Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorsko ulico štev. 15.
Z urednikom so more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se no vračajo.
Inserati:
Šeststopna potit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji daje se popust.
Velja
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsali dan razen nedelj in praznikov ob £3. uri zvečer.
za IJublJano
v upravništvu:
za celo leto G gld., /.a pol leta 8 gld., 7,a četrt lota 1 gld. 60 ki'., na mesec 60 kr., počiljatov na dom velja mo-sečno 9 kr. več.
Po pošti velja
z a celo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za eetrtleta 2gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 225.
V Ljubljani v sredo, 26. novembra 1884.
Tečaj I.
Vabilo na naročbo.
S 1. decembrom prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo ob pravem času ponove, da se
■^oši^a7y^Jist^jie^j)retrga^i\'ajl>olje se to učini po poštni nakaznici, na čegar od-strižek treba prilepiti le naslov, ki je na pasku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Za I^Jubljano:
na mesec ...............................'50
za dona&ane v hiSo vsak mesec 9 kr.
Po pošti:
na mesec .........................8>ld.
Artur Gorgev rehabilitovan.
Vse novodobno zakonodavstvo je pre-šinjeno ideje človekoljubja, katero se izraža v mnogih, več ali manj srečnih legislativnih poskusih. Avstrijski državni zbor bavil se je uže z vprašanjem, kako odškodovati one nesrečneže, kateri so vsled neljube usodne zmote obsojeni bili pred sodiščem? Uverjeni smo, da se bode pravičen način odškodovanja navzlic vsem zaprekam vender dal izumiti, in po kti-vem obsojeni zadobil bode si naposled vsaj neko materijalno zadostenje. Toda, kako odškodovati politika, kateremu ste utisniu sramotni pečat narodnega izdajstva le zaradi tega, ker ga u m e 1 i n i s t e, in katero odškodnino hočete ponuditi slavnemu vojaku, kojemu je zaslepljen narod čisto po nedolžnem s prenagljeno sodbo uničil to, kar je možatemu srcu najdragocenejša last, častno im6 njegovo?!
Listek.
Mladostni spomini.
(Berilo v ljubljanskem «literarno-zabavnem klubu«.
Čital prof. F. Šuklje.)
Žarna mladost, zakaj se tolikrat vsiljuješ mojemu spominu, zakaj se mi oko hrepeneče ozira nazaj po tvoji temni zariji! Zgodaj, prezgodaj morda sem poskušal, kar življenje resnega in bridkega hrani v svojem naročaji. Velike prizore, svetovne dogodbe zrl sem v onih dijaških letih, v katerih normalni gimnazijec druge skrbi ne pozna, nego strah pred prihodnjo mesečno konferenco, druge naloge nima, nego da vestno sestavlja svojo grško prepa-racijo in kar mu je drugega bremena navalil čmerni pedagog v zaduhli šolski sobani. In vender — bilo je lepo! Prerogativa je mladini;, da se ji taki spomini neizbrisno vtisnejo v dušo. Nad 18 let je minulo, odkar se je pomenljivi zgodovinski proces odločil na čeških bojiščih, odkar je ostri pruski meč pri Kraljevem Gradci razsekal umetni vozel nemškega vprašanja, katerega je evropska diplomacija s trudom bila plela dolgih 50 let —- in vender, vender mi je skoro, kakor da bi včeraj bil
V tem oziru je bivši poveljnik ogerske uporne vojne, Artur G o rgey, uprav tragična oseba. Kar je mož bil storil in grešil v onem nesrečnem letu 1848/49, ko Je evropski vrtinec razsajal zlasti po ogerskih nižavah ter zaslepil Madjare, da so zvestobo prelomili svojemu kralju, hoteč priboriti si neko dozdevno nezavisnost ter phrygično čepico posaditi na mesto staroslavne btepanove krone, je še v živem spominu starejši generaciji. V tej viharni d6bi imenovala ga je madjarska osrednja vlada vrhovnim poveljnikom. S prva je srečno izvrševal svojo nalogo. Gorgey, tedaj komaj 31 let star, premagal je v več odločilnih bitkah avstrijskega poveljnika Windisch-griitza in naslednika njegovega, barona W el d en a, ter je konečno prisilil Avstrijce, da so skoro po polnem morali ostaviti oger-sko ozemlje. Toda vspehi njegovi niso bili stalni! Habsburška monarhija je uže večkrat zmagovito prebila jednake katastrofe, in tudi sedaj se je posrečilo novemu avstrijskemu vojskovodji, baronu H a y n a u - u, združiti mnogobrojno armado ter ž njo z nova udariti na madjarske upornike. Protivnik na gorenjem Italijanskem bil je uže strahovan po slavnem Radeckem, brez posebnega truda je bila zadušena dunajska ustaja, z novimi silami prekoračila je tedaj avstrijska vojska ogersko mejo, maščevat padle tovariše ter vladarju svojemu zopet priborit odtegneno imetje.
In Avstrijci niso bili brez zaveznikov! Izjava madjarske osrednje vlade, katera je, zapeljana po agitatorju Košutu, pokorščino odpovedala ogerskemu kralju ter svečano pred vsem svetom odstavila vladajočo dinastijo, razburila je vse legitimistične duhove. Car N i -kolaj, pravi steber strogo monarhične zakonitosti, poslal je čez Karpate 100000 m6ž pod poveljnikom Paskievičem IIaynaiMi v podporo. Tem združenim silam nasproti, katere so brojile čez 275 000 mož, razpolagal je Gorgey komaj nad 140000 vojakov. Bil je
stal v bojni vrsti ter slušal bojni krik in čudne melodije sovražnih krogel!
