3. štev.
V Ljubljani, dne 24. januvarja 1901.
XI. leto.
Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati , Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Krivi nauki.
Ljubljanski škof Anton Bonaventura je izdal pastirki list, v katerem pravi med drugim:
»Za vse smo postavljeni kot duhovni pastirji in ravno zavoljo tega moramo vedno in vedno vsem glasno oznanjevati, katero prizadevanje, katera politika se vjerna z gospodstvom Božjim, katera pa ne; prvo moramo podpirati in vam priporočati, drugo pa pobijati in Vas od nje odvračati. Posebno pri volitvah vam moramo bistro povedati, kako morate voliti, ako hočete imeti zastopnike Bogu pokorne, ne pa Bogu upornih.
Nasprotniki trdijo, da se bore zoper klerikalizem, ne pa zoper vero, ko spodkopavajo oblast duhovnikov. In vendar je Jezus ustanovil svojo cerkev in je njej dal vso oblast in zapovedal, da mora njo vsakdo poslušati. Cerkev Jezusova pa nam govori po papežu, po škofih in duhovnikih. Kdor teh ne posluša, in njihovo delovanje spodkopava, upira se kar naravnost Jezusovim naredbam.«
Tako ljubljanski srboriti škof! Oujmo, kaj pa pravi dalmatinski nadškof Čarov, ki je v katoliški cerkvi več kakor ljubljanski škof. Nadškof Carev piše v pastirskem listu:
»Kar je nekaj časa, opaža se pri duhovščini tudi te školije, in posebno pri »nladili duhovnikih, neko nedovoljeno vplivanje na stranke, katere žalibog ločijo deželo, ter da se tudi aktivno udeležujejo Agitacije pri političnih volitvah v veliko škodo duhovniškemu poklicu in v nič manjšo pohujfianje ljudstva. ?aka dejstva morajo globoko žaliti naše srce, ki smo poklicani od Boga, da vladamo to školijo, pa vidimo kako broz-Potrebno trati duhovščina dober del močij, Ročnosti in delavnosti, ki bi se morale Vfio obrniti v Čast božjo in zveličanje duš, iadnji in jedini namen našega poklica. ^a imajo duhovniki svojo zmerno politično Prtipričanje, da izvršujejo svojo volilno Savico kakor drugi, tega se jim no pro-P°vedujo, ker bo tudi oni državljani pred Ekonom; ali da se ž i v a h n o u d e 1 o-*uJejo bojev različnih strank, to ]• *a nje absolutno nočastno in rm Jo prepo veda no po vsakem cer-v»innii in svetem zakonu, kor to * 11 j i h o v p okli c.
Poklic duhovnika pa jo poklic miru ln sjožnoati; duhovniki  imajo objemati v *v°)i nebeški  ljubezni, katera jih mora av<lušovati, vse narodo in stranke: oni !°raJo imeti potrpljenje z onimi, ki se ž JUni 'Hi strinjajo, in bili narodom učitelji in ^Uelji mejsobojno ljubezni in potrpljenja. *r°žnico, katero so pred leti razposlali
francoski škofje svojim dušnim pastirjem, se je glasila; »Bodite pred vsem možje ljubezni, ne mešajte se v nobeno stvar, ki razburja in vstvarja razpore; ne dajte se nikomur rabiti kot orodje, ne pozabite, da jutri bodete pastirji premaganih in premagavalcev, ne držite se nobene stranke, ampak svoje vesti.«
Glede na to načelno nasprotje mej pastirskim listom dalmatinskega nadškofa in ljubljanskega škofa pravi »Slov. Narod«: to isto trdimo tudi mi liberalci. V tem pa, ko se papež in katoliška cerkev strinja z dalmatinskim nadškofom, razglašajo nas, ki nič več ne zahtevamo, kakor dalmatinski nadškof, za krivoverce, za odpadnike in sovražnike katoliške cerkve. Tolaži nas samo to, da se nahajamo v družbi vglednejših duhovnikov, kakor so tisti, ki nas pošiljajo v dno pekla.«
Nič ne pristavljamo drugega, nego rečemo le to: Vse je povedano jasno. Ti narod pa sodi, kdo te prav uči, in kdo razširja krive nauke.
Nedeljska premišljevanja.
PiSe katoliški duhovnik.
Ko pa je šel v Kafarnavm, stopil je k njemu (k Janezu), kateri ga je prosil in je rekel: Gospod! moj hlapec leži doma mrtvouden in hudo ga vije. In Jezus mu je rekel: Jaz bom prišel in ga bom ozdravil.
Iz evangelija sv. Matevža 8, 1—13.
