/144
BRESTOV ■	■■
□bzorniL
/\
i

K ~T~ I XZ
LETNIK II
30. OKTOBER 1968
ŠTEVILKA 13
Naše gospodarjenje v prvih devetih mesecih v letu 1968
V	tem sestavku bomo skušali posredovati nekaj najbolj značilnih kazalcev gospodarjenja v BRESTU v minulih devetih mesecih letošnjega leta primerjalno z načrtom in enakim obdobjem lanskega leta.
Fizični obseg proizvodnje po prodajnih cenah franco tovarna je bil v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosežen v višini 6,8 milijard starih din in se je povečal nasproti enakemu obdobju lanskega leta za indeks 127. Značilnost doseženega obsega Proizvodnje se kaže v hitri rasti Proizvodnje pohištva, ki je v tem obdobju narastla kar za 35 °/o in v zelo majhnem povečanju proizvodnje primarnih izdelkov. Taka struktura proizvodnje nam pove, da BREST vedno bolj utrjuje in povečuje prodajo sodobnega pohištva na zunanjem in domačem tržišču, s čimer si hkrati zagotavlja ugoden perspektiven razvoj in se vedno bolj vključuje v mednarodno delitev dela.
V	letošnjih prvih devetih mesecih smo realizirali 72 °U načrtovanega obsega prodaje pohištva v letošnjem letu ali za 1,3 milijarde starih din več kot v enakem obdobju lanskega leta. Osnova tako hitremu povečanju obsega prodaje pohištva je bila v dobro izbranem asortimentu proizvodnje in ustrezni kvaliteti izdelkov. Tržišče je bilo v letu 1968 dobro analizirano, tako da je proizvodnja že od začetka leta star-tala z znanim asortimentom in Proizvodnimi količinami, ki so ustrezale proizvodnim kapacitetam. Dobra izbira asortimenta, ki zadovoljuje želje porabnikov, se kaže tudi v tem, da v začetku jesenske sezone prodaje pohištva nismo mogli zadovoljiti vseh po-vpraševalcev po naših izdelkih na domačem tržišču.
Ugodnost dosežene prodaje kaže tudi vezava zalog gotovih izdelkov, ki je znašala 26 dni in je ostala na ravni lanskoletne vezave zalog kljub povečanemu obsegu proizvodnje finalnih proizvodov.
Prodaja primarnih izdelkov je nekoliko zastala v II. tromesečju letošnjega leta pred sprostitvijo cen primarnih izdelkov. Prav tako vpliva na prodajo primarnih izdelkov povečana poraba sorodnih tvoriv. Prodaja primarnih izdelkov kaže hitrejšo težnjo zlasti v jesenski sezoni, ko je največja odprema žaganega lesa v izvoz.
V	času od I.—IX. 1968 smo iz-v°zili za 2,192.216 $ lastnih izdelkov, od tega pa 94,4 °/o na konvertibilna tržišča. Na področje Amerike odpade 86,6 °/o celotnega •zvoza na konvertibilna področja, medtem ko odpade na konvertibilna tržišča Evrope 13,6 °/o. Pri Jzvozu se srečamo z veliko konkurenco, visokimi zapornimi carinami in transportnimi stroški. Družbene premije pa pokrivajo °krog 80®/o teh obveznosti.
Nasproti enakemu obdobju lanskega leta pa je letošnji izvoz povečan za 25 °/o.
Namere reforme za stabilizacijo gospodarstva so se najbolj odrazile na področju obratnih sredstev. Medsebojna zadolženost terja vedno manjšo plačano realizacijo podjetij. Zakonska določila za odpravo medsebojne zadolženosti (kliring) so celo zavrla izterjavo terjatev od kupcev. To problematiko smo reševali z najetjem kratkoročnih kreditov za zaloge za izvoz na konvertibilna področja in uskladitvijo plačilnih rokov do dobaviteljev s plačilnimi roki kupcev. Taka politika zagotovitve zadostnih virov financiranja obratnih sredstev se je pokazala kot zelo učinkovita, saj je podjetje v minulem obdobju zagotovilo nemoten krogotok proizvodnega poteka.
Do nedavnega smo postavljali v ospredje doseženi obseg proizvodnje in prodaje in po tem primerjali uspešnost gospodarjenja podjetja. Danes ni več tako. Sedaj nas zanima, koliko smo ustvarili novoustvarjene vrednosti, dohodka, osebnih dohodkov in sredstev za razširjeno reprodukcijo. Prav ti kazalci kažejo v letošnjem letu dokaj visoko dinamiko rasti kljub povečanju cen nabavljenih surovin in materialov.
Osebni dohodki na zaposlenega kažejo dinamiko rasti za indeks 128. Taka dinamika je pogojena s prelivanjem negospodarske porabe v osebne dohodke, s čimer smo dosegli:
—	čistejše odnose v sistemu razporeditve dohodka,
—	neokrnitev pravic, ki jih ima delavec na osnovi svojega zaslužka (višja osnova za obračunavanje boleznin, višja pokojninska osnova itd.),
—	nagrajevanje po vloženem delu in samostojno razpolaganje s sredstvi.
V času od I,—VIII. 1968 so življenjski stroški 4-članske družine v SR Sloveniji narastli za 4,2 "/o, kar pomeni, da so tudi dejanski osebni dohodki v podjetju znatno narastli, in sicer kar za 23 °/o. Za primerjavo navajamo, da so poprečni osebni dohodki v lesni industriji SR Slovenije v času od
I.—VII. 1968 znašali 827 N din. To pomeni, da so poprečni osebni dohodki podjetja nad ravnijo republiškega poprečja. Ta podatek kaže, da se na domačem trgu srečujemo s konkurenti, ki nam konkurirajo zaradi nizkih osebnih dohodkov.
Produktivnost, merjena z neto produktom na zaposlenega, je v letošnjem letu narastla za indeks 123.
Rentabilnost, merjena z razmerjem med dohodkom in vloženimi sredstvi pa je narastla za indeks 108.
Našteti kazalci nazorno kažejo na ugodne dosežene finančne rezultate v letošnjem devetmesečnem obdobju, ki so pa med poslovnimi enotami zelo različni.
B. Mišič
Nove omejitve uvoza reprodukcijskega materiala
Že v začetku letošnjega leta se je mnogo govorilo in ugibalo, kaj nam bodo prinesle carinske dopolnitve in drugi akti zveznih organov glede uvoza reprodukcijskega materiala. Zato smo bili (in smo še) neprestano v skrbeh in negotovosti, posebno pri dolgoročnejših poslih s tujimi dobavitelji. Namreč, računica, na osnovi katere je bil sklenjen sporazum z dobaviteljem, se z vsako spremembo uvoznih pogojev izkaže za napačno.
Tak primer imamo pri uvozu kartonske embalaže, za katero se je dvignila carinska stopnja od 17 na 25 °/o, kar pomeni dodatnih 12 milijonov starih dinarjev. V sredini leta se je carina povečala za 4 °/o za ves material, ki ga uvažamo. To povečanje predstavlja vrednost samo za letošnje leto približno 30 milijonov starih din. S 1. avgustom je bila izdana prepoved uvoza rezil. Kot zadnji ukrep, ki je stopil v veljavo, pa je kontigentiranje uvoza iprena, ki ga uporabljamo predvsem v poslovni enoti TP Martinjak in v TP Cerknica. Namen ukrepa je
jasen. Oskrbovali naj bi se pri domačih dobaviteljih. Pri njih pa je cena 80 °/o višja od uvozne. To pomeni, da bomo pri dosedanjih cenah uvoženega iprena plačali 25 milijonov starih dinarjev več.
Pred kratkim je bilo končano dogovarjanje o uvozu tapetniškega blaga, katerega uvoz je prav tako kontingentiran. Uspeli smo zagotoviti uvoz celotne količine, ki jo potrebujemo, tako za letošnje, kakor tudi za prihodnje leto.
Omejitev uvoza se nanaša tudi na fotokopirni papir, ki ga potrebujemo za fotokopirno napravo. V tem primeru ne moremo govoriti o posebnem povečanju stroškov, vendar nam lahko onemogoči delo s to napravo.
Kolikor bolj se bližamo koncu leta, toliko večja je bojazen, da nas bodo zadele nove omejitve uvoza. V primeru, da nam domače tržišče nudi enakovredne materiale pri vsaj približno enakih cenah, je omejitev umestna, toda v vseh naštetih primerih, kakor tudi pri tistih, za katere še pričakujemo prepoved (furnir, Konec na 3. strani
Oto občinskem prazniku
19. oktobra 1941 je bil legendarni napad na Lož, ki ga je vodil kasneje padli komandant in narodni heroj Ljubo Šercer. Istega dne pa je bil tudi partizanski napad na postojanko v Bezuljaku. To sta bila prva večja partizanska dogodka na Notranjskem. Obenem pa se je začel tudi boj malega naroda, ki je bil uspešen zaradi vere v ideale, v drugačno, lepšo prihodnost. Kar sedem velikih borcev, narodnih herojev, je dala notranjska zemlja.
Občinski praznik praznujemo torej na dan, ko so pred sedemindvajsetimi leti okupatorji občutili, da tega ljudstva ne bo mogoče pokoriti.
V triindvajsetih letih povojnega življenja beležimo v naši občini velik napredek gospodarskega življenja; iz leta v leto se spreminja podoba naših krajev, vsako leto smo bogatejši.
Prav je, da se svojih uspehov zavedamo in da smo ponosni nanje. Naše gospodarske organizacije uspešno premagujejo dodatne napore, ki jih terja sprememba našega gospodarskega in družbenega življenja. Poudariti je treba predvsem napore in uspehe podjetij BREST v Cerknici in Kovinoplastike v Ložu, ki sta razmahnili svojo proizvodnjo in ki vlagata velika sredstva v razširjeno reprodukcijo.
Reforma našega gospodarstva pa je povzročila različne probleme, ki so hudi in ki terjajo rešitve v okviru sistema in v okviru občine same. Kmetijstvo v družbenem sektorju, pa tudi v zasebni lasti, je v dokaj težkem položaju. Prizadevamo si, da bi tudi ta vprašanja postopoma rešili in dali tej pomembni veji našega gospodarstva mesto, ki ga mora imeti.
Pospešeno in odločno bo treba reševati tudi druga vprašanja družbenega življenja, ki so še nerešena. Več naporov, kakor doslej, pa bo potrebnih pri pripravah za vseljudsko obrambo, v kar nas sili mednarodni politični položaj.
Ko tudi ob tem pomembnem datumu presojamo našo sedanjost, naš razvoj, našo prihodnost, z zadovoljstvom ugotavljamo, da imamo pogoje za nadaljnji pospešeni razvoj, da imamo še dovolj neizkoriščenih možnosti za delo in za zaposlovanje.
Naj končam s čestitko vsem delovnim ljudem naše občine ob občinskem prazniku!	F. Stele
Kako doseči izboljšanje zalog pohištva na Brestu?
Pogoj za proizvodno dejavnost je preskrbljenost podjetja s surovinami in drugimi reprodukcijskimi materiali. Ta preskrba mora biti usklajena z dinamiko nabave in dinamiko porabe sredstev. Za cel obtok sredstev od surovin prek nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov do denarja je potreben določen čas, to je čas trajanja poteka obračanja. Dolžina enega poteka je odvisna od zadrževanja sredstev v posameznih fazah, oziroma v posameznih oblikah preoblikovanja sredstev.
V ta čas sodi:
—	zadrževanje zalog surovin in materiala v skladiščih pred uporabo v proizvodnji,
—	zadrževanje sredstev neposredno v proizvodnem postopku
—	v času tehnološke in tehnične obdelave,
—	zadrževanje polproizvodov do trenutka predelave,
—	zadrževanje zalog gotovih izdelkov na skladišču pred oddajo,
—	zadrževanje sredstev v terjatvah do kupcev od trenutka oddaje do trenutka plačila.
Dolžina časovnega trajanja posameznih faz poteka obračanja je odvisna od velikega števila splošnih in posebnih dejavnikov, kot so na primer pogoji preskrbe, dolžina proizvodnega postopka, način proizvodnega postopka, pogoji uvrstitve blaga, transporta in podobno.
Glede na različne vidike obravnavanja zalog v poteku kroženja sredstev pridemo do nasprotujočih si teženj. Na eni strani se pojavi potreba za pravočasnostjo zalog za proizvodnjo, na drugi strani pa ekonomska potreba po nabavi glede na stroške nabave, kakor tudi, da bo zavzetih čim manj sredstev. Problem je v uskladitvi med proizvodnimi potrebami in finančno politiko. Rešitev je v izboljšanju zalog. Najboljša zaloga je tista, ki zagotavlja neprekinjen poslovni postopek z najmanjšimi stroški, ki nastanejo z zalogo ter s čim manjšimi sredstvi.
Že nekaj let posvečamo posebno pozornost obsegu zalog. V ta namen tudi v naših načrtih predvidevamo potrebno vezavo obratnih sredstev. V letu 1965 smo že načeli vprašanje najboljših zalog.
Takrat smo tudi predvidevali sistem načrtovanja in evidentiranja obratnih sredstev, kakor tudi stimulacije.
Sistem stimulacije je bil zavrnjen z ugotovitvijo, da je preoster. Namesto tega nismo našli primernejšega načina. To je po mojem mnenju imelo za posledico, da je bila dejanska vezava obratnih sredstev večja od predvidene. Večja vezava obratnih sredstev, kot je potrebna, povzroča na eni strani večje stroške in zmanjšuje dohodek, na drugi strani pa onemogoča vlaganje lastnih sredstev v modernizacijo. Mislim, da je prav sedaj čas, da v naši poslovni politiki damo važno mesto politiki zalog, to je izboljšanju zalog, če hočemo, da bomo dosegli program modernizacije in predvideno povečanje obsega proizvodnje.