Povedati vam hočem, kaj sem doživel dne
3.	julija 1866 v bitki pri Kralj e vem Gradci. Skromna pripovedka moja se ne bode odlikovala po strokovnjaški temeljitosti, in poročilu pruskega in avstrijskega generalnega štaba sigurno ne bode škodoval pohlevni ta tekmec. Ali v človeškem življenji je vender tudi merodajno subjektivno stališče, in odziv velikih dogodjajev v mladem nepokvarjenem srci ima vsikdar nekaj posebno mikavnega. Radi tega se nadejam, da bode tudi prosti popis onega, kar sem sam videl in doživel na ta zgodovinski dan, milosti našel pred svojimi strogimi sodniki.
Bil sem tedaj, komaj 16 let star, kadet
v c. kr. 47. pešpolku. Vstopil sem „za čas vojske" pri hrabrem spodnje-žtajerskem regimentu, takrat še „Hartung“ zvanem. Dvojni razlog me je napotil k Hartungovcem. Narodni čut je bil v toliko probujen med nami, da sem na vsak način so hotel pridružiti slovenskim rojakom. K domačim Janezom pa me ni vleklo, saj so naši Kranjci stali uže v Italiji, in italijansko bojišče bilo je vender le sekundarne važnosti. Težko sem v Mariboru kot rekrut čakal povelja, da se odpravimo k polku,
tedaj prisiljen, po nekaterih neugodnih bitkah umakniti se proti jugu. Z osrednjo vlado, katera je najprej stolovala vDebreczinu, se itak ni razumel, Košutove politike ni odobraval, misli na konečno pobotanje z vladarsko rodbino baje nikdar ni opustil. Vsled tega mu Košut tudi ni zaupal; uže 1. julija mu je odvzel vrhovno poveljništvo ter mu le komando gornje-dunavske armade bil ohranil.
Toda sedaj so začeli padati usodni udarci na uporne Madjare! Budimpešto, Szegedin morajo ostaviti, Avstrijci se polaste najvažnejših ogerskih mest skoro brez boja. Kmalu potem razprši silni Haynau glavno vojsko madjarskih upornikov, kateri je bil poveljnik poljski klativitez Bern, pod ozidjem temešvarskim. Gorgey je sicer s svojim oddelkom po dolgih oviukih bil približal se banatskemu bojišču, in Košut, prepozno spo-znavši, da diktatura v vojni sili ue pristaja odvetniku in govorniku, temveč energičnemu vojskovodji, odstopi sedaj, ko je avstrijski orel uže sijajno bil zmagal nad trdovratnim pro-tivnikom, sedaj, ko nobene rešitve ni bilo več za ostanke uporne vojske, stoprav sedaj odstopi čestilakomni agitator svojo diktatorno nadoblast generalu Gorgeyu, Čudesov se vč da tudi on ni mogel storiti! Še enkrat na bojnem polji ustavljati se zakonitemu gospodarju, žrtvovati zadnje lionvedske polke v brezupnem boji, bilo bi nečloveško, brezumno. Priboriti si prehod skozi banatsko nižavo do turške meje, bilo je tudi nemogoče, in tedaj se je Gorgeyu neomejena oblast izročila prav za prav le radi tega, da sklene kapitulacijo z zmagovalcem. Dne 11. avg. je sprejel diktaturo iz Košutovih rok, dva dni kasneje, dnč 13. avg., udal se je vojni oddelek njegov, 22000 mož, pri Vilagosu. Jedno usodno napako je Gorgey pač storil pri tej priliki, dasi v soglasji s svojimi generali in z vladno večino. Za malo se mu je namreč zdelo, orožje predati avstrijskemu poveljniku, tedaj se
kateri je uže stal ob moravski meji, in baje nikoli nisem s tako ponosno radostjo korakal proti kolodvoru, nego dn6 11. junija, ko je naš transport, sestavljen iz rekrutov in starih rezervistov, zapustivši mariborsko filisterstvo ter spremljevan po ogromnih množicah občinstva, na pot se odpravil proti Dunaji. Marsikaj za-nimljivega sem doživel na poti skozi Moravsko in severo-vzhodno Češko. Pičlo odmerjena je bila časih hrana, telesni trud nam je sem ter tjži šibil kolena, ležišče v bivouacu bilo je trdo, čestokrat luži bolj podobno nego postelji, a obilica novih prikaznij, katere je zrlo pijano oko, napojila mi je dušo z neko krepko energijo, da sem kaj malo se zmenil za vse težave.
Ali pripovedovalec ni vezan na strogi: kronologični red, in tedaj ne bodem razpravljal, kako smo, opečeni od poletnega solnca ter zopet več nego treba močeni po trajnem deževji, večjidel s praznim trebuhom tavali okolo, kamorkoli je nam velevala ona avtoriteta, kateri se vojak slepo klanja: glavno poveljništvo naše armade. Le toliko mi je omeniti, da sem bil uže, s prva ne baš s posebnim veseljem, slišal nad mano čuden vrisč pruskih granat ter se jim vsaj v začetku spoštljivo poklonil, kakor se to spodobi tako vzvišeni gospodi. Prebil sem nekoliko ur na ye-
je madjarska vojnaudala ruskemu generalu Riidigerju. Posledica je bila, da je sedaj strogi rnarcijalni zakon z vso svojo ostrostjo zadel zaslepljene voditelje in njih premagana krdela. Dnč 6. oktobra 1849 vršil se je zadnji prizor velike madjarske žaloigre v Aradu kjer se je 13 ustaških generalov in polkov nikov, med njimi srbski odpadnik Damjanič s smrtjo kaznovalo.
Ali koliko hujša je bila kazen, nezaslir žena bridka kazen, katera je zadela Gor geya! Ni prosil milosti, vender je bil po miloščen vsled prošnje ruskega poveljnika Paskieviča ter potem interniran v C e lovci. Tam je živel do 1. 18G8. Ko seje skle nila pogodba z Ogersko, smel je tudi on kot svoboden mož vrniti se v svojo domovino Toda z odkritim zaničevanjem so ga sprejel rojaki, le izdajico videli so v nesrečnem vojskovodji. Dolgih 35 let ga je onečastil grdi ta madež, ime njegovo bilo je preklicano, pro-kleto v celem Magyarorszagu!