Jaz bom prišel in ga bom ozdravil! On, odrešenik sveta, ki je pravi Bog, je na prve besede stotnika odgovoril: Pridem in ga ozdravim. In stotnik je bil pogan in njogov mrtvouden hlapec tudi ni veroval v pravega Boga. Vzlic temu pa naš ljubi Izvcličar ni odgovoril: No grem! Naj ga vije naprej! Kaj to meni mari!
Primerjajte ljubi kristjani, obnašanje Jezusa Krista z obnašanjem naših mladih duhovnihov! Vtikujejo so v VBako posvetno reč, v najmanjšo volitev, in če no obvelja njih ošabna beseda, pa jih ima takoj na jeziku: Ko to bo hudo vilo, to se pravi ko boš umiral, pa no bom prišel, ali ti pa prinesem šmir-nico in pridem!
Pri Kristovih besedah: Jaz bom prišel in ga bom ozdravil, spominjajto se tudi tistega brezverskega duhovnika na Goriškem, ki ni hotel sprevideti ženske, ker jo bil njen mož naprednjaka volil. Tako izpolnujejo ti duhovniki izgled Jezusa Krista, ki je takoj ozdravil nover-nika, katerega jo hudo vilo. Ali bo duhovniki, ki nas zavoljo volitev, katero z vero prav Čisto nič opraviti nemajo, zapuščajo ob Binrtni uri, ne puntajo zoper Krista samega, ki je pomagal bolnikom,
in naj so bili tudi pogani? O tem globoko premišlujte, ljubi kristjani.
Ali so taki duhovniki res nasledniki Kristovi? In ali se ti duhovniki, ki živo bolj za posvetne reči, kakor za cerkev, ne norčujejo tudi s sv. Pavla, katerega lepi list do Rimljanov se vam vsako tretjo nedeljo po razglašenju Gospodovem s prižnice prebira. Sveti Pavel piše: Bratje! Nikomur ne vračajte hudega za hudo; prizadevajte si za dobro ne le pred Bogom, ampak tudi pred vsemi ljudmi. Ako je mogoče, k o li k or j e p ri Vas, im ej t e mir z vsemiljudmi. Ne daj se premagati hudemu, temuč premagaj hudo z dobrim. Tako piše sv. Pavel! In sedaj premišljujte ljubi kristjani, ali se je zlata beseda svetega apostelna, le količkaj prijela naših mladih kaplanov? Ali ne sejejo prepira, kolikor le morejo! Ali ne premagujejo dobro s hudim, in ali niso v jezi s celim svetom? Kaj bi pač pisal apostel Pavel, če bi vstal s svetega svojega groba, naši mladi, razposajeni duhovščini, ki svete zakramente za volitve prodaja? Zjokal bi se nad njo! Zjokal bi se nad njo!
Politični pregled.
Državni zbor se snide dne 31. januvarja. Cesar ga bo otvoril s prestolnim ogovorom. Zdaj se sučejo vsa prizadevanja okrog volitve predsednika. Vlada hoče nemškega liberalca na to mesto spraviti, čemur pa se zlasti upirajo Slovani. Klerikalci hočejo, da naj to mesto zavzame nemški klerikalec dr. Fuchs. Boj za to mesto bo gotovo živahen.
Ministri med sabo. Mej ministri so nastala ncsporazumljenja zaradi ogovora, s katerim otvori cesar državni zbor. Tudi se čuje, da poljski poslanci skušajo izpodriniti poljskega ministra Pietaka in na njegovo mesto spraviti grofa Vodickega, ki so poganja za to, da bi se Poljaki združili z Nemci.
Angleška kraljica Viktorija je umrla v torek zvečer v visoki starosti 82 let. Za časa njenega vladanja se jo Angleška znamenito povzdignila. Postala je največja in najbogatejša država na svetu. Kraljica Viktorija je vladala skoro G4 let Angleško. Njeno vladanje kaže dobro, kako mogočno lahko napreduje kaka država, ako je moč v rokah ljudstva, ako ima ljudstvo v vseh zadavali jprvo in poglavitno besedo. Na Angleškem ima vso moč ljudstvo in Angleška jo bogata in močna, v Avstriji imajo pa vso moč duhovniki in Avstrija je slaba in revna ter bolna smrt.
Dopisi.