Kako doseči izboljšanje zalog pri nas?
Predvsem je važno, da pri izboljšanju zalog upoštevamo- vse dejavnike, ki vplivajo nanjo — tako objektivne kot subjektivne. Nujno je treba uvesti sodobne sisteme za izboljšanje zalog in za najboljša gospodarska naročila, najboljše serije in podobno.
Metoda ABC nam omogoča, da ugotovimo, katere vrste materiala nam zavzemajo največji del finančnih sredstev. V praksi je ugotovljeno, da 10 °/o od vseh vrst
materiala predstavlja okrog 75 %> vrednosti zalog (skupina A), 25 °/o vrst materiala zavzame okrog 20 odstotkov finančnih sredstev (skupina B) in 65 °/o vseh vrst materiala predstavlja komaj 5 °/o vrednosti zalog (skupina C). Razumljivo je, da bomo posebno pozornost posvetili normiranju zalog za materiale skupine A. Normiranje zalog za materiale skupine A naj ne bi bilo pogojeno z izkušnjami, temveč moramo v našem delu uveljaviti ustrezne statistične matematične vzorce. Mislim, da se bomo morali za določena opravila povezati z mehano-grafskimi centri. Razmisliti bi bilo potrebno tudi, kako stimulirati tiste ljudi, ki neposredno vplivajo na vezavo sredstev. V prihodnjem letu bomo morali bolje uskladiti nabavno, proizvodno in finančno dejavnost, če hočemo, da bomo v vezavi sredstev dosegli najboljše rešitve. Decentralizacija gospodarjenja z obratnimi sredstvi v poslovnih enotah je že doslej prispevala k boljšemu gospodarjenju in manjši vezavi sredstev. S sodobnimi metodami ugotavljanja najboljših zalog in odgovornostjo poslovnih enot lahko v prihodnjem letu povečamo koeficient obračanja obratnih sredstev in uresničimo program modernizacije. To pa pomeni nadaljnje povečanje dohodka.	J. Hren
Obisk na lesnem sejmu v Milanu
V Milanu, velikem italijanskem industrijskem mestu, ki šteje več kot dva milijona prebivalcev, je bil od 25. do 29. septembra letos narodni sejem pohištva. Na nekaj deset tisoč kvadratnih metrih površine je razstavljala vsa italijanska industrija pohištva in se predstavila s svojim bogatim proizvodnim programom. Največ je bilo blazinjenega pohištva, kar da slutiti, da posvečajo Italijani mnogo skrbi eleganci in udobju pri opremi dnevnega prostora za bivanje.
Precej je bilo tudi kuhinj. Italijani so znani kot sladokusci, zato
tudi kuhinje po svoji estetski in funkcionalni dognanosti prav nič ne zaostajajo. Povsem je prevladal tip moderne švedske kuhinje z vgrajenimi štedilniki — ki so najpogosteje plinski — s pomivalnimi mizami, hladilniki itd. Vsi kovinski deli so iz nerjavečega jekla, kar daje zelo lep videz in kaže na dognano kvaliteto. Vsi leseni deli so prevlečeni s plastiko. Klasičnih, lakiranih kuhinj ni več.
Spalnic in dnevnih sob (razne kombinirane omare in knjižne omare) je bilo manj. Tudi to pohištvo ima svoje značilnosti. Na-
Pogled na del razstavnega prostora Bresta na sejmu v Beogradu
rodna arhitektura se kaže predvsem v tem, da je pohištvo lahke, elegantne konstrukcije, z vsemi mogočimi rezbarskimi okraski in profilnimi letvicami. Ravnih preprostih ploskev po nemškem vzoru skoraj ni bilo.
Zanimiveje, vsaj za nas, pa se je predstavila industrija reprodukcijskega materiala. Marsikdo meni, da Italija nima razvite lesne industrije, ker je znano, da nima dosti gozdnih površin. Vendar temu ni tako. Okolica Mede in Coma je polna lesno predelovalnih obratov. Na sejmu je bila zelo močno zastopana industrija furnirja. Ta se je usmerila skoraj izključno na predelavo azijskega in afriškega lesa. Zanimivo je, da so to velike tovarne, ki imajo po pet, šest in več turnirskih nožev ter luščilcev.
Pred dvema letoma je bilo na tržišču prvič opaziti lepljen furnir pod nazivom »fain laim«. Danes tak furnir proizvajajo že množično. Tehnika v tehnologiji je že tako napredovala, da le dober opazovalec vidi, da to ni povsem naravni sestav furnirja. Proizvajajo ga iz slabših vrst furnirja; zato je človek na prvi pogled zelo presenečen nad nizkimi cenami, po katerih ga nudijo na tržišču.
Posebna novost, ki sem jo letos prvič opazil, je lužen furnir. Italijani so osvojili postopek lu-ženja furnirja, ki ga pozneje lahko brusiš, ne da bi spremenil ton barve. Furnirski list je v celoti prepojen z barvo.
Dosti je razstavljala tudi proizvodnja plošč. Vezane plošče,
oplemenitene z vsemi plemenitimi furnirji v vseh dimenzijah, krojene po naročilu, so na razpolago v ogromnih količinah.
Prav tako je z ivernimi ploščami. Te je mogoče dobiti oplemenitene v vseh debelinah in formatih. Kvaliteta teh plošč je izredna, kar zadeva gostoto iverja, tolerančne meje v debelini in gla-dkosti ploskev.
Zelo dosti je bilo tudi rezbar-skih okraskov, profilnih letev, raznih okraskov v obliki žil, sestavljenih iz furnirja itd. Posebno zanimivo je, da so cene precej dostopne. Vse to namreč ustvarja videz ročnega, izredno dragega dela, je pa v resnici to povsem strojno delo.
Ker je bil sejem le naroden, vsega tega ni bilo toliko, kot je mogoče videti na mednarodnih sejmih. Zato bo treba tem sejmom v prihodnje posvečati več pozornosti, predvsem pa bi ga morali redno obiskovati tehnologi materialov, ki se vsak dan srečujejo s problematiko reprodukcijskih materialov. Tak mednarodni sejem je vsako leto v mesecu aprilu, podoben pa tudi meseca junija v Kolnu. Ljudem, ki so zaprti v ozke tovarniške zidove in obremenjeni s svojimi vsakodnevnimi težavami, se ob srečanju s takimi razstavami odkrije svet. Zato bo treba v prihodnje te ljudi pošiljati na take razstave, da se bodo spoznali z dosežki v tujini in z možnostmi, ki nam jih ta tržišča na področju reprodukcijskih materialov nudijo.
T. Kebe
Pred občinskimi zbori sindikalnih organizacij
Letos poteče dvoletna mandatna doba sindikalnih vodstev.
Po predlogu RS ZSS naj bodo občni zbori sindikalnih organizacij v mesecu decembru oziroma najkasneje v januarju 1969, kjer bodo vodstva posameznih organizacij sindikatov polagala obračun dosedanjega dela. Še posebej je važno, da sedanji sindikalni odbori izdelajo program in ga predložijo v odobritev občnemu zboru.
Program za bodoče delo mora sicer sloneti na sklepih 6. kongre-, sa Zveze sindikatov Jugoslavije in statutu ZSJ, vendar ne more in ne sme biti togo določen od nekega višjega sindikalnega foruma. Danes nimamo več sindikalnih podružnic, temveč je vsaka sindikalna organizacija samostojna v svojem delu, zato je tudi odgovornost do članstva in kolektiva toliko večja.
Torej na letošnjih občnih zborih ne bomo razpravljali samo o rezultatih, ki smo jih dosegli v okviru federacije in republike, temveč predvsem o problemih in nalogah v svoji delovni organizaciji.
Na letošnjih občnih zborih naj bi sindikati posredovali v razpravo konkretno vsa odprta vprašanja, ki so življenjske važnosti za posamezni kolektiv.
Občni zbori naj podprejo pozitivne napore za nadaljnje razvijanje samoupravljanja, za poslovnost, dobro organizacijo dela itd. Ravno tako je potrebno obravnavati materialni položaj vsake delovne organizacije in tudi perspektivne možnosti za uresničenje sprejetih nalog.
Dolžnost občnih zborov je, da se udeleženci zavzamejo, da bo delitev dohodka postala del samoupravne politike v delovnih organizacijah, ker je ta samoupravna pravica mnogokrat okrnjena (tudi v večjih delovnih organizacijah).
Prav tako naj občni zbori razpravljajo o možnostih poslovno tehničnega sodelovanja — seveda le na osnovi ekonomske upravičenosti — in naj pozitivna stremljenja ter predloge v polni meri podprejo.
Sindikalne organizacije so dolžne sodelovati v vseh akcijah, ki imajo namen izboljšati strokov-
nost in znanje članov sindikata in kolektiva, kakor tudi sodelovati pri odločanju o sprejemu novih delavcev. Občni zbori morajo poudariti pomembnost kadrovanja, ki ne sme in ne more biti v rokah posameznikov.
Letošnji občni zbori morajo torej organizacijsko in strokovno okrepiti naše sindikalne organizacije; zato moramo podrobno določiti namen in metodo svojega delovanja. Pa ne samo to, na občnih zborih naj bi se odkrito obravnavale vse napake in pomanjkljivosti, ki še zavirajo hitrejši razvoj in negativno vplivajo na člane kolektiva in seveda tudi na standard zaposlenih.
Sindikat naj se v prihodnje bolj vključi v vse pobude in akcije v razvoju posamezne delovne organizacije, to pa se lahko doseže le s skupnimi nastopi oziroma ob medsebojnem sodelovanju vodstva delovne organizacije in sindikata. Mislim, da to ne bi smela ostati samo politična parola pred občnimi zbori, temveč dejstvo in stalna praksa.
Poudaril sem samostojnost vsake sindikalne organizacije pri reševanju notranje problematike in s tem tudi odgovornost za uspeh posameznih akcij. Zato menim, da je zelo pomembno vprašanje, kakšne ljudi bomo kandidirali za nove izvršilne odbore in ostale organe sindikalnih vodstev.
Naloge, ki čakajo sindikate v bližnji prihodnosti, niso majhne, zato moramo izbrati za predsednike sindikalnih vodstev ljudi, ki so po svojem znanju, delu in ugledu med najvidnejšimi v kolektivu. Težiti je treba predvsem za mladimi kandidati, vendar ne za vsako ceno, temveč izbrati takšne, ki bodo nosilci naprednih idej in nekompromisni predstavniki delavskega razreda, ne samo v boju za pravice posameznikov, temveč tudi za napredek delovne organizacije kot celote.
Brez dvoma bodo kolektivi, ko bodo obravnavali navedene probleme, podprli takšna pozitivna stremljenja sindikatov, saj bo leto zagotovilo za nadaljnje uspehe na političnem in gospodarskem torišču in potrditev pravilne poti za utrjevanje socializma.
F. Turk
piša »Naš dom«, podjetje MARLES pa je prejelo diplomo. Letno nagrado »Jugoslovansko pohištvo 68«, razpisal jo je časopis »Naš dom«, je prejela tovarna MARLES, drugo nagrado pa MEBLO.
Čeprav BREST sodi v sam vrh slovenske oziroma jugoslovanske lesne industrije, smo tokrat ostali brez nagrade. Temu so se čudili tudi mnogi obiskovalci sejma. Mogoče je treba iskati vzrok v tem, da je ocenjevalna komisija opravila svoje delo že pred uradnim odprtjem sejma, to je tedaj, ko naš razstavni prostor še ni bil dokočno urejen. Vsekakor pa nam priznanje in velika zainteresiranost za naše izdelke prav gotovo pomenita najmanj toliko, kot priznanje strokovne žirije.
P. Žumer
Nova sedežna klubska garnitura je izdelek TP Martinjak
Novi upravni prostori v TP Martinjak
Dolgoletne težnje strokovnih delavcev in samoupravnih organov v TP Martinjak, da bi uredili primerne prostore za delo strokovnih služb, se bodo v kratkem uresničile.
Preurejajo namreč nekdanjo stanovanjsko hišo (Ledenica), katere stanovalci so se izselili v svoja lastna stanovanja in v samski dom v Martinjaku. Skrajni čas je bil, da so se lotili te ureditve, saj v sedanji baraki, ki je povsem dotrajana, normalno delo strokovnih služb ni bilo več mogoče. .V takih delovnih pogojih človek
zares ne more biti razpoložen in sposoben, da bi kvalitetno opravljal svoje delo. Verjetno bi morali v takih pogojih še naprej delati v dotrajani baraki, če ne bi morali zaradi gradnje novih proizvodnih prostorov barako porušiti.
Z ureditvijo novih prostorov za strokovne službe je pričakovati tudi večjo delovno vnemo vseh delavcev, kajti delovno okolje je eden važnih pogojev za večjo produktivnost. Možnosti so, da se bodo v nove prostore selili že pred novim letom 1969. F. Tavželj
Čeprav je beograjski sejem pohištva že šesti po vrsti, se je naše podjetje letos prvič predstavilo na tem sejmu s svojimi izdelki. Na letošnjem sejmu pohištva in notranje opreme je sodelovalo 67 razstavljalcev iz Jugoslavije, Danske, Italije in ZR Nemčije.
Na beograjskem sejmu »Moda v svetu 68« pa so istočasno razstavljala jugoslovanska in tuja podjetja najnovešje vzorce: tkanine, konfekcijo, galanterijsko blago, usnjene izdelke in bižuterijo. Mednarodna modna revija, na kateri je poleg domačih sodelovala tudi vrsta poznanih veleblagovnic iz inozemstva, je bila vsak večer v dozidku velike, lepo urejene hale št. 1. Poleg tega pa so posamezni razstavljale! organizirali revije tudi na svojih razstavnih prostorih.