Stoprav te dni dobil je Gorgey neko moralno zadostenje za vso sramoto, s katero ga je po krivici obsipalo javno mnenje lastnega naroda. Deputacija vplivnih madjarskih veljakov izročila je bivšemu svojemu generalu adreso, podpisano od več nego 200 starih tovarišev njegovih, v kateri slovesno priznavajo nedolžnost ujegovo. Našli so ga v njegovem skromnem stanovanji: Gorgey ne živi v izobilji; da si ohrani življenje, mora si nekdanji diktator madjarski kruh služiti kot nižji uradnik!
Listič popisanega papirja, izjava, na katero se bode sigurno v protivnem smislu odgovarjalo tudi s strani najvročekrvnejših madjarskih chauvinistov, -- to je vse, kar Arpa-dovi potomci ponujajo jednemu izmed najboljših svojih sinov v zadostilo za dolgoletno trpljenje, za izgubljeno častno imč in narodovo ljubezen! In vender bode tudi ta zakasnela izjava razvedrila ostale dneve, katere je usoda še odmerila staremu Gorgeyu, nalik zahajajočemu solncu, ki z zadnjimi svojimi žarki obseva in ogreva zemeljsko površje!
In kedo ji bode odrekel simptomatično važnost! Da Gorgeya, voditelja madjarskih ustašev, vsaj nobena vojaška krivda ne zadeva nego ta, da se je boril proti oni zastavi, kateri je i on neomahljivo zvestobo bil prisegel, o tem so si bili svesti podpisatelji te izjave uže z davna. Ali na dan se niso upali s svojim prepričanjem, ker je zaslepljena množica vedno še obožavala Gorgeyevega nasprotnika, agitatorja Košuta, kateri v daljnem Turinu živi v prostovoljnem prognanstvu. Toda vremena so se predrugačila tudi na Madjarskem. Košutov ugled pojema, vedno bolj se utrjeva lojalna stranka, stoječa na zakonitem stališči ogerske nagodbe. Od te stranke izvira Gorgeyevo re-
deti, par stotin korakov od pruskih prednjih straž, z onim nepopisljivim čutom, kateri navdaja slabo pripravljenega kandidata, predno ga pozivljejo k zeleni mizi pred strogo izpra-ševalno komisijo. Da smo se dnč 1. julija morali nazaj pomikati, nam ni nič kaj dopadalo. Imeli smo tudi priliko mimogredč si ogledati ostanke nekaterih uže tepenih, razbitih polkov, in kar smo čuli iz njih ust, kar so nam pripovedovali te reliquiae Danaum, nam je nekoliko potlačilo preširno naše samosvestje. Vender je bilo vse pozabljeno, ko smo ves dan 2. julija počivali v bivouacu pri Jaromčru ter se zabavali, v kolikor je to dopuščal vedni dež in slabi „fuzelj“, kojega je nam marke-tender za drag denar prodajal pod jako laskavim imenom pravega „Jamaica - ruma“. Družba, katera mi je bila posebno pri srci,
zanimljiva je bila sama po sebi. Bili smo trije
kadetje, jaz najmlajši v celi trojici. Jeden izmed nas bil je pred vojsko jurist v 3. ali
4.	letu, iz jako fine dunajske hiše, zelo na-
darjen, a dokaj ekscentričen človek. Zval se je
K. G., prestopil je kasneje k diplomaciji ter je sedaj generalni konzul avstrijski v Ka-hiri. Drugi tovariš, nežen, rahločuten dečko,
prej medicinec, bil je baron V., sin sek-cijskega načelnika v ministerstvu vnanjih za-
habilitovanje, izjava njena je očividna demon-1 V Bolgariji objavila se je včeraj nova stracija proti uplivu Košutovega imena ter živ organizacija za bolgarsko vojsko. Broj družin dokaz, da tudi med Madjarinadkriljuje zmerna (24) ostane nepremenjen. Te družine formi-stranka. Saj se opazuje po vsem svetu, da rane bodo v osem regimentov, katerih štabi politična zmernost premaguje; njena zmaga je bodo v Sofiji, Kistendilu, Vidinu, Lovči lin v naš! dGbi — signatura temporis.	|	ščuku, Trnovem, Šumli in Varni. Proračun za
vojsko povišal se bode v prihodnje za 109878 frankov. Polkovniki imenovani so izključ-Ijivo ruski, a načelniki kompanij bolgarski častniki.
Volitve za runmnski senat izpale so v vladinem zmislu. Liberalna opozicija priborila
Politični pregled.
Avstrijskc-ogerska država.
Ceskiin listom poroča se z Dunaja, da
se bode v bodoči sesiji državnemu zboru je samo šest mandatov. Jutri otvoril bode med ostalimi piedlogi izročil v pretresanje kralj s prestolnim govorom zbornico tudi načrt zakona glede volilne reforme za državni zbor, veljavno za Moravsko. ltaz-.
deljenje volilnih okrajev na Moravskem je za	-DOpiSl.