Iz Košanske doline, 20. januvarja. Hudo nam je bilo pri srcu, ker smo brali v »Rodoljubu«, da bo nam kmetom težko pomagati, ker smo tako neumni, da volimo klerikalce. Žalibog se je to v večini po Kranjskem godilo. Pri nas pa smo se držali dobro, in se le Čudimo, da nam »gospodje« niso zapeljali več duš. Najprvo je naš župnik skušal pregovoriti može v občinskem odboru. Prinesel je seboj pastirski list, ki je izšel pred volit-vijo. A povedalo se mu je, da pri občinski seji ni časa za branje istega. Na to je sklical shod v farovž, kaplani pa so tekali od vasi do vasi, prirejali shode, gostili ljudi, posebno na Ostrožnem Brdu, kjer pravijo klerikalcem zdaj »špeharji«, ker so bili pogoščeni s špehom. Pred volitvami so zopet tekali od hiše do hiše popisavali glasovnice, župnik pa je pozval ljudi kar v farovž. Vrhu tega pridige v cerkvi, žuganje s peklom in hudičem. Ni zlomek, da bi taka sredstva ne vlekla. Žitnik je obljubil Suhorcem kamnit most čez Reko, ako ga volijo. Kaplan Lenasi pa je menda rekel, da ne bo prišel v nebesa, kdor voli liberalca, če tudi nima druzih grehov. In vendar so dobili v Ko-šani le 53 glasov, Božič pa 103. Občudovati moramo posebno vasi Buje, Čepno in Vovče, ki so soglasno volile Božiča. Naša krivda ni, če nismo zmagali. Povedati Vam moramo še nekaj najvažnejšega. Pred kratkim je bil na Bujah ples. Naš župnik pa je oznanil za ta dan »križev pot«, češ, da se da Bogu zadoščenje za veliko žaljenje, ki se mu bo storilo ta dan vsled plesa. — če misli, da nas je s tem kaj zadel, se moti. Na ta način nas ne bo pridobil, pač pa oddaljil od sobo Veseli nas, da so na naši strani vsi boljši posestniki. Klerikalci imajo samo tako, ki se dado pridobiti z vinom in špehom. Prihodnjič še kaj!
Iz šmarskega okraja na Štajerskem, 21. januvarja. V našem okraju vre! Zadnjo državnozborske volitve so naše kmete vzdramile in vzbudile. To jo bilo tudi treba. Dosedaj so je kmet v našem okraju malo brigal za svoje politično pravice in volil je vedno le tako, kakor mu jo veleval kak fajmoštor ali kaplančok. Za poslance je volil le tiste, katero so mu priporočali duhovni gospodje. Pri zadnji vo-litvi v kmečkih občinah pa so se nekateri kmetje uprli duhovniški komandi in kandidaturi dr. Ploja in so zahtevali, da se postavi za kandidata kak kmet. Ta zahtova je bila prepozno vstavljena, ker so bile volitvo žo prod durmi in ni bilo več časa iskati primernega kandidata. Kmotje so sicer pri zadnji volitvi v kim•<'■-kih občinah volili dr.-ja 1'loja poslancem ali ob jodnem so začeli premišljevati, če bi ros ne bilo boljo, da bi so v kmečkih občinah izvolil poslancem kmet, ki pozna iz svojo izkušnjo vse križe in težave kmetskoga stanu. Lota in leta so zastopali kmeta duhovniki ali po njih priporočeni doktorji, in nič bo ni obrnilo na bolje, in nič koristnega niso dosogli. Dobro bi bilo, da bi Bedaj enkrat še kak kmet poskusil, kaj se da doseči, in naj bi bil tudi kak kmet poslanec. To mnonjo se sedaj razširja v našem okraju in kmotje vedno bolj in bolj izprovidevajo, da je to prava in zdrava misel, in da je treba nekaj storiti, da se ta misel pri drugih vo-
litvah uresniči. Samo jeden kmet, če ima še toliko volje, veljave in moči, ne more ničesar narediti, treba je, da se vsi kmetje združijo, in da stoje eden za vse in vsi za jed nega. Takega združenja je kmetom treba in tako združenje se da in se mora doseči. Najbolj e bi bilo, da se združijo vsi kmetje Šmarskega okraja v enem političnem in gospodarskem društvu, ki bode zastopalo kmečke koristi vsega okraja, v katerem bodo imeli besedo le kmetje in nihče drugi. Ustanovitev takega društva je za slovenski okraj nujna potreba, če hočejo kmetje, da se bode tudi njihov glas poslušal, in da bode tudi njihova beseda kaj veljala. Priprave za ustanovitev društva se že vrše in vse kaže, da bodo imele ugoden uspeh. Dolžnost vsakega kmeta, ki hoče dobro svojemu stanu, je, da krepko podpira vsa prizadevanja, ki merijo na to, da se čim preje ustanovi v Šmarju tako kmečko, politično društvo, in da potem pristopi k društvu.
Domače in razne novice.
Vedno lepše. Sodišče v Radovljici je te dni obsodilo bohinjskega kaplana na 8 dni zapora, dva njegova svedrca pa vsacega na 7 dni zapora. Kadar izvemo kaj več o tej stvari, bomo o njej že poročali.
