerem bodo skušali rešiti spor z varilci. Po zadnjih sestankih sta izhodišči za pogajanja o-beh strank zelo narazen, ker se niso mogli sporazumeti niti glede podlage, na kateri naj bi se ta pogajanja razvijala. Glavna težava je v tem, da je ravnateljstvo CRDA pri izdanju svojih ukrepov ravnalo v nasprotju z vsemi dosedanjimi običaji in hotelo vsiliti delavcem svojo voljo, ne da bi se prej sploh pogajalo s predstavniki delavcev. Delavci seveda niso mogli sprejeti te prakse. Zato so napovedali stavko, ki traja že 22 dni. ŠE EN ODVRATEN AKT TRŽAŠKIH POLICIJSKIH OBLASTI Kvestor prepovedal komemoracijo žrtev prvega bombnega napada na Trst Pripravljalni odbor za komemoracijo je naslovil gen. komisarju Pa-lamari protest zaradi te globoke žalitve svojcev stoterih padlih Včeraj popoldne bi morala biti na trgu pred šentjakobsko cerkvijo spominska komemoracija za žrtvami prvega bombardiranja Trsta, pri katerem je izgubilo življenje okoli 500 Tržačanov. Takratno bombardiranje je prizadelo predvsem Sv. Jakob in okolico Sv. Andreja, zato je bil ustanovljen pripravljalni odbor, ki je na policijo vložil prošnjo, da počasti spomin žrtev bombardiranja. V odboru so bile matere, žene in sestre padlih, ki so povabile predvsem Sentjakobčane, da se udeležijo komemoracije. Na pobudo pripravljalnega odbora za komemoracijo 10. junija so položili na katafalk v cerkvi Sv. Jakoba lep venec s trakom, ki je nosil slovenski in italijanski napis. Venec so prinesli svojci žrtev bombnega napada v cerkev, ki je bila polna sorodnikov umrlih. V cerkvi so brali tudi mašo za vsemi umrlimi 10. junija 1944. Kljub temu. da so vsi listi in radio omenili pobudo pripravljalnega odbora, je kve-stor prepovedal komemoracijo na Trgu Sv. Jakoba, ki bi morala biti ob 10. uri. Takrat se je zbralo več sto prebivalcev Sv. Jakoba, zlasti mnogo žena in delavcev iz ladjedelnic. Vsi ti so šli na trg, kjer so naletele na veliko število policistov, ki so prepovedali komemoracijo zaradi «javne varnosti«. Kljub temu je ljudstvo ostalo na trgu, medtem ko so člani pripravljalnega odbora delili izvode poziva na Tržačane, v katerem se niso le spominjali mrtvih 10. junija, marveč so pozivali ljudi, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da se prepreči izbruh nove vojne, ki bi prinesla nove žrtve. Pripravljalni odbor je v znak protesta zaradi nezaslišane kvestorjeve prepovedi poslal včeraj vladnemu generalnemu komisarju dr. Pala-mari naslednje pismo: Sporočamo Vam, da smo u-»tanovili pripravljalni odbor za komemoracijo 10. junija pri Sv. Jakobu. Pripravljalni odbor je hotel obuditi spomin na bombardiranje 10. junija 1944 z nekaterimi pobudami, s katerimi bi dostojno počastili vse, ki so padli onega tragičnega jutra. Razen maše zadušnice, ki jo je bral župnik v počastitev žrtev, je nameraval naš odbor napovedati danes popoldne kratko javno komemoracijo. Toda kvestor nam je sporočil, da bi taka komemoracija lahko bila le v ograjenem prostoru. Odbor je zaprosil za komemoracijo trg pred cerkvijo sv. Jakoba zato, ker je ljudstvo vprav na tem trgu zadnjič počastilo irtve pred njihovim pogre- bom. Zaradi tega odbor protestira proti kvestorjevi prepovedi in obžaluje, da meščanom prepovedujejo komemoracijo mrtvih. Ta prepoved krši pravico združevanja in svobodnega izraževanja ter globoko rani srca mater in žena, očetov in bratov umrlih. Obračamo se na Vas s prošnjo, da se to ne bo več ponavljalo, saj smo hoteli z našo komemoracijo izraziti le tista sveta čustva, ki so nas prevevala in ki se morajo vedno spoštovati». Nezaslišana kvestorjeva prepoved javne komemoracije žrtev groznega bombnega napada na Trst je izvala med prisotnimi na trgu pri Sv. Jakobu upravičeno ogorčenje in zgražanja. Tržačani so v zadnjem času sicer priče vsakovrstnim nedemokratičnim ukrepom oblasti, toda nikoli si niso mogli misliti, da jim bo prepovedano tudi kome-moriranje svojih žrtev v zadnji vojni. Kaj takega se prav gotovo ne dogaja nikjer drugje po svetu. Po drugi strani pa se pri tem ni mogoče otresti, da je kvestor propovedal miroljubno komemoracijo samo zato, ker jo pač ni prirejala ena od tistih organizacij, ki si vedno bolj laste monopol nad vsakovrstnimi proslavami, (do katerih pogostokrat nimajo nobene pravice) in za katere se zdi, da ni nikoli nobenih ovir s strani oblasti. Zato se tudi z naše strani pridružujemo ogorčenju tržaške javnosti zaradi prepovedi včerajšnje komemoracije, ker gre pri tem ne samo za odbijajoči odnos do naših žrtev, temveč tudi za očitno diskriminacijo, kar je vse v ostrem nasprotju z načeli demokracije in svobode. Konferenca Irž. odbora demokratične solidarnosti V Kinu ob morju bo jutri 12. t. m- ob 10. dopoldne konferenca za obrambo svoboščin in pravic državljanov. Konferenco sklicuje »Tržaški odbor demokratične solidarnosti«. Poročilu o kršitvah v strani vladnih oblasti, policije in delodajalcev na škodo prebivalstva in njegovih pravic bo sledila eventualna diskusija. Poročilo bo podal župan milj-ske občine G. Pacco. Svojo udeležbo na konferenci je zagotovil bivši beneški župan Giannuinto. Komemoracija žrtev bombardiranja v »Modiano" V tovarni »Modiano« so vče-laj počastili spomin žrtev bombardiranja 10. junija 1944, ko je bilo tudi v tej tovarni ubitih 8 delavcev. Njihov spomin so počastili z enominutno prekinitvijo dela in molkom ter s položitvijo cvetja na ploščo, ki so jo postavili v tovarni v čast padlim. Delavci in delavke podjetja «Modiano» se te dni spominjajo, da so tudi nekatere izmed 20 delavk, ki jih mislijo sedaj odpustiti, takrat pomagale odstranjevati ruševine ter pomagale podjetju obnavljati tovarno. Zato pa naj se ravnateljstvo tega spomni, ko se bodo na uradu za delo nadaljevala pogajanja o nameravanih odpustih. Z vespo ob pločnik 36-letni Desiderio Macor iz Čerejev in njegov 36-letni prijatelj Erminio Salvi iz Stare istrske ceste sta včeraj zavila z vespo, ki jo je vozil prvi, po cesti, ki nelje iz Bazovice proti Dolini. Nekako v višini Ključa pa je Macor iz do sedaj še nepojasnjenih razlogov izgubil oblast nad vozilom, ki je zadelo ob pločnik. Posledica je bila, da sta oba potnika zletela na tla in so ju morali z rešilnim avtom odpeljati v bolnišnico, kjer so oba sprejeli na I. kirurškem oddelku. Macorju so namreč ugotovili poleg omotičnega stanja in rane na glavi tudi razne praske in podplutbe na bradi, ustnici in drugod. Salviju pa rano na čelu ter praske po raznih delih telesa. Ce ne bo komplikacij bosta ranjenca okrevala v 8 ali največ v 10 dneh. Bo Plkčeva pomagala izslediti morilce? Pred dnevi so našli v bližini Coma ubitega Salvatora Licandra iz Palerma in policija je takoj uvedla preiskavo, da odkrije morilca. Do sedaj pa ni o njem nobenega sledu in zaradi tega je delo policije zelo otežkočeno. Preiskovalni organi so izvedeli, da je bil pokojni Licandro dan ali dva pred smrtjo v družbi neke elegantne v Trstu bivajoče mladenke iz Ajdovščine. zaradi česar so jo takoj začeli iskati. Toda tudi o njej ni bilo nobenega sledu Več. Ker so bili mnenja, da bi jim neznanka z nekaterimi podatki pomagala, so s fonogrami obvestili razne kvesture in na podlagi teh se je letečemu oddelku tržaške kvesture posrečilo v preteklih dneh ustav',-ti na cesti mestnega središča 34-letno Albino Zoro P’kec, rojeno v Križu pri Ajdovščini in stanujočo v Trstu, vendar brez stalnega bivališča. Pikčevo so takoj odpeljali v Como, kjer bo na razpolago preiskovalnim organom. tla. kjer je v bolečinah obležal. Delovni tovariši so mu nemudoma priskočili na pomoč in ker je bil v bližini občinski avto, so ponesrečenca, ki je zaposlen pri občini,,, naložili nanj in odpeljali v bolnišnico. Tu so mu zdravniki ugotovili zlom podlahtnice desne roke, zaradi česar so ga pridržali s prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh na ortopedskem oddelku. Z lestve ie padel Med delom na lestvi je 41-letni zidar Carlo Grison iz Štramarja včeraj zjutraj izgubil ravnotežje in padel na tla. Padec sicer ni bil hud, a je Grison tako nerodno priletel da si je izpahnil nogo, zaradi česar se je z rešilnim avtom Rdečega križa zatekel v bolnišnico. Zdravniki, ki so takoj uvideli, da zadeva ne bo huda, so mu nudili vso potrebno pomoč in ga nato s priporočilom sedemdnevnega počitka odslovili. Ta stavka je čisto obrambnega značaja in ne pomeni, da delavci zavračajo pogajanja za ureditev spora sploh ter da nasprotujejo morebitni novi ureditvi akordnega dela. Toda delavci zahtevajo, naj se najprej obnovi stanje pred stavko, nakar pa naj sledijo pogajanja za novo u-reditev. Delavci pa ne morejo sprejeti pogojev, ki jih narekuje ravnateljstvo CRDA, ker pomenijo razen drugega tudi zbižanje akordnih do- datkov. Zaradi tega so tudi odklonili zadnji kompromisni predlog funkcionarjev urada za delo, ker je bil preveč podoben ukrepom CRDA. Ravnateljstvo namreč trdi, da varilci variio le 2 uri in 4o minut na dan. da ravno toliko časa krtačijo in gladijo zvarjene dele ter da v ostalem času počivajo na zračnem prostoru. Po mnenju delodajalcev bi morali varilci bolj intenzivno delati le za časa varjenja in bi morali v tem času porabiti ‘112 dlek-trod namesto dosedanjih 75. Delavci pa pravijo, da bi na ta način dobivali le 36 odstotkov akordnega dodatka, to je 17 lir manj na uro kakor doslej. Ce pa bi hoteli zaslužiti toliko kot prej, bi morali podaljšati čas varjenja skoraj za celo uro, kar bi pomenilo skrčenje počitka na mininum in s tem veliko nevarnost za zdravje. To pa bi bilo le povečanje izkoriščanja. Stališči delavcev in delodajalcev sta močno vsaksebi in se bodo danes lahko sporazumeli le, če se delodajalci vsaj delno odpovedo svojim neupravičenim zahtevam. Ce pa tudi to pot ne bo prevladala razsodnost, se bo spor nadaljeval ne le v škodo varilcev in suspendiranih de- lavcev, marveč tudi v škodo podjetja. Medtem pa se uspešno nadaljuje nabiralna akcir ja tudi izven