Cehe res tako neugodno, da bi se omenjeni T„	,x.	T ,
zakonski načrt gotovo v vseh čeških narodnih L, 'J?.!t občine nml Škofjo Loko, krogih z veseljem pozdravil.	“	j	.	T	(	^-	P)	n®delJ?	sta
Volitve za mestni zbor pražki izpale so J	J. nlT P
skoro po polnem v staročeskem smislu	V celiL.-:-	r ■ ‘ rl \	(k1' se sbšl> Ma-
zlati Pragi bila sta izvoljena le dva	mlado- ^	L,™i ti	-,neŽ'	i ?• sta1se..Sa bda
češka kandidata.	U.1	dobl° nav!ekIa<	Je h	kiat! >«e<l njuna na-
Ravnokar izišlo je po nalogu j ustičnega jj	P"	‘fJ1>rdlkl J^atija J;sur>il
ministerstva sestavljeno statistično poročilo oL. ‘ 'L	°a	se zgralbita in ostavita
avstrijskih kaznilnicah za leto 1882. Iz tega f • ‘ [ k>so pa zgrabi Martin J. po-poročila posnemamo, da se je broj kaznjencev 1? i i™ i ;	”	tIJl J' V*č U(laycev
obojega spola precej zmanjšal. Statistično po- ™ nSrii? * * ™že"\\levo ročilo se vč da ne preiskava uzroke temu "hi, km-ahih 1 n h ane-^°i 1 dyaJ' veselemu pojavu, no najbrže	se ne	motimo,	^	^ f	kmalu	P°tem
darskih 'razmer pri^isujemo	^	rija°uže
Ogerskemu državnemu zboru predložil na	in	stan10v1anje'
je finančni minister grof Szapary zakonski na- Lux;	en	pieg er avale so se po vseh
črt ob umirovljenju državnih uradnikov. Načrt L	pi,	U • P°
izročil se je finančnemu odseku. Meritorno L qom =	^	^	"tirarjem gosp.
razpravljanj, o tem predlogu	v,Silo	ae bode	^	"S1.0
ako
se je se je
še le po končanju proračunske debate.	stroeo nreeledovalo'
Hrvatski zastopniki v ogerskem držav- ® TnP	»r!	-
nem zboru obiskali so predvčerajšnjem korpo- L11jn • „ nekateri „vremenski pioioki
rativno ogerskega miuisterskega predsednika L k h,Hi	sl”	•	v,.Istin‘	je nes
Tiszo, ter izrazili svoja prijateljska čuvstva L„ tm„i ’ j . škriplje pod nogami;
za ogersko vlado; nadalje izrazili so željo, Lenski moroki°Sa5a mraZ’ '	Vl6"
naj bi se v prihodnje bolj oziralo na materi-'	p	p
jalne razmere kraljevine hrvatske. Tisza je izjavil, da bode po mogočnosti skušal vstreči opravičenim željam Hrvatske. Potem so hrvatski zastopniki obiskali tudi ostale ministre.
Tuje dežele.
Jutri sestanz se italijanska komora
Razne vesti.
- (Bed zlatega runa.) Včerajšnji telegram je poročal, da je Nj. veličanstvo cesar izvolil imenovati nokatere nove vitezo zlatega runa. Ta red jo najvišja dvorna čast in se le kaj redko po-
< inančni minister Magliani predložil bode koj I deli, in to imenovanje je prvo od 1. 1881 sem. t prvi seji proračun za leto 1885 ter račun- Članovi cesarsko hiše dobijo po statutih po polno-ske sklepe prošlih let. Med prijavljenimi hotnosti zlato runo. Nadvojvodi, katere je cesar interpelacijami nahaja se ona poslanca Lucca odlikoval, pa so še uodoletni, drugi imenovani novi o propadanji kmetijstva v Italiji. Uplivni itali- vitezi pa so članovi najvišjega plomstva janski list „Perseveranza“ veli, da je ta in- — (Eine Oricntreisc.) Kakor znano terpelacija po polnem utemeljena in da bode spisal je cesarjevič Rudolf delo Eine Orientreise. treba napeti vse moči, da se resi kmetijstvo To se bode zdaj prevelo tudi v ruščino, kakor so iropada.	|	poroča	iz	Morana.
dev. Ljubili smo se med seboj kakor bratje; cedo more tedaj popisati mojo bolest, ko je tekom popoludneva V. doletela včst, da ga je tedanji brigadir vojvoda W. imenoval lajte-nantom v svojem lastnem polku. Molčč smo se objemali, molčč smo vzeli slovo. V. sam se ni mogel veseliti svojega novega dostojanstva, pogled v naše obraze, na katerih se je čitala odkrita žalost, mu je grenil naravno radost, levež, nisi se dolgo ponašal z zlatim port-epčejem, vojska ti ga je nenadoma naklonila, vojska ti ga je tudi vzela in drago plačal si ga s svojim mladim življenjem !
Duševno ravnotežje še ni bilo v redu, car smo prejeli povelje, da se z nižave pomaknemo gori na sleme nizkih brd, kateri se raztezajo na zahod proti kraljevigraški trdnjavi. Kompanija moja je marširala navkreber, jaz sem stopal nekoliko korakov oddaljen v c ružbi svojega lajtenanta barona V.
To vam je bil značaj, vreden, da ga narišem z nekolikimi potezami! Prava kondo-tierska narava, kakor jih čestokrat nahajamo v aristokratičnih rodbinah, lehkoživ in lehko-miseln, — mož je bil častnik uže 1. 1854, ko je naša vojska posedla Vahihijo, in baš pred vojsko 1. 186G so mu z nova bili prišili sre-berno zvezdo na njegov ovratnik — a pri
vsem tem velikodušen, finega kavalirskega obnašanja in tako čudovite hrabrosti, da sem ga kar občudoval v bojni vihri.
Srečava ulansko patrulo. Kamcrad, wo stehen die Preussen? vpraša moj spremljevalec častnika, kateri jo je vodil. Na, ’ne Heine halbe Stunde vor uns, bil je odgovor. Sreč mi je utripalo, znal sem, da bodem jutri kaj pomenljivega doživel!
In tudi brez te novice bi lehko kombiniral, kaj nas čaka prihodnje jutro. Z nova smo nabili svoje puške, spravili smo se v bi-vouac in navzlic neprestanemu deževju so kmalu veselo plapolali nebrojni kresovi po našem ostrogu. Kamor si gledal, na desni in na levi, plamen pri plamenu! V prvič bila je zjedinjena vsa avstrijska armada, in tudi rojak novinec moral je znati, da ima taka koncentracija nek poseben pomen.