Razširjaj ino „Rodoljuba". Klerikalci se boje »Rodoljuba« kakor samega po-klenščeka. Na vse načine begajo in plaše ljudstvo, da bi ga odvrnili od lista. To bodi v vzpodbudo vsem poštenim narodnjakom: Razširjajmo »Rodoljuba«. Kdor more, naj si ga naroči, kdor ga dobiva, naj ga posoja sosedom.
Občinski odbor v Radečah jo pred kratkim izvolil ljubljanskega škofa, potem dr. Šusteršiča, dr. Kreka in kaplana Smolnikarja za častne občane. Proti tej volitvi je 273 davkoplačevalcev protestiralo, češ, da imenovani častni občani nimajo za Radeče prav nobenih zaslug.
Žalostno pogorel JQ pri sodišču v Kranju dr. Šustoršič. Tožil je naprednoga meščana g. Cirila Pirca, da mu jo očital goljulijo z žlindro. Pri obravnavi pa jo glavna priča dr. Šusteršiča krojač Skalja zlezel pod mizo. Ko so bilo prižgano svečo, jo Skalja zdihnil: Jezeš, prisegati pa no, saj še tistih treh mesecev nisem odslužil, ki sem jih dobil zavoljo Zadnje krive prisego. Ker jo dr. Šusteršiča celo njegov prijatelj Skalja na cedilu pustil, je bil g. Pire oproščen, dr. busteršič pa obsojen v stroške.
»Slovenec4' zopet obsojen radi časi ikra jo Castikraja je pri »Slovoncu« prišla žo v navado in ima vsled tega zaznamovati že dolgo vrsto obsedeli. Te dni je stal »Slovencev« odgovorni urednik zopet prod sodiščem, tožen, da jo v dopisu iz Starega trga pri Ložu, govorečem o ondotnem shodu, kradol čast c. kr. orožnikom. Odgovorni urednik jo bil obsojen na 40 K globo in povrnitev stroškov, tisti duhovniki, ki bo pravi krivci, pa so ostali nekaznovani.
Državnozborske volitve so klerikalce veljalo, kakor smo izvodoli od dveh odličnih duhovnikov, 546.000 goldinarjev. To je velikanska svota! Koliko koristnega bi so bilo lahko s tom storilo. V tem, ko
imajo klerikalci toliko denarja, da ga pri oknu mečejo, pa molzejo ljudstvo koder morejo in stiskajo iz njega denar za vse mogoče in nemogoče namene.
Obsojen kaplan. Okrajno sodišče v Kostanjevici je obsodilo kaplana Jerneja Klinca iz Čateža na 50 kron globe oziroma 10 dni zapora, ker je kradel čast naprednemu kandidatu pri zadnjih volitvah g. Ivanu Globočniku.
Vera peša. Župnik I. L. na Notranjskem žo od 8. listopada ni prišel v šolo učit veronauka, vsak teden zamudi 6 ur. Nip čuda, če vera peša, ako župnik neče izpolnjevati svoje dolžnosti.
Umno kletarstvo. Ravnokar je izšla nova knjižica o umnem kletarstvu, katero je po sklepu deželnega odbora kranjskega, spisal deželni potovalni učitelj za vinstvo v Ljubljani g. Fr. Gombač. Tako knjižico smo že dolgo pogrešali, ker dr. Vošnja-kova knjiga, katero je pred 27. leti izdala družba sv. Mohorja, je zdavnej pošla; od takrat se je pa tudi marsikaj v kletarstvu spremenilo, in zato je bila nova slovenska izdaja neobhodno potrebna. Vsebina tega spisa je: Trgatev, stiskalnice, snaženje in hranenje vinske posode, sestava mošta in vina, naprava belega in črnega vina, pretakanje vina, vino za v steklenice, čiščenje vina, odkisanje vina, vinske bolezni, vinske napake in kleti. Ta knjižica ima razen navedene poučljive z 21 slikanfi pojasnjene snovi, še to glavno prednost, da so oddaja po skrajno nizki ceni. En komad stane namreč 30 h, po pošti 38 h; 40 komadov pa 8 kron, po pošti 8 K 50 h, torej celo 20 h komad. Razprodajo je prevzela za sedaj c. kr. kmetijska družba V Ljubljani.
Raje nevesto kakor stranko. Z Notranjskega se nam piše: Bil jo par, ki se je imel ta predpust poročiti. On — železniški delavec — liberalec — z lepo mesečno plačo, a ona — dokla. Dekan j© moledoval nevesto: »Daj, daj pregovori ga, da odstopi od liberalne stranke«. Ona — uboga in pregovarja ženina. Ta se brani in reče: »Rajo odstopim od tebe* ko od liberalno stranke«. Ko nevesta —■ oziroma dekan — ne da miru, res odstopi od novosto. Pustil jo jo, a ona — obrisal* so jo in šla zopet služit, pa no k — dekanu, kateri jo jo spravil ob vrlega Ženina. Ta dogodek pripetil so jo v bližini Cerknico.