CRDA. Osebje tovarne »Modiano« je prispe- , . , , valo 10,000 lir, osebje mestne P°sebnl napravi: napolnil, re- klavnice 10.000, podjetja CLAr zervb?r z vodo. Takoj nato pa 4.200 lir, Molfino 2 200 lir itd Je lok°™.t>yo P°gn®b Pr> čemer je držal roko izven okenca. Naenkrat je začutil ostro bolečino. Kaj se mu je pravzaprav dogodilo? Cifarelli namreč ni. opazil, da je vodovodna cev črpalne naprave obrnjena proti lokomotivi in ne vstran. In prav ta cev ga je stisnila ob zunanjo steno vozila, pri čemer mu je seveda zmečkalo roko. Poškodba na delu S prognozo okrevanja v 8 ali 20 dneh so včeraj zvečer sprejeli na ortopedskem oddelku 27-letnega Maria Marchesija iz Ul- dell’Agro. Ugotovili so mu precejšen udarec na desni nogi z verjetno kostno poškodbo. Marchesi je povedal, da se je poškodoval med delom v neki mehanični delavnici v Ul. Rossetti. Roko mu jo zdrobilo Precej huda nezgoda se je pripetila včeraj zjutraj 59-let-nemu Luigiju Cifarelliju iz Industrijske ulice, ki je zaposlen kot čistilec pri Zadrugi za čiščenje železniških vozov. Mož je namreč včeraj zjutraj v skladišču lokomotiv na postaji pri Sv. Andreju pravkar končal s čiščenjem in je pri Z odra je padel 43-letni Giuseppe Bobul iz Ul. P. Diacono je včeraj skupno z drugimi delavci podiral oder, ki so ga postavili ob priliki procesije pri Sv. Justu in je nenadoma prav nerodno padel z višine dveh metrov na PRIZADETIH BO 3 MILIJONE LASTNIKOV MOTORNIH U0Z1L S 1. julijem povišanje taks na motorna vozila in telefon Tarife za krajevue iu medkrajevne telefonske razgovore se bodo povišale za okoli 10 odstotkov 1, julija stopi v veljavo zakon o povišanju taks na avtomobile in na vsa motorna kolesa, tudi izpod 50 kub. cm. Lastniki vseh avtomobilskih in motornih sredstev bodo morali po tem datumu poskrbeti, da bodo doplačali razliko takse za letošnje drugo polletje. Generalno ravnateljstvo za takse in posredne davke na poslovne dejavnosti pripravlja vse potrebno, da se bo doplačevanje za drugo polletje redno izvedlo. Vprašanje ni. tako lahko, ker gre za o-krog 3 milijone oseb, ki posedujejo motorna prevozna sredstva in ki bodo morale doplačati ali pa prvič plačati takso. V'Italiji je dane;: okrog 700.000 motornih koles izpod 50 kub. cm, 200.000 lahkih motornih koles, ostalo pa tvorijo avtomobili in kamioni. Pri vsem tem delu se postavljajo razne težave, kot na primer registracija doplačila takse na prometno knjižico. Zato so sklenili, da se bo registracija izvedla v dveh ali največ treh mesecih po 1. juliju. Tudi za predpisani znak, ki ga mora imeti vsako motorno prevozno sredstvo, nastajajo težave, ker je premalo časa na razpolago, da bi lahko dotiskali nove znake. Zato bodo verjetno dodali sedanjim znakom neke vrste kolekov, ki bodo potrjevali, da je lastnik motornega prevoznega sredstva doplačal takso. Poleg tega gre še za vprašanje lahkih motornih koles izpod 50 kub. cm, ki nimajo evidenčne tablice in katerih lastniki nimajo prometne knjižice Ta prevozna sredstva i-majo samo kolavdacijski list, kjer so označene številke motorja in ogrodja. Za to vrsto motornih koles bodo izdali poseben znak, ki ga bodo morali pritrditi na ogrodje. Zato je važno, da se vsi lastniki prevoznih sredstev pozanimajo za podrobnosti na pristojnih finančnih uradih in na uradih nadzorništva za motorizacijo, da jim ne bo treba po določenem datumu plačevati nepotrebnih glob. Medministrski odbor za cene v Rimu pa je sklenil, da se s 1. julijem povišajo telefonske tarife za približno 10 Odstotkov. Gre za povišanje tarif krajevnih in medkrajev-nih razgovorov. Tarifa javnih telefonov pa ostane nespremenjena, ker bi povišanje povzročilo težave . pri plačevanju, saj bi en pogovor stal 11 lir namesto dosedanjih 10. Medministrski odbor za cene opravičuje to povišanje z dejstvom. da so telefonska podjetja v zadnjih časih pasivna zaradi vedno večjih zahtev koristnikov in da se morajo uravnovesiti izdatki z dohodki. Hkrati pa je te dni medministrski odbor za cene razpravljal tudi o vprašanju povišanja cen električne energije za industrijska podjetja. Tudi to vprašanje je zelo zamotano, saj bi to povišanje povzročilo tudi povečanje proizvodnih stroškov, ki so v I-taliji že tako sorazmerno previsoki Zato ni bilo do sedaj še nič dokončno sklenjenega. Znano pa je, da se velika l-talijanska podjetja, ki imajo monopol nad proizvodnjo e-lektrične energije, zadnja leta potegujejo za povišanje cene električni energiji, izgovarjajoč se, da imajo vedno več stroškov z novimi hidro-centralami, ki nimajo dovolj vodne sile, da bi proizvajale električno energijo Po sedanjih cenah. Toda mnenje večine je, da si hočejo ti monopolisti zagotoviti še večje dobičke, kot jih že imajo; Za sedaj gre samo za vprašanje povišanja cen električnega toka industrijskim podjetjem. Ni pa izključeno, da bi potem monopolisti zahtevali tudi povišanje cene električnega to- S SEJ POKRAJINSKEGA ODPOSLANSTVA V MAJO JAVNA »ELA V REZIJI «pokrajinskeg:a odposlanstva« Kazširitev gimnazije „G. Oberdan* in inštituta „L. da Vinci" - Ureditev obale med Miljami in Sv. Rokom - Urejevanje personalnih vprašanj Pokrajinsko odposlanstvo je na svojih tedenskih sestankih v maju pod predsedstvom sen. Tanasca razpravljalo o številnih vprašanjih rednega in izrednega značaja, ki so ae nanašala v glavnem na pokrajinsko umobolnico, šolske in podporne inštitute, pokrajinske ceste, pokrajinsko o-sebje in zgradbe za namestitev policijskih sil. Na zadnji seji je dr. Tamburini počastil tudi spomin dr Giulia Cleve, prejšnjega predsednika pokrajinskega odposlanstva. Poleg tega je odposlanstvo razpravljalo o številnih javnih delih, ki so bodisi v načrtih ali pa je zanje že v teku o-dobritveni postopek pristojnih organov. Med deli, ki jih pokrajina izvaja, je trenutno v proučevanju pri ravnateljstvu za javna dela načrt za razširitev in zvišanje šolskega poslopja gimnazije «G. Ober-dan». Ta dela bodo stala o-krog 70 milijonov lir. Drugo važno javno delo, za katero je v teku odobritev, je ureditev poslopja v Ul. Paolo Veronese 3, kjer je sedež tehničnega inštituta «L. Da Vinci«. v katerem je bila nastanjena ameriška vojaška bol- nišnica. Predvideni izdatki znašajo 50,400.000 lir. V načrtu pa so dela za u-reditev obale s širokimi pločniki in stopnišči za dostop k morju na odseku med Miljami in Sv. Rokom vzdolž pokrajinske ceste proti Miljam. Predvideni stroški bodo znašali 15 in pol milijona lir. Glede cestnih del je v načrtu tudi razširitev ceste proti Miljam na odseku med km 1.600 in 2.100. kar je potrebno iz prometnih razlogov, predvsem zaradi filobusne zveze. V nekaj dneh pa bo pokrajina predložifa ravnateljstvu za javna dela v odobritev načrt za razširitev inštituta za mladoletne »S- Laghi« za skupno vsoto 21 milijonov lir. Načrt predvideva zgraditev dnevnih prostorov, razširitev spalnic in pomožnih, prostorov. Predsednik je na sejah poročal tudi o delu skupščine pokrajin Treh Benečij, ki je bila v Trstu letos 29. aprila, in na kateri so razpravljali o številnih skupnih vprašanjih, ki zadevajo drobni promet in lokalne finance, zlasti glede na deficitnost pokrajin in u-stanovitev deželnih svetov. Med najvažnejšimi ukrepi podpornega značaja je tudi letošnja otvorit*v šole na prostem v Kolonji, ki se je začela 23. maja in katero obiskuje 120 učencev, skrbno izbranih med potrebnimi šolskimi otroki s sodelovanjem šolskih zdravnikov in protituberku-loznega konzorcija. Namen te šole je rešiti številne otroke nalezljivih bolezni s tem, da se jim nudi sveži zrak, izdatna hrana, potrebna zdravila, istočasno pa se prepreči, da ne bodo zaradi tega izgubili šolskega leta Poleg ravnateljice je v šoli nameščenih še pet učiteljev in trije asistenti. Poleg tega je pokrajinsko odposlanstvo odredilo tudi za letos ustanovitev poletne kolonije za otroke iz vrtca «Vil-la Giulia«, ki bo v juliju in avgustu, kakor tudi pošiljanje gojencev pokrajinskega inštituta za mladoletne «S. Laghi« v poletno kolonijo v S. Pietro di Cadore, ki je tudi v skrbi pokrajinske uprave. Glede vprašanja osebja je bila ka za domačo uporabb. Ne smemo tudi pozabiti, da bi povišanje cene toka tovarnam povzročilo avtomatično povišanje cen proizvodov in bi bili s tem prizadeti v prvi vrsti široki potrošniki. Zato je dolžnost medministrske komisije za cene, da upošteva ta dejstva in da odkloni predloge monopolističnih podjetij. Z vespo v avto Nekaj minut po 10. uri je 36-letni Nereo Laureni iz Kja-dina - Sv. Alojz vozil s svojim Fiatom 500 po Ul. F. Severa proti mestu. Tik pred križiščem z Ul. Marconi je začel zavijati, da bi zapeljal Vanjo in ni prišel do začetka, ko je začutil precejšen sunek. Ko se je ozrl je opazil, kako je neki mladenič, ki je vozil z vespo z nasprotne strani zletel na tla. Mladenič, ki so ga identificirali za 23-letnega Um-berta Galassia iz Vicolo delle Ville je namreč z vso silo trčil v avto in si je med padcem ranil na nogi, zaradi česar se je moral z rešilnim avtom zateči v bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v 8 dneh na opazovalnem oddelku. izlet p. d. »IVAN CANKAR« na Višarje in k Belopeškim jezerom, kt bi moral biti 12. t. m., je zaradi tehničnih razlogov preložen na 19. t. m. Vpisovanje še do torka, 14. t. m. Tržaški filatelistični klub L. Košir. — Danes od 16. do 19. ure in jutri od 9. do 12. ure bo razstavljala v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., članica kluba E-milija Perko, področje državice San Marino in zanimive kuverte in dopisnice. Vabimo člane prijatelje filatelije, da si ogledajo razstavo. Razna obvestila Tržašlu filatelistični klub »L. Košir«. V nedeljo, 12. t. m. od 9 do 12. ure bo običajni sestanek za zamenjavo znamk v proč' štorih kluba, Ul. Roma 15-Ib Dospela je revija Nova filatelija štev. - 3. Vabimo vse slovenske filateliste na Tržaškem, da obiščejo naš klub brez obveze takojšnjega vpisa. Začetnikom dajemo vsa potrebna navodila in pojasnila. Iz te ti Slovensko prosvetno društvo »Slavko Škamperle« Sv. Ivan, priredi dne 19. t. m. izlet v Ste-verjan in Oslavje. — Vpisovanje do 15, junjia na stadionu «Prvi maj« od 20. do 21. ure. SPDT priredi v nedeljo 26, t. m. 