Spal sem spal spanje pravičnega na mokri zemlji; dokler me niso probudili z jutranjim mrakom. Nikdo ne sme zapustiti svoje »piramide", glasilo se je strogo povelje. Adju-tantje in ordonance so jezdarili sem ter tja, naš stotnik stopil je k jednemu in drugemu, dobre svete dajal nam novincem ter nas nagovarjal, naj sramoto ne delamo staročastnemu regimentu „Kinskyju“. Od daleč se je proti
— (Deželni brambovec.) Eavnokar poročena dama sreča na potovanji v Napol ji svojo še tudi no dolgo časa oraoženo prijateljico. »Kaj tvoj soprog?" — »In tvoj?11 — »V prvom času je bil zelo ljubezniv in skrbljiv za me! A zdaj pričenja držati se uže v rezervi." Prijateljica pa jej mrzlo odgovori: „Moj pa je uže deželni brambovec.11
— (Vojska zoper vrabce.) Nedavno je zboroval v Navem Jorku kongres ptičjih prijateljev; odločil jo, da se ima napovedati boj vrabcu in da se ima ta ptič preganjati z vso silo. Trdili so, da je v Ameriki uže cele setvo uničil; tudi leto za letom škoduje sadju in celo bučelam je nevaren. Pred 25. leti so pripeljali prve vrabce v Ameriko in sedaj so se ogromno pomnožili. Kongres je sklenil, da pošlje prošnjo do vseli držav, da narode zakone zoper vrabca in ga zapišejo v vrsto škodljivih ptičev, ki so morajo pokončati.
— (Stare najdbe.) V Turkestanu so blizu Sir-Darje zadeli pri izkopavanji na ostanke starega mesta, o katerem do sedaj nič ni bilo znanega. Učenjaki slutijo, da je to mesto Ciropolis, kojega je sezidal kralj Cir, ali pa Aleksandrija, katera ima svoj postanek v Aleksandru Velikem. — V Spodnjem Egiptu našli so dobro ohranjeno gomilo šesto dinastije; krsta je stara 5000 let in je pokrita s hijeroglifi. — V Jutlandu pa so skopali dragocen srebrn zaklad iz 9. ali 10. stoletja; ta zaklad obstoji iz treh srebrnih ročnih obročkov, nekaj druzega lepotičja in jednega prstana iz iste kovine.
— (To vse za žensko le!) Iz Petrograda so poroča: V Kivi jo nekaj dnij sira prebivalstvo zelo razjarjeno. Mnogoštevilne tolpe prestopajo rusko mejo, ker se hočejo ogniti globa-renju Said-Mohamed-kana, kateri izsesava in ožima narod, in to vse zaradi moskovske rok o vi -čarice, katero jo lansko leto ob carjevem kronanji ugledal, se vanjo zaljubil in jo povzdignil med svoje žene. Ta zahtevala je vedno mnogo denarja, in kan ga je z azijatsko grozovitostjo iz-terjaval od podložnikov, kateri so pa naposled se uprli. Tudi mohamedanski duhovniki so se pritoževali, da se je s takim zakonom onečastil Islam. Naposled je moral kan novo soprogo s posebnim darilom 50 000 rubljev v Kusijo nazaj poslati, da bi tako zopet napravil mir, kar pa se mu ni posrečilo. Ker so Kivajci oropali rusko trgovinsko karavano v Kungradu, odposlali so Eusi pol stotnije kozakov tja. Razjarjenost proti kanu je velika. Gotovo bode morala Rusija poseči vmes.
Domače stvari.
—	(V včerajšnem „Slovencu“ se je nek njegov dopisnik z Goriškega) in zagovornik goriške »Soče" oglasil z »dulio-vitim" poročilom, da je »Ljubljanski List11 s
8. uri čulo neko pokanje, in tu je bil dolgo
zaželjeni trenotek, v divizijskih kolonah smo se začeli pomikati proti pruskim četam!
Ali kako vam Čem popisati prizor, kateri se je sedaj razgrinjal pred osupnjenim očesom? Moj polk pomikal se je proti sovražniku na vzpeti stopnjeviui, raz katere se je pregledal velik del avstrijske armade. Stali smo na desnem krilu, v II. koru, poveljnik nam je bil fml. Thun. Tri brigade tega kora imeli smo na desni, na levi so nam bili sosedje polki IV. kora pod poveljnikom Festetičem. Terrain je bil precej valovit, kultura različna, večjidel samo bogate njive ter s težkimi koraki teptali smo zlato klasovje,^ tako da ni bilo treba ne žanjic več ne mlatičev niti mlinskih koles. Prusi pred nami — bila je divizija Fransecki, katera si je ta dan pridobila uevenljivo slavo — vgnjezdili so se v nekaterih vasčh, večjidel pa so se naslanjali na gozd, kateri se razprostira od tod proti Ce-rekvicam. Tam na levi strani pa se je svetila z neznatnega grička mala cerkvica, blizu nje pokopališče — zgodovina nikdar ne bode pozabila tega imena, bil je to ključ k avstrijskim pozicijam, svetovno znani Chlum!
In okolo tebe, kako je vse veličastno, slovesno 1 V dolgih vrstah se porivajo pešpolki
svojim ostudnim zaletavanjem v „Sočo" go-riške Slovence (?) silno (!) razdražil,“ kateremu poročilu pristavlja spet »duhovito11 vprašanje: „Kje neki se je »Ljubljanski List" učil omike?", in potem dodaje še »plemenito11 opazko: „Tako debelih rokovic, kakor „Ljubljanski List", še naši goiijani ne nosijo po zimi."