Poglejmo, kaj je bilo zanimivega v halah št. IX, X in XI. Tu je bila obiskovalcem na vpogled vsa oprema za njihovo stanovanje, pa naj si bo to le skromna garderobna omarica ali pa zahtevnejša izvedba stilnega pohištva. Naš razstavni prostor je bil tokrat povsem drugačen kot smo ga bili navajeni z zagrebških sejmov. Belo obarvane stene, strop in zabojčki za cvetje, v katerih so izpod zelenega mahu rastle lepe ciklame, so zaustavile slehernega obiskovalca. Razstavljeni eksponati so bili razsvetljeni in okusno dekorirani, vse je delovalo nekako prijetno, domače. Ob razstavnem prostoru so se ljudje dolgo zadrževali, iskali razne informacije, celo kje je kraj Cerknica. Očitno je, da jim je naše podjetje še dokaj nepoznano, kljub temu pa imam občutek, da ob pogledu na naše izdelke takoj
NOVE OMEJITVE UVOZA REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA
Nadaljevanje s 1. strani
iverke, strojna oprema, ostali reprodukcijski material), je cena odločilni dejavnik, ki nas sili v uvoz.
Da bomo uspeli odstraniti posledice povečanja cene zaradi ukrepov zveznih organov, bo morala nabavna služba svoje napore pri nabavi materiala še povečati.
Namen ukrepov je uravnovešeni e plačilne bilance federacije in povečanje konvertibilnih deviznih rezerv. To pa bi lahko pomenilo, da so lahko ukrepi dolgoročnejši.	A. Markovčič
DANIELA v novi obleki je vzbudila na sejmu v Beogradu velik interes
trole, ki jo imamo pri nas, pa v industriji zahodnih držav že uspešno uporabljajo različne oblike statistične kontrole. Ta sistem kontrole se razvija že od 1. svetovne vojne, najbolj pa se je razmahnil v 2. svetovni vojni, ko so ga uvedli v industriji vojaškega materiala. Sedaj ga uspešno uporabljajo že v vseh industrijskih panogah.
Vse oblike ali metode statistične kontrole imajo za osnovo občasne preglede določenega števila sestavnih delov ali kontrolnega vzorca. Velikost vzorca, to je število pregledanih kosov pri enem pregledu, izračunajo ali določijo glede na zahtevnost sestavega dela. Pri pregledu kontroliramo samo zunanji videz, samo izmere ali pa oboje.
Na kvaliteto dela vplivajo razni tehnološki, osebni in drugi dejavniki, ki so lahko stalni ali slučajni. Vsak aparat ali stroj je grajen za delo v določenih mejah natančnosti. Te meje so zagotovljene pri novem stroju, po določenem času pa zaradi obrabe nastajajo večje razlike. S pomočjo statistične kontrole te razlike registriramo in če ugotovimo, da so prevelike, nadrobneje analiziramo, zakaj so nastale.
Iz teh analiz sledi, da je treba zamenjati material, tehnološki postopek ali stroj, v naj slabšem primeru pa se sprijazniti z visokim odstotkom izvržka. Pri natančnih analizah pa pogosto ugotovimo, da pride do izvržka zaradi povsem normalnih tehnoloških zahtev, ki pa jih ne upoštevamo, ker jih ne poznamo. Do tega bo prišlo predvsem pri uvajanju toleranc in sploh tolerančnega sistema. Primer: Utor, ki ga rezkamo, ima dimenzijo 6 mm z dovoljeno toleranco + — 0,1 mm, to je, utor je lahko širok 5,9 mm do 6,1 mm. Statistično ugotovimo, da se zaradi obrabe 6 mm rezila utor po določenem času zmanjša za 0,1
mm. Ker smo dosegli spodnjo mejo tolerance, moramo rezilo menjati. Če pa namesto 6 mm rezila vzamemo rezilo 6,1 mm, kar je zgornja meja, bomo to rezilo uporabljali neprimerno več časa.
V serijski proizvodnji vedno kontroliramo prvi izdelavni kos, ker tako preprečimo serijski iz-vržek. V nadaljevanju delovnega postopka pa pregledujemo v časovnih presledkih, ki so prirejeni glede na čas, potreben za en pregled in vrednost dela, ki je lahko izvržek. Uspeh kontrole je odvisen od tehničnih in organizacijskih nadrobnosti v delu kontrolorja. Najvažneje pa je, da kontrolor na podlagi dobljenih rezultatov na delovnem mestu takoj odloči, ali naj delo nadaljujejo ali prekinejo.
Prvi mesec zbiranja podatkov iz proizvodnje TP Cerknica daje slutiti, da bo zaradi številnih različnih operacij in velikega vpliva delavca na kvaliteto dela treba postopoma uvajati metode statistične kontrole in istočasno zmanjševati dosedanjo stoodstotno kontrolo. Statistična kontrola naj bi v začetku delovala predvsem v oddelkih masivne proge in strojne obdelave, ker je tam največ izvržka. Istočasno pa naj bi pričeli z vhodno kontrolo, to je kontrolo surovin in reprodukcijskih materialov.
Kvaliteta je osnovna, pa tudi zelo občutljiva značilnost proizvoda, posebno zato, ker absolutne kvalitete ni. Čeprav je raven kvalitete funkcija tržišča, je spuščanje pod raven splošne ponudbe, posebno pri izvoznih izdelkih, kjer je močna konkurenca, tveganje, ki lahko pripelje do slabše prodaje, kar zadeva količino in ceno. Statistična kontrola je vrsta metod, ki na svojem področju mnogo prispevajo k boljši kvaliteti in prodaji, s tem pa tudi k večjemu standardu delovnih ljud-di.	J. Kocjančič
dobijo zaupanje v kvaliteto. Izdelek, ki najbolj privlači, je še vedno naša standardna FLORIDA, takoj za njo pa DANIELA, zlasti regal in cvetlična skrinja. Stilne garniture so na tem sejmu zopet v precejšnji pozornosti. Obiskovalcem ugaja garnitura y-19 in y-70. Po zanimanju sodeč, je v našem glavnem mestu zelo veliko število ljudi, ki želijo opremiti svoje stanovanje s tovrstnimi izdelki. Kaže, da so zanimanju posameznikov v času sejma prisluhnile tudi večje beograjske trgovine s pohištvom, saj so že v prvih dneh sejma naročile več stilnih garnitur. V okviru dnevne sobe FLORIDA smo razstavljali tudi TV-BAR, za katerega trgovci trdijo, da zaradi visoke cene ne gre najbolje v prodajo. Da temu ni tako, nam dokazuje veliko zanimanje obiskovalcev za nakup tega artikla. Prav gotovo pa je, da je videz omenjenega izdelka povsem drugačen, če je razsvetljen in ustrezno dekoriran, za kar pa, po mojem mnenju trgovci premalo skrbijo.
Poleg našega podjetja sta na sejmu v Beogradu razstavljala tudi MEBLO iz Nove Gorice in MARLES iz Maribora. Tovarna pohištva MEBLO se je predstavila s popolnim programom, namenjenim za leto 1969, medtem ko je MARLES razstavljal iste izdelke kot na jesenskem sejmu v Zagrebu.
V okviru sejma »Moda in svet 68« posebna strokovna komisija že tretje leto podeljuje posebna priznanja najboljšim proizvajalcem. Letos je bil »zlati ključ« za kuhinjo »coctail 68 — variant« dodeljen podjetju MARLES iz Maribora, medtem ko je diplomo prejelo podjetje MEBLO iz Nove Gorice. Istemu podjetju je novo priznanje »zlato skrinjo« za najboljše okolje dodelila žirija čašo-
Uvajanje statistične kontrole v TP Cerknica
V Tovarni pohištva Cerknica imamo sedaj urejeno kontrolno službo, ki pregleduje rezultate tehnoloških operacij na sestavnih delih. Posnetek današnjega stanja bi pokazal, da kontrolor prevzema sestavne dele iz oddelkov masivne proge in strojne vb dela ve in jih oddaja v oddelke površinske obdelave. Vmesni kontrolorji — retušarji ta material ponovno
pregledajo, ga popravijo ali izločijo. Za oddelki površinske obdelave kontrolorji ponovno prevzemajo in oddajo v montažo sestavne dele, od tam pa v zavij al-nico. Iz tega posnetka je videti, da kontrolor samo ugotavlja rezultate tehnološkega postopka po končanih delovnih postopkih, ne pa med samimi operacijami.
Za razliko od stoodstotne kon-
Brest na sejmu pohištva v Beogradu
Zaloge gotovih izdelkov in potrebe tržišča
Glede na večjo proizvodnjo furniranega, pa tudi masivnega pohištva smo v začetku leta sklenili z raznimi večjimi in manjšimi trgovskimi organizacijami pogodbe o obsegu prodaje za tekoče leto, ki so bile po vrednosti znatno večje od preteklega leta. Analiza o izpolnjevanju pogodb pa kaže, da smo do 30. septembra izpolnili komaj polovico obveznosti. Kje so vzroki, da rezultat ni boljši in da nismo dosegli vrednosti treh čertletij?
Kakorkoli analiziramo to vprašanje, naletimo na odgovor: premalo je proizvodnje iskanih izdelkov, s tem pa nastaja tudi večkratno pomanjkanje le-teh na tržišču.
Primer stolov SARD AN in stilnega pohištva je različen od primera furniranih izdelkov DANIELA, FLORIDA, METKA; zato je treba ta problem reševati posamično po vrstah izdelkov.
V prvem polletju in še v juliju so bila skladišča polna stolov SARD AN. Več kot očitno je, da je bila vzrok temu neučinkovita prodaja zaradi pomanjkljive organizacije, pa tudi zaradi togosti pri določanju prodajnih pogojev. Ko smo to odstranili, je prodaja stekla nepričakovano dobro, tako da je proizvodnja v teh dneh že v zaostanku. Ker je to množični izdelek, je nujno potrebno zagotoviti pravočasne dobave iz zalog oziroma zagotoviti proizvodnjo, ki bo tekoče dajala potrebno količino stolov. Eden izmed vzrokov, da pogodbenih obveznosti nismo izpolnili, je prav gotovo obseg prodaje stolov v I. polletju.
Zaloge stilnega sedežnega pohištva y-35 in y-70 so novi izdelki, ki si počasi utirajo pot na tržišče. Glede na to, da je to nov izdelek na domačem trgu, je razumljivo, da gre prodaja v začetku počasneje.
Poseben problem pa so dnevne sobe DANIELA, FLORIDA, vitrine METKA in TV, jedilnica LI-VING. Teh izdelkov pa je vse premalo.
Dnevnih sob DANIELA ni na zalogi že od meseca junija, v novembru pa bo prišlo iz proizvodnje 500 garnitur. Zahtev je že za več kot 700 enot, vsak dan pa se oglašajo novi naročniki, vsak dan je nešteto zahtev po vključitvi v novembrsko serijo.
Dnevnih sob FLORIDA nimamo na zalogi že od začetka septembra. Serija v decembru bo dala 1000 enot. Več kot polovica je že naročena, v novembru pa pričakujemo nadaljnje povpraševanje po teh sobah.
Vitrin METKA nismo imeli od junija naprej. Od 2000 enot, ki so ali pa bodo prišle iz proizvodnje v oktobru, je sredi meseca, ob pisanju tega članka zahtev za več kot 3000 enot. Naročila odklanjamo že več kot mesec dni za dobavo v letošnjem letu. Zavlačevanje in odklanjanje naročil prav gotovo preusmerja kupce k drugim podobnim izdelkom, saj je znano, da vrsta tovarn sledi ustvarj enosti naših izdelkov, predvsem pa raznih vitrin.
Jedilnice LIVING nismo imeli od junija. Od skupne serije 500 enot, proizvedenih v septembru in oktobru, je že odposlanih polovico, za ostale pa že imamo razporeditve. Naročila odklanjamo že od 1. oktobra za dobavo v 1968. letu. Ker zahtevam ne moremo ugoditi, se kupci obračajo k drugim proizvajalcem podobnih jedilnic.
Letošnji izvoz naj bi po programskih predvidevanjih v začetku leta znašal 3,3 milijona dolarjev ali 24 °/o več, kot je bil izvoz v 1967. letu. Marsikdo se bo vprašal, ali je res potrebna tolikšna skrb za izpolnitev izvoznega načrta, saj je končno dinar najvažnejši, pa naj ga dobimo doma ali v tujini. Odgovor na takšno vpraašnje pa pove, da skrbi o dosežkih pri izvozu ne gre zanemarjati predvsem iz naslednjih razlogov:
— možnost za nabavo reprodukcijskih materialov iz uvoza je v neposredni zvezi z izvozom: več bomo izvozili, več deviznih sredstev za uvoz bomo imeli. Res, da veliko izdelkov, ki jih nabavljamo z uvozom, lahko nabavimo za
TV vitrine v količini 3700 kosov so razporejene, vendar še ne dobavljene. TV vitrin nismo imeli na zalogi od julija dalje. Sedaj jih proizvaja Tovarna pohištva Cerknica v sodelovanju s podjetjem GABER Stari trg. Upajmo, da bo to sodelovanje v prihodnje lahko zadovoljevalo tržišče po količini in pravočasnih rokih.
Ta bežen pregled gibanja zalog in odprtih razporeditev nam pokaže, da imamo prevelike časovne presledke med eno in drugo serijo, kar pa povzroča občasno krajše ali daljše pomanjkanje izdelkov in se negativno odraža na tržišču. To pa zahteva, da za leto 1969 že sedaj ustrezno ukrepamo, bodisi z izbiro izdelkov, bodisi z novimi izboljšavami sedanjih izdelkov, da bi dosegli višjo kvalitetno raven, bodisi z izbiro prodajnih poti in s podobnim.