'zlet na Slavnik. Vpisovanje za tiste, ki imajo svoj potni Ust, do vključno 15. t. m. v društvenih prostorih v Ul. R. Manna 29, vsak dan od 19. do 20. ure, v nedeljo pa od 11, do 12. ure. Izlet na Nanos dne 19. t. m. odpade. Darovi in prispevki V počastitev spomina svojega dragega moža daruje ob H-let- nici njegove smrti Ema Tomažič 5.000 lir za Dijaško Matico. Od ucerai do danes ROJSTVA. SMHT1 IN POROKE Dne 9. in 10. junija 1955 se je v Trstu rodilo 15 otrok vi mrtvorojen), umrlo je 11 oseb. porok pa je bilo 15. POROČILI SO SE: industrijski izvedenec Stelio Rise h in gospodinja Ondina Zlobec, uradnik Elio Chert in uradnica Laura Sammonti, uradnik Emilio Palmi in prodajalka Luigia Vertovec, zidar Emil Benčič in gospodinja Lilijana Prodan, optik Bruno Pregnan in gosoodmja Rosana Russo, mesar Marcello Macner in uradnica Liliana Miscolini, agent CP Mario Grasso in prodajalka Maria Ferlatti, prodajalec Giorgio Blason in prodajalka Erminia Benci, trgovec Ivan Poropat in uradnica Valerija Po-dobnič. železničar NicoTa Fonda in šivilja Lucia Guštin, mehanik Aldo B^acovich in pletilja Luciana Demarchi, uradnik Ramiro Devetak in gospodinja Paola Ber-ni, modelist Bruno Semele in gospodinja Vilma Dercar. UMRLT SO: 77-letni Josip St ra in, 62-lelna Macgderi ta Parma vd. Bruni. 57-letna Caterina Gluxic por. Morelli, 4-letna Ar-mida Sossa, 71-letna Maria Mar-zilli vd. Borruso, 70-letni Gio-van ni Franceschi ni, 63-1 etn i Ugo Mazzucato, 86-letna Karla Prelc vd. Planinšek, 82-letna Ida Ba-seggio vd. Tuiak, 79-letni Pietro Facchin, 59-letni Stefano Bov-kovv VREME VČERAJ NajviSja temperatura 25,5, naj-nržja 18.1, ob 17. uri 24,4, zračni tlak 1006,2 stanoviten, veter 16 kfn jugozahodnik* vlaga 52 odst., padavine 0,5 mm, nebo 9 desetin Q O L S k £ VESTI Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu sporoča, da bodo pismeni praktični in grafični izpiti za’ nižji tečajni izpit v poletnem roku 1955 v naslednjih dneh: v soboto 11. junija 1955 ita- lijanščina, v ponedeljek 13. junija i955 strojepis. Pričetek pismenih nalog dnevno ob 8.30. ( Š0LSHE PRIRKUITVE ) Pri SV. IVANU je razstava šolskih risb učencev učiteljišča in višje realne gimnazije pod vodstvom prof. A. Černigoja. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Ker je razstava zelo zanimiva, priporočamo vsem, da si io o-gledajo. Razstava bo odprta do 13. junija t. 1. * * * V nedeljo, 12. t. m., ob doI štirih poooldne priredi osnovna šola v MAVHINJAH v šolskih prostorih zaključno prireditev. Na sporedu: prizor, pevske točke in deklamacije. * * * Osnovna šola v NABREŽINI priredi v nedeljo, 12. t. m. ob 17 uri, v kino dvorani premiero Skalarjeve pravljične igre v treh dejanjih «Princesa pastirica«. Vabljeni! # * * Osnovna šola pri SV. BARBARI bo imela zaključno prireditev danes 11 t. m. ob 19, uri v Ljudskem domu. Na sporedu je Ribičičeva igra «Skrati». recitacije in petje Istega dne popoldne bo v šolskih prostorih razstava ročnih del, ki bo odpri« tudi naslednjega dne dopoldne. * * * Slovenska osnovna šola v SV. KRIŽU priredi danes 11. t. m. ob 20.30 v vaški kino dvorani svojo zaključno šolsko prireditev, Na sporedu so recitacije, pesmi, prizorčki in Ernesta Tirana trodejanka »Čudežne gosli«. * * * Osnovna šola v BARKOVLJAH bo imela sklepno prireditev v nedeljo 12. t m. ob 18, uri. Razstava risb in ročnih del bo ,v nedeljo 12. t. m. od 9. do 12, in od 16. do 18. ure ter v ponedeljek od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. * * 45 Učenci šole v RICMANJIH priredijo jutri 12. t. m. ob 18. uri na šolskem dvorišču zaključno šolsko prireditev, v šolskih prostorih pa razstavo * * * Slovenska osnovna šola na OPČINAH vabi starše šolskih otrok in ljubitelje .šolske mladine, ca si ogledajo Šolsko razstavo, ki bo v nedeljo 12. t. m. in v ponedeljek 13. t. m. * * «■ Slovenska nižja industrijska strokovna šola v ROJANU, Ul. Montorsino 8-III.. prireja ob zaključku šolskega leta razstavo risb, deških in dekliških ročnih del ter gospodinjskih izdelkov. Razstava se odpre danes 11. junija "ob 11. uri doooldne in ostane odprta do nedelje 19. junija vsak dan od 9, do 13 ure in od 15. do 19. ure. * * * ' Osnovna šola v UL. DONADO-NUfjrtredl1 jutri 12. t. m. ob 16. uri v šolski telovadnici zaključno šolsko prireditev z deklamacijami, prizori, pet.jem in igro »Čarovnik«. Jutri bo v šolskih prostorih tudi otvoritev razstave ročnih del. * * * V osnovni šoti v SKEDNJU in v osnovni šoli pri SV. ANI bo razstava šolskih izdelkov jutri 12. t. m. in v ponedeljek 13. t. m. od 9 do 12. in od 16. do 18. ure. * * * Na prireditve naših malčkov so vabljeni starši in vsi prijatelji mladine. Skedenj. 18.00; «Lili», L- Caron' M. Ferrer. , „„ Kino na Opčinah. 18.00: «Obl ganje sedmih puščic«, W. bi nor, J Holden. POLETNI KINO Ariston. 20.45: »Mogambo«, v. Gable. . j Paradiso. 20.30: «Odpuščanj*»> Cravvford. .... Ponziana. 20.30. »Dvoboj na »» ri Madre«, J. Palance. , Secolo. 20.30: »Zgodba Glett lerja«, J. Stevvact. določena višina pokojnin po- •. ■■ - • ,. ___ , . , : , oblačno, mo-rte lahno razgibano, krajinskim dnevmčarjem k- temperatura: mo-rja 20,2. kor tudi izpopolnitev spiska za vpoklic nestalnega pomožnega osebja vseh kategorij v umobolnici. Razen tega je bilo odrejeno ekonomsko ' izenačenje za primer bolezni med redhimi in pomožnimi dnev--iničarji s tistim, ki je v veljavi ža uradništvo na ošn6vi n opni orgapskih pravilnikov! Razpisan je bil dalje natečaj za tri prosta mesta primarijev drugega razreda v umobolnici kakor tudi natečaj, za mesto mehaničnega preparatorja na gimnaziji «G. Oberdan«. Sprejeta je bila tudi delna reforma organičnega načrta higienskega in profilaktičnega laboratorija. Rossetti. 16.00: «Zver», R. Mit-ohun, T. Wright. Excelsior 16.00: «Sam svoj odvetnik«. G. Ford, R. Roman. Fenice. 16.00: »Borbena zastava«, S. Hayden, A. Smiith. Naz>onale. 16.30: »Gangsterjeva žena«, S. Forrest, M. Rooney. Filodrammatico. 16.30: «Kri m rumena kovina«, L. Barker. M. Powers. Supercinema. 16.00: «Cheri-Bibi», L. Padovani, J. Richard. Arcobaleno. 16.00: «Roka v senci«, J Palance, C. Smith. Mladini izpod 16 let prepovedano. Astra Rojan. 16.00: »Dvoboj v džungli«. D. Andrews. J. Crain. Capitol. 16.00: «Med dvema ljubeznima«. G. Garson. R. Ryan. Cristallo. 16.00: «Ciganka». Grattacielo. 16.00: »Matadorka«, E VVillliams. Alabarda. 16.00: «Vrni se. moja mala!«, M. Vitale. Ariston. 16.00: »Mogambo«, C. Gable. Armonia 16.00: «Zvon sv. Justa«, R. Lupi. A Checchi. Aurora. 15.30: «Pred orkanom«, V, Henin, A. Ra.v. Garibaldi. 15.30: «Smeh, smeh, smeh«, Tognazzi. Ideale. 16.30: «Operacija skriv- nost«, R tVidmark. Impero. 16.00: «Moderna devica«, V De Sica. Italia. 15.30 »Strast«. A. Valli. Mladoletnim prepovedano. S Marco. 16.00: »Kapitan fantazma«, F. Latimore. Kino ob morlu. 16 15: «Puščava, ki živi«. VValt Disneyev film. Moderno. 16.00: «Okno na dvorišče«, J, Stevvart. Savona. 16.00: «Okno na dvorišče«, J Stevvart. Viale. 16.00: «Tarzan v prepovedani džungli«. G Scott. Vittorio Veneto. 16.00: »Napoli- tanci v Milanu«, E. De Filippo. Azzurro. 16.00: «Sčepec norosti«, D. Kaye. Belvedere. 16.00: »Vzhodno od Sumatre«. J. Chandler. Marconi. 16.00: »Bill VVrst, brat Indijancev«. J. Chandler. Masslmo. 16.00: »Tihotapstvo v Tangerju«, G. Fontaine. Novo cine. 1600: »Velika karavana«. V. Ralston. Odeon. 16.00: «Kilimandžarska snežišča«. G. Pečk. Radio. 16.00: «Bela furlja«, E. Parker. Venezia. 16.00: «Trdnjava T«. G. Montgomery. SOBOTA, 11. junija TUNI' POSTAJA A ^ 11.30 Lahki orkestri, vW-vrtnine in zdravje, 12.10 ^ kogar nekaj; 12.45 Kultu zornik; 12.55 Fantflzlia o0ernefJ skih operet: 13.30 Iz OP sveta: 14.00 Ravel: Španska ^ sodija; 14.45 Ameriški ritmi. po. Poje Toti. dat Monte;■ »“•'Vj: govor z zeno 16.20 Nas , 17.00 Plesna glasba. 17.JO n Španska ura — kantina v 1 dej.; 18.25 Glasben Lei(i; vanje; 19.00 Arthur Rub’« pe. 19.15 Radijska univerza: J0 j5 stra glasba; Slavni tangi: 20.00 Šport; . 30 Operete^ 20.: revije; 21.00 Malo za šalo w. lo zares; 21.15 Parada lahk'1’.,; kestrov; 21.45 Sloviti P^.fno ?*• Paganini: Koncert za viol 1; 22.52 Plesna glasba. T It b • >• 11.30 Beethoven: Koncert ^ violino in orkester v D-d.ur j 61; 13.25 Lahki orkestn,, G. Puccini: «Madame Buuei epera v 3 dej.: 16.45 Lahka P* ba; 19.45 Glasba iz film°v- K O »* K H 7 i J <* 327,1 m. 202.1 m, 212-4 «• Poročila ob 5.00. 6.00. 7.0U. 13.00. 17.00 In 22.00 u 05 11.00 Radijski koledar, pjsa„ Glasbena medigra; U-*5,-,, z» drobiž za male; 11.45 Pe-’ j iz-naše male: 12.10 Lahek sC.aj,g zeva ja pihalni ansambel; U-. o<- 13 30. pe- soli: *s leli ste — poslušajte!; ster spored operne in glasbe: 14.40 Melodije Straussa igra veliki Ni- c-rkester; 15.15 Tri skladbe cola Paganinija; 15.40 Hrv ia narodna glasba: 16.00 Utr.1«, pii-literature — Oton Zupančič.^5 ma; 16.20 Zabavna glasba, jjjt Glasbene uganke: 17.15 MeL| in ritmi: 18.00 Prof. dr. jg.lš Rupel: Jezikovni pogovori: Vit Iz arhiva slovenskih naj, m besrni; 18.45 Igra tamburaš«^, kester; 20.00 120 pisanih F ■ KIEVIKIJA 15.30 Reportaža z avtom** «> dirke v Franciji; 18.15 ** jel” klavir M.va Tannenbauml ^\(a Dnevne in športne vesJ?;|5 Fi'1" Iz filmskega življenja: ^ ,al> 1 «Presenečenje»: 22.30 ReP°„-jji. avtomobilske dirke v Fran TRST Ul. sv Fran. čiška 20/ UL tel. 37-338 sprejema to-serate. male oglase, osmrtnice jo od 8. do 12.30 in od 13‘ 18. ure. oruP0 ADRIA EXPBESS ui. TRST' Cicerone št- * tel. 29243 pri1*- ol) ob BIVANJA morju, v hi1 11 ^ jezerih 'n zdraviliščih IZLETI odhodi 19. in 26. Ju! ni j8. m a., 10. 17.. 24., , 1 31. julija v ^N- ter drugi izleti jaiMI' GLIJO, ŠVICO. ^K I. JO, NEMČIJO, SKA NAVSKE DEŽELE Preskrba "govsk'|j‘ navadnih. 