Temu prebrisanemu gospodu moremo povedati, da „ostudna“ je k večemu sodba njegova, ker popolnem neopravičena, o našem postopanji nasproti »Soči"; kajti to bi moral ta gospod vendar vedeti, da smo mi »Sočo" vselej pustili pri miru in se nismo za njo, kakor bi je ne bilo, nikoli zmenili, dokler ui ona s a m a — kakor se nam zdi, prav po krivici
—	začela se vkvarjati z nami in zaletavati v nas. Saj je to uže njena navada, da se zaganja brez pravega vzroka zdaj v tega, zdaj v unega. A mi nismo vajeni, komu kaj dolžni ostati, zatorej dajemo vsakemu svoje in vračamo tudi „Soči", kar prejemamo od nje. To gotovo ne more dražiti niti go-riških Slovencev sploh, niti „Sočiuih" zagovornikov, še manj pa goriškega dopisnika »Slo-venčevega", kateri ima sicer še sam premalo omike, da bi mogel nas podučevati, v kakih „rokovicali“, »debelih" ali lesketih, nam je stopiti pred „plemenito" damo, kakoršna jo „Soča", ali pred tako »omikanega" viteza, kakoršen je »Slovenčev11 dopisnik in zajedno „Sočin“ zastopnik.
Čudni svetniki so zares t,i „Sočini" zavetniki — saj so vedno isti — kateri se, ne da bi kedo prašal po njih, tako radi oglašajo, češ, da oni imajo povsod prvo in edino veljavno besedo, da njim gre drzno zabavljati, nam pa pohlevno molčati.
— (Deželni šolski svet kranjski) imel je dne 13. novembra redno sejo. Iz zapisnika posnemamo sledeče: Vprašanju kranjskega deželnega odbora glede razširjave neke ljudske šole se ogovori. — V soglasji s kranjskim deželnim odborom se sklene, da se jednorazredna šola v Begunjah v okraji logaškem razširi v dvorazredno, in sicer pričetkom šolskega leta 1885/86. — Poročilo iz-praSevalno komisijo za ljudske in meščansko Sole, tikajoče so izpitov v oktobru 1. 1884, se vzame na znanje. — Pot učiteljskih most na ljudskih šolah so definitivno nastavi. — O poročilu okrajnega šolskega sveta krškega zaradi naprave kmetijske in vinorejsko šolo na Dolenjskem napravi so do-tičen odlok. — Grledd tega, da bi se jeden del »Cesar Fran Josipove ustanove" za obrtnijske šole odstopil šolskemu fondu obrtnijske napredovalim šole v Ljubljani, poroča so mnenje deželnemu odboru. -— Prošnje učencev srednjih šol za opro-ščenje šolnine se rešijo. — Profesorju srednjih šol dovoli se peta kvinkvenalna doklada.
— (Doktor juriš.) Dne 8. t. m. je bil na graškem vseučilišči g. Valentin Krisper promoviran doktorjom juriš. Zdaj jo gospod
sovražniku nasproti, povsod vihrajoče zastave, glasni komando, dolgo potegnjeni trompetni signali. Artilerija je uže zasedla svoje pozicije, čez naše glave pošilja svoje jeklene pozdrave pruskim baterijam, in le-te ji gracijozno vračajo prijazne komplimente. Toliko smo se uže bilo privadili tej blagodejni melodiji pri mali bitki 30. junija, da nam ne treba več klanjati se dalje segajoči dvorljivosti pre-galantnega zopernika. A, kaj je tam ? Nič posebnega, sanitetui oddelek tera nazaj nekoliko ranjenih, premalo jih je, da bi se zmenili zanj! Kanonada postaja če dalje bolj silovita, toda naša godba pred nami vedno še svira svoje koračnice, »Hoeh Vom Dachstein aus" so bili uže igrali, »Mila lunica" razgrevala je nam Slovencem srca, in sedaj, sedaj zaori stara in vender vedno mlada, vedno lepa Radeckijeva popotnica. Toda, za Boga, kaj je to? Hipoma potihne naša godba, lovci pred nami, 20. bataljon, tudi rojaki s Spodnjega Štajerja se razpršč v tirailleurje, — takrat smo dejali »in die Kette" — v naših vrstah pa zapojo trobente — k naskoku. Nekoliko sovražnih strelov pade v naše rajde iz hiš, ki tam pred nami stojš na holmci, bajonet se natakne na puško in hajd, v divjem diru se valč naša krdela gori po pobočji proti
dr. Krisper vstopil kot odvetnišk koncipijent pri dr. Moschetu v Ljubljani.
—	(»Dolenjsko pevsko društvo.") Morda nikjer drugod so no opazuje tako veseli napredek narodno omiko in zavednosti nego v dolenjskem središči, v prijaznem Rudolfovem. Šo ni po vsem dovršen novomeški »Narodni dom" in blagodejne posledice tega naravnega osredja se razodevajo uže v vsem javnem gibanji. V njegovih prostorih priredita novo ustanovljeno Dolenjsko pevsko društvo in narodna Čitalnica pevski večer in plesno zabavo v soboto 29. t. m. Vzpored je jako zanimiv: 1.) A. Nedved: »Zvezna", moški zbor; 2.) dr. G-ust. Ipavec: »Savska," osmospev; 3.) A. Hajdrih: „Jadransko morje," moški zbor; 4.) dr. Benj. Ipavic: „Rožici," mešani zbor; 5.) P. Majer: »Tičica," čveterospev; 6.) A. Hajdrih: »Hercegovska," moški zbor. — Po zvršetku sporeda: Ples, pri katerem svira oddelek meščanske glasbe. — Nečlanovi pevskega društva in n&rodne Čitalnice plačajo ustopnine: posamezniki 50 kr., obitelji 1 gld. — Zvunanji izvršujoči društveniki, kateri žele sodelovati, vabijo se, da se udeleže skupnega poskusa v četrtek 27. novembra t. 1. ob 6. uri zvečer ali pa vsaj onega v saboto 29. novembra t. 1. popoludne ob dveh. — Pri ličnih vabilih pa se nam posebno še to dopada, da se jo programu dodal tudi tekst posameznih pesnij; s tem so vsekako pospešuje zanimanje za produkcijo in radi tega priporočamo koristno to napravo v posnemanje i drugim društvom. Bratom ob Krki pa zakličemo:	Naprej po
tej poti, vspeh bode venčal vaše trudapolno napore 1
— (Nov list.) Z novim letom počel bode izhajati v tiskarni J. Krajca v Rudolfovem nov list: »Dolenjske Novice". Izhajal bode dvakrat na mosec, naročnina mu bodo za vse leto 1 gld. Lastniki in založniki mu bodo: J. Krajec, tiskar in knjigar; Josip Rome. kaplan v Šmihelu; Matej Jereb, župnik v Stopičah, in Ivau Lapajne, šolski ravnatelj in nadzornik v Krškem.
