UfoUT Mtefn« ptaKan« f gofovfnf /Ljubljani v BeHelc, Sne tfl. avgusti 1937 v Stev. tO i ^ Cena f .80 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111 Telefoni uredništva in oprave: »->2, 29-93, 29-94, 29-9S, 29-9* — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka ia d.eva po praznik« Cek. račnn: Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 (Jprava: Kopitarjeva nlica štev. 6. Zgled, hi smo ga polrebni Kdor te dni bere siccr dovolj pusto pisano nemško časopisje, ali posluša običajno dolgočasne programe nemških radiopostaj, jc moral ostrmeti nad vnemo, s katero poročajo o ne-številnih prireditvah v zvezi z občnim zborom Zavoda za nemštvo v inozemstvu, ki je trajal teden dni v Stuttgartu in je prav za prav le uvod k veliki manifestaciji, ki jo bo narodno-sooialistična stranka pod svojim imenom priredila na koncu meseca pod naslovom V. kongresa Nemcev v inozemstvu. Najavljeni so kot govorniki vrhovni vodje današnje Nemčije, med njimi general Goring in propagandni minister Gobbels. Ves mesec avgust je tako rekoč posvečen vprašanju nemštva, ki živi izven nemške države, in ves mogočni državni aparat, ki razpolaga s tiskom, radiopostajami in drugimi ■učinkovitimi propagandnimi sredstvi — da ne govorimo o državni upravi sami — je s polno paro na delu, da slehernega živega Nemca prepriča o nujnosti, da se mora s telesom in dušo staviti v službo reševanja nemštva, ki prebiva izven okrilja nemške državne matere, naj bo kjerkoli na svetu. Kakor odvratna se nam tudi eicer zdijo nekatera propagandna sredstva v hitlerjevski Nemčiji, ker človeka od vseh strani zgrabijo in ga naravnost zabarikadirajo v misel, ki jo vrhovno državno vodstvo trenutno hoče vcepiti svojim državljanom v možgane in v srca. se vendar ne_ moremo ubraniti gotovega spoštovanja do izredne nemške narodne zavesti, ki se z vsemi nujnimi praktičnimi posledicami izraža na tem svetovnem zasedanju nemštva, ki se ga udeležuje vse, kar nemško čuti, misli, govori in dela, v službi napredka velike nemške krvne in kulturne skupnosti. Sedaj, ko se bližajo tudi slovenski dnevi posvečeni našim izseljencem, raztresenim po vsem ljubem sveiu, se bomo z velikim pridom poglobili v nauke, ki jih vsemu svetu daje Stuttgart. Če iz drugih razlogov ne, pa vsaj za to, da se bodo pred našimi očmi odprla ogromna, tako rekoč še neobdelana polja slovenskega narodnoobramb-nega dela in da se nam bodo ogrela srca za naš izseljenski kongres, ki ima namen sprožiti iste tvorne samoobrambne sile, ki vzbujajo naše občudovanje pri nemškem narodu. Institut za Nemce v inozemstvu, ki je prav kar končal svoje zasedanje, ie ko možganska celica velike, skrbno izvedene organizacije. Tamkaj se rodijo načrti, od tamkaj prihajajo natančno premišljene pobude. Tam se zbirajo vsi najbolj neznatni podatki o nemškem življu in tamkaj se iščejo tudi znanstveni, pravno — filozofski, gospodarski in verski temelji za narodnoobrambno delo najširšega obsega. Ti osredn ji možgani, kjer delajo najboljši strokovnjaki, ki imajo na razpolago skoraj neomejen državni kredit, pa razpolagajo za praktično uveljavljen je svojih pobud s številnimi delovnimi močmi. Takšne delovne roke so ogromne organizacije, ki vsaka na svojem področju uresničuje želje, pobude, sklepe in povelja osrednjega zavoda. Prvi in največji pomočnik je seveda država sama, ki je ves svoj upravni aparat in vso svojo prosvetno in varnostno organizacijo tako poučila, da mora služiti stuttgartskemu zavodu. Druga takšna roka je posebni odsek za nemštvo v inozemstvu, organiziran^ pri uradni narodnosocialistični stranki, ki ima nalogo, da spravi v četverorede vise nemške državljane, ki prebivajo v tujini. Tretja takšna roka je »Volksbund fiir das Deutschtum im Ausland« ( VDA — Zveza za nemštvo v inozemstvu), ki ima že obširnejši delokrog, ker se mora brigati za narodni obstoj vseh Nemcev ne glede na njihovo državljanstvo. ter za propagandno delo med domačini v Nemčiji. Četrti pomočnik — protikrščanska usmerjenost nove Nimčije tukaj preneha — sta Katoliška državna zveza za katoliške Nemce v inozemstvu in društvo »Gustav Adolf«, ki velja za protestante. Obadva sta si nadela nalogo, da skrbita za duševno dobrobit Nemcev po inozemstvu. S temi pomočniki, ki vsi lahko brezpogojno računajo na državno oporo, je osrednji zavod v Stuttgartu v kratki dobi svojega obstoja beležil zavidljive uspehe. Uspel je, da je v notranjosti Nemčiic dosegel skoraj slehernega državljana, od šolskega otroka pa do starčka, in mu vsadil v srce čut odgovornosti za usodo od državne skupnosti odrezanih bratov. Uspel je še več. Vsakemu Nemcu, ki potuje v inozemstvu, daje seboj zavest, da pod nobenim pogojem ne sme postati nezvest nemškemu narodu. ki so se ga naučili smatrati /a najboljšega in najbolj naprednega na svetu. Danes govorijo v tem smislu vseučilišča mladim akademikom, po sredniih šolah in v osnovnih šolah so vpeljane posebne ure o Nemcih v inozemstvu in sleherni šolar je dolžan nabirati prispevke za narodnoobrambni boj onstran meja nemške države. Sluttgartski /avod Ho v bodoče še razširil in poglobil svoje vzgoino delo med domačini in upa doseči, da bo skrb ■za nemštvo v tujini za slehernega nemškega državljana postala prav tako v vesti obvezna, kot je dolžnost vojaške službe za obrambo domovine. Ako računamo z orgnnizatorieno nadarjenostjo Nemcev in z njihovo prirojeno podvrženostjo za strumno disciplino, smo lahko prepričani, da bo ta stopnja v preustrojanju nemške narodne zavesti kaj kmalu dosežena. Veliko večji uspehi pa so seveda bili doseženi med Nemci v inozemstvu. Ogromne vsote denarja so nn razpolago za sistematično delo. Skrb. kako priti do sotrudnikov. sploh ne obstoja, ker zadostuje namig, pa so že na razpolago osebe, ki so v tujini za delo med Nemci potrebne, učitelji, duhovniki, bolničarji, gospodarski izvedenci, ki dobijo v roke natančno opisan delokrog in se vržejo na delo z naravnost falalisličnim samo/atajevanjem. Tako so v zadnjih letih uspeli, da marsikje, kjer so bili Nemci na tem, da izumrejo, izgrebejo nemštvo iz ruševin in mu dajo novega življenja. Drugod so zaustavili raznarodovanje svojih sorojukov. Zopet drugod so zlili nemške naselbine v strumno organizirane eelote, ki sedaj čakaj«, dn v imenu nemške matere i/polnijn še druge . naloge. Nemško narodnoobrambno drlo, kot ga ] 2.500 zena in otrok beži 9 v iz Sangaja med padanjem bomb Amerika in Anglija sta jih na bojnih ladjah odpeljali iz šangajskega pekla Sanjaj, 18. avgusta. TG. »United Press«, ki ima svojega lastnega dopisnika v Šangaju, odkoder kot očividec pošilja strahotne podrobnosti o bombardiranju evropskega dela mesta, pri katerem je obležalo mrtvih nad 1200 ljudi po najbolj obljudeni nankiški ulici, poroča o silno žalostnih okoliščinah, v katerih so ameriške in angleške žene ter otroci zapustili oblegano mesto, nad katerim 60 vsak dan letalski boji, tako da življenje ni več varno za nikogar. Angleških žena in otrok je bilo 2060, ameriških pa 312. Angleški in ameriški konzul sta pozvala državljane, naj jih odpravijo iz mesta. V ta namen sta pripluli v iangajsko pristanišče dve vojni ladji. Vkrcevanje je bilo nekaj strašnega, žene in otroci, ki so morali jemati slovo od svojcev, ki so stali v mestu, niso bili potolaženi. Odigravali so se strašni prizori. V trenutku, ko so začeli begunci stopati na krove bojnih ladij, je priletela ravno nad luko vrsta kitajskih bombnikov, ki so v višini kakšnih 300 m krožila nad ladjami. Takoj nato so prihrumela japonska letala in začela se je srdita vojna v zraku. Strojnice so ropotale in male bombe so začele kapati v morje. Bojne ladje so začele obstreljevati kitajska in japonska letala s protiletalskimi topovi, kar je trušč še povečalo. Vmes se je slišalo vpitje žena in otrok, ki so vsi mislili, da iz tega meteža ne bo nihče več prišel živ. Protiletalskim topovom se je končno le posrečilo, da so odpoddi