Na koncu leta. fdanašnjo številko završuje ,,Učiteljski Tovariš" svoj XXXIV. letnik. Ne dostaje nara soditi, v kolikej raeri je izpolnil svojo nalogo, a tega smo si svesti, da smo v izvrševanji svoje težke naloge zastavljali vse svoje moči. V težavnem našem delovanji so nas požrtvovalno podpirali vrli naši sotrudniki in somišljeniki; oni so nara pomagali list ohranjati, oni so nam dajali v delu pogura. Prav prijetno dolžnost izpolnujemo, da v letošnji zadnji številki izrekamo vsem zvestim prijateljem srčno zahvalo ter jih ob jednem prosimo, da nam tudi v novem letu ostanejo zanesljivi podporniki. Leto se je sicer končalo v življenji našega lista, ni se pa končala njegova doba in kakor se ozira danes uredniš^o nazaj, tako gleda tudi naprej. Castiti čitatelji nam menda ne bodo šteli v zlo, ako spregovorimo danes nekoliko vec besed — pro domo — o našem listu. Naš list se ne baha s svojimi spisi, tudi ne s pisatelji, če tudi smo lni zelo ponosni na-nje, ima pa obeh za potrebo in še malo več, tako, da je uredništvo vedno v zadregi s prostorom in bi prav lahko po trikrat na mesec izhajal, ko bi bil le gmotno bolje podpiran. Res je, da šteje list lepo število naročnikov, a za naš namen še vedno premalo. Posebno castitih gospic učiteljic imamo prav malo v naši sredi! In vendar hočejo biti jednakopravne z učitelji. Jednake pravice —jednake dolžnosti! Pa tudi marsikteri učitelj je preveč mlačen v tem oziru. Jeden pravi, da dobiva list kot načelnik okrajne učiteljske knjižnice; drugi trdi zopet, da ga dobiva od krajnega šolskega sveta in tretji pa od svojega tovariša itd. Pa ti še niso najhujši. Nekateri so pa naročniki pa ne -plačniki in ti so najnevarnejši za list, kajti največkrat nam — žal — ne pomaga niti dobra volja, niti obljuba, niti prošnja, niti skrajni trud, ampak jedino le denar. Cim več naročnikov-predplačnikov bode list imel, tirn bolj neodvisen bode. Radi priznavamo, da je treba tudi od naše strani še ranogo storiti, a zatrjujemo tudi, da se bodemo za napredek trudili z neupogljivo odločnostjo, če bode le list graotno bolje podpiran, tembolj, ker je čisti dohodek namenjen ,,Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta". Razkladati nočemo, kaj pride v list, ker bi si s tem kratili slobodo, pač pa lahko povemo, da nam bode vedno pred očmi ugled in veljava našega staiiu. Ne vabirao radi na naročbo s posebnimi obljubami in s samohvalo. Ko bi se ne zavedali, da delamo z dobro in pošteno voljo za dobro in potrebno stvar, takoj bi list ponehal izhajati, urednik bi pa odložil breme, katero nosi ranogokrat prav težko, za katero so odločene mnogoštevilne dnevne in nočne ure. Dragi tovariši, zavedajmo se, da smo učitelji, da imarao neki namen in imamo nalogo! Skrbeti morarao, da se ohranimo in izpopolnimo med drugirai omikanirni stanovi. Zato imamo nalogo in dolžnost, da se naobražujemo in naj laglje nam bode pa ta cilj doseči z neodvisnim svojira glasilom! Vsak naročnik postane pa ob jednem tudi dobrotnik in podpornik »Društva za zgradbo uciteljskega konvikta". Vzdramirao se! Na veselo in plodonosno delovanje v novem letu 1895. Kakor dosihdob bode ,,Učiteljski Tovariš" tudi v novem letu izhajal vsaki 1. in 16. dan v meseci y sedanji obliki in po sedanji ceni. Vsem čitateljem in sotrudnikom želi veselo novo leto Uredništvo in upravništvo.