'ur'.5,,Cl0v in tranzitnih vizUI1 za Jugoslavijo Prodaja voznihJ*s‘k‘’g v: avtobuse iz TRS jjl0di MILAN - dnevni on ob 21. uri a te- GENOVO - trik*/at or, den, odhod *’h _ .t,ri- COMO-CHlAfSO dll0d krat na teden, ob 21. uri 0dhodl UDINE - dno^ g.30 . ob 6.30, 7 d ’ vnj od BELLUNO -jnev hodi ob 6-J! -vni 0 TRE V ISO - do« rodi ob 8.30 h rij ob ŠKOFIJE 5.30, 12. Ib-15’ GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE Ljubljana titova ■>• L OGLEJTE Sl mkV I.MMAKUUIVIUItAZSTAVUl»HliUULAVi: IN MHJRABE LESA 011 4.-10. JUNIJA > (popust rta železnici) Znajj,j ameriški komentator Walt«r-»J»n>pman . je^ »-tepi zvez! ' zapisal: »Dobra png3>ja>-nja 'b?(f!TŠf!iv!7aio''iska-nj4Mt«n£-' OB DESETI OBLETNICI ZMAGE NAD NACIFAŠIZMDM DUŠAN BORDON rojen v Dekanih 6. 9. 1919 padel 23. 4. 1944 na Tatrah OB OSTAVKI PBEUSEDNIBA AVTONOMNE DEŽELE SARDINIJE Krščanska d in deželna avtonomija Dve koncepciji glede ohranitve miru in priprave za konferenco štirih Tudi Zapad pristaja na kompromis, Vendar je to le kompromis med blokoma, kar pa še ni doVolj, kajti edina rešitev je V odpra- Ne moremo reči, da so sedanje izkušnje z deželno avtonomijo v Italiji povsem pozi-t.vne. Ce izvzamemo Sicilijo, *t je dobila prva svoj avtonomni status in kjer ima avtonomija najširši značaj v pri-n^rjavi z ostalimi tremi avtonomnimi deželami s posebnim statutom, vlada v vseh ostalih avtonomnih deželah precejšnje in večkrat zelo o-‘tro nezadovoljstvo nad zadrgnjeni in ravnanjem osrednje vlade. la nesoglasja med avtonomnimi deželnimi upravami in o-'rednjo vlado izhajajo izključno iz dejstva, da v osrednji ^ladi prevladuje težnja po Cim večji omejitvi avtonom-®lk> z ustavnimi zakoni zajamčenih pravic posameznih “'žel, medtem ko stoje deželne uprave povsem naravno na ‘tališču, da se morajo te pra-jnce dosledno spoštovati in Ovajati. To nasprotje nekoliko “Mašuje okoliščina, da ima v dosedanjih avtonomnih deže ah (Sicilija. Sardinija. “Olina Aoste in Trentinsko — 1'rolsko) deželno upravo v ro-*Jh Krščanska demokracija; vendar pa prihajajo trenja in nesoglasja tudi v tem prime-ru do izraza med ljudmi, ki *:c*r imajo skupne poglede na Svetovnonazorska in politična 'Prašanja. Tako imamo, na Primer, v deželi Trentinsko-Jirolsko precejšnja nesoglas-med Krščansko demokraci-Jd in sorodno nemško ljudsko ‘Iranko, v Dolini Aoste pa Pravtako huda nasprotja med krščansko demokracijo in katoliško usmerjeno «Union Val-dotain)), ki *o jo z uveljavljanjem posebnega volilnega za-ona pred sedmimi meseci izbili iz deželne uprave. Vsekakor pa je. kljub tem nesoglasjem, kazalo, da bo krščanski demokraciji vendar- * Uspelo premostiti ta ne-*°tlasja in pripraviti «k paketi* nasprotnike demokrščan- e režimske politike v de-elni upravi in tako postop-0 ‘zgladiti pot do «izpraznje-nja» avtonomnih pravic. A temu precej naivnemu Pkčakovanju pa je napravil *°nec dogodek, ki je učinko-'5* toliko bolj nepričakovano’ ker je bila javnost tako '*‘o poučena o dejanskem anju na Sardiniji. Nasploš-0 Se je mislilo, da avtonomno življenje te dežele ne pojavlja nobenega resnejšega ''Prašanja in da se vse odvila v najlepšem redu. Ostavka deželnega predsednika, od-“etnika Corriasa. je zaradi ‘ega tembolj presenetila javno mnenje. Ostavka pa je še tem k°lj značilna, ker od v. Cor-t‘*s ni le podal ostavko na °j položaj predsednika de-pe. ampak je hkrati tudi ‘‘stopil iz demokrščanske jrankc Ce se je odv. Cor-f’as odločil za ta korak, so j^nrali biti razlogi izredno ‘«htni. Poglejmo kaj pravi, n^d drugim, v pismu, ki ‘Premija njegovo ostavko: . »Mimo človeških malenkosti, utegnile popačiti ta moj kleP. in na katerih se zadrtem le v kolikor je to posebno, da se povzdignem nad-Je’ je moj namen pripisati s‘avki izključno določen mo-in ogorčen protest trma-emu nepriznavanju pravic n ž*odovinskih zahtev Sardi-od strani osrednje držav- * uprave; proti trdovratne-?u. izmikanju izrecno proglasim jn ponovno priznanim hstavnim obveznostim; proti d^vraženi in nesprejemljivi 'kriminaciji državnih pose-na stalno škodo Sardinije; c °‘j obžalovanja vredni lah-- Miselnosti upraviteljev, ki I* n* sramujejo zavzeti svo-i'» nega stališča, ki more j,. Vj‘i splošno ogorčenje, da Podprli teze v nasprotju z Ioipčbami in zakonskimi predla«’ ki izhajajo iz njihove jn* pobude; proti nič manj ^žalovanja vrednemu deja-hf ,°nesa, ki se odpoveduje t avici, da postavi zahteve *r<|inije v obliki uveljavlja-„1* Pravic, in jo uveljavi kot v ebno uslugo; proti neza-sabotažni dejavnosti o-k‘ smatra volilni man-lj izključno v vlogi zadovo-,tkanja svojih osebnih kori-Uli n* slede na škodo ki jo Sj ” Prizadeva skupnost. Moj *n je govoriti v imenu ^-------- J® Me elGhlromoliiiev •ta iiiliilnli i Zasnibii Ploj 2aSrebški Tovarni elektro-tr,v,r^v «Rade Končani pri-',0dn 0 Preusmeritev proiz- Hove'C' ^.delovati bodo začeli k°do Vrste elektromotorjev, ki njih POlovico inžji od doseda-Zthooi .?meli pa bodo enako ^Sijivost. n* ^°vn‘ kolektiv bo dal zdaj Ston PrVo serlJ° 2000 novih Jo h0 jev' ^ omenjeno novost-zelj 0 v tovarni občutno zni-ie Proizvodne stroške. rriotor0 tUd’ Prodajno ceno **• p 'cv> ki je bila do zdaj wr*c*J visoka. SPOMNIMO se naših padlih VIKTOR CIBIC rojen na Proseku 25. 3. 1914 padel 29. 11. 1924 pri Saležu JOSIP JURISEVIC rojen v Trstu 26. 3. 1911 pogrešan od 22. 2. 1944 SVOJEVRSTNA ZAPOSLITEV MLADEGA HOLANDSKEGA FENOMENA Nadomešča elektronski računski stroj v amsterdamskem računskem centru Najboljše ,.elektronske možgane" imajo na Švedskem, ki opravijo tudi do 200.000 računskih operacij v sekundi, ki pa vendarle ne morejo nadomestiti človeških možganov 7. t. m. je odšel na svoje novo službeno mesto prvi jugoslovanski veleposlanik pri Ut Kitajski Vladimir Popovič, ki ga vidimo na sliki (drugi z desne strani) v dru/bi svoje žene, kitajskega veleposlanika v Beogradu Vu Slu Ciuna in drugih znacev, ki so ga po- spremeli na beograjsko letališči ljudstva, ki more priti do skrajnih meja človeškega prenašanja, ki pa ga ne bo mogoče ukloniti; naj to vedo oni, ki so bil' gluhi za zaskrbljene pozive na njihovo odgovornost. Tudi v bridkosti te odločitve najde opravičilo izraz mojega ponovno potrjenega absolutnega zaupanja v bodočnost naše globoko ljubljene Sardinije, katere težnja po obnovi bo končno razbila vse okove*. Obtožbe, ki jih je odvetnik Corrias izrekel na račun sedanjih demokrščanskih upraviteljev in na račun osrednje vlade so zelo hude, a hkrati precizne. S tem je ponovno dokumentirana korupcija, ki vlada v demokrščansKi klerikalni stranki, to je v stranki, ki si nadeva celo' krščansko etiketo. Korupcija je torej sredstvo, ki se ga osrednja vla-aa poslužuje, da stre moral- no hrbtenico ljudi, ki se bore za pravice svoje dežele — hrbtenico tudi svojih lastnih političnih pristašev, ki so toliko naivni, da jemlie.io resno pravice, ki jih ustavni zakon jamči njihovi deželi. Krščanska demokracija bo tudi sardinsko krizo prav gotovo prebrodila, in to s sredstvi. ki se jih je do sedaj posluževala v podobnih primerih: proti kakemu odvetniku Corriasu more vedno najti sto drugih, ki imajo bolj upogljivo, »krščansko« hrbtenico; a za nas je nesporno, da se vprašanje deželne avtonomije in spoštovanje njenih pravic ne da trajno reševati s takimi sredstvi, in da bo končno napočil čas. ko bodo ti centralistični »okovi« le še medel spomin na dobo, ko je med ljudmi vladala najslabša, s krščansko etiko prelepljena hinavščina. Vi blokovskih pregraj in Vsega, kar danes deli sVet V dVa tabora V teku zadnjih nekaj mesecev je prišlo v svetu do nekaj zelo pomembnih dogodkov. Ti dogodki izpričujejo, da se na areni mednarodnega dogajanja vrše procesi, ki odločilno vplivajo na preusmeritev javnega mnenja tako v posameznih deželah kot v svetu nasploh. O teh spremembah nam govore Ban-dunška konferenca in na njej doseženi uspehi, to nam pove podpis državnega sporazuma z Avstrijo, dalje jugo-siovansko-sovjetski razgovori na najvišji ravni in pravtako tudi splošna želja, da pride do konference štirih. Politični razvoj, oziroma potek dogodkov, ki ga narekuje določeni razvoj v politik’ Vzhoda in Zapada, je takšen, da v polnosti potrjuje drzne ideje pobornikov miroljubne koeksistence. Te ideje sprejemajo danes najodgovornejši državniki in politiki po vsem svetu, in prav to je. kar potrjuje, da v mednarodnih odnosih prihaja do bistvenih sprememb, pripravljenost Mojikve. da se reši avstrijsko vprašanje, njeni najnovejši predlogi v zvezi z razorožitvijo. prav tako nekateri predlogi glede načina rešitve nemškega vprašanja, vse to očitno potrjuje mnenje, da Vzhod v mednarodni politiki ne more več stopati po stari poti, v zvezi s tem se pa tudi ne more več posluževati starih metod. Najteže se te spremembe mednarodnih odnosov priznavajo v ZDA, kljub temu da so v zadnjih tednih postale najbolj vidne prav v politiki te dežele. To potrjuje poleg drugega tudi sklep Kongresa, da se sprejme predlog predsednika Etsenhovverja o zmanjšanju številčnega stanja aktivnih vojaških sil. Strahote morebitne atomske vojne, ki so, zaradi obojestranske propagande v za- straševalne namene, postale zelo razumljive in jasne najširšim plastem prebivalstva, so privedle do določenega pozitivnega učinka. Zelja, da se prepreči atomska vojna danes ni opazna samo v deželah, ti ne razpolagajo z atomskim orožjem ampak tudi v SZ in ZDA, ki sta najmočnejši atomski sili na svetu. Ce upoštevamo ta stališča in takšna razpoloženja, je lahko razumeti, kako da ni določenemu zapadnemu reakcionarnemu časopisju, posebno v ZDA, uspelo prepričati lastnega javnega mnenja o tem, kako se v svetu zadnji dve leti nič ni spremenilo in da treba potemtakem še naprej ostati pri pojmovanjih, ki so veljala v času najhuiše hladne vojne. Nasprotna temu pa svet vse bolj veruje, da se v novih okoliščinah mir lahko reši, da pa treba napeti