V Ameriko se jo dno 22. t. m. od-peljalo z ljubljanskega kolodvora nad sto oseb. Kaj bo iz kmetije, čo pojdo vse v Ameriko/ Pa kaj hočemo! Kako naj se razmero zboljšajo, čo kmet sam sobi neče dobro in voli za poslanco namesto km0" tov dohtarje ali duhovnike.
Redek slučaj poselske zvestobe. Te dni jo umrla v Ljubljani v starosti 91 'e* Marija Vogelnik, ki je več kakor pol st°' letja nepretrgoma služila pri jedni in t'8" rodovini.
Požar v Novem mestu. Dne 21. t-
jo bil v Novem mostu volik požar. Ge
. r i- gO
mesto   je  bilo  v   nevarnosti. Goreli
i       I 'e*
sk ed nji   nasproti   kapiteljski   cerkvi- . gorelo je  13 poslopij  z vsemi stransK pripadninami, seno, drva in živež.
Ljudsko štetje v Trstu. Laška J£ Bpoda, ki ima v Trstu vso oblast v ro opravlja ljudsko štetje na nezaslišan ^ čin, samo da bi so naštelo več k**1*? ^ kar malo Slovencev. Največjo no'/.a 0 tosti so vršo v tržaški okolici.   P° 1
društvo «Edin ost« se je radi teh sleparij in nasilstev pritožilo na namestništvo. Iz Št. Rnperta na Dolenjskem se
nam poroča: Kakor smo Culi iz zanesljivega vira, je imel naš dušni pastir župnik Janez Mrvec 15. t. m. radi svoje -agitacije, odnosno radi kolportaže agita-cijskih listkov pri c. kr. okrajni sodniji v Novem mestu kazensko obravnavo, pri kateri je bil poleg svojih štirih sodrugov, namreč cerkovnika, župnijskega hlapca in se dveh drugih, krivim spoznan in obsojen na sila milo dezarno kazen 10 K. Seveda se je čutil župnik Mrvec vzpričo Vsega svojega agitacijskega delovanja popolnoma nekrivega, ko ga je c. kr. sodišče obsodilo v sicer ne preobčutljivo kazen in se je »nedolžni mož« vsled tega baje oglasil ter izročil zadevo ljubljanskemu kazenskemu zagovorniku Ivanu Vencajzu, kateri slednji naj ga reši madeža, kojega mu je nevedoma provzročila Blaznikova tiskarna v Ljubljani oziroma pristaši njemu nasprotnega luteranstva in Fran Povše. Pač bi bilo svetovati g. Mrvcu, da si poišče zavetišče rajše pri dr. Šusteršiču, kateri bi zamogel v pomoč in obrambo svojega varovanca poklicati kar »sv. Duha«.
Bogato nevesto je obljubila prekanjena ljubljanska goljufica E. Š. nekemu ljubljanskemu mesarju in mu izvabila za to 140 kron.
Nemška šola v Domžalah je zadobila pravico javnosti. Potrebna ta šola ni; ee hočejo Tirolci živeti med Slovenci, naj se uče slovenskega jezika.
Celovec ima sedaj 21.690 prebivalcev. Pri zadnjem štetju 1. 1890. jih je imel 17.690. Hiš ima Celovec 1125.
Skriatica je jako razširjena v občini Kovte nad Logatcem. Sola je zaprta do 3. februvarja.
Vola so ukradli neznani tatovi v noči od ponedeljka na torek posestnici A. Zupančič iz Bukovic. Vol je siv s črnimi lisami. Vreden je 244 K.
Tatvina. Posestniku Jakobu Kalanu iz Zg. Senico pri Medvodah je neki dninar, ki je pri zadnji volitvi agitiral za klerikalce, ukradel hranilnično knjižico za HOO kron.
Po prodajal nicah je kradel v Ljubljani neki Anton Adamič z Vrhnike, policaji so ga zasačili in ga spravili pod ključ.
Požar, Dne 15. t. m. jo gorelo v vrbpolju pri Vipavi. Samo orožniškcmu Vodji g. Hrastu se je zahvaliti, da ni navalu še večja nesreča.
Ube#el tat. Iz zapora v Skofji Loki Je ušel G4letni Jakob Vodnik po domačo Kobal z (Jabrške goro, ki jo bil zaprt z&radi tatvine.
Po plazu se je zdrsnilo blizu Slapa ^ekoniu mladeniču iz Ponikov in fant se jo ubil.