Ne bo lahka naloga v letu 1969 zagotoviti zaloge izdelkov, ki bodo ustrezale načrtu obratnih sredstev, skladiščnih prostorov, finančne realizacije in na drugi strani zadovoljitve trž.išča s pravočasnimi dobavami.
inž. D. Trotovšek
dinarje, res pa je tudi, da je iz meseca v mesec takih izdelkov vse manj,
—	možnost za rekonstrukcije in tehnične izboljšave iz sredstev retencijske kvote deviz obstaja. Ta sredstva porabljamo tudi za odplačilo deviznih kreditov, kar bo posebej aktualno v prihodnjih letih,
—	možnost je tudi za najemanje investicijskih kreditov za nadaljnji razvoj in povečanje prodajnega obsega. Dokaz temu je posojilo Mednarodne banke za obnovo in razvoj iz Washingtona, saj so bila vrata do tega kredita odprta skozi vedno večji obseg izvoza,
—	doseženi obseg izvoza naj bi nas že v letu 1969 pripeljal do
statusa velikega izvoznika, kar bi dajalo enake pravice, kot jih imajo pretežni izvozniki. To je sicer predlog zvezne gospodarske zbornice, kar pa je treba upoštevati.
Če pregledamo samo nekaj nanizanih dejstev, potem res ni vseeno, kakšna je naša skrb za izvoz. Naša izvozna usmeritev je bila znana že pred gospodarsko reformo, dejstvo pa je, da tudi po njeni uvedbi izvozni obseg neprestano raste.
Do konca septembra smo izvozili:
V 000 $
—	furnirano	pohištvo	1.387
—	masivno	pohištvo	558
—	primarni	izdelki	247
Skupaj 2.192
V pristanišču je bilo 1. oktobra pripravljenega blaga za izvoz ali neobračunanega izvoza v vrednosti 338.042 $.
Lani smo do konca septembra izvozili za 1,758.000 .ji, kar je za 434.000 $ manj kot letos.
Statistični podatki iz preteklih let kažejo, da je obseg izvoza v
Graški jesenski sejem, ki je bil v času od 28. septembra do 6. oktobra letos, je za nami. BREST je v okviru jugoslovanske razstave na tem sejmu skupaj s Slovenijalesom razstavil teakovo garnituro FLORIDE. Zanimanje za ta izdelek je bilo veliko, škoda je le v tem, da velika zaporna carina preprečuje razvoj prodaje naših izdelkov v Avstriji. Kvaliteta izdelka ni zaostajala za kvaliteto avstrijskih proizvajalcev, seveda za istovrstno raven izdelkov.
Analiza milanskega sejma, nato pa sejma pohištva v Gradcu, daje v grobem naslednje ugotovitve:
1.	sejem pohištva v Gradcu je po obsegu dosti manjši, kar je gotovo vzrok, da je pohištvena proizvodnja slabše razvita kot v Italiji. Dejansko je bil v Milanu sejem namenjen pohištvu Italije, v Gradcu pa je bilo pohištvo razstavljeno na splošnem sejmu,
2.	tako kot je bilo v Milanu redko videti moderno furnirano pohištvo med stilnim, je v Gradcu ravno nasprotno,
Obdobje, v katerem živimo, zahteva od proizvajalcev notranje opreme veliko izbiro različnih artiklov. Med temi proizvodi je pohištvo na prvem mestu. Posebno oblazinjeni (tapecirani) elementi so važni, saj morajo dati notranji opremi toplino, uporabnost in ugodje.
Na svetovnem trgu je ponudba oblazinjenih izdelkov res velika. Vzorci pa so zelo različni, saj to različnost narekuje sam standard in stanovanjska kultura posameznih narodov.
Tako nekatere oblikovne nadrobnosti izražajo razgibanost, druge pa zastarelost in zadržanost.
Proizvodnja dnevnih sob in masivnega stilnega pohištva je pripeljala do odločitve, naj začne BBREST s proizvodnjo oblazinjenih izdelkov. Z omarami kombinirani sestavni deli dnevnih sob (Daniela in Florida) so bili doslej dopolnjeni z izdelki kooperantov. To sodelovanje pa ni izpolnilo pričakovanj. Prilagajanje kooperantov je bilo težavno, kar zadeva kvaliteto, dobavne roke in, kar je poglavitno, težko je bilo doseči skladje med oblazinjenimi in ostalimi sestavnimi deli dnevnih sob. Stilno pohištvo (garnituri Y-70 in Y-19) oziroma ogrodja za te garniture pa terjajo posebne vrste prevoz do kooperantov. Ta prevoz pa je zelo drag in poškodbe so zelo pogostne. Zato je nujno, da opravljamo oblazinjenje na istem mestu kot ogrod-
bave do konca leta potrjujejo, da bo v zadnjih treh mesecih prodano v izvoz:
zadnjem četrtletju največji. Dejanski pogodbeni zaključki za do-
V 000 $
—	furnirano pohištvo	665
—	masivno pohištvo	342
—	primarni izdelki	104
Skupaj 1.111
Iz tega lahko sklepamo, da bo izvoz v letu 1968v celoti dosežen, saj bo po predvidevanju realizirana prodaja pohištva in primarnih izdelkov za 3,303.000 $ ali 100 odstotkov.
Tako stanje pa daje trdne osnove za nastop v 1969. letu, ko bomo reševali vrsto problemov ob sredstvih za uvoz materialov velikega izvoznika, prav tako pa tudi v odnosu na pogodbo z Mednarodno banko za obnovo in razvoj.
Ni majhna naloga v treh mesecih izpolniti tretjino letnega načrta izvoza. Izpolnitev pa je mogoča, potrebno je le, da vsaka poslovna enota da od sebe vse, da realizira dogovorjene zaključke v roku.	inž. D. Trotovšek
3.	oblazinjeno pohištvo je zajemalo umirjeno oblikovane fotelje in zofe, kar je povsem nasprotje razgibanim italijanskim modelom.
V skupini furniranega pohištva so prevladovale garniture dnevnih sob, knjižnic in jedilnic. Večina je imela razsvetljene odprtine, medtem ko vgrajenih zvočnikov ni bilo opaziti. Furnir je bil v glavnem orehov, delno pa so že uporabljene na oreh 1 užene ek-zote.
Dnevne sobe kombinirajo z ležišči pod parolo »delati in spati v enem prostoru«. Ležišča dvigajo in zapirajo v omaro.
Zelo močno so bili zastopani izdelovalci kuhinjskih garnitur, ki vse bolj beže od klasične bele barve k različnim barvnim odtenkom ali furnirjem.
Naši izdelki furniranega pohištva v celoti ustrezajo tudi avstrijskemu trgu, vmes so le visoke carinske ovire, ki ne omogočajo hitrejšega razvoja prodaje.
inž. D. Trotovšek
je. Lastna tapetniška proizvodnja pa daje tudi možnost za hitrejše prilagajanje tržišču. Trg v novejšem času zahteva hitro spreminjanje oblik in uporabnosti oblazinjenega pohištva. BREST sc mora temu prilagoditi, zato mora nuditi tržišču kvalitetno, oblikovno dognano oblazinjeno pohištvo.
Tapetniška dejavnost se bo razvijala v TP Martinjak. Osnova za to bo dosedanja proizvodnja oblazinjenih stolov in proizvodnja ogrodij za sedežne garniture stilnih in modernih linij.
Organizirati pa moramo proizvodnjo tako, da bomo v njej uporabljali najnovejšo tehnologijo in najnovejše dosežke svetovnih proizvajalcev. Prav tako je treba uporabljati najnovejše materiale, ki se v tej proizvodnji uporabljajo, ker nudijo prednosti v oblikovanju. Edino tako bomo lahko dosegli kvalitetno stopnjo tujih proizvajalcev.
V novi dejavnosti BRESTA, v izdelovanju oblazinjenih sestavnih delov, vidimo napredek v kvaliteti dosedanjih proizvodov-Z lastno proizvodnjo lahko nudimo porabniku več kot doslej, lahko mu nudimo skladnost in celovitost. Istočasno pa imamo večjo možnost za študij zahtev trga in se tem zahtevam hitreje prilagajamo, hitreje lahko sledimo naši stanovanjski kulturi in njenim potrebam.	T. Puc
To e jedilnica LYVING, eden od proizvodov Bresta za domači trg
Ali bo letni načrt izvoza dosežen?
Obisk sejma v Gradcu
Nova dejavnost Bresta -tapetništvo
Gradnja transformatorske	KKr postaje na	Iverki
ODMEVI		i
Saj ni zaskrbljenosti!
V zadnjih številkah našega glasila so se kar vrstile najrazličnejše pripombe o delu sindikata.
Beseda je predvsem o članku, ki je bil objavljen v zadnji številka pod naslovom Zaskrbljenost sindikatov.
Avtor članka namreč omenja, da so podatki v izdelani analizi o poslovanju in problemih poslovnih enot netočni.
Iz razgovora z zbiralcem podatkov, v tem primeru s podpredsednikom koordinacijskega odbora sindikata, lahko sklepamo, da je podatke dobil od odgovornih delavcev na upravah poslovnih enot. On je torej podatke posredoval naprej v taki obliki, kot jih je dobil.
Poudariti hočem le to, da ne gre za nekakšno »zaskrbljenost«, temveč za to, da je končno le čas, ko naj bi se začele sindikalne organizacije z dolgoletno tradicijo ukvarjati tudi z drugimi gospodarskimi problemi in ne samo z organizacijo izletov in zbiranjem ponudb za ozimnico.
Posvetovanje, ki so ga organizirali na osnovi analize o poslovanju, je razsvetlilo mnogo nejasnih vprašanj, ki jih postopoma že rešujejo.
Ravno zato je potrebno, da je bilo podobnih srečanj v prihodnje še več.
Pogosto je slišati tudi pripombe o nekakšni pasivnosti sindikatov. Vsi zaposleni smo po nekem nepisanem pravilu člani sindika-
ta. Toda aktivnost organizacije je prepuščena predvsem ožjemu krogu članstva, največkrat pa samo predsedniku, ki ga volimo vsaki dve leti. Ali je prav tako, da kritiziramo delo le-teh, medtem ko ostali stojimo ob strani?
Naš delovni
V Tovarno pohištva se vozi z avtobusom na delo 200 delavcev ali 1/3 članov TP Cerknica. Njihov delovni dan je daljši. Na delo prihajajo iz smeri Rakitna, Žilce, Begunj in Unca.
Delavci, ki se vozijo na delo z avtobusom plačujejo prevozne stroške sami.
Ko sem se nedavno pogovarjal s temi delavci o podražitvi prevoznih stroškov, so zelo negodovali. Nekateri so predlagali, naj podjetje ponudi prevoze avtobusnemu podjetju Gorica. No, kljub vsemu je trenutno najboljša možnost, da še nadalje zaupamo prevoze podjetju SAP.
Plačevanje prevoznih stroškov pa je precejšnje breme zlasti za delavce iz zelo oddaljenih krajev, ki plačajo mesečno do 14.000 S din.
Ker se mi je nudila priložnost, sem s temi delavci razgovarjal tudi o drugih vprašanjih.
Naj oddaljenejši vstajajo takoj po četrti uri, če imajo delo dopoldne. Kadar imajo delo v popoldanski izmeni, pa gredo lahko k nočnemu počitku malo pred polnočjo. Nekateri delavci pa morajo še pešačiti od postajališča tudi po pol ure v svojo vas ali zaselek.
Težko je s prehrano, so mi dejali. Kadar delajo dopoldne, je zanje prva jed v odmoru topli obrok, ki jim je glavna prehrana v osemurnem delu; je pa za fizično delo premalo izdatna, so trdili zlasti mlajši delavci. Ko pridejo domov, nekatere sicer čaka kosilo, toda komaj ob 15.30 uri. Nekateri pa si morajo kosilo še kuhati. Glede prehrane je popoldanska izmena boljša.
Bližnji delavci so na boljšem, ni jim treba plačevati prevoza in več jim ostaja časa. Res je, da morajo zaradi tega delati v nočni izmeni ali narediti kakšno naduro.
Kljub vsemu pa bi le malokateri delavec prišel stanovat v Cerknico, če bi imel to možnost, posebno oni, ki imajo lastne hiše ali udobna stanovanja. Problem je le prevoz, sicer pa je v naših krajih prijetno živeti — pravijo delavci. Problem bi nastal le takrat, kadar ne bi imeli dela oziroma dohodkov za življenje.
Na delo v tovarni smo se na-
V BRESTU imamo točkovni sistem delitve osebnih dohodkov in še analitično oceno delovnih mest ter za režijske službe šestmesečno osebno ocenjevanje. Mar ni to dovolj za enakomerno delitev
Malo dobre volje in sodelovanja med nami vsemi bo pripeljalo do tega, da bo naša sindikalna organizacija res začela delovati na vseh tistih področjih, kjer je smisel njenega delovanja.
S. Bogovčič
čas je daljši
vadili, da si ne moremo misliti drugačnega načina življenja. Težko bi bilo, če bi ukinili prevoz. Moški bi že kako hodili na delo z lastnim prevoznim sredstvom, v zimskih dneh pa bi z začasnim stanovanjem rešili to vprašanje.
Zenske, zlasti poročene, pa nikakor ne bi mogle delati, so dejale! Upamo, da do tega ne bo prišlo, sicer pa sami plačujemo stroške prevoza.
V prostem času večina od teh delavcev pomaga pri kmetijskih delih ali pa »šušmarijo«, kot je eden od delavcev hudomušno pripomnil.