vse sile. poiskati vse možnosti, da bi se Pred kratkim ruščini. Prva izdaja je izšla pred l nekaj leti v prevodu istega pesnika. # # * Pred nekaj dnevi je prispel v Beograd znani ojter-ni in koncertni pevec Tino Rossi. Pred beograjsko publiko bo nastopil s svojimi najbolj priljubljenimi pesmimi: «Tarantellas, «Mari- nella», »Rdeči rnesecs, Mari-ja» idr. Pred svojim odhodom v Jugoslavijo je gostoval v Severni Afriki in Angliji- # # # Dne 5. t. m. so v Kihlber-gu v Švici svečano proslavili osemdesetletnico velikega nemškega književnika Thomasa Manna. Mestna občina je ob tej priliki priredila velik sprejem, ki sc ga je udeležil tudi predsednik švicarske federacije Max Petitpierre. Federalna politehnična šola v Zuerichu je Thomasu Mannu podelila naslov častnega doktorja. r.je portavil. Ko je imel Bider 11 let, je porabil za delitev števila 468,592.409.688 s številom 9,076 komaj sedem sekund. In odgovor, ki se je glasil 51,629.838, je bil popolnoma točen. Na veliko Bider-jevo smolo pa v oni dobi znanstvenikom niso bili potrebni taki računski fenomeni, saj takih računov niso niti potrebovali in zato niso mogli niti ugotoviti meja računskih odnosno umskih sposobnosti tega velikega in redkega fenomena. Tudi Nemci so imeli tak fenomen. Bil je to Hamburžan Zaharias Dase. ki je dajal odgovore na najtežja in najbolj zapletena vprašanja. Na Angleškem je živel tudi Thomas Benry Sadfsrd. Bil je to sin nekega kmeta iz Bermounta. Thomas je računal, da bo svoje izredne sposobnosti lahko izkoristil, kot pa bomo videli pozneje, se njegovi upi niso mogli uresničiti. Ko mu je bilo 10 let, je lahko pomnožil med seboj dve števili s 36 mesti. In to je opravi! v eni sami minuti. Toliko časa bi potrebovali komaj za postavitev računa na elektronskih možganih- Na splošno začudenje mnogih znanstvenikov je mladi Thomas sam sestavil štiri različne astronomske koledarje. Ko je delal pn sestavljanju omenjenih štirih koledarjev, je «kar mimogrede« odkril novo metodo za izrača-navanje časa. kdaj bo luna vstala in kdaj bo zašla. Bo njegovi metodi je bilo potrebno za to izračunavanje za trikrat manj časa kot so ga potrebovali do tedaj z uporabo tako imenovanega klasičnega sistema. Nekaj časa je mladi Thomas- služil precej denarja na račun svoje izredne sposobnosti. vendar je šlo pri tem bolj za nekako zabavo radovednega občinstva, kakor pa za znanstveno delo in Thomas se je «igračkanja» s številkami na račun občinstva naveličal in prenehal s »cirkuškim življenjem«. Ko mu je bilo 16 let, je mladenič, ki je računal mnogo hitreje od sedanjih elektronskih možganov, odšel ponovno na po.-.estvo svojega očeta in se v svojem nadaljnjem življenju u-kvarjal s svinjerejo na farmi svojega očeta. Pri vsem tem pa je čudno to, da ti fenomeni poveči-n: niso nič kaj preveč nadarjeni za druge panoge znanosti in psihologi so celo ugotovili, da si niti sami fenomeni ne znajo razlagati svojih izrednih sposobnosti Neki tak fenomen. Italijan lnau-di, ki je z lahkoto prekašal kar tri računske stroje hkrati, je bil po mnenju psihologov, kar se splošne razumske sposobnosti tiče, izpod povprečja. Mlado 25-letno dekle Sakuitala Devi ni mogla na pntner odgovoriti na mnoga vprašanja, ki so spadala v tako imenovani «izpit inteligence«, z veliko lahkoto pa je računala bolje od elektronskih možganov in reševala magične kvadrate, čim so ji dali začetno število. Eden največjih fenomenov v računanju je Holandčan Willy Klein iz Amsterdama. Za njega je posebna značilna brzina. točnost in tudi spomin, Klein zna na pamet kvadrate vseh števil do 5000 Klein zna na pamet vse logaritme številk do 150 in to do pete decimalke, število do 30 decimalk in še vrsto še bolj zapletenih računskih operacij. Klein ima svetovni rekord v brzini računanja. Njemu je u-spelo. da pred komisijo treh vidnih holandskih profesorjev potolče rekord, ki ga je leta 1865 postavil že prej omenjeni Nemec Dase. V 23 minutah je pomnožil dve števili po 40 mest in tako potolkel svojega bivšega nemškega tekmeca za polnih 19 minut. Da bi ugotovila točnost njegovega računa, je elektronska naprava matematičnega centra v Amsterdamu potrebovala več kot pol ure. Po tem podvigu je matematični center v Amsterdamu predložil Kleinu, naj sprejme službo — računskega stroja. Klein je na ponudbo pristal in opravljal to službo več mesecev, Znanstve-n: inštituti in Ustanove iz vse Holandske so pošiljali matematičnemu centru račune, ki so bili preveč zapleteni za njihove inženirje in matematike in plačevali za to visoke vso- te. Nihče med temi »zunanjimi klientu hoiandskega matematičnega centra pa ni vedel, da je ta nepogrešljiva na^ prava matematičnega centra — navaden človek. V tem času je Klein napravil never jetno zapletene proračune za telefonske kable podjetja Philips in za gradnjo celega niza prekoocenskih ladij. Pri izračunavanju podatkov za proračune ladjedelnic je prekosil inženirje kar za nekaj tednov, velike računske stroje pa za nekai dni. Pogosto se dogaja, da je človeku najteže, zapomniti si to, kar bi si želel zapomniti. Pri Kleinu pa je to vprav narobe. Njemu je najteže pozabiti to, kar mu ni več PO' trebno. Vse, česar se je naučil. številke, podatki v številkah, razne računske operacije ga dobesedno pieganja-jo. Pogosto cele noči ne spi, to pa zaradi tega. ker so njegovi možgani toliko navajeni na računanje, da delujejo tudi v snu. Na nekem zborovanju na vseučilišču, kjer so se zbrali vprav najboljši matematični strokovnjaki, je nekdo vprar šal Kleina, naj bi mu na tabli izvedel sledeč račun; 9 na deveto potenco in nato to število ponovno izvedel na deveto potenco. Klein je v odgovor rekel, da mu je zelo žal, ker tega računa ne bo delal na tabli, saj bi moral na tablo napisati 369 milijonov 630.000 številk, za kar bi potreboval nič manj kot 23 let, če bi napisal 30 številk v minuti, S tem je odgovoril še več kot je bil vprašan. NAJSTAREJSI ČRNOGOREC se pritožuje carju Nikoli Njegovo umsko dojemanje se Je u-stavilo že pred desetletji - Spomin pa Ima dober in edino to mu Je v uteho Nedaleč od črnogorskega mesteca Andrijeviee živi Muso Vučeljič, ki ima že 122 let. Mušo Vučeljič je najstarejši Črnogorec in verjetno eden najstarejših ljudi na svetu, Pa čeprav se govori tudi o ljudeh, ki so blizu 150 letom starosti. Vučeljič je onemogel od starosti in življenjskih težav, kljub temu pa še dovolj čil, da se odpravi tudi v 50 km oddaljeno mestece Ivan-grad. To pot napravi kar peš. vendar pa v treh obrokih, v treh dneh Razgovor z njim je zelo težaven, ker je Mušo že pred nekaj desetletji popolnoma o-glušel. Edino njegovi sorodniki se z njim lahko porazge,-vore, ker se z njim sporazumevajo bolj s kretnjami kot z govorjenjem. Ker pa je mož postal gluh že pred desetletji, se je ves razvoj zanj ustavil že tedaj in zato gleda Mušo na današnji razvoj vedno s pogledi z začetka tega stoletja. Ko je pred leti moral njegov pravnuk k vojakom, je stari Črnogorec Mušo govoril, da se bo zaradi te »krivice« pritožil pri carju Nikoli. Svojim sovaščanom priporoča,' naj obzidajo cerkve in grobove in naj prepovedo svojim otrokom, da bi hodili v šolo. Nekoč Mušo Vučeljig pa ni bil tako beden in zato se najraje pogovarja — seveda na svojstven način — o svoji mladosti. Ko se spominja podrobnosti iz mladeniškega življenja, je ves njegov zgubani obraz nasmejan. Nekoč so prišli ponj celo žandarji. da bi ga pripravili do tega. da bi kot najmočnejši moški iz vsega okraja sodeloval pri nekih tekmah. Z navdušenjem in hkrati s solzami v očeh pravi stari Mušo. da je skoči! 25 stopinj daleč in da je pustil za seboj v;e ostale tekmovalce za najmanj 4 do 5 stopinj. — Ko sem bil še v polni sili. sem se boril tudi z medvedi — pravi stari Mušo in s ponosom kaže brazgotine, ki spominjajo na to borbo. Mušo pravi, da ga ni hotela niti zemlja niti puška in celo bolezen mu ni mogla do živega. Vendar pa je danes M u.šo le senca nekdaniega junaka, kar pa ni nič čudnega pri 122 letih. ohranil. Strah svetovne javnosti pred vojno in njenimi posledicami je tolikšen, da se vsak dan bolj glasno čuje zahteva, naj se v mednarodnih odnosih stopi na pot miru Ali se obstoj teh novih mednarodnih pogojev zanika ali pa ne, tu ni možno, ti pogoji so in s svojo prisotnostjo narekujejo določeno diskusijo o tem vprašanju tako v svetovnem tisku, kot v javnosti. Zdaj je n. pr. glavna tema vseh uvodnikov zapadnega tiska, posebno a-meriškega, s kakšnih pozicij se treba pogajati, ko že mora tako biti. S tem v zvezi navajajo več možnosti, kakšno bi imelo biti Stališče na bodočih pogajanjih z Vzhodom. Manjši del politikov in tiska. ki je pod njihovim vplivom, trd; še naprej, da bi kakršnakoli pogajanja s Pekingom in Moskvo predstavljala »brezpogojno predajo komunizmu«. To je stališče naj-reakcionarnejših krogov na Zapadu. tistih, katerih politični eksponenti, so vselej zastopali in še vedno zastopajo politiko močne roke navznoter, ekspanzionizma in hegemonije navzven ki bi hoteli vsem ukazovati in si vse podrediti, da bi si tako v najvišji meri zagotovili svoje monopolistične interese. Toda takšna politika ne samo da vodi naravnost v vojno ampak narekuje tudi visoke davke. Potem so spet drugi, kateri, dasiravno so spoznali nujnost pogajanj, bi vendarle želeli načeti ta pogajanja s tako imenovanih «močnih pozicij«, se pravi, da bi hoteli s silo pripraviti svojega nasprotnika na reševanje določenih svetovnih problemov. Razumljivo, da bi take rešitve ne mogle biti ne pravilne ne trajne, ker bi sleherna sprememba v odnosih povzročila njihovo revizijo. Ta koncepcija predstavlja potemtakem samo varianto že omenejnih pojmovanj določenih najbolj reakcionarnih krogov na Zapadu, je pa toliko nevarnejša, ker je prepleskana z nekakšno dobro voljo in pripravljenostjo na pogajanja. Za razliko od obeh gornjih načinov, kako se lotiti pogajanj, pa stoje liberalni krogi Zapada na