letalska krdela, ki so se zagnala nad predmestje Čapej, kjer so nadaljevala medsebojno borbo. Medtem so žene in otroke hitro spravili na krov in niti za slovo ni bilo pravega časa. Ko so bili vsi begunci na krovu, sta bojni ladji takoj odpluli po reki navzdol proti Vusungu. Ko je bojna ladja »Duncan« prišla do trdnjavskih naprav pri Vusungu, je bila tamkaj v teku zopet srdita topovska bitka. Japonske bojne ladje so s težkimi topovi obstreljevale obrežne kitajske baterije, ki so ravno tako srdito odgovarjale. Japonci so zasedli kos obrežja, kamor so granate kar deževale in povzročile več požarov. »Duncan« in druga bojna ladja sta zapluli nato ven na morje proti Honkongu, kamor hočejo zaenkrat spraviti žene in otroke na varno. Japonci zopet napadajo Šangaj, 18. avgusta, b. Japonci so davi pričeli z novo ofenzivo in so najprej obstreljevali s topovi kitajske postojanke. Kitajske baterije eo ooim vrni- le. Japonska letala so bombardirala Čapej in Siang-vang. Kitajska letala niso ukrenila ničesar proti japonskim bombnikom in tudi kitajske baterije v Kiangvangu jih niso obstreljevale. Iz glavnega stana maršala Čangkajška poročajo, da se je bitka pri Nankav končale z veliko zmago Kitajcev. Pri tej priliki so Japonci imeli 5000 mrtvih, Kitajci pa samo 1500. Po poročilih iz japonskega vira pripravljajo Japonci novo ofenzivo proti Nankav. Sedaj z vso naglico pošiljajo na to bojišče nove okrepitve. Japonci priznavajo, da so naleteli na nepričakovan, trd in odločen odpor Kitajcev, ki imajo tukaj ie zbranih 100.000 vojakov. Japonske vojne sile pa znašajo samo 10.000 dobro oboroženih mož. Poleg tega so Kitajci zasedli strategično zelo ugodne postojanke. Samo močna ofenziva Japoncev bi lahko vrgla kitajske čete iz njihovih postojank. Kitajci potiskajo Japonce nazaj Šangaj, 18. avgusta, b. Dopisnik »United Press« poroča, da so se včerajšnje borbe okrog Šangaja končale zopet v korist kitajskih čet. Močni kitajski oddelki so napadli vse japonske položaje na celi ironti okrog šangaja, vsled česar so se morali Japonci na več krajih umakniti. Največji ki.ajski uspeh je^ bil vsekakor zavzetje japonskega vojnega vežbal išča na cesti Tienpav, radi česar so japonske čete na vzhodu reke Jangoe odsekane od japonskih vojnih sil v Honkeju. Kitajci izjavljajo, da so bombe iz kitajskih letal zadele včeraj dve japonski ladji, na katerih je izbruhnil požar. Kitajci so torpedirali tudi japonsko križarko »Incumo«. Šangaj, 18. avgusta, b. Od davi traja nova bitka za Šangaj. Kitajska in japonska vojna letala so neprestano bombardirala položaj nasprotnika. Najhujše borbe se vodijo v smeri proti Čapejn in Jangce, kjer je japonska kolonija obkoljena s vseh strani od močnih kitajskih čet Japonci se nahajajo v zares tragičnem položaju, ker jim Kitajci ne bodo prizanesli. Japonci so dosedaj storili vse napore, da jih rešijo, toda vsa prizadevanja so bila zaman, ker Kitajci krepko držijo v svojih rokah obroč okrog Jangcepua. Začasa prodiranja so kitajske čete ujele tudi 6 japonskih manjših ladij ter jih potopile v višini japonskih položajev. Tako so japonskim ladjam zaprli dohod do tistega inesta, »jer bi baterije t njihovih ladij lahko streljale Kitajcem v hrbet. Z največjim zanimanjem priča- Francov vdor z juga proti Santandru Salamanca, 18. avgusta. AA. (DNB) Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva na santan-derskem bojišču pravi med drugim: Prodirajoč z višav zahodno od Rogerja so nacionalistične čete zavzele vse postojanke do El Frontala. Tako je prišla v nacionalistične roke dolina Cabuerniga. Razen tega smo zavzeli Calle-jonez la Muello, Bedal de Robledo in vse postojanke do Patuanra. Drugi oddelki so zavzeli hrib Jaro-h u en to del Mor«. San Marin Uetueze in višino 1198. Čete, ki so čistile ozemlje, zavzeto zadnje dni, so zasedle tudi več vasi, med njimi Araho in Malatajo. Legionarski oddelki so pa zavzeli Mediajo, Frio, Zaliv Puerto, Espino in višino 1119 ter postojanke okoli Deloma severno od Puerto del Esendo. Pri tem je prišlo v roke nacionalistov mnogo vojnega materiala. Nacionalistično poročilo o položaju na santan-derski fronti pravi dalje:' Naše čete so zavzele še Iu-tschou j c^ f*% SCHA^ fJ ^•Hsi-ngan /C^ Kai-fong / !\J £- Manking Shanghai kujejo, kakor bodo Japonri izvedli to težko operacijo in popolnoma odstranili nevarnost, ki jim še grozi i leve strani reke. Okrog parka Honkeja je položaj nespremenjen. Kitajci so ostali tukaj kljub silovitemu bombardiranju Japoncev iz topov in letal. Trdijo, da so od včeraj naprej v teku velike vojne operacije na železniški progi Peking —Tienrin, kjer so pričeli Kitajci z močno ofenzivo. Kitajcem se je posrečilo potisniti na neka-teril mestih Japonre nasaj tako daleč, da sedai ogrožajo njihov hrbet. Kitajci napovedujejo ofenzivo na Peking Kitajci dalje trdijo, da se počasi približujejo Pekingu, to vest pa je treba sprejeti i rezervo. Vse pa kaže, da se Kitajci sares pripravljajo, da zavzamejo Peking nazaj ter vržejo Kvantunško urmado proti Čaharju in Hopeju. To bo vsekakor težka vojna operacija, ker Japonri dobivajo nujne okrepitve z Mandžurije, ne glede na to. da se tudi sovjetska Rnsija pripravlja za spopad. Izseljevanje tujcev iz mednarodnega naselja se mrzlično nadaljuje. Japonci bombardirajo predmestje Putung Ixtndon, 18. avgusta. AA. DNB: Po vesteh iz Sangaja «o japonske vojne ladjo zopet začele obdelovati s topovi Putung. Da bi lažje bombardirala sovražne postojanke, je japonska admiralska ladja »Djumo? za 3 km priplula bližja Putungu. Med vožnjo jo jo ščitila križarka »Atami<. V Putungu gori več delov mesta. Gori tudi del predmestja Čapej. Japonci so izkrcali nova ojačenja blizu japonskega konzulata. Med lem pa so japonska letala bombardirala kitajske postojanke. Velika Kitajska naročila pri Shodi na Csl Kitajski finančni minister Kung je v Škodovih tovarnah naročil za 10 milijonov angleških funtov vojnih naročil, ki naj bi jih omenjene tovarne čim prej dobavile. Kung je tudi povedal, da jc hotel zagotoviti večja naročila za svojo državo v Franciji in Londonu, toda mu niso mogli ustreči radi silnega lastnega oboroževanja. Pri Škodi naročen material naj bi bil čim prej izdelan. Kung je naročil mnogo vojnega materiala tudi pri nemški industriji, zlait-' tankov in težkega topništva. Vojna brez vojne napovedi Kakšno vlogo igrajo ,tmednarodne koncesije4' Kitajska in Japonska sla sredi najhujših bojev ne da bi bila vojna napovedana. Bila bi največja zmota, ko bi dogodke na Daljnem vzhodu presojali z našimi evropskimi merili. Da moremo vsaj nekoliko razumeti naravo spora med Japonci in Kitajci, moramo imeti pred očmi osnovno razliko, ki loči evropsko in azijatsko miselnost, kakor tudi poseben juridičen položaj, ki je značilen za kitajsko republiko. Kitajska ima za sebe veliko prednost; to je njena tisočletna zgodovina, njeno neizmerno ozemlje in njeno ogromno prebivalstvo, ki ga cenijo na 450 milijonov dui. Toda v tem neizmernem ozemlju ni ničesar dokončnega. NebeJko cesarstvo se je zrušilo in njegove najlepše province so zasedli drugi. Toda iz tega navidezno popolnega poraza je naenkrat vstala nova Kitajska, močnejša Nadaljevanje na 2. strani (Nadaljevanje s I. strani) kot v preteklo*ti. Kitajska ima za seboj in pred seboj mnogo časa. Ima sama doma in okrog sebe mnogo prostora. Ko se zdi, da je ž« vse izgubljeno, ji še vedno mnogo ostane. Zato zavlačuje odločitve. Spričo japonskega napad« bi vsaka druga država napovedala vojno. Kitajska je ne napove. Njene vojske se bore, toda njeni politiki in diplomati se pogajajo. Očitno se čuti močnejšo za zeleno mizo kakor na bojišču. Toda tudi Japonska, ki je v vojaškem pogledu mnogo boljše organizirana, mnogo boljše disciplinirana, tudi ona ne napove vojne, da se polasti pokrajin, ki jih tako srčno poželi. Japonska noče veljati za napadalko in hoče varovati svoje finance. Tudi če bo zmagala v vojni * Kitajsko, ne bo tako zlahka mogla poieti svojega uspeha. Izčrpana bo in velesile bodo storile vse. da jo oropajo sadov, ki bi si jih priborilo njihovo orožje. Zato Japonska ne napove vojne. Skuša, kakor pravi, le »vplivati« na Peking in na sosedne provinc«, ki meje na Mandžurijo. Japonska se »sporazumeva« a poedinimi kitajskimi generali in ee razburja, da Nanking njenih »pogodb« t različnimi korumpiranimi in podkupljenimi guvernerji noče priznati. Japonska si prizadeva, da dejansko zavlada nad severno Kitajsko. Ako pride pri tem do bojev, potem pravi, da je bila krivično napadena. Ko kitajski generali preprečujejo razvoj njenih vojaških operacij, jih Japonska proglasi za napadalce in za tete, ki so prelomili svečano podpisane pogodbe. Marsikdo se bo pri tem vprašal, s kakšno pravico se sprehajajo japonske armade po Kitajski, kakor bi bile doma. Ko bi ostale na svojem otočju, bi prilike za vojn« konflikte bile brez dvoma zelo redke. To je povsem jasno. Toda treba je poznati prav poseben položaj Kitajske, ki ni v nobenem skladu z njeno državno suverenostjo. Kitajska mora prenašati več »tujih koncesij«, katerih je v«č vrst. Predvsem so to mednarodne koncesiie- od katerih to najbolj karakteristične one v Šangaju, o katerih ee v zadnjih dneh mnogo govori. Pravica različnih držav je v tem, da ne Kitajci ne Japonci ne bi iraeli pravice, da to mednarodno ozemlje bombardirajo. Vsled tega je tudi toliko žrtev radi bomb, ki so jih v te koncesije vrgli po besedah Kitajcev Japooci in po japonskih izjavah Kitajci. Poleg teh mednarodnih koncesij so potem še druge, ki jih je kitajska država morala dovoliti poedinim državam. Toda kar dela največjo zmešnjavo je pa pravica, ki jo Kitajska daje raznim velesilam, med drugim tudi Japonski, da smejo vzdrževati vojaške posadke aa Kitajskem. (To so tako imenovane »mednarodne koncesije«.) To je odkupnina, ki jo je Kitajska morala plačati državam za svojo bok-lensko vstajo leta 1901, Tuje države namreč, hoteč zavarovati varnost svojih državljanov pred po-kolji uličnih band, so izsilile od kitajske države, da j« podpisala 16. januarja 1. 1901 pogodbo, s katero dovoljuje vsaki od prizadetih velesil, da vzdržuje za varnost svojega poslaništva in svojih ljudi tudi vojaško posadko. V dodatnem protokolu dovoljuje kitajska vlada omenjenim velesilam tudi pravico, da njih vojaštvo zasede gotove točke, da ostane tako varna pot med glavnim mestom in morjem. Garnizije na teh točkah imajo pravico, da se vežbajo na kitajskem ozemlju. In da ne bi priflo do kakinih konfliktov s kitajskim vojaštvom, n« smejo Kitajci vzdrževati v Tiencinu več, kakor 3000 mož posadke in noben kitajski vojaški oddelek se ne sme približati na bližino 20 km od tnjih čet zasedenemu ozemlja. Japonska dolži sedaj Kitajsko, da se ne drži teh pogodb. Seveda je to za evropske pojme nekaj čisto posebnega, ker bi nobena država ne trpela na svojem ozemlju tujih čet, toda drugače je to na Kitajskem. Sedaj, ko marširajo kitajske in japonske armade sem in tja, je seveda pas onih 20 km kaj hitro prekoračan od enega ali drugega generala, ki si želi vojnih lavorik. Kadar bo nebeška republika dovolj močna, bo gotovo odpovedala tudi te čudne koncesije, ki so popolnoma v nasprotju s državno suverenostjo. Zaenkrat pa še obstojajo in nudijo Japoncem izgovor za vojsko, ki ni napovedana. Primorski rojaki na Brezjah Prišlo jih je 600 s posebnim vtahom Po svetovni vojni, ki Brezje, 18. avgusta. velik del zemlje fn ljudi odtrgala od našega narodnega telesa, jo imela danes slovenska zemlja v Jugoslaviji prvič priložnost z odprtimi rokami sprejeti iu pozdraviti svoje najdražje goste-brate in sestre iz sončne Goriške. ki so poromall k zaščitnici vseh Slovencev Mariji Pomagaj na Brezje. Nad 000 se jih je vzdignilo ob zori, ko je jutranje sonce s prvimi žarki pozlatilo prekrasno goriško zemljo, in nastopilo pot tja, kjer nadzemska Mati vseh Slovencev deli milost in tolažbo. Velik in pomemben dan je bil danes za hrez-jansko božjo pot in za vso slovensko zemljo. Tako dragi so nam ti goriški bratje in sestre, ki so danes prišli med nas, tako zradoščeni smo nad njihovim obiskom, da se nam zdi današnji dan velik slovenski narodni praznik, praznik veselja in bolesti obenem. Nepoj>isni so bili občutki naših bratov romarjev, ko je njihov vlak prevozil mejo ln je vse njihovo bitje prevzel mogočen občutek, da so med brati. Pozdravljeni! so jim klicali venci naših planin! Pozdravljeni I so jim vzklikale cerkvice na gričkih. Pozdravljeni! so jim mežikale naše vasice. Pozdravljale so jih naša skrbno zorana polja in njive, pozdravljala jih je vsa prostrana slovenska zemlja. In slednjih jih je toplo sprejela in pozdravila sama slovenska Mati božja: Pozdravljeni v mojem Sina vi, ki ite moje tolažbe najbolj potrebni! Pozdravljeni na slovenski zemlji, dragi bratje romarji iz sončne Goriške, jim kličemo tudi mi! Ves slovenski narod vas spremlja na božjo pot in Marijo Pomagaj na Brezjah prosi, da bi bile uslišane vse vaše prošnje. * Misel za romarje k Mariji Pomagaj na Brezje je že dolgo tlela v srcih vseh goriških Slovencev. Ssednjič je vendarle letos prišlo tako daleč, da se je mogla živa želja naših goriških rojakov uresničiti. Romanje je organizirala na pobudo slovenskih duhovnikov na Goriškem sama goriška nad-škofija in ker se je za to romanje toplo zavzel tudi nadpastir goriške nadškofije msgr. Margotti in sam spremljal svoje vernike na tem romanju, se je moglo zgoditi, da so bili pozdravljeni v naši sredi rojaki iz Goriške. Navdušenje za to romanje med goriškimi Slovenci je bilo velikansko. Kakor blisk se je raznesla po goriški deželi vest, da je romanje dovoljeno. V gostih trumah so se pričeli prijavljati romarji. Prijavilo se jih je nad 1800, ker bi vsi iz srca radi šli na to romanje. Toda v zadnjih dneh so nastopile take okolnosti, da se jih je moglo romanja udeležiti le 609 romarjev. Tehnično organizacijo samega romanja je prevzela italijanska družba CIT, ki je za to priliko najela poseben vlak, ki je davi ob 7 odpeljal iz Gorice. Med potjo so se na vseh jx>stajah vsi-pali v vlak novi in novi romarji, tako, da je na Podbrdo privozil vlak nabito poln. Romarje vodi goriški nadškof msgr. Margotti, ki mu stoji ob strani kanonik msgr. Butto. Od slovenskih duhovnikov, ki so se udeležili romanja, pa omenjamo: Resčič Janez, profesor na gluhonemniei ▼ Goriei, Jožef Jušič, župnik iz Pečine, Pahor Oskar, dekan iz Mirna, Kos, dekan iz Komna, Češornja Anton, župnik iz Mimika, Stanko Stanič, župnik iz Podgore, skladatelj Vinko Vodopivec, župnik iz Kronberga, župnik Pičulin od sv. Ignacija in drugi. Med drugim je prišlo tudi beneških Slovencev nekaj desetin, s petimi župniki. Okrog pol devetih je posebni vlak prevozil mejo in se okrog jx>1 desetih ustavil na Bledu. Tu so romarji izstopili in se podali v procesiji Krasne ilustrirane dopisnice st. Cirila in Metoda najcenejše dopisovanje za vsakogar. Na vsaki pošti samo Din 1'-. Velesile se bodo te razgibate Pred nastopom Amerike, Francije in Anglije London, 18. avgusta, b. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, da je na sinočnji izredni seji britanske vlade bilo govora o bližnjem skupnem koraku Londona, Washingtona in Pariza pri vladah v Nankingu in Tokiu. On trdi, da gornje neta svoje čete iz Šangaja, ker bodo one jamčile zahtevale od kitajske in japonske vlade, da umakneta svoje čete iz Šangaja, kjer bodo one jamčile za interese Japoncev in Kitajcev v Šangaju. Vse tri interesirane vlade se v sedanjem usodnem sporu bavijo z nadaljnjim razvojem prikrite vojne, ki lahko povzroči svetovni požar. Da sc to prepreči, je potrebno tesno sodelovanje Amerike, Francije in Anglij«. Ostali britanski listi ne skrivajo svoje odkrito nezadovoljstvo. Velika Britanija hoče za vsako ceno spraviti svojo evropsko politiko v sklad z ono na Daljnem vzhodu in se vedno bolj zanima za sedanji spor, kot zadevo, ki se tiče vsega sveta, ne pa samo Azije. Sestanek Hodža - Tatarescu v Bukovim Praga. 