3. štev. V Ljubljani, dne 24. januvarja 1901. XI. leto. Izhaja vsak četrtek ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati , Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Krivi nauki. Ljubljanski škof Anton Bonaventura je izdal pastirki list, v katerem pravi med drugim: »Za vse smo postavljeni kot duhovni pastirji in ravno zavoljo tega moramo vedno in vedno vsem glasno oznanjevati, katero prizadevanje, katera politika se vjerna z gospodstvom Božjim, katera pa ne; prvo moramo podpirati in vam priporočati, drugo pa pobijati in Vas od nje odvračati. Posebno pri volitvah vam moramo bistro povedati, kako morate voliti, ako hočete imeti zastopnike Bogu pokorne, ne pa Bogu upornih. Nasprotniki trdijo, da se bore zoper klerikalizem, ne pa zoper vero, ko spodkopavajo oblast duhovnikov. In vendar je Jezus ustanovil svojo cerkev in je njej dal vso oblast in zapovedal, da mora njo vsakdo poslušati. Cerkev Jezusova pa nam govori po papežu, po škofih in duhovnikih. Kdor teh ne posluša, in njihovo delovanje spodkopava, upira se kar naravnost Jezusovim naredbam.« Tako ljubljanski srboriti škof! Oujmo, kaj pa pravi dalmatinski nadškof Čarov, ki je v katoliški cerkvi več kakor ljubljanski škof. Nadškof Carev piše v pastirskem listu: »Kar je nekaj časa, opaža se pri duhovščini tudi te školije, in posebno pri »nladili duhovnikih, neko nedovoljeno vplivanje na stranke, katere žalibog ločijo deželo, ter da se tudi aktivno udeležujejo Agitacije pri političnih volitvah v veliko škodo duhovniškemu poklicu in v nič manjšo pohujfianje ljudstva. ?aka dejstva morajo globoko žaliti naše srce, ki smo poklicani od Boga, da vladamo to školijo, pa vidimo kako broz-Potrebno trati duhovščina dober del močij, Ročnosti in delavnosti, ki bi se morale Vfio obrniti v Čast božjo in zveličanje duš, iadnji in jedini namen našega poklica. ^a imajo duhovniki svojo zmerno politično Prtipričanje, da izvršujejo svojo volilno Savico kakor drugi, tega se jim no pro-P°vedujo, ker bo tudi oni državljani pred Ekonom; ali da se ž i v a h n o u d e 1 o-*uJejo bojev različnih strank, to ]• *a nje absolutno nočastno in rm Jo prepo veda no po vsakem cer-v»innii in svetem zakonu, kor to * 11 j i h o v p okli c. Poklic duhovnika pa jo poklic miru ln sjožnoati; duhovniki imajo objemati v *v°)i nebeški ljubezni, katera jih mora av