stališču, da se je treba z nasprotnikom, t. j. Vzhodom, bolj realno pogajati in pri tem poiskati nejci kompromis. Kakšen kompromis? Naravno, kompromis med blokoma. n j promisa, pri katerem moreta obe stranki, ki se pogajala, mnogo pridobiti,« Takšna pojmovanja o bodočih pogajanjih predstavljajo enega primerov, ki kažejo, kako nekatere struje na Vzhodu in Zapadu še teže k politiki blokov, in koliko naporov bo še potrebnih, preden se bodo ta pojmovanja odpravila. V resnici bi se pogajanja med štirimi velesilami ne smela voditi na osnovi takšnih ali drugačnih računov o ponovni razdelitvi interesnih sfer med obema blokoma, kakor bi se tudi na njih ne smeli iskati kompromisi na račun drugih, večinoma malih narodov, pač pa bi se tu morale najti možnosti za odpravo blokovskih pregraj, vsega, kar danes svet deli v dva nasprotna tabora. Ta različna gledanja na bodoča pogajanja o mednarodnih problemih so pravzaprav izraz dveh političnih moral današnjega sveta. Prva izhaja neposredno iz psihoze hladne vojne. Zasnovana je na prepričanju, da je vojna neizogibna, da se je treba zaradi tega nanjo pripraviti, pri čemer se smejo uporabiti vsa dovoljena in nedovoljena sredstva tako proti drugim narodom kot proti lastnemu ljudstvu, samo da se ohranijo stare in pridobe nove pozicije za primer, ko bo spopad izbruhnil. Danes, ko se govori c. popuščanju napetosti in znakih za mir na svetu, se ta «morala» nekako drobi. Zdi se, da bi jo mogla bodoča uspešna pogajanja o Nemčiji in ostalih važnejših vprašanjih povsem odpraviti celo v Ameriki. Glede tega je sam Ei-senhower rekel sledeče; »Pred nekaj leti,# je poudaril, »me je močno impresioniralo dejstvo, da smo v tej stvari šli do skrajnosti. Govorilo se je samo o belem in črnem, imeli ste pred seboj neposredno vojno ali mir, ki pa se je zdel daleč. In vendar se je želel mir« Ameriški predsednik je vsekakor spoznal, kaj je vprašanje naših dni, zato se trudi, da bi svojo politiko vskladil z. razpoloženjem javnega mnenja dežele. Nasproti tej #morali«, ki izhaja iz hladne vojne, se v današnjih novih mednarodnih pogojih, ki so označeni s pomiritvijo sveta, z vse večjo silo razvija neka nova morala, »nova moralna sila«, kakor jo je nedavno imenoval maršal Tito. Po njej bi se vsi mednarodni problemi imeli reševati in rešiti na osnovi načel mirne aktivne koeksistence. Ta nova morala ima svoje pristaše ne samo med narodi Jugoslavije, Indije, Burme, Indonezije ali Egipta, marveč je s pomočjo bandun-ške konference pridobila domovinsko pravico v pretežni večini sveta, prav gotovo povsod. kjer žive majhni in nerazviti narodi. In končno, o tej morali morajo hočeš nočeš voditi računa tudi politiki obeh velesil. Sovjetske zveze in Amerike, in to ne le navzven, v odnosu do drugih držav, ampak tudi navznoter, nasproti svojemu ljudstvu. LUCI A NO MARTINUZZI rojen v Trstu 2. 2. 1926 umrl 20. 6. 1945 v Trslu METOD MESESNEL rojen 7. 8. 1911 padel 7. 10. 1943 v Islri IVAN CEROVAC rojen v Buzetu 16. 1. 1922 padel 31. 12. 1944 na Otelci GIOVANNI CAGNIN roj. v Favereo Veneto 11.3.1925 umrl 27. 2. 1943 v Dachauu GIUDO COK rojen v Logu 20. 12. 1925 pogrešan od junija 1944 KAREL BARUT rojen v Trstu 3. 4. 1915 padel 2. 10. 1943 pri Reki PIETRO QUAR ANTOTTO rojen v Trslu 6. 5. 1923 unrrl 18. 1. 1946 - posledice vojne VITOLD CUDER rojen 23. 5. 1919 pogrešan od 20. 9. 1943 FRANC FLEGO rojen v Buzetu 21. 9. 1909 padel 8. 3 1944 pri Ljubljani GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK Taka delegacija za Mauthauseni^n $'a""ski p,edmet žali protifašistično prebivalstvo : “NK: ‘m 38Wt*- . '5 ■ | . - S‘1' 1. Odločitev goričkega upravnega odbora, da bosta pri svečanostih, ki bodo 21. maja ob desetletnici konca trpljenja političnih internirancev v Mauthausenu zastopala našo občino demokristjanski podžupan dr. Poterzio in MSI svetovalec Venuti, je izzvala med demokratično javnostjo obeh narodnosti val ogorčenja, ker se je pri izbiri delegatov popolnoma prezrlo tiste demokratične sloje goričkega prebivalstva, iz katerih so nacifašisti izbirali svoje žrtve za nemška koncentracijska taborišča. Se posebej je vest razburila slovenske bivše politične pripornike, ki vidijo v tem dejanj u pozabljanje prispevka, ki ga je slovensko ljudstvo dalo v borbi proti naci-fašizmu. Vsem je dobro znano, da je bilo slovensko prebivalstvo globoko antifašistično in bi zaradi tega pripadalo v delegaciji mesto tudi slovenskemu zastopniku. Kot v posmeh vsemu temu in v posmeh protifašističnemu in demokratičnemu prebivalstvu, ki je prispevalo k uničenju fašizma in nacizma, pa se danes uradno pošilja na tako svete kraje ljudi, ki še danes, po fašističnem porazu niso prenehali biti kar so bili in ki svoje fašistične ideje javno oznanjajo na samih občinskih sejah, kot je to na primer storil sam MSI svetovalec Venuti, ko je drugega znanega zagovornika prejšnjega režima Del Pina imenoval *camerata». Županstvo se ne more izgovarjati, da je ravnalo »po preudarku«. Ko je že pred tedni predstavnik organizacije protifašističnih preganjancev ANjPPIA zaprosil županstvo, naj bi bil v delegaciji tudi predstavnik te organizacije, ki ima v svojih vrstah precej nad polovico vseh bivših gor iških političnih preganjancev, je županstvo predlog odbilo. Demokristjansko - fašistično bratenje v Gorici zavzema torej zanimive oblike. Najprej so pristali na izvolitev dveli fašistov v upravni svet goričke civilne bolnišnice, najbrž zaradi tega, da se prepreči stalna kriza tega upravnega sveta zaradi prepogostih odstopov članov nadzorne komisije, sedaj pa se to bratenje kaže nič manj kot v demokrist jansko-fašističnem sodelovanju pri tako važni proslavi. Obe dejanji potrjujeta našo že večkrat dokazano trditev o eodprtju na skrajno desnico» v goričkem občinskem svetu; izbira delegacije za Mauthausen še posebej pa je prof anacija protifašističnega duha slovenskega in italijanskega demokratičnega prebivalstva. Dijaška razstava Dijaki učiteljišča, nižje srednje šole in strokovne šole bodo v dneh od 11. do 20. junija razstavili svoje risbe in ročna dela v prostorih nižje srednje šole v Ul. Randaccio. Otvoritev bo v soboto 11. t. m. ob 11. uri; nato bo razstava odprta vsak dan, tudi ob nedeljah od 10. do 12. ure. našli na dnu reke Nadiže V Čedadu so pred nekaj | dnevi našli na dnu reke Nadiže dragoceno starino, ki bo s svojo vrednostjo prav gotovo pomnožila zanimivosti če-dadskega muzeja. Do najdbe starinskega predmeta je prišlo čisto slučajno. Neki mladenič se je odpravil pod vodo, da bi tamkaj našel neki izgubljeni predmet. Naenkrat je zagledal nekaj, kar je imelo videz ostanka iz starih časov. O tem je obvertil strokovnjake na pristojnem mestu, ki so starino s posebnimi pripomočki izvlekli iz vode. Dognali so, da gre za ostanek nekega oltarja in da tehta 70 kg. Po nadaljnjih proučitvah je bilo dognano, da je bil o-stanek pod vodo najmanj 100 let. Izvedenci skušajo sedaj ugotoviti, iz katere dobe je in kateri cerkvi naj bi pripadal. KUU(II»SH1) HlI.Šflllliilll.SHII PBBBBISTVd V [illllUVUMIŠII Nekateri finalisti so že znani Jugoslavija sc bo morala /a vstop v finale boriti s Francijo V UltEKKI OIUIM bi potrebovali več oboiejoih biobov V tako razsežni občini, kot je dreška, je samo en dvolastniški blok, od katerega je mnogo kmetov oddaijemh tudi več kot 20 km Nobeno izmed občin Beneške Slovenije ni tako prizadela nova državna meja med I-talijo in Jugoslavijo kot Dre-ko, Dreški kmetje imajo pre-kc meje nad 980 ha zemlje in to v glavnem senožeti. Občina Dreka je precej velika in razsežna; njene vasi so raztresene po visokih bregovih, daleč ena od druge in vsaka ima preko meje precej njiv in senožeti. Za vse te številne vasi pa je odprt samo en dvolastniški blok na Solarjih. Skozi ta blok prihajajo kmetje tudi iz vasi, oddaljenih nad 20 km. Razumljivo je, da bi bila mnogim zelo skrajšana pot, če bi oblasti poskrbele za nove dvolastniške bloke. Predvsem je zaradi velike razdalje neroden prenos sena s senožeti onkraj meje. Da bi olajšali našemu kmetu težave, bi morali odpreti najmanj še 5 dvolastniških blokov. Ti bloki naj bi bili v sledečih krajih; v Lažeh, v Dreki, na Zevernjanu-Klobu-čarjih, v Skalah-Grmeku in na Solarjih (kjer je že dvolastniški blok). Da bi pa kmetje čimprej videli uresničene svoje želje, bi morali rtopiti do oblasti in jim povedati vse svoje zahteve. Vsi prizadeti bi se morali združiti in po možnosti u-stanoviti zvezo dvolastnikov ter v imenu te zveze vplivati na oblasti. Najbrž bi tako njihov trud ne bil zaman, toda čimprej bi se morali za to pozanimati. Dve novi cesli v Benečiji Vprašanje cest je v Benečiji res pereče, saj je le malo vasi povezanih s cestami, ki bi ustrezale potrebam beneškega prebivalstva. V občini Srednje so pretekli teden pričeli graditi cesto, ki bo vezala vas Dolenje s Cernico. Za to delo imajo precejšnje zasluge tudi domačini, ki so v ta namen brezplačno oddali zemljišče, po katerem bo šla nova cesta. Prav tako bodo v kratkem pričeli z gradnjo ceste, ki bo vezala Kozico s Cišnjemi. BUDIMPEŠTA, 10. — Na košarkarskem evropskem prvenstvu so nekatere stvari že jasne. Tako je v skupini A prvi finalist Poljska, medtem ko se mora glede drugega finalista odločiti med Francijo in Jugoslavijo. Po nekaterih dosedanjih rezultatih bi bilo mogoče smatrati za favorita Francijo, vendar pa so Jugoslovani zmožni obrniti marsikatere prognoze, kadar začutijo, da gre za biti ali ne biti. V B skupini sta finalista Madžarska in Italija, ki sta danes obe premagali svoje nasprotnike. Rusi so si v svoji skupini priborili še eno visoko zmago. To pot so morali Švedi gledati, kako je padlo skozi njihov koš čez 100 žog. REZULTATI Skupina A: Poljska - Francija 57:55 (20:13) Jugoslavija - Anglija 98:53 (51:25) Skupina B: Madžarska - Turčija 66:55 (31:25) Italija - Finska 88:59 (38:27) Skupina C: SZ - Švedska 103:31 (52:9) Romunija - Švica 63:39 Skupina D: Nemčija - Danska 52:36 (21:17) CSR - Bolgarija 73:68 novinarjev, ali se bo udeležil kot zelo lepa športna stavba. Toura ali ne, odgovoril: Za Fornaro vem. Kar zadeva mene, so me vprašali, toda nisem se še odločil. Mislim, da bom dal dokončni odgovor v naslednjih dneh. Študentje Instituta za fizkulturo iz Beograda so se ustavili v Trstu Včeraj so se mudili v našem mestu študentje IV. letnika beograjskega Instituta za fizr kulturo. Čeprav si zaradi utrujenosti po dolgem potovanju niso mogli ogledati mesta kot bi želeli, so si vendar ogledali telovadnico in pripadajoče prostore Soc. Ginn. Triestine in nekateri tudi pokriti bazen, ki jih je prijetno presenetil Med svojim bivanjem so bili deloma gostje Slovenske prosvetne zveze deloma pa Akademskega kluba Jadran ki jih je sprejel v svojih klubskih prostorih. Iz Trsta so odpotovali proti Milanu in Torinu, kjer si bodo ogledali športno razstavo, nato pa odpotujejo še do Rima in Neaplja, nakar se vrnejo. BARCELLONA, 7. —• Program Sredozemskih iger, ki bodo od 16. do 25. julija v Barcelloni, je bil dokončno določen. Na sporedu so: atletika, košarka, mali in veliki rokomet, boks, kolesarstvo, sabljanje, nogomet, telovadba, hokej na travi, kotalkarstvo, rokoborba, plavanje, dviganje uteži, veslanje, rugby, streljanje, jadranje, vaterpolo. TEKMOVANJE ZA DAVISOV POKAL Indija in Italija v vodstvu Švedska - Francija 1:1, Belgija - Čile 1:1 MANCHESTER. 