18. avgusta, e. Danes je bilo objavljeno, da je romunski ministrski predsednik Tatarescu jtovabil Češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Hodžo na skupen izlet v pogorje v Bukovim. l>r. Hodža bo odpotoval v Bukovino v soboto in ostal čez nedeljo pri svojem romunskem tovarišu. Ta nenadni obisk v Romuniji je 6ilno pomemben, ker odhaja dr. Hodža v Romunijo nekaj dni pred potovanjem češkoslovaškega zunanjega ministra Krofte na sestanek Malo zveze v Šinajo. To potovanje daje slutiti, da češkoslovaška diplomacija še ni vsega pripravila za sestanek v Sinaji in da od tega sestanka v Bukovini pričakuje še zadnjih sprememb v načrtih, ki jih bo Češkoslovaška predlagala na sestanku v Sinaji. Če jc Češkoslovaška vse doslej čakala na ta končni pogovor med češkoslovaškimi in romunskimi državniki. Icdaj je jasno, da jo češkoslovaška vlada čakala do zadnjega na popolno razjasnitev vseh mednarodnih dogodkov, ki so sledili sestanku ministrskih predsednikov Male zveze na Donavi in jiotovanju romunskega kralja Karola v Varšavo in Pariz. Ravno to potovanje je bilo za Češkoslovaško silno važno, ker je znano, da se je v Varšavi sodelovanje med Poljsko in Romunijo razširilo, dočim v Parizu zaradi protokolarnih ovir niso še mogli alediti ideji, ki je bila sprožena v Varšavi, da naj •e poljsko in francosko poslaništvo v Bukarešti dvigneta v položaj veleposlaništva. Toda tudi dr. Hodža ni miroval vso lo tedne. Vsekakor je važno, da se je češkoslovaški ministrski predsednik te ledne tako dolgo mudil v Avstri ji, kjer se jc večkrat seolal z Litvinovim. O kakih njegovih sestankih z avstrijskimi državniki pa je bilo objavljenih vrč demantijev. Med tem čseem pa ee v Karlovih varih in Joahimovu mudi ludi bivši romunski zunanji minister Titulescu, ki naj bi bil tudi imel ta čas več sestankov s češkoslovaškimi državniki in Litvinovim. Po vseh teh okolnostih sc zdi upravičena domneva, da je potovanje dr. Hodže v tem trenutku v Bukovino k Tatarescu nekaj izrednega. Vse to samo dviga silen pomen konference, ki so bo dne 90. in 31. avgusta vršila v Sinaji. Hitler povabil Mussolinija Berlin. 18. avg. b. United Press poroča, da je noiuška vlada jiovabila Mussolinija, naj sodeluje na nemških vojnih manevrih, ki bodo konec septembra letos. Pričakujejo, da bo Mussolini prišel '20. septembra v Nemčijo in ostal lam nekaj dni. Morila bo obiskal tudi Berlin ter stopil tam v zvezo z vodilnimi člani socialistične vlade. ... a Mussolini nima časa London. 18. avg. b. Da i Iv Telograph poroča, da' je Mussolini na povabilo maršala Bloniborga. da sodeluje nu nemških manevrih, odgovoril, da je to praktično nemogoče. Končno bodo v Italiji v mesecu septembru velike svečanosti ob priliki 2000 letnice rojstnega diie cesarja Avgusta. Vse to onemogoča Mussoliniju, da odide iz Italije. * Zagrebška vremenska napoved: Stalno in topleje. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno in topleje. na otok, kjer jo nadškofa Margottija pozdravil prorektor prelat dr. Slavič, ki na otoku preživlja svoje počitnice. Na otoku so romarji ostali kake |K>I ure, nato pa so se vrnili na vlak, ki jih je odpeljal proti Jesenicam. Na Jesenicah so jim pripravili lep sprejem. Na peronu se Je zbralo precej jeseniškega občinstva, na čelu s pevskim zborom pevovodij, ki je v pozdrav rojakom zapel nekaj priljubljenih slovenskih pesmi. Nadškofa Margottija in rojake je pozdravil jeseniški župnik Ka-stelic. Občinstvo na peronu je živahno vzklikalo rojakom, ki so sc za prisrčne pozdrave ginjeni zahoaljevali. Po kratkem presledku je vlak odpeljal proti Otočam. kamor je prispel nekaj minut pred štirimi. Na Otočah je bilo zbranih precej goriških rojakov, ki žive v Ljubljani, in so sc pripeljali v Otoče z opoldanskim vlakom, da pozdravijo svoje sorodnike, prijatelje in znance. Ko je vlak privozil na otoško postajo, so tamkaj zbrani goriški rojaki pripravili došlim gostom lep sprejem. Romarji so nato izstopili iz vlaka ter se uvrstili v dolgo procesijo, ki je krenila proti Brezjam. Na čelu procesije jc šel nadškof msgr. Margotti s io nekaterimi italijanskimi duhovniki, ki so molili latinske molitve. Množica romarjev je šla nekaj časa molče za njimi, tako, da je bilo v gozdni tiilnl slišati la polglasne latinske molitve na čelu sprevoda stopajočih duhovnikov. Komaj pa je sprevod dobro krenil proti gozdu, so se na vseh koncih procesije oglasili romarji, ki so začeli moliti rožni venec v slovenskem jeziku. Obenem pa so sc zbrale skupine pevcev in pevk in pričele ganljivo prčpevati stara slovenske Marijine pesmi. Petje jo kmalu prevzelo vse romarje tako, da je ves gozd odmeval oldne ustavil v Mariboru v kavarni Jadran, kjer ga je odkril vaš dopisnik. S posredovanjem g. ing. Nassimbenija in šefa kabineta jc g. gradbeni minister sprejel vašega dopisnika, in jc bil tako ljubeznjiv, da je dal posebno izjavo za Slovenca. G. minister jc izvajal: >Slovenijo poznam ie ii svojih dijaških let, ter cenim Slovence kot izredno delaven in napreden narod, 2e tri leta zaporedoma svoj dopust izkoriščam v Sloveniji. Prvič sem bil v Dobrni, naslednje lete v Rogaški Slatini, letos pa v Slatini Radencih. Poleg tega sem preiivel svoj boiirni dopust v Rogaški Slatini. Pomam tedaj dobro vse slovenske gospodarske in kultorne probleme. Vidim, da je sa Slovenijo slasti turiiem največjega pomena. Uvidel sem pa tudi, da je iivljensk« vpra- Seja vlade Belgrad, 18 8. m. Danes popoldne od 17. do 20. ure je bila pod predsedstvom predsednika vlado dr. Milana Stojadinoviča seja ministrskega sveta, na kateri »o se pretresala tekoča vprašanja. Skol Carevič nevarno bolon Sarajevo. 18. 8. m. Dubrovniški škof prevzvišeni dr. Josip Carevič, ki je pred kratkim prišel na zdravljenje v Pale pri Sarajevu, jc ponoči nenadoma težko obolel ter so ga prenesli v sarajevski sanatorij. Osebne vesti Belgrad. 18. 8. m Z odlokom postnega ministrstva so postavljeni za dnevničarjo zvauičnike Ivan .lerasa na pošti Maribor, Ludvik Bonač na pošti Ljubljana. I. Tomaži« na j.ošti Ljubljana, Ivo Slana na pošti Brežice; za dnevničarje služi-lelje na poštah pn Josip Tome na pošti Celje Franc Dolenec v Dolnji Lendavi, Franc Kumzej v Pragerskem. Jurij Novina v Novem mestu. Brlgrad, ia 8. m. Z odlokom generalnega ravnatelja državnih železnic jc postavljen na postaji Jesenice dr. Rusja Alojzij za pristava VIII. skupine; dosedanji dnevuičar 1-3 v Poljčanah Jurij Perdija-Mušic jr preveden za pomožnega prometnika X. skupine prvega periodičnega poviška- dosedanji podtelegrafist zvaničnik 1-111 v Ljubljani, glavni kolodvor, Rihard Zorn je preveden za pomožnega telegrafista X skupine, prav tako Anion Ko!bo r. prvim periodičnim povlškom; za pomni nega strojevodja X. skupine drugega periodičnega sanje slovenskega ia tadi dalmatinskega tarnata modernizacija ceste Št Ilj Maribor-Ljnbljana-morje. Zaradi tega bom z vsemi silami pospeševal, da ne ta cesta čimprej modernizira. Danes sen si •gledal avstrijske avtomobilske eeste ia dela aa modernizaciji ceste Št Ilj-Maribor, moram« reči, da so avstrijske eeste dobre in lepe, da pa b« aaša cesta še boljša in še lepša. Avstrijci s« svoje eeste asfaltirali brez temeljite površinske obdelava, mi pa takorekoč gradimo inova, tako da b« nase delo boljše in trajnejše. Moram vam reči, da sem zelo zadovoljen z delom, ki ga vrši mariborska tvrdka Nassimbeni. Moja prva skrb bo, da se ho nadaljevala modernizacija eeste od Maribora do Celja. To bo prihodnja etapa, naslednja pa h« potem zgraditev modernega asfaltnega cestišča «d Celja do Ljubljane ia naprej proti m«rja. la na ta način bomo v tujskem prometa lahko k«aka-renčni in bomo dobili k nam avtoturisem, ki b« v gospodarskem oiiru najučinkovitejši. G. minister je nadalje iijavil, da bo pospešil vprašanje rega-lacije Mure, ker se je osebno prepričal, da je te velikega pomena za našo severno mej« ia sa ok^ širna rodovitna področja marskega polja. G. minister je ostal s svojim spremstvom v Maribora telo popoldne, proti večera pa se je vrnil nasai v Slatino Radenci. poviska je preveden Karel Kremolj, podstroje-vodja zvamemk l-IIl iz kurilnice Maribor. Upokojen je Alojzij Brumen, vlakovodja. Belgrad, 18. 