—	(Z Bleda) se poroča o podzemeljski jami pri Babjem Zobu: Načelnik odseku Bled avstrijskega kluba turistov, posestnik hOtela .Tanez Mallner, jo pred kratkim to še malo poznano jamo kupil za avstrijski klub turistov. Dne 23. t. m. bila jo v tej jami razsvetljava za poskušnjo; gorelo je 750 sveč, vonder je bilo to število še pre-pičlo za tako obširne prostore. Opazovati pa je vender mogel vsak obisko valeč krasne stalaktite in stalagmite.
— (Iz Tržiča) se nam poroča, da so tam stanujoči udje »nemškega šolskega društva", 65 na številu, preteklo nedeljo zborovali in sklonili, svojo »Ortsgruppe" osnovati. Od c. kr. okr. glavarstva bil je k zborovanji c. kr. okrajni tajnik Walland odposlan.
— (Potres.) Z Vranjskega (okr. celjski) se poroča, da se je dne 24. t. m. zjutraj med 2. in 6. uro čutil močan potres.
Maslovedu. Sovražnik nima dovelj sil, da bi se resno postavljal takemu napadu. Lovci zasedejo del vasf, Hartungovci njim za petami, razprše se po ostalih hišah. Bil sem v boji, ne da bi znal kako in kedaj 1 Kar je bojevitega instinkta v moji naravi, vse je bilo razdraženo. Lahek kakor per6 in visoko pre-klj&n bil sem izmed prvih v osvojeni vasi. Pridirjam v neko hišo in glej, sam Bog zna, kaj da je iskal, še se potepa neka pruska »Pickelhauba" okolo pa praznem dvorišči. Videti ga, nameriti nanj in počiti — vse to se je zgodilo v jednem trenotji. Toda narodna pesen pravi:
,,Kaj bodeš soldat,
Ko si fantič premlad,“
in prav ima. Če bi puško vrgel v njega, skoro gotovo bi ga zadel, tako blizu sva si bila. Toda nervozno razburjen, neizkušen in neroden zgrešil sem sovražnika. Njemu se je baje tudi mudilo, in predno mi je bilo mogoče, z nova nabiti puško ter še enkrat poskusiti, ker se mi je tako grdo ponesrečilo, sije mož uže varnega zavetja poiskal v visokem žitu ter jo pobrisal k svojim tovarišem, pioti gozdnemu robu.
(Dalje prihodnjič.
— (Posojilnica v Krškem.) Iz Krškega nam doliaja vest, da je bilo v nedeljo 23. t. m. posvetovanje o pravilih prihodnje posojilnice za krški okraj. Načeloval je ravnatelj in šolski nadzornik gosp. Ivan Lapajne, navzočni so bili med drugimi prečast. gosp. J. Kuavs in gosp J. Pfeifer. Posojilna ima se osnovati na neomejeno zavezo Osnovalni zbor bo 7. decembra v krškem šolskem poslopji.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 26. novembra. Danes pričela se je pred izimnim sodiščem obravnava proti dvajsetorici anarhistov, kateri so v tajni tiskarni tiskali anarhistično - revolucionarne tiskovine in jih razširjali. Obtožba se opira na deloma obširne, deloma parcijelne izpovedbe zatožencev. Obravnava se bode vršila tri dni; omenjene tiskovine so se čitale v tajni seji.
Berolin, 26. novembra. „Nordd. allg. Zt,g.“ potrjuje, da seje medicinska fakulteta izjavila v pismu do Schweningerja, da hoče z njim samo službeno občevati.
Berolin, 25. novembra. Komisija za-padno-afrikanske konference se je včeraj sporazumela o ozemlji, ki se ima imenovati kon-giška kotlina, in sicer gledč zapadne in izhodne razsežnosti. V sredo bode seja konference.
Rim, 25. novembra. Uradni list razglaša dekrete, vsled katerih se sprejme d emisija Ferraccija, Pessina imenuje pravosodnim ministrom in Durando predsednikom senata.
Pariz, 25. novembra. Ker je kolera v Parizu skoro po polnem prenehala, se odslej ne bodo več izdavali posebni bulletini.
Pariz, 25. novembra. V nedeljo zasačene anarhiste je sodnija kaznovala z zaporom od 8 dni do 4 mesecev zaradi vpora in raz-žaljenja policije.
Ta rent, 25. novembra. V zadnji noči vnel se je vagon vlaka, prišedšega iz Reggio. Jeden popotnik se je ponesrečil.
London, 25. novembra. „Times“ poročajo, da se je velesilam uže izročil nekak pregled angleških nasvetov o arrangementu javnih denarnih zadev. Baje se predlaga, da se pri državnem dolgu znižajo obresti za polu procenta.
London, 25. novembra. Francoske operacije zoper Formozo so prenehale vsled pa-satnih vetrov in obilnega dežja. — Nilova ekspedicija odrinila iz Dougole. Infanterija na konjih dospela je v Handjak. Čuje se, da je general Wolseley poslal sele k Mahdiju z mirovnimi ponudbami.