Delavci vozači Bresta
V teh krajih kulturno prosvetnega dela skoraj da ni, saj ni časa za to, sicer pa tudi ni ostalih možnosti.
Glede pravic, ki nam pripadajo iz delovnega razmerja, nismo prikrajšani v primerjavi k ostalimi delavci oziroma člani kolektiva. Prikrajšani pa smo glede prireditev oziroma razvedrila, ki je organizirano v Cerknici.
Avtobus je prispel do končne postaje oziroma pred tovarno; morali smo končati. Občutil sem, da je pripadnost teh delavcev kolektivu večja, kot se misli.
J.	Klančar
teh sredstev, ki so za to namenjena.
Sistem analitične ocene je za vse službe 1 : 5 in je v skladu z našim letnim načrtom proizvodnje in njenega finančnega obsega.
Prav zato se čudim, da obstajajo skoraj neverjetne razlike v delitvi teh sredstev, ki so namenjena za osebne dohodke.
Ne morem in ne morem razumeti, da so med ekonomskimi enotami take razlike, da pride med njimi 50.000 S din ali celo več razlike. Vsi pa smo proizvajalci — mislim pri tem na fizični obseg proizvodnje — in vsi se trudimo za čim večje uspehe. Seveda imajo nekateri ves ta trud poplačan. Zaradi takega stanja pri delitvi osebnega dohodka se dogaja, da nekateri delavci visoko presegajo osebne dohodke posameznih inštruktorjev, pa si mislim: gotovo imajo večjo odgovornost kakor pa inštruktorji, ki so na vodilnem delovnem mestu v ekonomskihenotah.
Prav gotovo bi se morale službe proti takim pojavom pospešeno boriti in dohodke uskladiti na ravni realnosti.
Priznati pa moramo, da so sedaj naši osebni dohodki v republiškem merilu med prvimi.
se vračajo z dela
Mnogi nam jih zavidajo.
Ne smemo pa reči, da je lahko izravnati te razlike; vendar pa jih je lahko popraviti, samo če priznamo, da je to, kar sem napisal, resnica.
Upam, da ta članek ne bo naletel na gluha ušesa in da bodo službe, ki so za to odgovorne, storile vse, da bi napake popravili.
Valentin Šubic
Ni povsod tako
Štirinajst dni po vdoru vojaških sil članic Varšavskega sporazuma se je vodstvo dveh osnovnih organizacij ZK v našem podjetju odločilo, da po hitrem postopku skličejo sestanek članstva.
Napovedanega dne je na sestanek prišla tretjina članstva.
Po nekajminutnem čakanju je predsedujoči pričel s sestankom in po uvodnem govoru prepustil besedo tovarišu, ki je imel nalogo, da člane seznani o svetovnem o svetovnem položaju.
Po dveurnem razpravljanju smo sprejeli najvažnejši sklep, in sicer:
Sekretariata obeh organizacij naj v roku štirinajstih dni pripravita program bodočega dela članstva.
Danes, ko to pišem, je minilo več kot štirideset dni, toda programa in napovedanega sestanka ni in ni.
Tiho in mirno gre čas naprej. Le vsakega desetega v mesecu se oglasi pobiralec članarine kot občasni znanilec naše dolžnosti.
Š. Bogovčič
Opomba: Odločili smo se za uvedbo nove rubrike MNENJA IN KRITIKA, v kateri želimo omogočiti bralcem kritične pripombe in mnenja.	Uredništvo
DOPISUJTE
V
BRESTOV
OBZORNIK!
Zakaj tako...
Pogled na sprednji del Brestovih stanovanjskih blokov nam nudi prijetno sliko. Žal pa je okolica za temi bloki močno neurejena in ni v čast stanovalcem
Anketa
V skladu s poslovno politiko za leto 1968, ki pravi da lahko dobijo posamezniki sredstva za stanovanjsko gradnjo le na osnovi varčevanja: posameznik—podjetje—banka, razpisujemo anketo, na osnovi katere želimo ugotoviti, koliko sredstev bomo morali po zaključnem računu za leto 1968 dodeliti za stanovanjske namene.
Odgovore na spodnja vprašanja posredujte tajništvu poslovnih enot do 12. novembra letos:
1.	Ime in priimek
2.	Stalno bivališče
3.	Delovni staž pri BRESTU
4.	Od kdaj varčujete pri banki?
5.	Koliko imate privarčevanih sredstev do 1. XI. 1968?
6.	Koliko nameravate še privarčevati pred najetjem posojila pri BRESTU?
7.	Kdaj boste zaprosili za kredit?
8.	Koliko kredita bi potrebovali od BRESTA?
9.	Če že gradite stanovanjske prostore, do katere faze so zgrajeni?
10.	Poprečni mesečni zaslužek v letu 1968?
11.	Poprečni dohodki na družinskega člana v letu 1968 (vključno z
dohodki kmetijstva)?	Uredništvo
Hhtenia h* butika
Zakaj take razlike v delitvi osebnih dohodkov?
Iz dela samoupravnih organov
UPRAVNI ODBOR PODJETJA
Na 202. seji 8. oktobra letos je upravni odbor Industrije pohištva BREST sprejel naslednje sklepe: — upravni odbor je sprejel načrt nalog za IV. tromesečje in načrt opravljenih nalog za III. tromesečje 1968 za skupne strokovne službe; razpravljal je o tezah za sestavo poslovne politike za leto 1969 in sklenil, da morajo skupine, ki naj bi sestavile predloge za posamezna področja, pripraviti gradivo do meseca decembra, da bo dan material v tem mesecu v javno razpravo,
'■ — zaradi pritožb in pripomb proti razdelitvi stanovanj je bila imenovana posebna komisija, ki naj ponovno pregleda pravilnost razdelitve stanovanj. Komisija mora do prihodnje seje pripraviti celotno stanovanjsko problema-tako in poročati na upravnem odboru podjetja.
—	dodeljeni so bili krediti za posamično stanovanjsko gradnjo naslednjim prosilcem:
1.	Terezija Hiti, TPC, 4000 N din za dobo 12 let,
2.	Jože Klanfar, TLI, 9000 N din za dobo 9 let,
3.	Alojz Žnidaršič, TLI, 11.000 N din za dobo 10 let,
4.	Ivan Bizjak, TPC, 3440 N din za dobo 15 let,
5.	Janez Kovačič, SKS, 4000 N din za dobo 10 let,
6.	Ivan Šega, TPM, 8000 N din za dobo 10 let,
7.	Franjo Gagula, TPM, 4000 N din za dobo 15 let,
8.	Milan Kobal, TPM, 4000 N din za dobo 10 let,
9.	Janez Otoničar, SKS, 4000 N din za dobo 10 let,
10.	Miro Horvat, TPC, 4000 N din za dobo 12 let,
11.	Alojz Hiti, BŽ, 5000 N din za dobo 15 let,
12.	Jože Kranjc, SKS, 5000 N din za dobo 9 let,
13.	Alojz Otoničar, TPC, 6000 N din za dobo 10 let,
14.	Milena Tušar, TPC, 4000 N din za dobo 9 let,
15.	Anton Cvetko, TPM. 4500 N din za dobo 10 let,
16.	Jože Škrlj, TPC, 10.000 N din za dobo 15 let.
Za vse kredite bo enotna obrestna mera 3 °/o. Celotni kredit se da v komisijski posel Kreditni banki in hranilnici Ljubljana.
— Upravni odbor je odobril nakup novega kombija Ford Tranzit FT 600 in nakup novega osebnega avtomobila.
Glede vprašanja kadrovske problematike je upravni odbor podjetja sprejel naslednje sklepe;
—	na delovno mesto v. d. šefa računske službe SKS se razporedi s 15.10.1968 tov. Tone Zigmund,
—	tov. Emil Lah se razporedi na delovno mesto internega kontrolorja s 15.10.1968,
—	tov. Anton Žele se razporedi s 15.10.1968 na delovno mesto v. d. šefa prodaje pohištva za domači trg,
—	štipendisti tehniške šole, oddelka v Cerknici, IV. letnik, se razporedijo v naslednje poslovne enote:
A.	poslovna enota TP Cerknica
1.	Bernarda Drenik
2.	Drago Frlan
3.	Jožica Košir
4.	Ivanka Mlinar
5.	Darinka Štritof
6.	Romana Štritof
7.	Zoran Trost
8.	Mirko Urbas
9.	Sanda Zakrajšek
B.	Poslovna enota TP Martinjak
1.	Anica Debeljak
2.	Alenka Kajtna
3.	Rajko Palčič
4.	Stane Zakrajšek
C. poslovna enota TLI Stari trg
1.	Marija Jurjevčič
2.	Anica Zabukovec
Z delom štipendistov v poslovnih enotah se bo prenesla tudi obveznost sredstev za štipendije.
— Upravni odbor podjetja je odobril štipendije naslednjim prosilcem:
1.	Heleni Lipovec, IV. letnik TŠ, odd. v Cerknici, v višini 230 N din mesečno, za poslovno enoto TPM,
2.	Jožici Jenček, IV. letnik TŠ, odd. v Cerknici v višini 240 N din mesečno, za poslovno enoto TPC,
3.	Jožici Ileršič, IV. letnik EŠ, v višini 250 N din mesečno.
Štipendije veljajo v šolskem letu 1968/69.
— Stanku Mulcu je omogočen študij na fakulteti za arhitekturo, gradnje in geodezijo — oddelek za arhitekturo s tem, da ga podjetje štipendira v II. letniku, če bo opravil vse pogoje za vpis v II. letnik.
— Alojzu Drobniču, štipendistu na strojni fakulteti, se podajša štipendija do konca leta 1968 pod pogojem, da bo študij zaključil do 31.12.1968.
Dijakom I. letnika Tehniške šole, oddelka v Cerknici, se dodeli socialna pomoč, in sicer:
1.	Zvonki Purhart 100 N din mesečno,
2.	Jožetu Korošcu 100 N din mesečno,
3.	Nataši Vukičevič, 90 N din mesečno,
4.	Slavku Červeku 103 N din mesečno,
5.	Marti Ule, 70 N din mesečno,
6.	Tomažu Strohsacku, 60 N din mesečno.
Sprejet je bil predlog o povišanju štipendij oziroma posojil, ki bo veljal v šolskem letu 1968/69 (sprememba pravilnika o izobraževanju, 14. člen):
A.	POKLICNE ŠOLE
II.	letnik:
Stare višine in razponi 100—120 N din za zadosten uspeh 130—150 N din za dober uspeh 160—180 N din za prav dober uspeh
190—210 N din za odličen uspeh
Nove višine in razponi 120—145 N din za zadosten uspeh 150—180 N din za dober uspeh 190—215 N din za prav dober uspeh
220—250 N din za odličen uspeh
B.	SREDNJE ŠOLE
II. letnik:
Stare višine in razponi 100—120 N din za zadosten uspeh 130—150 N din za dober uspeh
160—180 N din za prav dober uspeh
190—210 N din za odličen uspeh Nove višine in razponi 120—145 N din za zadosten uspeh 150—180 N din za dober uspeh 190—215 N din za prav dober uspeh
220—250 N din za odličen uspeh
III.	letnik:
Stare višine in razponi
130—150 N din za zadosten uspeh 160—180 N din za dober uspeh 190—210 N din za prav dober uspeh
220—240 N din za odličen uspeh Nove višine in razponi 150—180 N din za zadosten uspeh 190—215 N din za dober uspeh 220—250 N din za prav dober uspeh
260—290 N din za odličen uspeh
IV.	letnik:
Stare višine in razponi 160—180 N din za zadosten uspeh 190—210 N din za dober uspeh 220—240 N din za prav dober uspeh
250—270 N din za odličen uspeh Nove višine in razponi 190—215 N din za zadosten uspeh 220—250 N din za dober uspeh 260—290 N din za prav dober uspeh
300—325 N din za odličen uspeh
C.	VIŠJE IN VISOKE ŠOLE
I.	letnik:
Stare višine in razponi
190—210 N din za zadosten uspeh 220—240 N din za dober uspeh 250—270 N din za prav dober uspeh
280—300 N din za odličen uspeh Nove višine in razponi 220—250 N din za zadosten uspeh 260—290 N din za dober uspeh 300—325 N din za prav dober uspeh
330—360 N din za odličen uspeh
II.	letnik:
Stare višine in razponi 220—240 N din za zadosten uspeh 250—270 N din za dober uspeh 280—300 N din za prav dober uspeh
310—330 N din za odličen uspeh Nove višine in razponi 260—290 N din za zadosten uspeh 300—325 N din za dober uspeh 330—360 N din za prav dober uspeh
370—395 N din za odličen uspeh
III.	letnik:
Stare višine in razponi
250—270 N din za zadosten uspeh 280—300 N din za dober uspeh 310—330 N din za prav dober uspeh
340—360 N din za odličen uspeh Nove višine in razponi 300—325 N din za zadosten uspeh 330—360 N din za dober uspeh 370—395 N din za prav dober uspeh
410—430 N din za odličen uspeh
IV.	letnik:
Stare višine in razponi 280—300 N din za zadosten uspeh 310—330 N din za dober uspeh 340—360 N din za prav dober uspeh
370—390 N din za odličen uspeh Nove višine in razponi
330—360 N din za zadosten uspeh 370—395 N din za dober uspeh 410—430 N din za prav dober uspeh
445—480 N din za odličen uspeh Vsem dijakom, ki dosežejo ob redovalnih konferencah nezadosten uspeh, se za vsako nezadostno oceno zmanjša višina mesečnega posojila za 30 N din. Tisti, ki imajo štiri ali več negativnih ocen, izgubijo pravico do posojila za vso konferenco.
