i PLANINSKI VESTNIK
okolico. Naposled jih je v zrelih letih preplezal, pri čemer si je namesto s pravimi klini pomagal z zobmi brane in z vrvjo za povezovanje sena. Na vrhu je z navdušenjem vklesal napis »La-honska pot«.
Glede na to, da ta pot pravzaprav sploh ne obstaja in da po tej smeri prek Velikih pečin zdaj skoraj nihče ne hodi na Ravno goro, naj predlagam, prosim in navdušim planince Po-dravja in Pomurja ter krajev, kot so Ormož, Ptuj, Maribor, Ljutomer, Murska Sobota in še drugi, da v čast 100-letnice slovenske planinske organizacije letošnje leto uredijo to kratko pot ter jo opremijo z jeklenico in klini. To bi bila edina «alpska pot« v Hrvaškem Zagorju, ki bi bila zelo atraktivna a ne pretežavna, da bi jo opremili, pa ne bi potrebovali veliko časa in denarja, ampak le veliko dobre volje. To sem sicer že predlagal na občnem zboru PD Maks Meško leta 1991 v Ormožu in na dnevu planincev lanskega 13. septembra v Jeruzalemu, za kar sem bil nagrajen s ploskanjem Ali je bilo to ploskanje samo vljudnostno?
Ko bi odprli to pot, bi lahko organizirali dan planincev pod pokroviteljstvom PD Ravna gora iz Varaždina in drugih zagorskih planinskih društev. Upam, da bo moj predlog sprejet.
Tomi slav Jagačič.
Varaždirt
k [pitaMsSk® fcriito®
Po inkovskih sledovih
Radovljiška Didakta je izdala novo knjigo avtorja Maksa Ferlana, kemijskega strokovnjaka, ki je v okviru OZN deloval v različnih misijah. Vtise o bivanju v Boliviji je strni! v knjigi z obetavnim naslovom in posnetkom na ovitku: Huayna Potosi in indijansko pokopališča v Milluniju. Knjiga je potopis, feljton in opis strokovnega dela hkrati. Pisec predstavi organizacijo, nastanitev v rudarskem Oruru, opis življenja in izletov Veliko piše o težavah z utrujenimi avtomobili. ki so komaj kos slabim cestam in veliki višini. To se ni spremenilo do danes, kajti avtor opisuje stanje pred dvajsetimi leti, vmes pa doživetja ob poslušanju glasbe z Altiplana, ki navduši vsakega popotnika. Planince in popotnike bodo zanimali opisi poti, saj imena kot Titicaca, slano jezero Uyuni. Co-
134
Menda Se nikoli pri nas ni izšlo toliko gorniških knjig kot zadnji dve leti. v njih so zbrane tepe gormške misli, zanimiva zamisli, koristni napotki, globoke ideje. Če te knjige ie ne postanejo va&a materialna lastnina, naj postanejo vsaj vaša duhovna last: Izposodite si jih v knjižnicah, preberite jih, da boste po tem našem lepem hribovskem svetu hoditi z odprtimi očmi In s srcem, ki bo pripravljeno sprejemati čare okolja!
roico, Sorata in druga še danes zvenijo eksotično. Žal se je do teh krajev le pripeljal, od uhoje-nih poti pa se ni oddaljeval Na vožnjah je obiskoval tudi rudnike visoko v gorah, zlasti v Cordilleri Tres Cruces ali — kot jo bolj poznajo alpinisti — v Ouimzo Cruz (v jeziku aymara je quimza — tres, torej tri). Večkrat ponavlja, da so tam rudniki tja do višine 6000 metrov, kar pa ne bo držalo, ker je najvišji vrh v tej gorski skupini visok »le« 5706 metrov. Sploh je pri naštevanju in opisu gora zelo nedosleden. Kaže, da je tudi on podlegel bolivijski evforiji v poviševanju vrhov za nekaj sto metrov. Sam sicer nekje piše, da je vseeno, če je meter gor ali dol, vendar se s tem ne morem strinjati. To velja zlasti za Cordillero Real, kjer so vse višine precenjene, lllampu in vilcanotski vrhovi niso vulkanski stožci, Cordillera Negra je daleč na severu Peruja. Takih napak je kar nekaj; sicer niso bistvene za bralca, ki pričakuje le osnovne podatke o deželi, pisec pa se ponavlja tudi pri opisih dogodkov. Knjigo krasijo barvne fotografije in reprodukcije zemljevidov države in posameznih pokrajin, ki pa so, žal, stari nekaj desetletij. Seveda na osmi sliki ni Mururata, pač pa lllampu z Anco-humo.
Prisrčno je orisana pomembna hrvaška kolonija v Oruru, zlasti Drina in Vojko Vilovič, ki sem ju spoznal deset let pozneje kot avtor. Koliko dalmatinske trme in želje po uspehu je v teh ljudeh na negostoljubni visoki planoti! Vse več je Slovencev, ki potujejo v te kraje, zato je knjiga vir informacij o Boliviji; dopolnjujeta jo knjigi Pavla Simca, ki nam je odkril amazonski del te prostrane dežele. (Maks Ferlan: Bolivija / Čez drn in strn po inkovskih sledovih, Založba Didakta, Radovljica, 1992, 309 strani, 3465 SIT.)	Jane,Prelnar
Izletniška karta Kočevske_
Vsi vemo, da so de! Kočevske okoli Kočevske Reke za javnost odprli šele pred kratkim. Do tedaj je biio to območje za javnost zaprto. Tudi nobenih kart nismo imeli. Tja so smeli le redki pooblaščeni ljudje. Poslej je odprto tudi za navadne državljane Še več: hitro se razvija in prav tako hitro utirajo pot tudi turizmu. Zato smo bili posebej veseli izletniške karte z naslovom Kočevsko z gornjo Kolpsko dolino in obrobjem Bele Krajine, ki je izšla pred kratkim. Izdelal jo je Geodetski zavod RS v merilu 1:50.000, zasnoval in uredil pa Vili Kos. Zanjo se je zavzela tudi občina, zlati njen predsednik dr. Mihael Petrovič, in druge organizacije in posamezniki v občini Ti so tudi sodelovali pri zbiranju podatkov in mnogo prispevali k njeni