8. m. Na predlog trgovinskega ministra je odlikovan z redom jugoslovanske k?o-ne lil. stopnje Anton Krojfi, ravnatelj tovarne za azot v Rušah. Z Bleda Na Bled je danes dopoldne dopotoval ban savske banovine dr. Viktor Ružič. Naselil se je v hotelu Petran. Podban se je namenil, da ostane dalj časa na Bledu. Tu se mudi zagrebški župan dr. Teodor Perčič. Zagrebški župan se je naselil v hotelu Toplice in namerava dalj časa ostati pri nas. V Zagreb je prispela sestra bančnika Pier-jionta Morgaua. Odpotovala je na Plilvifcka jezera, od tam se bo vrnila v Zagreb iu od tod odpotovala za en dan na Bled. Gosti iz Poljske Belgrad. 18 avgusta. AA. Minister za telesno vzgojo dr. Rogič je priredil snoči v gardnem domu slavnostni banket profesorjem in študentom poljske visoke šole za telesno vzgojo, ki so te dni v gosteh pri nas. V imenu Poljakov se je zahvalil za prisrčni sprejem m za pozornost pri poljskem obisku v Belgradu ravnatelj g. Gilcvič. Nato so igrali jugoslovansko iu poljsko državno himno, poljski študentje in študentke so pa potem predvajali v svojih živopisnih narodnih nošah poljske narrei vednosti in dovoljenja osrednjega odbora Gasilske zajedniee savske banovine, kar se je ugotovilo na sejah zvezine uprave dne 14. in 15. avgusta na podlagi izrečene izjave predsedstva Gasilske zajednice savske banovine. Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije obžaluje, da so se s to resolucijo naknadno solidarizirali starešina Gasilske »veze g. Žagar in člana uprave Branko Svoboda in Jandrašič Srečko, ki so ob tej priliki na izredni seji uprave dne 15. avgusta podali tudi svoje ostavke na položaje v tvezinem starešinstvu in upravi. Gasilska zveza kraljevine Jugoslavije bo nadaljevala tudi v bodoče svoje delo v korist celotnega gasilstva kraljevine Jugoslavije, prepričana, da bo čas dokazal, da gasilstvo kot splošno potrebna narodna človečanska ustanova ne sme hiti v »vezi in tudi ne odvisna od nobenih politično strankarskih naziranj in akcij.< Uprava zveze je nadalje sklenila, da se kongresa jugoslovanskega gasilstva v ponedeljek nada Ijuje in izvrši. Ob poinoštevilni udeležbi se je kongres vršil v bivši saborski dvorani ob navzočnosti zastopnikov civilnih in vojaških oblasti, kakor tudi ob navzočnosti vseh inozemskih delegatov. 0 poteku kongresa smo že jx>ročaIi. Vsako drugačno poročilo je bodisi tendenciozno ali pa 6loni na napačnih informacijah. Po teh dogodkih v Zagrebu gre slovensko gasilstvo svojo pot ojačeno še bolj kakor pa doslej. Po nekaterih zagrebških listih sodeč bi bilo skle- pati, kakor da hi »e bili češki gasilci strinjali s resolucijami g. Dolanskega. To pa ni res in so Cehi na kongresu to s protestom zanikali. Slovenec starešina Vseslovanshe gasilske zveze Vseslovanska gasilska zveza je imela v Zagrebu dne 16. avgustu kratko zborovanje in sejo uprave, na kateri se je izvolilo novo starešinstvo. V zadnjih letih je njeno delo nekako počivalo. Novi odbor bo skušal izvesti revizijo pravil in jih preusmeriti za realno delo. Nova uprava je sklenila, da se začasno prenese sedež v Jugoslavijo. Prihodnje leto naj bi se izvolilo stalno starešinstvo, ko bi uprava sprejela izpremembo pravil. Dr. Anton Kodre Novo starešinstvo tvorijo sedaj: starešina dr. Kodre Anton, starešina Gasilske zajednice v Ljubljani, drugi podstarešina Antonin Weis, generalni tajnik Češke gasilske jednote v Pragi, za tajnika pa Ilija Pintar, glavni inšpektor Gasilske zveze v Belgradu. — Mesto prvega podstarešine je ostalo neizpolnjeno. Kmečki tabor v Ormožu Na Veliko Oospojnico vreme prvemu prleškermi kmečkemu taboru v Ormožu ni bilo naklonjeno. V času. ko bi morali ljudje z doma odhajati na tabor, so se vsipali močni zaporedni nalivi in strela je udarjala. Toda močnejša kot vremenske neprilike je bila stanovska zavest naših kmečkih ljudi in kljub slabemu vremenu 6e je zbralo v sprevodu, ki 6e je začel z malo zamudo, par tisoč udeležencev. Med drugim je sodelovalo v sprevodu 35 konjenikov, čez 100 kolesarjev in 56 okrašenih težkih kmečkih voz, gosto zasedenih od kmečkih ljudi, ter 3 godbe. Sprevod je presenetil predvsem nasprotnike kmečkega gibanja, kateri 60 spričo slabega vremena vsi veseli že računali, da ne bo nič. Sv. mašo na mestnem trgu je daroval gospod p. Alfonz Klemenčič, župnik iz Središča, ki je imel tudi zelo lep cerkveni govor o odnosih kmečkega stanu napram cerkvi in Bogu. Po 6v. maši je bilo na mestnem trgu kmečko stanovsko zborovanje, ki ga je vodil tajnik domače Okrajne kmečke zveze. Z velikim navdušenjem in ob 6viranju državne himne so bile sprejete uda-nostne brzojavke Ni. Vel. kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, dalje pozdravi gg. slovenskima ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku, kmetijskemu ministru dr. Staukoviču, banu dr. Natlačenu in nač. kmet. odd. kr. banske uprave ing. Podgorniku. Govorili 60 na taboru: načelnik Kmečke zveze Janez Brodar, podnačelnik Kmečke zveze Alojz Janže-kovič. član glavnega odbora in tukajšnji rojak dr. Jože Voršič in domači svetnik Kmetijske zbornice Franc Prelog. Govorniki 60 zelo spretno in j umljivo tolmačili zbrani, čez 3000 glavi množici ■ ideje in namen Kmečke zveze, potrebo organizi ranja kmečkega ljudstva, ki kljub temu, da je v državi najštevilnejše, najvažnejše, najdržavotvor-nejše, oj>ravlja najtežje delo in je podlaga vsem drugim stanovom, uživa vendarle najmanj pravic in dobrin skupnega državnega občestva. Zato si mora kmečki 6tan v okrilju Kmečke zveze 6voji moči in važnosti primerno pozicijo v državi in družbi izvojevati Govorili so še voditelj mladinske Kmečke zveze Martin Skoliber mlajši ter predsed niki in predstavniki vseh krajevnih Kmečkih zvez ormoškega okraja, ki so vsi pozdravljali tabor ter skupno borbo za naše ideje. Predsednik Kmečke zveze od Sv. Bolfenka. Peter Orešnik, je povedal, da 6o jih doma plašili nasprotniki, naj nikar ne hodijo v Ormož, ker »bodo tam pokale bombe«. Toda naši kmetje se niso plašili slabega vremena in treskavice pri odhodu na tabor in 6e tem manj bojijo groženj z bombami nekaterih izkoreninjen-cev, ki delajo sramoto našemu poštenemu slovenskemu kmetu in celemu narodu. Gromovito odobravanje je spremljalo to izjavo. Kljub slabemu vremenu je tabor zelo lepo uspel in tokrat prvič v Ormožu postavljena oja-čevalna naprava z zvočnikom je prišla do izraza. Ce bi bilo vreme ugodnejše, bi bila udeležba gotovo še enkrat večja. — Ce bo šlo delo in organiziranje v Kmečki zvezi tako naprej, potem si že radi skupnega odločnega nastopa poštenih delavnih kmečkih ljudi lahko obetamo boljšo bodočnost našega naroda in države. Strahovalci petih župnii razkrinkani Prebivalstvo Ptujskega polja si je oddahnilo, ko je zvedelo, da so orožniki pri Sv. Marjeti razkrinkali drzno zločinsko družbo, ki je že nad dve leti ogrožala javno varnost v župnijah Polenšak, Sv. Lenart, Sv Lovrenc. Sv. Tomaž in Sv. Marjeta. Aretiranih je dosedaj 8 oseb, ki eo med drugim priznale nad 200 rojKiv in tatvin, nad 1000 tatvin kokoši, 21 tatvin svinj, ki eo jih zlikovci zaklali v svinjakih lastnikov, jx>leg tega pa še ogromne količine obleke in drugih predmetov. Preiskava traja še dalje ter bodo sledile še nove aretacije. Prebivalstvo teh krajev spremlja z največjo nestrpnostjo nadaljne izsleditve v tej veliki afefi, ki razburja sedaj vso ptujsko okolico. Pričakuje tudi eksem-plaričnih kazni za zlikovce, med katerimi je veliko delomrznežev, pa tudi več posestnikov. Nova cerkev sv. Mihaela na Barju Ljubljansko Barje — nekdaj je bilo jezero s stavbami na