Novo sprejete štipendije naj se določijo vsem štipendistom v šolskem letu 1968/69.
TP CERKNICA
Upravni odbor Tovarne pohištva Cerknica je na seji 7.10. letos sprejel naslednje sklepe:
— sprejet je načrt proizvodnje za mesec oktober in obračun načrta za mesec september,
—	vse službe, ki so dolžne oskrbovati tovarno s surovinami in materiali, je treba opozoriti na rednejšo in hitrejšo dobavo, kajti še vedno se pojavljajo pri dobavi materialov problemi, ki ovirajo nemoteno proizvodnjo,
—	pogonski servis si mora v prihodnje prizadevati za hitrejšo izdelavo ogrevalnih naprav v drugem traktu, obenem pa naj takoj začne z izdelavo na vhodnih vratih oziroma pri vseh vhodih v omenjeni trakt,
—	upravni odbor je sprejel analizo in uskladitev časov oziroma osebnih dohodkov med oddelki.
Potrjen je bil tudi cenik del za odpremne delavce s pripombo.
—	ocena na delovnem mestu za brušenje robov je po mnenju članov UO previsoka; zato je potrebno ponovno izdelati opis delovnega mesta in analizo ter vse skupaj predložiti komisiji za ovrednotenje delovnih mest tovarne in centralni komisiji za analitično oceno.
TP MARTINJAK
Na seji upravnega odbora Tovarne pohištva Martinjak 7. 10. 1968 so bili sprejeti naslednji sklepi:
—	na sestankih ekonomskih enot je treba vse delavce seznaniti z analizo načrta in tekočimi problemi. Z analizo načrta in problemi v TPM je treba takoj seznaniti vodstvo proizvodnje in ga tudi opozoriti na njegovo neodgovornost pri delu ter zahtevati, da se odnos do dela popravi. V proizvodnji je treba izboljšati organizacijo dela na delovnih mestih. Med strokovnimi kadri pa naj bo tesnejše sodelovanje pri
TP CERKNICA
Prišli: Janez Kocjančič, lesni tehnik, Danica Hajdarovič, delavka, Boža Gasparič, delavka, Dragica Klemen, delavka, Tončka Bajc, delavka, Marjan Sivec, delavec, Anica Škrabec, delavka, Jože Tekavec, delavec
Iz JLA so se vrnili: Tone Vidmar, delavec, Franc Otoničar, delavec, Alojz Doles, delavec, Marjan Lovko, delavec, Franc Otoničar, elektrikar, Ferdo Križančič, delavec
Vajenci: Štefan Gašpar in Marjan Škof, mizarska stroka ter Vinko Braniselj, stroj -no-ključavničarska stroka
Odšli: Jože Urh in Jože Škofljanc v JLA
TP MARTINJAK
Prišli: Andrej Drobnič, delavec, Marija Gornik, delavka, Jože Anzeljc, krojač, Franc Žnidaršič, delavec, Anica Avžlahar, delavka, Jože Potočnik, delavec, Alojz Grbec, delavec, Joža Žurga, administratorka, Maj-
reševanju raznih problemov proizvodnje,
—	ponovno je bil sprejet sklep, da se za katerikoli artikel, preden gre v proizvodnjo, pripravijo vsi tehnični pripomočki,
—	načrtovalcem proizvodnje je treba dati večja pooblastila nad proizvodnjo v zagotavljanju količin in terminske izdelave artiklov,
—	inštruktorji naj dnevno vodijo evidenco izdelanih količin artiklov,
—	upravni odbor je razpravljal o rebalansu načrta in sprejel sklep, da se da v obravnavo in potrditev centralnim samoupravnim organom,
—	nadzoruje naj se nagrajevanje po kvaliteti dela; ko bodo zbrani potrebni podatki, naj bi samoupravni organi ponovno obravnavali sistem nagrajevanja.
IVERKA CERKNICA
Upravni odbor Tovarne iver-natih plošč je na seji 26.9.1968 sprejel naslednje sklepe:
—	ukinejo se tri izmene pri stiskalnici »Mihoma«; ostane samo ena izmena, ki naj bo organizacijsko vezana na skladiščnika plošč,
—	formalno naj se združita skladišče surovin in skladišče plošč z brusilko in formatko z enim skladiščnikom in dvema pomočnikoma (eden v prvi izmeni, drugi v drugi izmeni),
—	upravni odbor je sprejel na-
črt remonta: vsi tisti delavci, ki niso zajeti pri delu remonta, naj izrabijo redni letni dopust, tisti, ki pa nimajo dopusta, naj se razporedijo na delo v skladišče surovin.	F. Zigmund
da Kovačič, delavka, Anica Obreza, delavka
Iz JLA so se vrnili: Anton Gode-ša, delavec, Stane Mihelčič, strojni ključavničar, Šega Franc, delavec, Stane Mišič, delavec
Vajenci: Franc Drobnič in Peter Urbas, mizarska stroka, Boris Žurga, strojno-klju-čavničarska stroka
Odšli: Jože Modic na delo v tujino, Ivan Ule v JLA
TLI STARI TRG
Prišli: Franc Ravšelj, delavec, Otilija Grginčič, delavka, Janez Antončič, delavec
TIP CERKNICA
Prišli: Edvard Mevc, delavec, Metod Urh, strojni ključavničar iz JLA
Odšli: Franc Kraševec, Franc Bregar, Milan Baraga; sprejeti so bili začasno
BŽ CERKNICA
Odšel: Franc Tekavec na delo v tujino
SKS CERKNICA
Prišel: Ivo Štefan iz JLA
DR CERKNICA
Ni sprememb
Pravnik odgovarja
Vprašanje: UO poslovne enote lahko v določenih primerih dovoli delavcu izostanek z dela brez nadomestila do 30 koledarskih dni v enem letu (brezplačni dopust). Ali ima delavec v tem času pravico do nadomestila zaradi bolezni ali nesreče •— glede na določilo čl. 59 pravilnika o urejanju delovnih razmerij, ki pravi, da v takih primerih pravice mirujejo?
Odgovor: Da, ima! Podobno, kot v primeru rednega letnega dopusta, tudi v času »brezplačnega dopusta« do 30 dni delavec nastopi bolniški dopust, če oboli. Zaradi nastopa zavarovanega primera (bolezen, nesreča) mu ustrezne
pravice »oživijo« za določen čas— dokler je bolan — in v tem času ima torej pravico prejemati nadomestilo zaradi bolezni.
Ko delavec ozdravi, lahko nadaljuje odsotnost z dela, če UO ne ugotovi, da bi odsotnost utegnila povzročiti motnje v delovnem poteku in poslovanju. V kolikor pa delovna organizacija delavca nujno potrebuje, mu lahk° po prenehanju bolniškega staža preloži pravico izrabe odobrene brezplačne odsotnosti z dela na kak drug čas, če so izpolnjeni ostali pogoji po čl. 59 omenjenega pravilnika (glej čl. 59 pravilnika o urejanju delovnih razmerij y Brestu; čl. 70 in 77 TZDR, čl. 131
TZPZ).	Z. Zabukovec
Vzorno urejeno skladišče žaganega lesa v TLI Stari trg
Kadrovske spremembe v septembru 1968
Brestov obzornik gostuje
S SEJE OBC. SKUPŠČINE
Skupščina občine Cerknica se je 7. oktobra sestala na svoji 13. redni seji. Dnevni red je bil dokaj obsežen in je vseboval:
—	analizo periodičnih obračunov delovnih organizacij za I. polletje 1968;
—	odlok o povišanju cen olju;
—	poročilo o likvidaciji Dimnikarskega podjetja Rakek;
—	sklepe in predloge Občinske konference SZDL Cerknica o problematiki kmetijstva v občini;
—	poročilo o lovstvu;
—	priporočilo vsem delovnim organizacijam na področju občine o ustanovitvi Sklada Janeza Hribarja;
—	možnosti za gradnjo osnovne šole v Loški dolini.
Poleg naštetih točk je bilo tudi nekaj manj važnih, kot so: zadeve splošnega ljudskega premoženja, personalne zadeve, vprašanje trgovskega lokala v Otavah in elektrifikacija vasi Stražišče.
Analiza periodičnih obračunov gospodarskih organizacij za I. polletje 1968 v primerjavi z enakim obdobjem lani kaže, da se je ob povečanem številu zaposlenih za 5 % in poslovnega sklada za 8%, povečala fakturirana realizacija ali celotni dohodek za 22%. To je vsekakor lep uspeh občinskega gospodarstva. Zaskrbljuje pa, da so porabljena sredstva hitreje naraščala od celotnega dohodka, kar kaže na manjšo ekonomičnost. Ne glede na to pa je neto produkt (novo ustvarjena vrednost) nara-stel za 11% in dohodek za razdelitev za 9 «/o, izločena sredstva za osebne dohodke pa za 25 %.
Poprečni osebni dohodki na zaposlenega so od 706 narasli na 865 N din.
Kljub poprečno dobrim gospodarskim uspehom pa je nekaj gospodarskih organizacij, ki gospodarijo na stopnji rentabilnosti. Med njimi so Jelka iz Begunj, Gaber v Starem trgu, Kmetijska zadruga Cerknica pa ima celo izgubo. Zato je skupščina znova sklenila priporočiti tem organizacijam, naj poiščejo možnosti za integracijo, kajti le tako se bodo kolektivi lahko obdržali.
Zvezni izvršni svet je sprejel predlog o povišanju cen za semena sončnic od 1,20 na 1,30 din za kilogram. V zvezi s tem se je podražila proizvodnja tega olja za 0,30 din pri litru. Proizvajalci jedilnega olja ne morejo prenesti celotne podražitve surovin, zato so morali povišati ceno olju, ta pa se kaže tudi v maloprodajni ceni v trgovini.
Dimnikarsko podjetje v Cerknici je šlo v redno likvidacijo, ker ni bilo možnosti za obstanek. Likvidacijska komisija je pripravila Poročilo o likvidaciji, ostanek sredstev pa so prenesli na občino.
Znano je, da so se na področju kmetijstva v zadnjem času gospodarski odnosi močno zaostrili. Kmetijstvo v družbeni lastnini ima izredno nizko akumulativ-nost, prav nič boljša pa ni v zasebni lasti. Živinoreja je v zastoju, ker je živino težko prodati, dohodki iz gozda pa so zaradi pretirane obremenitve s taksami in biološke amortizacije minimalni. Zadruga išče izhod v trgovini, zasebni kmetje pa v žaganju hlodovine in prodaji desk. Oboje pa Ue daje več tistih zaslužkov kot Pred leti. Tako si tudi s tem niso dosti opomogli.
Skupščina je sklenila, da bo s tem seznanila republiško skupšči-ho in pričakuje ustrezne ukrepe.
Na zahtevo nekaterih odbornikov, da je treba dati vprašanje škode, ki jo povzroča divjad, na dnevni red skupščine, je sledilo Poročilo o stanju divjadi in o škodi, ki jo povzroča. Ugotovili so, da škoda ni tako velika, kolikor Pa jo je, so jo lovske družine dolžne povrniti.
Skupščina je s svojim sklepom Podprla pobudo o ustanovitvi Sklada Janeza Hribarja. Sredstva sklada naj bi bila namenjena za Pomoč nadarjenim študentom ter otrokom padlih in živečih borcev, Prispevale pa naj bi jih delovne organizacije iz sredstev za kadre.
V zvezi s tem, da je osnovna šola v Loški dolini v težkem položaju, so sprejeli pobudo o razpisu referenduma za samoprispevek in o iskanju drugih možnosti, kako najti sredstva za gradnjo nove osnovne šole. T. Kebe
OBČINSKA KONFERENCA ZK
Člani občinske konference ZKJ v cerKmci so na oktoorskem se-StanKU govorili o notranji rasti mladine ter sprejeli naioge v zvezi s spreminjanjem sestava Zn. v naši oocim. r-oieg tega pa so govorili tudi o predlogih za novo vodstvo v zvezne in republiške organe ZK.
ziaonji dogodki doma in v svetu so bistveno vpnvali na odnos mlade generacije do organizacije Zn., njenih stališč in prizadevanj za mirno reševanje mednarodnin sporov, zmanjšanje oboroževalne tekme in popuščanje napetosti, kajti le mir, svoboda in sožitje med narodi so poro« za boljše in srečnejše življenje. Takšna stališča, predvsem pa aktivno prizadevanje vodstva ZK v Jugoslaviji in vsega članstva ZK so spodbudila vrsto mladih ljudi, da z aktivnim delom prispevajo svoj delež k uresničevanju sklepov vodstev ZK Jugoslavije in se aktivno vključijo v samoupravno družbo. Da bi mlade ljudi čimbolj organizirano vključili v razne aktivnosti, morajo vodstva ZK v občini, krajevnih organizacijah, aktivih in oddelkih organizirati sestanke in posvetovanja z mladinsko organizacijo in mladimi ljudmi, predvsem s tistimi, ki imajo vse pogoje za sprejem v organizacijo ZK. Na sestanku so poudarili, da kriteriji za sprejem v ZK ne smejo biti preveč togi; zato je treba ocenjevati predvsem samega kandidata, njegovo aktivnost, delo v samoupravnih organih in organizacijah, odnos do dela, religije in druge kvalitete kandidata.
Opozorili so tudi na drugo skrajnost, ki se lahko kaže v popustljivem, neprizadetem in neodgovornem vabljenju v ZK vsakogar in za vsako ceno. Pri sprejemu naj velja načelo, da je laže priti v ZK, mnogo teže pa v njej ostati.