Umrli so:
Dne 24. novembra. Avgust Maček, delavčev sin, 3*/2 mes., Kurja Vas št. 12, ošpice. — Gizela Štefanija Košir, hči šivilje, 15 mes., Tržaška cesta št. 24, bronchitis.
V civilni bolnici:
Dn6 2 2. novembra. Ana Kermec, delavčeva hči, 4 mes., hiba dušnika.
Dnž 2 2. novembra. Marijana Zajec, gostinja, 72 1., opešanje.
Dne 24. novembra. France Zupanc, gostač, 66 L, starostno oslabljenje.
V knjigarni
Ig. pl. KIeinmayr & F. Bamberga y Ljubljani
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
Stanje barometra ▼ ram
Tompc-
ratura
Vetrovi
Nebo
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
737'87 737-32 739 69
-16'8 | zpd, sl.
4-8 -10 0
svzli. sl.
js-
Mo-krina v mm
000
se dobivajo:
Izbrane
Pri
Telegrafično borzno poročilo
z dnž 26. novembra.
gld.
Jednotni drž. dolg v bankovcih....................81 -55
>	»	>	» srebru.....................82'76
Zlata renta..........................................103-85
5°/o avstr, renta.................................96'95
Delnice n&rodne banke............................. 872’ —
Kreditne delnice.................................. 302'60
London 10 lir sterling.  ............................123-16
20 frankovec.......................................... 9-77
Cekini c. kr......................................... 5	78
100 drž. mark.....................................60'15
rtu ei.
Dn6 24. novembra.
Pri Maliči:
trgovci,
Ott, Engel, Winkler, Tandler, Pressburger, z Dunaja. — Bučar, c. kr. avskultant, iz Nov. Mesta. — Dr. Krisper iz Radeč.
Pri Slonu: Weiss, trgovec, z Dunaja. — Penllar, po-tovalec, iz Prage. — Hoffmanu, trgovec, iz Kesz-thely-ja. — Nossan, trgovec, iz Zagreba. — Miklavčič, trgovec, iz Trsta. — Kanka, trgovec, iz Brna. — Meyer, trgovec, iz Valenije, — Starčke, gledal, igralec, iz Gradca.
Pri Južnem kolodvoru: Rasmo, trgovec, iz Bočna, — Goljevšček, lesotržec, iz Kanala. — Žnideršič, zasebnik, iz Bistrice. — Ubich, posestnik, iz Sme-lednika.
Ig. v. Kleinmayr&Fed. Bambergu
•"št I-jjialolja.nl
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr. Abecednik slovensko-nemški. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr.
Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije, I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr.
Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič-Uiodič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnioa slovenskej mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
II. »	>	>	Peter rokodelčič, 36 kr.
III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr.
Kobler A., Zgodovina Sorške in Preške fare, 30 kr. Koseo, Krščansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Maj ar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Orožen Val., Spisi, 60 kr.
Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo.
1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gld. 70 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih šol, vezana 2 gld.
tlomšek A. M., Zbrani spisi. 3 knjige, 3 gld. 40 kr. mid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80^ kr., eleg.
v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razloin-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
V naši zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčico, Trnjevo rožioo (4° velike) po 50 kr. Pravljice o:
Pepelki, Rudeči kapioi in Obutem mačku
(8° velike) po 25 kr.
O deželi lenuhov, Snegulčioi, Pritlikovou
(Palček) in Robinzonu po 15 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg.
narodne srbske pesni
z dodatkom iz smrti Smail-Age Čengiča.
S srbsko slovnico, slovenskim tolmačenjem, rečnikom tujih besed in cirilsko abecedo priredil
Janko Pajk
c. kr. profesor.
Cena 40 kr., po pošti 48 kr.
r
Salicilna ustna voda
in	(108)	15—3
salicilni zobni prašek
pripravljati od G. Piccolija, lelcarja „pri angelji“, Ljubljana, Dunajska cesta.
Vsakdanja vporaba ohrani zobe zdrave, zobno meso okrepi ter obvaruje vseh zobnih in ustnih boleznij in vratobola.
Steklenica salicilne ustne vode 40 kr.; škatulja > / salicilnega zobnega praška 30 kr. \
anmnmmriTmmriTrTTmTiTTTnniTfmnTTiirfTiTirihiiiiiiiiiiirmnifnTTiTmiTna
Na pršili in pijačah bolehnim!
Gospodu Jul. pl. Trnkoczy-ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu.
Zamin vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega soka lz kranjskih planinskih zelišč k 66 kr., in z veseljem sem opazil zbolj-ševanje. Blagovolite mi poslati še 3 steklenice.
Spoštovanjem Vaš udani Josip Malešič v Siska.
!! Priznanje!!
Proti bolečinam v glavi in Mota!
Gospodu lekarnarju Trnkoczy-ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kroglioe, škatljica po 21 kr., Izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavobol in sem ter tje napadajoča me mrzlioa, sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglioe, tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še en zavitek teh tako izvrstno delujočih kri čistilnih kroglic.
Pozdravljaje Vas, sem najudanejša
Jjiicija Šlibar.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zaprečl pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče
in napravi zobe blesteče bele, & 30 kr.
Najnovejše spričalo. 'Tp®
Vaše blagorodje!
Mnogo let vporabljam Vašo salioilno ustno vodo in salicilni zobni prašek z
izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.	Spoštovanjem
(117) 9—4	Anton Slatna, župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna pri „Samorogu“
Jul. pl.Trnkoczy-ja
na Mestnem trgu v Ljubljani.
SMiHHimnmuin........  11111.......mimnuiniiun.....d
Odgovorni urednik prof. Pr. Šuklj e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Pod. Bamborg v Ijubljani.