Volkovi. V Repsu na Sedmogra-»kom so volkovi blizu ondotnega kolodvora raztrgali dva vojaka. — V gozdu v občini Somogv je nabiral kmot Horvat BUho vejevje. Volkovi ho ga požrli docela, e nogo v čevljih so ostale. — V Tolgvesu Jja rumunski meji so volkovi raztrgali ae*lo Ano Sandor.
jv .  Desetkratni morilec. 231otni kmot vaja Maric je v vasici Deč v Sromu z ^pžem umoril 4 osobo tor trupla razsekal.
ječi v Zemunu pa jo v soboto ponoči ftjUto*i pobil paznika Pjovca, šel v spal 00 ter ondi ubil njegovo ženo in troje
otrok ter neko dekle. Nato je pobegnil s tovornim vlakom v Beligrad, kjer so ga prijeli in zaprli.
Volkovi so požrli vojake. Vsled naglo nastalega hudega mraza po gorah in gOzdovitih krajih so se pojavili volkovi v velikem številu. Premagani od gladu vdirajo v sela in napadajo hleve. Pa tudi ljudi ne puste na miru; gladni so tako, da se ne boje niti puške. Iz Galca poročajo, da je odšla od ondot rumunjska patrulja v Barboš. Na potu pa so napadli vojake volkovi. Vojaki so streljali, a vse zaman. Ko so postrelili vse patrone in omagali tudi v boju z bodalom, so se zgrudili in volkovi so jih požrli. Drugega dne so našli samo oglodane kosti, raztrgane uniforme in orožje. Strašna smrt!
Deček, ki neprestano spi. V Tar-nopolu na Poljskem je pred 15 dnevi zaspal osemletni sin trgovca Koppela, in se še doslej ni zbudil. Srce mu bije pravilno, hranijo ga na umeten način.
Oče je našel umorjeni hčeri. 10. t. m. je šel šumar Holub v Novi Banji na lov. Naenkrat je zagledal kup vejevja, iz pod katerega je gledala ženska noga. Ko je vejevje odstranil, je našel dve mrtvi dekleti svoji — hčerki Terezo in Marijo. Prva je imela 17, druga pa 15 let. Bili sta v sosednji vasi na posetu. Ko sta se vračali domov skozi gozd, sta imeli seboj 25 in 15 kron. Radi tega denarja ju je neznan človek umoril.
Glasbenik Verdi obolel. Kakor javljajo iz Milana dne 21. t. m., je Verdi nevarno zbolel na možganih.
Trd špirit. V obrtnem društvu Draž-danskem je te dni govoril kemik Liebich o »trdem špiritu«. Dejstvo, da v bližnji bodočnosti pride v trgovino špirit v obliki kubični centimeter velikih trdih kock, je iz premnogo vzrokov vredno pažnjo. Izdelovanje teh trdih špiritnih kock je precej jednostavno. Denaturirani s 92 stop. se zmeša z 8.5°/0 nekega milu podobnega izdelka, na kar se špirit sam po sebi strdi v trdo tvarino. O takem špiritu odpade potreba steklenico ter je s tem od-vrnjena možnost tako nevarnih eksplozij; ob enem pa špirit, zažgan z žvepljenko, gori prav tako, kakor tekoči špirit. Ako v peči ne moremo hitro zakuriti, treba vreči vanjo lo dve kocki in takoj zapla-pola močen a nenevaren plamen; sosebno pa bo služil trdi špirit na potovanju, lovu ali v vojski.
Kaj popi jo Parižani? V Parizu se povprečno spije na leto 5,610.958 hektolitrov vina, 305.944 htl. piva. Jabolčnika in hrušovega mesta spijo Parižani 247.630 hektolitrov na leto. Brez finih likerjev, kisov, olja in druzih pijač spije Pariz na leto čez b\000.0<X) htl. tekočin.
Umori v Solunu. Nedavno se je pripeljal iz Jafe v Solun bogati grški trgovec Panagotis z ženo in otrokom. Ko gredo zvečer po ozki ulici, napade jih 5 roparjev, ki zahtevajo denar. Ko Panagotis odda ves svoj denai\ ubijejo roparji njega, ženo in otroka ter razmesarijo trupla. Kmalu redarji zasledo grozno ubojstvo in zasačijo tudi 2 roparja. V stanovanju teh dveh pa najdejo še 9 trupel.