Tudi samemu sprejemu v ZK je treba posvetiti več pozornosti. To naj bo svečano dejanje, ki ga je treba organizirati v okviru občinske ali krajevne organizacije ZK. Zelo pomembno pa je, da tudi po sprejemu obdržimo nenehen stik z novo sprejetimi člani, da niso nato prepuščeni sami sebi. V tem primeru se kaj lahko zgodi, da so novo sprejeti člani kmalu razočarani; ugotavljati začnemo njihovo nedelavnost, malodušje in podobno. Zato je treba z novo sprejetimi člani nenehno delati, jih vključevati v delo in skrbeti za njihovo izobraževanje. Ob tem so na sestanku sklenili, naj bi organizirali aktiv mladih komunistov v občini, kjer bi razpravljali o splošnih in posebnih vprašanjih, ki zadevajo predvsem mladino. Vsako leto pa naj bi organizirali seminar ali nekaj izbranih predavanj o vprašanjih, ki so zanimiva in potrebna za mladega komunista.
Z mladino, predvsem pa z mladimi komunisti, morajo več delati tudi krajevne organizacije ZK in stalni aktivi. Za čim uspreš-nejše sodelovanje pa je nujno potrebna aktivnost vsakega komunista, aktiva in krajevne organizacije ZK. V številnih delovnih kolektivih in na terenu so mladinski aktivi, ki so prevečkrat prepuščeni samim sebi. Ne gre za to, da bi aktiv ZK narekoval mladini delo, pač pa se mora zanimati zanjo in ji nuditi pomoč, četudi včasih le moralno. Tako bo laže oceniti, koga bi lahko sprejeli v ZK.
Obenem pa morajo aktivi, krajevne organizacije in vsa vodstva ZK stalno spremljati in razčiščevati stanje v lastnih vrstah. Konkretno, za vsakega člana ZK posebej naj vodstva ugotavljajo aktivnost v ZK, predvsem pa aktivnost v drugih družbeno političnih organizacijah, društvih, samo-
upravnih in drugih organih, njihove idejno politične poglede in stališča, ki jih zavzemajo. Proti tistim, ki so se dejansko odtujili ZK, pa naj ustrezno ukrepajo.
Na konferenci so razpravljali tudi o predlogu za nova vodstva ZK v zvezi in republiki. Ker po prvotnem predlogu ni bilo iz naše občine predlaganega nobenega člana v omenjena vodstva, je konferenca predlagala tovariša Jožeta Tišlerja, sekretarja občinskega komiteja ZKS za člana CK ZKS in tovariša Franca Zormana za člana stalnega dela republiške konference ZK.	F. Levec
VAJE CIVILNE ZAŠČITE V OBČINI KRANJ
Vaje civilne zaščite, ki so bile 19. oktobra letos, je organizirala skupščina občine Kranj v sodelovanju z Republiškim sekretariatom za narodno obrambo.
Iz drugih občin so bili vabljeni predsedniki občinskih skupščin, načelniki oddelkov za narodno obrambo in posamezni člani svetov za narodno obrambo, kakor tudi predstavniki JLA, Skupščine in Izvršnega sveta SR Slovenije ter predstavniki drugih republik.
Iz občine Cerknica so se vaj udeležili: načelnik oddelka za NO tov. Stanko Rožič, referent za civilno zaščito pri občini Cerknica tov. Fikret Mehadjič, vodja občinskega štaba CZ tov. Franc inž Zorman ter vodja štaba CZ Brest Cerknica tov. Jože Kovšca.
Namen vaje je bil prikazati delovanje vseljudske obrambe v primeru vojne oziroma zračnega napada.
V	vaje so bile vključene vse enote CZ iz delovnih organizacij, družbenih služb in krajevne skupnosti Vodovodni stolp Kranj, združeni odred CZ občine Kranj. V sestavu združenega odreda so sodelovale naslednje enote:
—	tehnično reševalna služba,
—	sanitetna služba,
—	služba RBK,
—	služba reda in varnosti,
—	protipožarna služba in
—	služba zvez, obveščanja in alarmiranja, vse s svojimi oddelki.
V	enotah, ki so sodelovale, je bilo nad 1300 obveznikov CZ.
Službe so prikazale časovno usklajeno delovanje pred zračnim napadom, kakor tudi reševanje ljudi in dobrin po zračnem napadu. Prav tako so v vajah sodelovale letalske enote JLA, ki so prikazale letalski bombni napad, helikopterji pa so sodelovali pri reševanju ranjencev in jih prevažali v določeno bolnišnico.
Vaje so dobro uspele in nazorno prikazale, kako so potrebne in po kateri zamisli naj se v prihodnje organizira CZ ter celotna obramba prebivalstva v občinah.
Skupščina občine Kranj je za opazovalce organizirala prevoz do mest posameznih služb — oddelkov CZ; tako so si lahko ogledali njihovo delovanje in opremo.
Opazovaici so si lahko ogledali obveščevalske oddelke centra ki delujejo v sestavi službe zvez, obveščanja in alarmiranja. Ravno tako so si ogledali zaklonišča za službe in obveznike CZ ter delavce v tovarni Sava Kranj, pa še tudi razstavo opreme CZ, ki je prikazala opremo za vsakega posameznika po službah.
UgotoviU smo, da so vse službe in štab CZ sodobno opremljeni s sredstvi zvez, tehnično opremo in opremo za vsakega posameznika, da pa ta oprema zahteva veliko denarnih sredstev.
Tudi v naši občini bomo morali temu vpraašnju posvetiti več pozornosti. Določiti bo treba denarna sredstva za potrebe občinskega štaba in služb, kakor tudi štabov in enot samozaščite v delovnih in drugih organizacijah.
Potrebe so seveda dokaj velike, zaradi česar pričakujemo razumevanje vseh družbenih dejavnikov v občini in vsakega posameznika, da bo temu vprašanju moč posve-ti ti več pozornosti, to je, pripravi na vseljudsko obrambo v naši družbeno politični skupnosti.
Štab CZ SOb Cerknica
Brestova lovca (desno A. Hrblan) ob uplenjenem jelenu
Kako sem uplenil kronskega jelena
Mnogim lovcem je lov na jelena največji lovski užitek. Tudi z mano je tako. Čim bolj so se bližali zadnji septembrski dnevi, dnevi svatovanja jelenjadi, tem bolj sem si želel dolgo pričakovanega jelenjega lova pod vrhom Javornika. Mogočno ru-kanje jelena mi ni dalo miru, pa tudi druge je vznemirjalo.
S prijateljem sva jo ubrala v lovsko kočo na Poljane. Legla sva že počivat, ko naju je jelenje rukanje vrglo iz postelje. Kmalu je jelen utihnil, naslednje jutro pa se je oglasil iz druge smeri. Nama se je pridružil še en lovec in začeli smo zalezovati jelena. Bil pa je pametnejši od nas in se nam je izmuznil v reber Javornika. To pot nam torej ni uspelo, toda kljub temu smo dobre volje odhajali v dolino.
Doma sem si pripravil nov načrt in ga zaupal lovskima tovarišema, ki sta se mi pridružila na poti v lovsko kočo na Kaliču. 2e smo slišali rukajeočega jelena, toda močan dež in večerni mrak sta nam pomirila lovsko strast. Po hitro pripravljeni večerji, ki smo jo zalili s kozarčkom dobre kapljice, smo legli. Vsakdo izmed nas je zaspal z željo, da b| uplenil jelena. Toda naslednjega dne ni bilo nič, zato pa
smo imeli več sreče naslednje jutro. Bilo je ob štirih zjutraj. Tovariša sem predramil iz trdega spanja in pripravili smo se na nov pohod. Temna noč se je polagoma umikala belini novega dne, začelo se je svitati. Velika sova je končala svoj nočni koncert, s svitom so se začeli oglašati posamezni jeleni. S tovarišem sva se odpravila proti Klari, toda nenadoma ... Nekaj sto metrov pod seboj zaslišim, kako se kotali kamenje, zraven pa zamolkli glas: auoool Srce mi je veselo razbijalo v prsih in dejal sem si: »Nak, danes mi pa ne boš ušel!«
Sel sem naprej in jeleni so se oglasili ob vznožju Javornika. Po napornem zalezovanju v strmi rebri sem zagledal košute. Previdno sem sedel na kamen in čakal. Za seboj sem zaslišal pogumni jelenji auoool in že se je prikazal jelen. Premeril sem razdaljo, opazoval rogovje in sam nisem mogel verjeti: bil je kronski jelen. Pritisnil sem na petelina in strel je odjeknil. Jelen je obležal. Tovariši so mi segli v roke. Po lovskem običaju sem si zataknil za klobuk podarjeno zeleno vejico.
Bil sem srečen, kajti to je bil že moj peti uplenjeni jelen.
A. Hrblan
Statistična ali vzorčna kontrola proizvodnega postopka
Kontrola proizvodnega procesa v neki tovarni mora zajemati vse tiste ukrepe, ki jih je treba storiti med tehnološkim postopkom, da bi preprečili nastajanje izvrž-ka, oziroma da bi ga kar se da zmanjšali. Ker izvržek lahko nastane zaradi uporabe neustreznih surovin in materialov, pa tudi zaradi načina dela, je treba pričeti s kontrolo že ob prevzemu surovin in materiala, nadzorovati nato tehnološki postopek na posameznih delovnih mestih in končno ugotavljati, ali izdelek ustreza zastavljenemu cilju ne glede na to, ali ga določajo standard, pogodba s kupcem ali interne zahteve.
Danes menimo, da so kontrola proizvodnje tudi takšni postopki, s katerimi samo ugotavljamo stanje izdelka glede na že določene kriterije za kvaliteto. To je povsem napak, ker je to pravzaprav pregled izdelka, s katerim samo ugotavljamo njegovo stanje, ob tem pa ne proučujemo vzrokov, ki so pripeljali do tega stanja. (V tem sestavku mislim pod »izdelkom« na predmet dela, torej polizdelek in končni izdelek.) Kontrola proizvodnje mora spremljati delovni postopek in če ugotovi, da se pojavljajo napake, mora storiti vse potrebno, da bi jih odpravili in preprečili nastajanje izvržka. Takšna kontrola je pravzaprav preventiva pred izvrž-kom in danes se povsod po svetu trudijo, da bi izpopolnili takšno kontrolo in tako izboljšali proizvodnjo. Tudi mi smo sklenili, da bomo v naši končni proizvodnji kontrolno službo tako organizira-
li. Ta nova oblika naše kontrolne službe je statistična ali vzorčna kontrola proizvod, postopka. Namen vzorčne kontrole je, da bi sedanjo obliko inšpekcijske kontrole (100% kontrole) prenesli na delovno mesto — tja, kjer nastaja izvržek in sicer tako, da bi ta izvržek in vzroke, ki so ga povzročili, pravočasno odkrili.
Poleg tega bi radi s tem sistemom rešili še dvoje problemov:
—	spodbujanje delavcev za kvaliteto dela in
—	realno načrtovanje proizvodnje glede na količino dovoljenega izvržka.
Kontroliranje po tem sistemu se opravlja s pomočjo vzorcev, v katerih je natančno določeno število izdelkov. Koliko kosov bo imel vzorec in kdaj bo pregled, se določa s pomočjo statističnih metod, tako da imajo rezultati vzorca, ki jih dobimo s pregledom, natančno določeno zakonitost glede na celotno proizvodnjo. Z drugimi besedami, če je vzorec pokazal slabo kvaliteto, tedaj lahko računamo s tem, da so tudi drugi kosi, ki jih nismo pregledali, slabe kvalitete. Kontrolo je mogoče opravljati po treh metodah: vidni, merski in laboratorijski.
Vidno metodo uporabljamo tam, kjer na izdelku ne pregledujemo dimenzij, ampak pregledujemo zgolj kvaliteto obdelave.
Mersko metodo uporabljamo, ko je treba kontrolirati dimenzije in jih merimo z različnimi merili.
Konec na 8. strani
POLHARSKE NOČI NA JAVORNIKU
Eno najlepših in najbolj privlačnih doživetij na Notranjskem je brez dvoma lov na polhe.
O njem sta pisala že Valvasor in Jurčič, kdaj pa kdaj pa lahko beremo o tem tudi v naših časnikih. Vse do druge svetovne vojne je bil lov na polhe pridobitna dejavnost, ki je dajala dokaj dober postranski zaslužek. Kot pripovedujejo starejši možakarji, je bila v stari Jugoslaviji ena polšja kožica vredna tudi do 8 dinarjev. Toliko so plačevali seveda za kožico starega polha, kožica mladičev pa je bila cenejša. Če je žir dobro obrodil in je bila dobra polhova letina, kakor so temu rekli, so nekateri polharji ujeli tudi po nekaj sto polhov. Večkrat so iz izkupička od kožic kupili kravo, pa še družina se je lahko oblekla in obula za zimo. Po nepisanih pravilih je tedaj strogo veljalo, da so smeli lovit polhe prvič na kva-trno soboto, to je zadnjo soboto v septembru. Kdor si je drznil loviti prej, so ga strogo kaznovali s tem, da so mu ostali polharji zaplenili vse skrinjice in pasti ter mu odrekli družbo pri nadaljnjem lovu polhov. S tem se je zameril tudi vsem vaščanom. Resda so bili taki primeri redki, včasih pa so se le zgodili, o čemer pripoveduje ustno izročilo.
Sedaj lov na polhe ni več lov za denarjem, temveč razvedrilo in športni užitek. Zato so se turistični delavci že lotili organizacije polharskih večerov v Javorniških gozdovih, kar je treba pohvaliti. Se več pa je sedaj posameznikov, ki se združijo v skupine in lovijo polhe večer za večerom. Med njimi najdeš polharje, ki so komaj dopolnili deset let starosti, pa tudi izkušene, ki se bližajo sedemdesetim letom. Med njimi ne manjka tudi nežnejšega spola, ki pa se raje tišči ob ognju in skrbi za napitek in prigrizek.