10. — Po drugem dnevu dvoboja za Davisov pokal med Anglijo in Indijo vodi Indija z 2:1. Indijca Kumar in Krishnan sta premagala Paisha in Mottrama z 2:6, 1:6, 6:3, 7:5, 6:4. * * * KOPENHAGEN, 10. — Fau-sto Gardini je v treh samih setih premagal Danca Kurta Nielsena ter s tem pridobil prvo točko za Italijo v dvoboju z Dansko za Davisov pokal. Gardini je zmagal s 6:2, 6:3, 6:1. Tudi v drugi igri je zmaga pripadla Italiji: Merlo je premagal T. Ulricha s 6:3, 6:4, 3:6, 6:0. * * * BRUSELJ, 10. — Belgija in Čile sta se osvojili vsaka po eno zmago prvi dan dvoboja za Davisov pokal. Brichant (B) je premagal Hammersleya s 5:7, 6:4, 8:6, 8:6, v drugi igri RES NEKOLIKO ZAPOZNELO POROČANJE Končno so I le dobili priznanje Cesta v Doberdobu postaja neznosna Že zaradi higienskih razlogov bi jo morale oblasti asfaltirati, da se prepreči nastajanje prahu Doberdobci grozijo, da bodo ustavili ven avtomobilski promet skozi vas. Do te odločitve so prišli, ker oblasti nočejo v skladu s higienskimi predpisi urediti pokrajinske ceste, ki pelje skozi vas, da bi bilo vs-aj v poletnih mesecih, ko je največ prahu, življenje znosnejše. Bivanje v hišah tik ceste je neznosno. Prah vdira v stanovanja skozi okna in vrata. Oprašitve sploh ni mogoče preprečiti, ker najde prah pot skozi sleherno luknjico. Po našem mnenju so na strani Doberdobcev vsi razlogi, da se jezijo nad sedanjim etanjem in nad oblastmi. Cesta skozi Doberdob je namreč najkrajša zveza med Gorico in Tržičem in je zato zelo o-bremenjena. Ce pokrajina čaka, da prevzame cesto pod upravo država, je neutemeljeno odlašanje asfaltiranja tistega dela ceste, ki pelje skozi va$. Ze iz higienskih razlogov so oblasti dolžne to napraviti. Te dni je bila v Gorici najdena vsota denarja in žepna ura. Najditelji so omenjeno oddali na občinskem ekono-matu, kjer čaka na lastnike. Pri uradu mestne policije je shranjeno moško kolo. ki ja bilo tudi najdeno pretekie dni. ^ Izlet SPD na Črno prsi in Rodico Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira 25. in 26. junija izlet na Crno prst in Rodico v Jugoslaviji. Odhod z bloka pri Rdeči hiši 25. t. m. ob 13. uri. Do Podbrda vožnja z vlakom, potem pa peš na Crno prst in na Rodico. Povratek na Bohinjsko Bistrico in od tam z vlakom v Gorico. Prijave sprejema urar D. Šuligoj do vključno 14. t.m. Pri vpisu je treba izročiti tudi potni list ter 300 lir za stroške, DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Mantovan, Kor-zo Verdi, 17, - tel. 28-79. Nesreča mladega delavca V četrtek ob 6.30 se je v podgorski predilnici ponesrečil 27-letni delavec Aldino Cle-de iz Fare, Clede je takrat hotel odtrgati kabel iz zabo-| ja, v katerem so ’bile varovalke in ki je bil nameščen v tkalskem oddelku tovarne. Naenkrat pa ga je oplazila iskra, ki je nastala zaradi kratkega stika. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga takoj odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia. kjer mu je zdravn’k ugotovil opekline prve stopnje na obrazu. Zdraviti se bo moral kakih 10 dni. Guttmann pri Lanerossi VICENZA. 10. — • Madžar Bela Guttmann,, ki je že bil ti ener Padove, potem Triestine in do nedavnega Milana, je bil angažiran za prihodnjo prvenstveno sezono kot trener moštva Lanerossi - Vicenza. Predsednik društva je- obenem sporočil, da bo odšel k Interju bivši trener Lanerossija Cam-pitelli. * * # MILAN, 10. — Zaradi udeležbe italijanske reprezentance na mednarodnem vaterpolo turnirju v Moskvi od 12. .do 17. junija se bo državno prvenstvo serije A pričelo šele 25. t. m. in ne že 18.. kot je bilo prvotno določeno. Mencini se še ni odločil za udeležbo na Touru FIRENZE, 10. — Gastone Nencini, ki je danes zopet začel trenirati, je na vprašanje O nastopu jugoslovanskih kotalkarjev na svetovnem prvenstvu je sedaj objavil daljši članek tudi <(Slovenski poročevalec* Najbrž nikoli noben nastop srečanjih z njimi. Leta 1951 so Novo šolo v Pelejahu bodo pričeli gradili Razširila se je vest, da bodo v Petejahu pri St. Petru v kratkem pričeli z gradnjo šole in otroškega vrtca. Načrt za obe poslopji je naredil neki geometer iz St. Petra. Veet je razveselila mladino, ki bo po vsej verjetnosti zahajala v nove prostore že v prihodnjem šolskem letu. K I BI O CORSO. 17.15: «Protivohun- stvo«, metroscop v barvah, L. Turner, C. Gable in V. Mature. VERDI. 17.15: «Devica doline«, cinemascop, D. Paget. CENTRALE. 17.00: »Prostor na soncu«, M. Clyft in E. Taylor. VITTORIA. 17.15: «Beli angel«, A. Nazzari. MODERNO. 17.00: «Sangaree«, barvni film, A. Dahi in F. Madžar IHAROS ki Je postavil svetovni rekord v teku na 2 milji s časom 8:33,4. Jugoslovanov — če je šlo za nastop na nekem svetovnem prvenstvu 1— ni bil prav v Jugoslaviji tako neopažen, kot se je to zgodilo jugoslovanski reprezentanci, ki je nastopila na svetovnem prvenstvu v hokeju na kotalkah. Lahko rečemo, da smo bili mi edini slovenski list, ki je o tem prvenstvu sproti poročal in redno beležil jugoslovanske uspehe. Kajti takoj moramo še enkrat poudariti, da je bil ta nastop Jugoslovanom ne glede na končni plasma bolj uspeh kot neuspeh. sSlovenski poročevalec# je včeraj objavil članek z naslovom.• Pozen toda le razveseljiv odmev. In vendar so nas zastopali častno. Nekaj o kotalkarjih s hokejskimi palicami, ki so bili na svetovnem prvenstvu v Italiji. Čeprav so nam dejstva, o katerih govori članek, v glavnem znana, ga vendar objavljamo. Hokej na kotalkah so uvrstili med športne panoge Angleži. Ta igra je močno podobna hokeju na ledu, razlika je pač v tem, da eni igrajo na ledeni ploskvi, drugi pa na nekoliko manjši iz betona, namesto drsalk pa uporabljajo kotalke. Število igralcev je zmanjšano na pet. Razumljivo se je ta igra predvsem udomačila tam, kjer ni snega in ledu, kolikor se betonske plošče ne poslužujejo tudi drugod kot »suhega treninga« v poletnem času v pripravah za zimo. Razen pri Angležih je ta igra močno priljubljena predvsem pri Portugalcih, Spancih in Italijanih, ki so zadnji čas prave velesile v tej športni zvrsti. V na;ih krajih poznajo to igro po Primorskem, glavna središča pa so Pula in Reka v LP.H in Nova Gorica v LRS. Iniciator tega športa v slovenskih primorskih krajih je tov. Alojz Pertot. ki se ,je s tem športom ukvarjal že pred zadnjo vojno in ga je po osvoboditvi začel vztrajno uvajati v svojem mestu Gorici. Pot je bila dolga in je trajala več let, ne samo zato, ker za to športno panogo pri nas ni bilo pravega razumevanja, temveč nič manj zato, ker je bilo le malo nasprotnikov, da bi se bili aktivni igralci izpopolnjevali v Goričani odigrali prvo mednarodno tekmo s švicarsko ekipo iz Lausanne, toda potem spet dolgo ni bilo nič novega. Letos pa so doživeli velik dogo' dek — ne nazadnje tudi po prizadevanju pristojnih republiških forumov v Ljubljani, ki so jim odločno pomagali izposlovati gostovanje v Italiji in nastop na letošnjem tamkajšnjem XI. svetovnem prvenstvu v tej športni panogi (Ako so pristojni republiški forumi v Ljubljani imeli pri tem tako važno vlogo, je vendar dokaj čudno, da je «Slovenski poročevalec» napisal v ponedeljek, Iti. maja, da je Jugoslavija izgubila Belgijo (tam je napisano evčeraji), čeprav je bila tekma v soboto), nato pa je v oklepaju priztag.il: Zanimivo bi bilo izvedeti, kako je ta paša zagonetna reprezentanca dospela v inozemstvo, in to še z namenom, da bi si odprla pot na svetovno prvenstvo. (In tem besedam je pripisano Op. ur.). Tedaj torej pri «Poročevalcu» sploh niso vedeli, da si je jugoslovanska reprezentanca že odprla pot na svetovno prvenstvo. Sicer pa je treba pripomniti, da se mnogo bolje v tem ni go dilo tudi mnogim drugim jugoslovanskim listom). Naša državna reprezentanca — svoj čas. ko smo beležili te skoraj nepričakovane dogodke kot kronisti, smo bili tudi v športni rubriki domala nepoučeni o udeležbi naših zastopnikov na tem mednarodnem tekmovanju — je nastopila sredi mnogo močnejše konkurence, saj so bili menda samo še Japonci približno taki novinci kakor naši. (Japoncev na tem prvenstvu sploh ni bilo. Op. P. d.). Naključje je naneslo, da so v prvih srečanjih zadeli na izvečine najmočnejše nasprotnike Belgijce in Angleže in so potem v izločilnih tekmah dosegli še remi z Norvežani ter bili zato kot tretje plasirani dodeljeni za nadaljnjo udeležbo v tako zva-no tolažilno skupino, kjer so se znašli skupno s Francozi, Holandci, Danci in Irci V tem delu tekmovanja jim je šlo že nekoliko bolje, saj