Električni tramway trčil je v voz. Iz ladjodelavnico »Stabilimento tecnicO, je peljal voznik razni materijal na vozu, katerega sta vlekla dva konja. Ko je bil voz izvleČen na cesto, po kateri vozi električni tramwaj, je ravno v onem času po progi dirjal nizdol električni vagon št. 12(5, kateri jo vozil izpod Skednja v mesto. Vodnik na električnem vagonu je dal večkrat z zvonom znak, naj so voz umakne, a ker konji niso mogli nikakor izpeljati, so ni mogel voz umakniti tramvvaju. Vodnik na električnem vagonu meneč, da se bode voz vendarle ugnil, ni za časa ustavil in zato sta vozova trčila. Voznik jo k Hreči Hpasil konje in svojo osebo, voz pa se jo prevrnil in materijal so je razsipal po progi. Vodnik tramvvaja bo jo srečno za časa Ognil v notranjost vagona, tako ni nobene človeško nesreče. Sprednji
del elektriškega vagona je popolnoma zgnječen, a tudi motor ni več deloval, zato so telefonirali na glavno postajo, od kod so poslali drugi elektriški vagon, kateri je pohabljenega speljal do glavne postaje. Škode je okoli 200 kron. Večja nesreča se je dogodila v Barkovljah, tam je namreč električni vagon zadel v voz in ubil enega konja. Voznik Vidmar pa je bil poškodovan na obrazu in roki.
Boj — poljubom je napovedala amerikanska zdravnica dr. Ana Hatfield. Ta zdravnica označuje poljubovanje kakor barbaričen, nezdrav običaj, katerega treba iz higijeničnih vzrokov brezobzino odpraviti; najmanj pa bi si moral vsak in vsaka pred vsakim poljubom izvršiti antiseptično čiščenje ust. Zaljubljenci bodo proti takim »novotarijam«; poljubovanje izgubi pač vsako privlačnost, in dr. Ana Hatfild se najbrže bori proti nepremagljivemu nasprotniku. Popolnoma pa se strinjamo z američansko zdravnico v tem, da se odraščeni vzdrže nespametnega poljubo-vanju majhnih otrok, ker je to v higije-ničnem oziru res nedopustno.
Ali je kmetu treba izobrazbe in omike?
Kmet navadno nasprotuje ljudski omiki in jo podcenjuje. Večkrat se sliši kmeta reči in modrovati, kaj treba kmetu se učiti in se izobraževati, saj mu to nič ne koristi in ne hasne, za kmeta je dovolj, če zna orati, gnoj voziti, krompir saditi, živino rediti itd., kar se pa vso lahko stori, ne da bi bilo za to treba bogve kake šole obiskovati, se učiti, omi-kati in izobraževati. To je bilo morda vse res, dokler je bilo vsejedno, koliko zemlja rodi in dokler je še kmet opravljal tlako, in so ga imeli njegovi gospodarji za živino in [ne za človeka. Sedaj je pa to drugače. Kmet je sedaj po odpravi tlake svoboden in prost in ima politične pravice. Treba mu je sedaj marsikaj vedeti in se marsikaj naučiti, če noče politično in gospodarsko zaostati za drugimi stanovi. Kje pa tiči moč drugih stanov, če ne v veliki omiki in izobrazbi in v kapitalu, katerega so si pa pridobili po svoji omiki in izobrazbi. Najhujši nasprotnik ljudske omike, če je količkaj pošten, mora priznati, da je v sedanjih razmerah razširjenje ljudske omike med kmetskim ljudstvom v veliko korist gospodarskega napredka. Dosedaj še ni nikjer škodovalo kmetijstvu, če si jo kmetsko ljudstvo pridobilo boljše omike in izobrazbe. Nasprotno lahko opazujemo, da je ljudsko blagostanje v onih državah in deželah, kjer so jo v obilni meri skrbelo za omiko in izobrazbo kmeta in kmetskega delavca, veliko večjo kakor pa v državah in deželah, kjer se za razširjanje omike in izobrazbe ni ničesar storilo. Naravno je, da si bode kmet, če se je kaj učil, in če je kaj bral znal poprej sam pomagati, kakor pa tisti, ki se ni ničesar naučil, in kateri ni nikdar kake knjige prebral. Ravnotako bode tudi dolavec, ki se je kaj učil in si je svojo pamet malo izbrusil, bolj porabljiv in spretnejši pri delu, kakor pa tak, ki ni videl šolo od znotraj. Tudi kmetijski pridelki so v takih krajih lepši in boljši, kjer se je kmetsko ljudstvo pospelo do večje omike in izobrazbe. Izobražen kmet so bode lahko in kmalu priučil kakega novega načina obdelovanja zemljišča, polja in vinogradov in bodo kmalu sprevidel, če mu je to koristno ali ne. Ravno tako bode izobražen kmet čisto drugače se pe-
čal z živinorejo, kakor pa neizobražen. Slednji bode zaostal, pa če ima ravno tako dobro zemljišče, ravno tako dobro in lepo živino, in če je ravno tako imovit kakor prvi. Kmetje se o resničnosti teh besed v svojem kraju lahko prepričajo. Našli bodejo dovolj vzgledov. Omika in izobrazba je torej kmetu potrebna že za umno gospodarstvo, potrebna pa mu je tudi za spoznanje svojih političnih pravic. Kmetski stan je močan že po svojem številu, in če bi ga še prešinilo spoznanje svojih političnih pravic in svoje sile, trepetali bi drugi stanovi pod njim. Toda žalibože kmetski stan se še ne zaveda pravic, in ravno za to se mu godi tako hudo in se mu bode godilo še huje, če se ne bode podal na pot omike in izobrazbe, po kateri pride do spoznanja. Navidezni prijatelji kmetskega ljudstva, in med tem v prvi vrsti služabniki božji, bodo hoteli kmeta odvrniti od te poti, in če ne bodejo z lepimi besedami in obljubami ničesar opravili, postavili se bodejo v bran in zaprli pot. Tedaj pa jim kmetje pokažite svojo kmetsko pest in treščite jih na tla. Pot do spoznanja ljudskih pravic mora biti prosta tudi za kmeta, in nihče nima pravice, mu jo zastavljati in zavirati.