Letos je pravo polharsko leto, ker po osvoboditvi ne pomnimo, da bi žir kdaj tako obrodil, kot letos. Zato so se polharske priprave začele že spomladi, ko je bukovina obilno cvetela. To je bilo znamenje, da bo polharsko leto dobro, kar čutijo tudi polhi in se zato po naravnih zakonih parijo večkrat in zelo hitro razmnožijo. Hkrati z njimi so se množile tudi skrinjice (pasti), s katerimi lovijo
STATISTIČNA ALI VZORČNA KONTROLA PROIZVODNEGA POSTOPKA
polhe. Vsakdo je želel biti dobro »oborožen« z vsem polharskim priborom, kajti danes mnogi ne upoštevajo več nepisanega zakona o začetku lova. Pride celo do tega, da zmanjkajo skrinjice takim polharjem, ki nepisani zakon še vedno spoštujejo.
Po obsežnih pripravah je končno nastopila tudi kvatrna sobota. Že v dopoldanskih urah so polharji polnili nahrbtnike z različnimi dobrotami, med katerimi ni manjkalo »kanilca«, domačega žganja, kot temu pravijo. Pa še kako pride prav »kanilce« v mrzlih jesenskih nočeh! Še polhi ga poizkusijo, kajti mnogo raje se lovijo, če je skrinjica nakapana s »kanilcem«.
Dobro »oboroženi« z vsem, kar je potrebno za lov na polhe, so jo polharji mahnili proti Javornikom z vseh strani ob robu Cerkniškega jezera. Eni so šli peš, drugi so se peljali s kolesi ali mopedi, nekateri pa kar z avtomobili. Tako so polharji Javornike na kvatrno soboto že v zgodnjih popoldanskih urah povsem »okupirali«. Na primernem kraju, kjer je dosti starih bukovih dreves, so polharji odložili svojo kramo in se dogovorili, kam bo kdo šel nastavit skrinjice.Nastavljanje skrinjic je trajalo dobri dve uri. Nato so se polharji zbrali spet tam, kjer so odložili svojo kramo in vsi začeli nositi drva, saj jih mora biti kar za en voz, da gori polharski ogenj do jutra naslednjega dne. Ko je ogenj zagorel, so se vsi primerno okrepčali, kajti višinski zrak da dober tek tistim, ki so pri hrani izbirčni. Med okrepčilom je vsakdo v mislih preletel pot, koder je nastavil skrinjice. Če si namreč ne zapomni poti, tudi skrinjic ne bo našel. Še pred mrakom pa se kar nenadoma od ognja dvigneta dva že izkušena polharja in ostalim povesta, da gresta lovit na polsne. Polsne so luknje v zemlji, kjer bivajo polhi čez dan, ob mraku pa gredo na pašo. Vendar od ostalih polharjev nista nikogar vzela s seboj. Kje je polšna, sme vedeti samo eden, sicer mu drugi naslednje leto poberejo vse polhe. Ob tem so polharji tudi zelo ljubosumni. Polšna je od tistega, ki jo je na-
šel in noče, da bi drugi vedeli zanjo. Naj si jo poiščejo tako, kot si jo je moral on sam. Seveda pa se zaradi tega nihče ne razjezi, kajti plen, ki ga ujamejo v eni skupini, si med seboj prijateljsko razdelijo.
Ob ognju je čas hitro minil in na gozd se je spustil mrak. Tedaj je že bilo slišati prijeten glas polhov, ki so vse naokrog skakali po drevju. Vsi so si bili edini, da bo ulov dober. Kmalu po devetnajsti uri sta se že vrnila polharja, ki sta šla pred mrakom lovit na polšne. Eden je prinesel devet, drugi pa sedem polhov in kar štirje so bili stari (polhi od preteklega leta).
Prijetne živalice s košatimi repi kot veverica so občudovali vsi, zlasti pa še tista dva, ki sta polirala prvič. Okrog enaindvajsete ure pa je vseh šest polharjev, kolikor se jih je zbralo na predelu »Za Lomom«, odšlo na ogled skrinjic. Prvi je ujel polha na skrinjico Jože iz Dolenjega Jezera, ki je na ves glas zakričal: »Drži ga, drži!« Kmalu za njim so se oglasili tudi drugi polharji, da so že ujeli. Ko so se okrog polnoči vsi vrnili k ognju, so prešteli ulov in našteli 56 polhov. Kar dober ulov je, so menili vsi. To res ni malo za prvi ogled, saj od 80 skrinjic ni držalo le 24. Pri drugem obhodu, ki je bil ob dveh po polnoči, so ujeli nadaljnjih 48 polhov. Nato so polharji do jutra zadremali na listju ob ognju, proti jutru pa jih je prebudilo skovikanje sove, ki je iskala polhe po skrinjicah. In res je Tonetu iz Dolenjega Jezera ukradla enega, le še nekaj dlak je ostalo v skrinjici. Ko so zjutraj vsi pobrali skrinjice, so ujeli še 66 polhov. Skupen ulov te noči je bil torej 148 polhov, kar je za polharje današnjih dni izredno bogat plen.
Ko so jo ob sončnem vzhodu mahnili proti domu, so se dogovorili, da se bodo naslednjo soboto srečali na istem mestu. To se je zgodilo še vsako soboto v oktobru, skupen ulov skupine polharjev, o katerih pripoveduje ta sestavek, pa je bil do konca oktobra več kot 1100 polhov. Natančnega števila si nisem zapomnil, razen za prvi večer. Pa naj še kdo reče, da lov na polhe ni lep! Še lepši pa je okus po polhih in tople polhovke, ki se bodo še letošnjo zimo pojavile na glavah nekaterih polharjev iz Javorniških gozdov.	F. Tavželj
Spominska plošča Leu Gromu
Predsednik KK Brest Franc Tavželj govori o pokojnem Gromu
Nadaljevanje s 7. strani
Laboratorijsko metodo uporabljamo za kontrolo fizičnih in kemičnih lastnosti izdelka.
Sistem kontrole ni zapleten in ga v praksi ne bo težko uveljaviti. Toda mi za sedaj še nimamo pogojev, da bi lahko takoj začeli uveljavljati, zato bo treba te pogoje najprej ustvariti. Vprašanja, ki jih je treba razrešiti pred uvedbo tega sistema so:
—	določiti delovna mesta, kjer nastaja izvržek;
—	določiti, kolikšen je dovoljen izvržek na posameznih delovnih mestih;
—	za vse dimenzije, ki jih želimo kontrolirati, je treba določiti tolerance;
—	določiti velikost vzorcev in pogostost pregledov.
Ta vprašanja je treba reševati sistematično in ob tem uporabiti znanstvene metode, saj bo kvaliteta naše prihodnje kontrolne službe odvisna prav od tega, kako bomo razrešili vsa ta vprašanja. Zato je treba k tej akciji poleg kontrolne službe pritegniti tudi tehnično pripravo dela, pa tudi druge službe.
Z uvedbo vzorčne kontrole pa ne bomo povsem odpravili inšpekcijske (100 °/o) kontrole. Inšpekcijsko kontrolo bomo morali še vedno zadržati pri zaključni kontroli končnih izdelkov. Najverjetneje bomo morali v prvi fazi pri uvajanju vzorčne kontrole povsem obdržati tudi sedanjo obliko stoodstotne kontrole.
K.	Medugorac, dipl. ing.
Nedavno je bila na šliristeznem kegljišču v Cerknici spominska slovesnost, ki jo je priredil domači kegljaški klub Brest. V trajen spomin nekoč zelo delavnemu kegljaškemu organizatorju na Rakeku in kasneje soustanovitelju kegljaškega kluba Brest v Cerknici, pokojnemu Leonu GROMU, so na tem kegljišču, h katerega gradnji je prav tako on veliko prispeval, odkrili spominsko ploščo.
Te slovesnosti so se udeležili številni kegljači in tako počastili svojega pokojnega tovariša Leona, ki je tragično izgubil življenje v pro-
metni nesreči.
O liku in življenju Leona Groma je spregovoril predsednik KK Brest tov. Franc Tavželj, ki je tudi odkril spominsko ploščo.
Leon Grom, ki je bil poprej vsestranski šiportnik-smučar, nogometaš in namiznoteniški igralec — se je v minulem desetletju posvetil samo kegljaškemu športu, kjer je kot državni reprezentant in organizator dosegal odlične osebne uspehe. Ko se je nekaj časa pred smrtjo vrnil k matičnemu klubu Brest, pa se je le-ta začel močno uveljavljati v republiki in v zveznem merilu.
Nagradna računska naloga
•OTO + OTO = •©€£>
: +
•OTO- #®=#0#Q
(9)0 x =
Za nalogo v prejšnjem OBZORNIKU smo dobili 43 rešitev; pravilnih je bilo 38. Upoštevati je bilo treba le vse vodoravne in navpične računske znake.
Nagrade so dobili:
1.	nagrada: 50 N din: JANEZ KVATERNIK, TLI Stari trg
2.	nagrada: 30 N din: BERTA FIJAVŽ, SKS Cerknica
3.	nagrada: 10 N din: IVANKA ROŽANC, TP Cerknica
4.	nagrada: 10 N din: JOŽE KODELA, TLI Stari trg
Druga naloga je precej težja od prejšnje, zato vam priporočamo, da rešite najprej nalogo iz prejšnje številke in šele nato tole.
Vsak lik pomeni neko številko, enaki liki pa iste številke. Z logičnim vstavljanjem številk na mesta narisanih likov boste rešili nalogo. Najprej poiščite ničlo in petico. Začnite zgoraj in vztrajajte, dokler naloge ne rešite.
REŠITEV RAČUNSKE NALOGE IZ ŠT. 12
756 : 36 = 21 : — +
28 + 7 = 35
27 + 29 = 56
Gasilska društva v pogojih vseljudske obrambe
Mednarodni dogodki, ki so v zadnjem času razgibali ves svet, so narekovali večjo budnost in pripravljenost braniti našo neodvisnost in svobodo vsem občanom naše države, še posebej pa organizacijam in društvom, med katere sodijo tudi gasilska društva. Že v preteklosti so bila gasilska društva vedno najbolj organizirana in pripravljena priskočiti na pomoč v vsaki nesreči, ki je ogrožala družbeno in zasebno premoženje.
V sedanjih pogojih pa ne gre samo za obvarovanje premoženja, temveč gre tudi za to, da obvarujemo nas samoupravni socializem, pri čemer mora imeti odločilno vlogo vseljudska obramba. Prav zato se moramo vsi zavedati svojih državljanskih in ustavnih dolžnosti ter pravic in storiti vse, da branimo to, kar smo z revolucijo in delom po njej pridobili.
Gasilska društva združujejo
mlajše in starejše člane, ponekod tudi ženske. Iz analiz o delu teh društev vidimo, da si aktivno prizadevajo izpolnjevati svoje naloge, kar največkrat tudi opravijo. Vsega dela pa ne opravijo samo tam, kjer imajo slabo tehnično opremo.
Sedaj, ko na vseh področjih krepimo vseljudsko obrambo, bodo tudi gasilska društva vključena v civilno zaščito in dobila bodo vso tisto opremo, ki je potrebna za takojšnje akcije v okviru vseljudske obrambe. Velik del bremena vseljudske obrambe imajo gasilska društva prav zato, ker so v njih ljudje, ki niso vojni obvezniki. Storili pa bomo vse, da bi v delo gasilskih društev vključili tudi vojne obveznike, ki bodo lahko mnogo prispevali v vseljudski obrambi. Tako bodo gasilska društva postala še bolj aktivna in sposobna delovati v miru, pa tudi v morebitni vojni. F. Tavželj
Smučarska skakalnica v Begunjah
Mladinski aktiv BRESTA v Cerknici je prevzel nalogo, da bo mladina zgradila novo štirideset-metrsko skakalnico v Begunjah. Da bi skakalnico uredili po določenem načrtu, so na pomoč priskočili TVD Partizan in prosvetni delavci. Da smo se lotili te naloge graditve nove skakalnice, je več vzrokov. Med nami je precej mladih, ki se zanimajo za skakalni šport, ali pa se z njim že ukvarjajo. Tako bomo tem športnikom omogočili, da bodo treni-
BRESTOV OBZORNIK — GLASILO KOLEKTIVA BREST CERKNICA — Glavni in odgovorni urednik Danilo Mlinar — Urejuje uredniški odbor: Štefan Bogovčič, Vojko Harmel, Janez Hren, Franc Hvala, Tone Kebe, Jožica Matičič, Danilo Mlinar, Franc Tavželj, Dušan Trotovšek — Tiska Železniška tiskarna, Ljubljana
rali blizu svojih domov. Tudi jim ne bo treba tekmovati za druge smučarske klube, ampak za domačega, ki bo ustanovljen letos.
Da bi skakalnico v Begunjah zgradili čim hitreje, smo pričeli z delovno akcijo ob dela prostih sobotah. Udeležba pri tej delovni akciji je poprečna. Bolj prizadevno delajo tisti, ki od skakalnice največ pričakujejo. Opravili so že več kot polovico dela. P° načrtu bo dograjena do konca tega meseca. Nedokončana sta edino še doskok in iztek, ki ga je treba osem metrov dograditi z betonskimi stebri. Da bi te stebre napravili, smo poslali prošnjo na upravni odbor. Prosili smo tudi za deske, ki jih bomo uporabili za doskok in sodniški stolp-
Odprtje skakalnice bo konec januarja ali v začetku februarja v počastitev Notranjskega partizanskega odreda.	J. Žnidaršič