so zabeležili kar tri zmage — s Francijo 1:0, z Dansko 4:0 in z Irsko 3:0 — le Holandci sc tesno 3:2 zmagali nad njimi. Kakor je znano, se je to tekmovanje končalo z zmago Španije, naša mlada reprezentanca pa se je skupno s Francijo plasirala na deveto oziroma deseto mesto. Čeprav se sliši morda nekoliko »navijajoče«, je vendarle res, da je ta plasma za nadaljnji razvoj in razmah te panoge pomemben. Ce drugega ne, je velikega pomena to, da so udeleženci na tekmah po Italiji nabrali dragocene izkušnje, s katerimi si bodo sami — in še drugim — pomagali naprej. Prevzaprav bi lahko o prvih sadovih in poživljenem delovanju med hokejisti na kotalkah v Gorici in Puli oziroma na Reki zapisali nekaj že kar takoj. Takoj po povratku so sklenili organizirati več mednarodnih srečanj, izvesti pa tudi nekaj propagandnih nastopov, da bi tako vzbudili zanimanje za to igro posebna tam, kjer so najboljše možnosti zanjo. Svoje igrišče v Novi Gorici bodo skušali dograditi v celoti, pri čemer računajo seveda na čimvečjo materialno in moralno podporo svojih dosedanjih prijateljev. Kotalkališča v Puli in Novi Gorici so vsa živa. Razveseljivo je, da so se začeli reprezentantom pridruževati mnogi mladi in novi igralci, ki bodo prav kmalu tudi že prav potrebni. Jugoslovanska reprezentanca je povabljena na turnir v Bruselj, pa tudi Francozi, ki so v Italiji izgubili proti r.am, nameravajo priti v Pulo, da bi se čimprej revanširali za zadnji poraz. Prav tako pričakujejo nekatere' italijanske klube na gostovala, pa tudi v Ljubljani menijo izvesti večji mednarodni turnir — prav tako iz propagandnih namenov. Prihodnje svetovno prvenstvo bo leta 1956 v Portu na Portugalskem. Število udeležencev ie omejeno na 12, med katere sodi avtomatično prvih sedem plasiranih z letošnjega prvenstva in Francija kot zmagovalka tolažilnega turnirja. Razen tega pa bosta povabljeni še dve ekipi iz Južne Amerike, in pa dve, ki se bosta kvalificirali za to preskušnjo v evropskem merilu med Anglijo, Jugoslavijo, Holandsko, Irsko. Norveško, Dansko in Egiptom. T. B. pa je zmagal Ayala (C) nad Washerjem s 6:1, 7:5, 6:1. * * * SALTSJOEBADEN, 10. — Lenart Bergelin je osvojil prvo točko za Švedsko v dvoboju s Francijo za Davisov pokal. Premagal je Haillet? s 3:6, 6:2, 6:3, 6:3. V drugi igri je Remy premagal Davidsona s 6:3, 3:6, 2:6, 6:2, 6:1. Po prvem dnevu imata torej Švedska ln Francija po eno točko. # * * BECKENHAM. 10. — Na turnirju za prvenstvo Kenta je v semifinalu premagal Trabert (ZDA) Fontano (Kan.) s 6:2, 6:1. Flam (ZDA) pa Segala (Juž. Afr.) s 6:8, 14:12, 6:2. TAKO MISLIMO Ml: Kirco šm;iit:i.i predvaja danes 11 t. m. ob 18. uri barvni film: Nastopajo: Lesiie Caron, Mel Ferrer, J. P. Aumont Atalanta - Juventus Bologna - Pro Patria Fiorentina - Inter Milan - Spal Novara - Genova Roma - Catania Sampdoria - Napoli Torino - Udinese Triestina - I.azio Modena - Messina Padova - Legnano 2 1 1 1 1 1 1 IX XI* xl X 1 X Verona - Arsenaltaranto 1 Bari - Livorno Brescia - Treviso Empoli - Catanzaro XI* 1 X Atletska zveza Jugoslavije) prejela prijavo 8 atletov in atletinje iz Madžarske z* u * ležbo na mednarodnem Biih11 gu dne 15. t. m. v Beogradu. Po dosedanjih prijavah bo at tem mitingu nastopilo okrog tekmovalcev iz 7 tujih drza Odgovorni nrednl* STANISLAV BENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • f** KINO PROSEK-KONlOVjl predvaja danes 11- *• ffl' ob 19.30 uri barvni Lh* tilm: iVRTINECi Igralci: Silvana Pampa-nini in Massimo Giroth "Himna predvaja danes 11. t m. s pričetkom ob 18. uri in jutri 12. t. m. s pričetkom ob 15. uri Metro barvni f*1® II Igralci: WILIAMS ELEONOR, JOHN HOLDEN, PARKER FORSITHE '11®I lir A SafSS H H U 8 1 J A M 4 HH Vladimir Bartol ^MLADOST PRI SVETEM I VABI II (Druga knjiga) H§ TEŽKA JE POT DO UČENOSTI 7. Prvo poglavje t PRVIČ V ŠOLI - PLJUČNICA - NA PRAGU SMRTI Naenkrat je bilo konec procesije manjših in večjih mo-žicljev in ostro in oglušujoče je vsekala trobenta, kakor za znak, da se bo zastor znova dvignil in bo nastopilo novo čudo. Ob zvoku trobente se mi je zdelo, da se mi parajo prsi. Izbuljil sem oči in zgrozen strmel k vznožju postelje. S kotičkom očesa sem naenkrat opazil, da se Je vsul nov roj možičkov, toda večjih ln hudobnejših od prejšnjih, mimo roba postelje in drsel ob njem kakor procesija kapljic. Mudilo se jim je, vendar je vsakdo od njih pogledal cez vznožje postelje in se mi peklensko zarežaj naproti, češ, zdaj boš videl, kaj te še čaka. Tedaj je zdrknilo nekaj sivega, velikanska ob robu postelje, prihuljeno in sklonjeno, da bi se mi prikrilo. Toda zagledal sem podplate nog te pošasti, ki se je v nekaj skokih pognala proti vznožju postelje in pri tem metala noge visoko za sabo. Groza je šla skozme kakor električni tok. Tu se ;,e dvignila pošast iznad vznožja, velikanska konjska glava, ki je grozeče kimala proti meni. — Morda Je to zakrinkan človek, ki se je nalašč omaškoral, da bi me strašil, sem pomislil z zadnjim upom. Toda pošast je dvignila še ogromne tace Iznad postelje ln začela z njimi nihati proti meni, ki mi je ledenelo od groze srce. Začela se je počasi obračati m končno izginila v steni. Pek — p>ek - pok so spet kakor padajoče deževne kaplje polzeli možički okoli postelje. In spet je smuknila vzdolž postelje siva pošast in se dvignila čez vznožje, groznejsa od prve. Ležal sem brezmočno v postelji, strmel v obhod pošasti, ki so pritegovale mojo pozornost s tako silo, da nisem mogel niti za trenutek zaklopiti oči, da bi jim bil ubežal. Vnovič in še silneje je vsekala trobenta. V pričakovanju še večjih strahov sem še bolj otrdel v postelji. Bil sem kakor prikovan in čakal sleherni trenutek, kdaj bo končno enkrat po meni, da bo konec teh grozot. Glava, velikanska, podobna nosorožčevi, je pogledala iznad vznožja. Videl sem bil, kako se je neka debela gmota zakotalila ob robu postelje — zdaj je nihala pošast nad vznožjem, mahala z debelimi šapami proti meni in odpirala žrelo, kot bi lovila sapx>. Dolgo, dolgo se ni hotela obrniti in izginiti v steno. Čakal sem, trepetal in upal, da bo končno tudi ta strahota izginila. In res, zver se je zamajala, kot da je noge več prav ne držijo, zanihala je in se počasi, počasi obrnila proti steni. Znova je vsekala trobenta in znova Je prenehal obtok veveričje urnih mozičkov. Nekaj sivega, še posastnejšega je smuknilo mimo postelje. Iznad vznozja se je dvignil rilčasti gobec in takoj sem zver z grozo prepoznal. Bil je luskinar. Hotel sem zatuliti, zatisniti trepalke. Toda kakor okamenel sem moral gledati p>o.šasti v hudobne, prašičjim podobne oči. , Spet in spet je vsekala trobenta. Iznad vznožja je p>ogledal krokodil in gobec mu je segal že skoraj do moje glave. Počasi in dostojanstveno se je majal sem ln tja, odpiral in zapiral gobec in hlastal proti meni. Ni in ni se hotel odpraviti stran. Trpel sem muke, ki so presegale človeške moči. Groza, groza, groza me je davila in pritiskala na prsi. Zdelo se mi je, da je trajalo večnost, ko se je tudi ta px)šast končno odmajala v steno...» že Darwin je z opažanjem in poizkusi dognal, da ne povzročajo samo čustva in afekti določeno mimiko in kretnje, marveč da velja tudi obratni proces: določena mimika in določene kretnje sprožijo tudi odgovarjajoča čustva in afekte. Sicer imajo gledališki igralci možnost, da preizkusijo resničnost te ugotovitve pri slehernem nastopu- Tudi meni se je pri obuditvi otrošjcih vizij iz takratnega delirija ob pljučnici pripetilo nekaj podobnega: ko sem s pisanjem podrobno obujal otroške fantazmagorije, sem ponovno občutil slabost in bolečine, ki sem jih spoznal kot šestletni otrok. Pisal sem težko in z odporom in pri tem preboleval, sicer v omiljeni meri, še enkrat takratno bolezen. Bilo je pa takrat resnično hudo. Pošasti, ki so se druga za drugo pojavljale ob vznozju moje postelje in stegovale svoje gobce in svoje šape proti meni ter pri tem ostajale vsaka naslednja zmerom dalje pred menoj, tako da sem drevenel od groze, so bile po mojem današnjem poznavanju dušeslovja vizualne utelesitve smrtnega boja. Proti koncu mi je bilo že težko opisovati, kako je zadnja pošast, krokodil, visela nad mano celo neskončnost in kako sem vso to večnost sekundo za sekundo v smrtni grozi pričakoval, da bo šavsnila po meni in me požrla. Ko se je tudi ta končno oklevajoč odmajala in se izgubila v steni, mi je odleglo in sem zaspal. S tem je bil po vsej verjetnosti višek krize premagan ...V polsnu, na poti k prebujenju, me je naenkrat vsega prevzela nepopisna sladkost. En sam ptiček je gostolel, gotovo je bil slavček, neprestano isto melodijo, toda v neskončnih variacijah višine in nižine. Zdaj je drobil nepopisno tenko in visoko, da se je zdelo, kakor da mu bo dušico odneslo naravnost v nebesa. Potem se je melodija znižala, ptiček je gostolel zamolklo sladko v mezzosopranu, potem je prešel v topel alt, ki je bil ves žameten, tako da me je od prevzetosti stiskalo v grlu in bi bil najrajši zajokal. Naenkrat melodija spet začela vzpenjati navzgor, prešla celo vrsto ^ se nato spet spustila niže, se menjavala v duru m tako da od ganotja nisem mogel vec zadrževati solz. j In naenkrat sem se spomnil: saj to ni bil slavček, ,, bila mama, ki je pela isto melodijo, kakor mi tod ko sem ležal še v zibelki. Da, to je bila ista melodij , to ni bil njen glas Ni bil slavček, ni bila mama- Pa jj kak instrument ni bil to. Nekaj angelskega je ^ n1 je tajalo srce in dušo. Bila je neskončna harmonij®. prestano menjavanje višin in nižin, dura in rnol^lrTst P1' skakovanje iz skale v skalo. Prevelika je bila s oižjok* čista je bila lepota, da bi Jo bil mogel Prenestlr,l7njocen sem se in se prebudil na blazini, ki je bila od solz. r0K Nad mano se je sklanjal mamin obraz in (n:l mi je brisala z rutico pot s čela in solze z ,!C- «Kako je, Vladi?« me je vprašala. , . ny oč «Dobro je. mama«, sem odvrnil in spet a