Izjava.*)
Občinski zastop studenški izreka v javni izvanredni seji popolno priznanje, spoštovanje in zaupanje velečastitemu gosp. župniku Antonu Bercetu v Postanju radi njegove požrtvovalnosti in delovanja v dušnem pastirstvu in v skrbi za zboljšanje toli zanomarjonega zemljišča župne nadarbino ter za njegovo ljubeznjivo občevanje in pravično postopanje z župljani.
Obsoja pa nesramne napade iz zadnje dobo »Slovenca«, »Slovenskega Lista«, gosp. župnika Nemaniča v Št. Lambertu in vseh, kateri so povodom zadnjih držav-nozborskih volitev blatili čast občepri-Ijubljenega župnika preč. gosp. Antona Berceta.
Občina Studonec se čuti dolžno to izjaviti, ker spada velik del občino v župnijo Boštanj.
Prebrano, sklenjeno in podpisano.
Občina Studenoc, dne 20. prosinca 1901.
Frano Žnlderftlč m p., župan. Martin Žf-bert m. p. Anton Hočevar ra. p. Janez Lipar m. p. Matija Bizjak m. p. Janez Sterk m. p. Anton Kovač m. p. Franc Žnidaršič m. p Jože Mlakar ra. p. Janez Terček m. p. Janez Androjna m. p. Matija Hočevar m. p. Jožef Gospodaric m. p. Janez Novšak ra. p Matija Korečin m. p.
(* Za vsobino toga spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Tržne cene v Ljubljani
19. januvarja 1901.
Pšenica, 100 kg Rež,
Ječmen, „ Oves, „ Ajda,       „ . Proso, „ Koruza, , Krompir, Leča,      lit. . Grah,       , . Fižol       " . Maslo,    kgr. . Mast,       „ . Spch svež, „ .
K v
16 -1860 L8B0 18160
:?
11 80 D 9) -|24 -20 -18 2-1 40 l 86
Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . . Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Govejo meso kgr. Toločjo „ „ Svinjsko „ „ Kofitrunovo „
Piščanec .....
Golob......
Seno,  100 kilo   . . Slama,  „    „ .   . . Drva trda, klftr. . . „ inobka,   „    . .
i li
190
-I i m
1 88
t 20 l 10
Ki)
l 90 — 45 l lo 4 10
8-6 -
Loterijske srečke.					
Orade c, 5. januvarja.	74,	64,	44,	45,	26.
Brno, 9. januvarja.	86,	28,	36,	38,	20.
Dunaj, 22. januvarja.	23,	66,	12,	34,	65
Lino, 12. januvarja.	32,	82,	54,	14,	43.
Praga, 12. januvarja.	78,	43,	41,	19,	22.
Trat, 12. januvarja.	43,	10,	84,	15,	90.
.    •'I* »1» rli
Glavna slovenska
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu 14
Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po 4v2°/o od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5%.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
Dr. M. Hudnik,
predsednik.
Postna hranilnica ček. št. 849.086. Telefon št. 135.
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10.
025"" Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. ""SSO
Kava (cikorija) ih sladna kava
družbe sv. Cirila in Metoda
v LJubljani
ki
se dobi v vseh špecerijskih prodaj al-nicah, in brez katere hi ne smela biti nobena slovenska hiša — je najboljša primes k pravej bobovej kavi, katera jej daje dober okus in lepo barvo! — Kupujte in zahtevajte povsod kavo družbe sv. Cirila in Metoda!     ^ #
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
Lastnina in tisok , Narodno Ti.,k;unea v Ljubljan*-