koleh — je dobilo svoje prve človeške nasebline pred dobrimi 100 leti. Sj>oznali so, da tudi ta zaničevana zemlja, ki je bila dotlej dostopna le drznim lovcem, moro preživljati pridnega obdelovalca. Prvi naselbini na »Volarju« 60 se kmalu pridružile še druge v Črni vasi, na Ilovici in drugod in število Barjanov je v kratkem času tako naraslo, da je bilo že leta 1895 potrebno postaviti jim šolo. Ze takrat se je čutilo in tudi mnogo govorilo o tem, kako jiotrebna bi bila še cerkev v tem okolišu, ki je od svoje fare v Trnovem oddaljen po eno in dve uri. V naslednjih letih so se večkrat započenjale akcije za zidavo barjanske cerkve. Toda ostalo je vselej le pri poskusih, ker so se vselej ustrašili velike naloge domačini, kateri so morali za svoj vsakdanji kruh šele ledino orati in ee poleg tega boriti zanj še z vsakoletnimi povodnjimi. En del Barjanov je dobil cerkev, ko so se Salezijanci naeelili na Rakovniku, večji del pa je še ostal daleč od vsega verskega in kulturnega življenja. Za otroke in odrasle, ki so zlaeti v slabem vremenu radi z njimi prihajali, ee je zadnja leta opravljala elužba božja vsako nedeljo v učilnici barjanske šole. Marsikatera ura časa in marsikatera slaba pot je bila e tem prihranjena otrokom in materam in mnogi eo ee že kar lepo navadili na to udobnost. Pravo versko življenje pa so v takem zasilnem prostoru ne more razviti. Zato je vse Barje tisto nedeljo, ko je bilo zbrano pri maši na šolskem dvorišču, da slavi stoletnico nrve naselitve ter 40 letnico šole. z velikim navdušenjem in hvaležnostjo sprejelo oznanilo tedanjega trnovskega župnika Finžgarja, da se je ugledni barjanski posestnik Josip Kosler, ki je prav tisti dan ležal na mrtvaškem odru, izdatno sjx>mnil cerkve na Barju in ji določil za patrona sv. Mihaela. Ko je bil s temi Koslerjevimi 50 tisoči podan in zagotovljen temelj, potem je bilo mogoče resno misliti na uresničenje stare želje in j)otrebe. Na prošnjo je letos spomladi mestni občinski svet ljubljanski jiodaril za zgradbo cerkve del svojega zemljišča na Barju. Takoj, ko so zvedeli za ta sklep, so Barjani pokazali, kako težko že Čakajo svoje cerkve: z neverjetno pridnostjo in navdušenjem so hitro navozili najprej lesa, kakršnega je na Rarju treba pod vsako stavbo mnogo zabiti. Na zadnjo nedeljo v majniku so se zbrali na stavbišču okrog križa, ki je naznanjal, da bo tam stala cerkev in župnik trnovski g. J. Cegnar je opravil molitev za srečen začetek dela. Mnogi eo takrat vse to še neverno in ob strani stoječ opazovali v misli, da se bo razblinil v nič tudi ta začetek, kakor se jih je že toliko. Ko pa je šest tednov dan za dnem padal oven in zabil v zemljo nad 350 po osem metrov dolgih pilotov, eo videli in verjeli, da gre zares. In ko je zmanjkalo še nekaj lesa in je bilo treba pripraviti gramoza in kamenja za gradnjo. so že kar vsi veselo poprijeli za delo in med obilnimi poletnimi opravki na polju z veliko požrtvovalnostjo našli še čas, da so navozili, kar je bilo potrebno za temelje. Te temelje bo v nedeljo, 22. avgusta popoldne blagoslovil in nanje položil vogelni kamen gosp. gener. vikar Ignacij Nadrah. Skromno in skoro neopaženo se je začelo, čisto tiho se je delalo, v nedeljo pa ee bodo Barjani mogli že postaviti z lepimi in vidnimi uspehi svojih žrtev in truda, sai temelji se dvigajo že visoko 1». ta]. V nedeljo na Brezje! Priprave za izseljenski kongres in proslavo 10 letnice Družbe sv. Rafaela, ki vrši med našimi izseljenci eminentno važno narodno obrambno in kulturno misijo, so v polnem teku. Kakor je razvidno iz do|)isov posameznih izseljenskih društev, bo udeležba izredno velika. Iz Belgije in Holandije se bo pod vodstvom g. p. Ilugolina Praha prijie-Ijalo v domovino okrog 100 naših ljudi. Iz Francije se pripeljejo kar tri skupine in sicer pod vodstvom g. Zupančiča okoli 80 ljudi, pod vodstvom g. Selca čez 60, pod vodstvom g. Grimsa pa okoli 320. Imeli bodo svoj vlak in se bodo proslave na Brezjah udeležili s svojimi društvenimi zastavami. Najmočnejša pa ho skupina naših izseljencev iz Nemčije, ki bo štela čez 550 ljudi. Da bodo na proslavi in kongresu zastopani tudi naši ameriški rojaki, je samo po sebi razumljivo. Skupno število naših izseljencev, ki obiščejo domovino, da si na rodnih tleh utrdijo svojo narodno in versko zavest, bo čez 800 ljudi. Tako bo ta proslava prepričevalna manifestacija naše krvi v tujini, ki noče umreti in ostane slejkoprej zvesta idealom slovenske skupnosti. Prvotno so nameravali jutranjo proslavo na Brezjah povezati s popoldansko proslavo v Ljubljani, ker pa je bilo to združeno z nepremostljivimi ovirami, so to misel opustili in sklenili, da bo vsa proslava osredotočena na Brezjah. Večina naših izseljencev se namreč že zvečer odpelje nazaj v tujino, drugi pa bodo prisostvovali kongresu, ki bo v ponedeljek dopoldne ob 9 v unionski dvorani v Ljubljani. Svoj prihod na Brezje so napovedali tudi voditelj slovenskega naroda g. dr. A. Korošec in oba slovenska škofa dr. Rožman in dr. Tomažif, od katerih bo eden daroval sv. mašo, drugi pa bo pridigal, kar bo vtisnilo celotni proslavi še slovesnejši pečat Slovo od Sengerjeve mame Kakor smo že poročali, je v nedeljo mirno v Gospodu zaspala Šengerjeva mama v Britofu pri Kranju. Kako je bila na daleč okoli spoštovana in priljubljena, je pričal pogreb, ki se je vršil pretekli torek iz Britofa, kjer je bivala in tudi ležala na mrtvaškem odru pri svojem vnuku, tovarnarju Još-ku Zabretu. Poleg sorodnikov se je zbrala velika množica znancev in prijateljev Šengerjev« mame. Pogreb je vodil kranjski dekan g. Matija Skrbeč s štirinajstimi duhovniki. Poleg teh pa je še bilo več drugih duhovnikov v sprevodu, med katerimi smo opazili gg. kanonika Klinarja, univerzitetna profesorja dr. Aleša in dr. F. Ušeničnika in druge. Za krsto so najprej korakali sinovi in hčere: gg. šentviški dekan Valentin, predaški župan Ivan in blejski župnik Franc Zabret. Med udeleženci smo opazili tudi gospo Natlačenovo, banovo soprogo, svetnika Narodne banke v Belgradu g. Avsenika, polkovnika v pokoju zdravnika dr. Justina, dr. Ba-saja, kranjskega župana Karla Češnja, dr. Megušar-ja in druge. Dolgi pogrebni sprevod je krenil izpred hiše žalosti v župno cerkev v Predoslje kjer je bila slovesna sv. maša, katero je daroval ob veliki asistenci kranjski dekan g. Skrbeč. Kakor pred hišo žalosti, tako so tudi v cerkvi zapeli predaški cerkveni pevci lepe žalostinke. Ko so bile pogrebne molitve končane, je vzel od pokojne mame zadnje slovo v lepih in ganljivih besedah predaški župnik, zlatomašnik g. Zupane. Ob teh besedah slovesa so marsikomu zaigrale solze v očeh, 6aj je bilo to slovo od res prave slovenske in krščanske matere. Slednjič so ji zapeli v slovo cerkveni pevci »Nad zvezdami«. Da je bila pokojna mati zelo spoštovana, se vidi tudi iz tega, da sta na dan pogreba poslala žalno brzojavko iz Belgrada najstarejšemu sinu, predaškemu županu Ivanu Zabretu, notranii minister dr. Korošec in minister dr. Miha Krek. Mama Šengerjeva pa naj v bližini božjega hrama, za katerega olepšavo je toliko skrbela, čaka vstajenja. Začetek del za spomenik na Brezjah Brezje, 18. avgusla. Danes popoldne ob 3. so se zbrali tukaj razni zastopniki in krajevni činitelji, da začno s preureditvijo parka pred romarsko cerkvijo in pripravijo vse potrebno za spomenik slovenskim žrtvam svetovne vojne. Poleg zastopnikov Zveze bojevnikov s predsednikom Mirkom Ratejem, je bil navzoč predsednik častnega odbora za preureditev Brezij ban dr. Marko Natlačen, predstojnik svetišča gvar-dijan p. dr. Kokelj Hadrijan, namestnik župana domače občine g. Gabrijelčič Anton, župan iz Radovljice g. Resman. projektant arhitekt Valcntinčič, zastopnika gorenjskih skupin bojevnikov dr. Anton Megušar in Ham, stavbenik Grilc, ki je prevzel delo in mnogo domačinov in tujcev. Predsednik Zveze bojevnikov Ratej je pozdravil g. bana in naglašal, da ei šteje v posebno čast, da je na današnjo intimno slovesnost prišel predsednik častnega odbora sam g. ban. Nato ga je prosil, naj začne z otvoritvenim delom. G. ban je nato prvi zasadil lopato z željo, naj bi se delo čimpreje izvršilo, saj je dober začetek jamstvo za uspeh. Lepo slovesnost je povzdignilo lepo vreme in iskrena zavest, da bo preureditev prostora pred cerkvijo na Brezjah v čast in ponos vsem Siovencem ter v okras naši slovenski zemlji. Drobne novice Koledar Četrtek, 19. avgusta: Ludvik Tol., škof; Janez Eud., spokornik. Novi grobovi "t* V Ljubljani je umrl gospod Viktor Herksel, star šele 45 let. Pogreb bo v petek ob pol petih popoldne. — Na Celovški cesti št. 72 je mirno v Gospodu zaspala gospa Ana šket. Pokopali jo bodo v petek ob štirih popoldne. •f- Na Bledu je v 62. letu starosti odšla v večnost gospa Eva Triller roj. Lei. Pogreb bo v četrtek ob desetih dopoldne. ■f* V Črnomlju je umrl gospod Jakob Sinkovil, posestnik, gostilničar in mesar. Pokopali ga bodo danes. Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti = Duhovniške spremembe v lavantinski škofiji. Umeščeni so bili gg.: Anton Babič, pro-vizor pri Sv. Lenartu nad Laškim, kot župnik istotam, Anton R a t a j, provizor pri Sv. Danielu nad Prevaljami, kot župnik iste župnije, in Vinko Munda, stolni vikar v Mariboru, kot župnik v Kamnici pri Mariboru. Postavljena sta bila gg.: Ivan K o I e n c, kaplan v Gornji Lendavi, za pro-vizorja istotam, in Peter P r i b o ž i č, I. komi vikar v Mariboru, za vikarja stolne in mestne župnije v Mariboru. Nastavljena sta bila kot kaplana kapuc, duh.: P. Avrelij Šerik v Podsredi in P. Viktorin Šivavec pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Nastavljeni so bili gg.: Mihael Jerič, sem. duhovnik, za II. kaplana na Prevaljah; Alojzij Kožar, sem. duhovnik, za III. kaplana v Trbovljah; Justin Oberžan, sem. duhovnik, za kaplana na Pilštanju; Ivan Rajner, novomašnik, za kaplana v Rogatcu; Janez Sukič, novomašnik, za kaplana v Crenšovcib; Štefan Zver, sem. duhovnik, za II. kaplana v Slov. Konjicah; p. Tarcizij To5, frančiškan, za kaplana pri Sveti Mariji v Mariboru; p Konstantin Urankar, frančiškan, za kaplana v Dobovi. Prestavljeni so bili gg.: Franc Korban, II. kaplan v Trbovljah. za III kaplana v Celju; Martin Lupše, III. kaplan v Celju, za kaplana v Jarenino; Pan-kracij Pote k o, kaplan v Jarenini, za III. kaplana pri Sv. Magdaleni v Mariboru; Ivan Škafar, kaplan v Guštanju z delokrogom v Prevaljah, tč. na dopustu, za kaplana pri Sv. Juriju ob Taboru; Ivan Škraban, II. kaplan pri Sv. Juriju ob Ščavnici z delokrogom v Prevaljah, za kaplana v Murski Soboti; Jožef Scbondorfer, III. kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, za II. kornega vikarja pri stolni cerkvi v Mariboru; Stanislav T r o b i n a , kaplan v Črensovcih, tč. na dopustu, za kaplana v Čadramu; Ivan Bombe k, II. kaplan v Slov. Konjicah, za I. kaplana istotam; Alojzij Juranovič, II. komi vikar v Mariboru, za I. kornega vikarja; Franc Kač, III. kaplan v Trbovljah, za II. kaplana istotam, in Franc Lasbaher, provizor v Kamnici, za kaplana istotam. ObliCl ta v Maribora prvorazredni rastavrant VELIKE KAVARNE. — Na ljubljanskem velesejmu se je zlasti zadnje dni življenje živahno razgibalo. Vsestranske so priprave, da bo letošnja jesenska razstava nudila mnogo več, kakor kdajkoli doslej, še prav posebno živo je v onih paviljonih, kjer pripravljajo razstava slovenskega novinarstva. Saj ta bo jedro letošnje jesenske velesejmske prireditve, ostale razstave pa ji bodo tvorile nenavadno lep okvir. Gotovo bo sleherni obiskovalec odnesel najlepše vtise. Mnogo gradiva je že prispelo iz domačih krajev kakor tudi iz inozemstva. Razstava slovenskega novinarstva bo nudila kolikor moči pregledno sliko poročevalstva in poročevalskih sredstev od prvih primitivnih početkov do današnjih dni, ko je novinarska služba izkoristila številne modeme tehnične pridobitve. Ne samo po posameznih objektih in dokumentih, marveč tudi po zelo nazornih gra-tikonih in statističnih prikazih bosta predočena način in učinek domače in svetovne poročevalske službe. Še prav posebno bo seveda predstavljeno slovensko novinarstvo. Razstava bo prepričljiva slika naše tiskovne kulture, tembolj, ker so se novinarski organizaciji priključile tudi posamezne tiskarne, ki prirejajo svoje razstave, da pokažejo, na kako visoki stopnji je črna umetnost pri tako majhnem narodu, kakršen je slovenski. Razstava bo slovesno otvorjena 1. septembra. Odprta 1h> potem polnih 12 dni. Lahko povemo naprej, da bo tako obsežna in da bo vsebovala toliko podrobnosti in kulturnih dokumentov, da jih ne boste mogli kar bežno pregledati. Pomudili se boste ves dan na razstavi, zato pa boste tudi odnesli s seboj močno vtise o naši tiskovni kulturi in precej novega znanja o njeni zgodovini. Vaše zdravje Čuva „LASTA" s£Taa — Inserate za knjigo o razstavi slovenskega novinarstva sprejema ljubljanska sekcija .TNU še danes in j n t r i. — Učiteljska šola pri uršulinkah r Ljubljani. Z dovoljenjem ministrstva prosvete bodo na učiteljišču uršulink v Ljubljani otvoril v šolskem letu 1937/38 I. letnik. Sprejetih 1k> 20 učenk, ki so dovršile nižjo gimnazijo in opravile nižji tečajni izpit. Učenke, ki žele vstopiti v I. letnik, naj takoj pošljejo ravnateljstvu krstni list in spričevalo o nižjem tečajnem izpitu. Za vpis naj se osebno zglasijo dne 1. septembra. — Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Joseiovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi. 0*1. reg. 8. br. 30474/33. — Vsa društva, organizacije In institucije, ki •mo jim poslali prošnje za razstavni material za mladinsko zaščitno razstavo, ki bo ob priliki vse-•lovanskega pedološkega kongresa od 26. do 28. t. m. in ki ee še niso odzvala, vljudno prosimo, da to store takoj, odnosno, da pošljejo razstavni material. Obenem prosimo tudi vsa ona društva, ki vabila za udeležbo na razstavo niso prejela, da pošljejo razstavni material (slike, fotografije, grafikone, očrt«, načrte itd.) zadnji čas do 21. t. m. Za vse informacije se je obračati na naslov — Jugoslovanska Unija za zaščito dece, Ljubljana, Gosposvetska cceta 2-1*. — fci. 32- 18. — Združenje učitsljktva za gluhonemo in slepo deco ter pomožnih šol v Belgradu bo imelo svojo letno skupščino dne 25. in 26. avgusta t. 1. v belgrajski gluhonemnici. Poleg običajnega dnevnega reda, ki obsega razna poročila uprave, bo izredne važnosti referat strokovnega učitelja g. Safariča iz Zagreba o spremembi zakona o narodnih šolah v zvezi e specialnim šolstvom. Sprememba zakona o narodnih šolah in delo združenja pa je za strokovno učiteljstvo specialnih šol odločilnega pomena za njegovo nadaljno delovanje in podlaga njegovega službovanja. Potrebno je zato, da 6e skupščine udeleži vse učiteljstvo specialnih šol in stavi odboru za dosego uspešnega dela za naš smoter čim več stvarnih predlogov. Velika udeležba učiteljstva je nujno potrebna. Udeleženci bodo imeli prenočišča v belgrajski gluhonemnici. — Strelce ljubljanskega strelskega okrožja pozivamo, da se v čim večjem številu udeleže strelskih tekem, ki bodo v soboto, 20. in nedeljo, 21. avgusta 1937 celodnevno (od pol 9 zjutraj) na vojaškem strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani. — Prireditev bo pod pokroviteljstvom gosp. generala Toniča, komandanta drav. divizije, in predsednika mestne občine g. dr. Adlešiča. V nedeljo, 22. avgusta 1987 ob pol 9 dopoldne na strelišču pozdrav in svečan sprejem gospodov pokroviteljev, raznih zastopnikov in gostov, k tej slavnosti, kakor tudi k razdelitvi nagrad dobrim strelcem, ki bo v nedeljo ob 20, v restavraciji glavni kolodvor — najvljudneje vabi vse članstvo in prijatelje strelskega športa uprava okrožja. — Prepovedan tisk. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvoz lista »Kasseler Neueste Nachrich-ten«. Drž. tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo raz-pečavanje »Hrvatskega dnevnika« z dne 19. julija 1937 ter brošure »Stečaj Jugoslovanske štanipo d. d. v Zagrebu«. — Vse bivše učenke imihelskega zavoda in tudi druge gospe in gospodične vljudno vabljene k duhovnim vajam. Začetek 21. t. m. ob pol 6. zvečer, konec 25. t. m. ob 8. zjutraj. Vzdrževalnina 100 din. Na svidenje v Šmihelu pri Novem mestu. — Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega v Ljubljani, Tabor 12, ne sprejema več prošenj za brezplačno hrano v Dijaški menzi, ker število dospelih prošenj že presega število razpoložljivih prostorov. — Kokoiji tat na delu. Za praznik Velikega šmarna se jc hotel nek drzen kokošji tat preskrbeti s kokošjo pečenko in najbrž je tudi dobršen plen odnesel na ljubljanski živilski trg, kjer je kokoši spravil v denar. Pred praznikom je bilo na dveh krajih okolice vlomljeno v kurnike isto noč. Tat je najprej posestniku Lovrencu Jenku v Prža-nu Št. Vid nad Ljubljano, odnesel 11 kokoši, v sosednji vasi Podgori pa žel. uslužbencu Al. Bizjaku 12 kokoši. Plen 23 kokoši cenijo na 620 din. Tatu so baje že na sledi. — Vpisovanje dijakinj, dijakov r enoletno trgovsko šolo znani »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15 je že pričelo. — hnolctni trgovski tečaj na tem zavodu je odobren od ministrstva in nudi izobrazbo za vsakovrstno pisarniško službo v gospodarskih podjetjih, pri odvetnikih, notarjih, trgovcih itd. Izpričevala služijo tudi kot izkaz dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse, kar je važno za one, ki se žele posvetiti trgovini. Poučujejo samo kvalificirane učne moči, profesorji trgovske akademije. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo dnevno v pisarni na Domobranski cesti osebno in tudi pismeno ter razpošilja brezplačno nova šolska naznanila in izvestja. Pišite ponjel Lasten dekliški internat. — Putnik Belgrad organizira od 4. do 12. sept. izlet s posebnim vlakom po Bolgariji. Informacije pri biletarnicah »Putnika«. — Udeležile se prijetnih in cenenih avtobusnih izletov, katero priredi IzMna pisarna M.Okorn, in sicer: enodnevni izlet v Trst dne 29. avgusta vključno vizum 130 din; dvodnevni izlet v Trst od 5.^ do 6. septembra in 15. do 16. septembra vključno vizum 140 din; dvodnevni izlet v Gorico in Trst od 7. do 8. septembra in od 18. do 19. septembra vključno vizum 160 din; enodnevni izlet na Koroško dne 12. septembra vključno vizum 125 din. — Prijave sprejema do najkasneje tri dni pred izletom izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, telefon 26-45, I. nadstropje, vhod iz Prešernove ulice. — Izlet v Postojnsko jamo in na povratku k odkritju spomenika kralja Aleksandra I. na Ila-kakeu dne 5. septembra t. 1. Posebni vlak: odhod iz Ljubljane ob 7.10. povratek v Ljubljano ob 22. Voznina, vstopnina in skupni potni list 66 din. Prijavo sprejema dnevno od 10 do 12 in od 16 do 18 Zadruga železniških uradnikov :Dom« v Ljubljani, Hotel Metropol, novo poslopje, I. nadstropje. — Službeni list kr. banske upravo dravske banovine prinaša v svojem 66. kosu z dne 18. avgusta 1937 uredijo o poslovanju drž. pravobranilstva in poslovni red banovinske hmeljske komisije dravske banovine in njenih organov. — Dijaški kongregacijski koledarček, ki ga jo lani dijaštvo izredno simpatično sprejelo in v rekordnem času (v poldrugem mesecu) ivokupilo do zadnjega izvoda, jo za prihodnje šolsko leto (1937/38) že izšel. Ohranil jo vse dosedanje vrline, vsebinsko je obogatel, oprema pa je naravnost elegantna. Pri vsem tem je cena izredno nizka — 8 din izvod, s svinčnikom 50 par več. Naroča sc pri upravi Naše zvezde, Ljubljana, Streliška ul. 12/11. (Ljudski dom), dobi se pa tudi po knjigarnah. — Pogrelanci in od doma pobegli. V Ljubljani 29 .junija 1929 rojeni Bojan Mlinar je 11. t. m. neznano kam odšel od svojega mojstra Frana Bogataja, instalaterja v Rupi pri Kranju. — V Celju rojena, 7-letna Marija Lipičnik je že 6. t. m. pobegnila iz sirotišnice šolskih sester v Slov. Bistrici. — Lastnik panoptika na velesejmu v Ljubljani, Feliks Riediger je policiji prijavil, da že od 14. t. m. pogreša svojo ženo Terezijo, ki je živčno bolna in se boji, da se ji ni kaj hudega pripetilo. Stara je 51 let in oblečena v modro obleko. — Z doma svojega očeta, čevljarskega mojstra Grilca v Novem mestu je 12. t. m. odšel 8-letni, božjastni Vinko. Ta dan so ga mnogi videli hoditi okoli Krke in ni izključeno, da je deček padel v reko, ko so ga mogoče prijeli božjastni krči. — Neznan utopljenec. Pri vasi Drami, občina Št. Jernej na Dolenjskem, so 14. t. m. iz Krke potegnili moško truplo neznanega utopljenca. Star je 40 do 50 let, dobro ohranjen. Oblečen je bil v čedno črno obleko. Gotovo je neznanec skočil kje v gorenjem toku Krke v vodo, kar sklepajo po kamenju, ki si ga je neznani človek nabasal v hlačne žepe. Bilo je v žepih do 4 kg kamenja. Pokopali so ga na pokopališču škocijanske župnije. — Pri zaprtju, motnjah t prebavi vzemite zju traj na prazen želodec kozarec naravne »Fran« Jose! grenčicec. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno avezost. ^Mfe Od 24. avgusta ^^H^V 20 dneuno zdravljenje ^^r i/CF 1.400 dinarjev Vi£ vračunano: stanovanje (vsaka prosta soba na Izbiro) hrana (o vsaki restavraciji d la corie) 2 zdravniška pregleda, od zdravnika predpisane zdravilne ogljikove in mineralne kopeljl, velika analiza seč/, vse takse, postrežba in pitje zdravilne vode. Moderni komfor. Kavarna. Ton-kino. 300 sob (150 s tekočo vodo). Prospekte in navodila pošilja: uprava Radenskega zdravilnega kopališča Slatina Radenci (pri Mariboru) — Lov za drznim vlomilcem. V gostilno Antona Štruklja po domače pri Žibertu na Trati pri Št. Vidu nad Ljubljano, se je v torek okoli 13. priplazil neznan, močan in visok človek, v starosti nad 30 let. Domači so vsi odšli po kosilu grabit otavo. Doma je ostala gospodinja sama. Bila je v I. nadstropju, ko se je v sobi prikazal neznanec in ji grozil z revolverjem. Gospodinja je trepetala od strahu. Neznanec pa je brskal okrog in grabil po raznih predmetih. Spodaj v veži pa se je okoli 13. začul močan moški glas: »Ljudje, kje 6te?« Gospodinja je zavpila na pomoč. Neznanec pa jo jc popihal po stopnicah in mimo lovskega čuvaja Josipa Sušnika ven na prosto. Sušnik se jc spustil na kolesu za njim. Držal ga je že za rame, ko jc neznanec potegnil revolver in ustrelil v Sušnika. Ranil ga je v desno ramo. Poškodba je lažjega značaja. Tat je ušel ostalim zasledovalcem. — Številka tri-je srečna številka! Tudi v Vašem življenju je najbolj važuo troje: zdravje, lepota in sreča. Skrbite torej v prvi vrsti za zdravje svojih zob! Negujte jih redno z zobno kremo Sargov KALODONT, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulforicin oleat dra Btaunlicha. S tem odpravite polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Za izpiranje in razkuževanje ustna voda Kalodont. Ljubljana Z letalom v Celovec! Tri ure potrebujete, da se pripeljete z vlakom iz Ljubljane v Celovec, vrhu tega ste izpostavljeni še neprijetnosti event. zamud, ki se dandanes toli-krat pojavljajo na naših železnicah, kar Vas upravičeno spravlja v slabo voljo. Ce pa potujete z letalom, sto v dobrih 20 minutah že v Celovcu, pa slo deležni še edinstvenega užitka, ki Vam ga nudi lo potovanje s prelepim razgledom na našo Gorenjsko in Karavanke. Moderno trimotorno Junkersovo letalo družbe Oelak vozi vsak torek, četrtek in soboto. Ob 15 se dvigne v Ljubljani in prispe v Celovec že ob 15.20. Vožnja na tej progi velja le 200 din. Družba petih oseb uživa 20%, od šest do deset oseb pa 30% popusta od vozne cene. Ce sc Vas zbere družba 6 ljudi, se lahko peljete v Celovec že za 140 din. Ne zamudite ugodne prilike. Vse informacije dobite pri Aeroputu, telefon 30-21. Preimenovanje ljudskih šol v Ljubljani Mestno poglavarstvo razglaša, da je kr. banska uprava dravske banovine z aktom IV, No. 12430/L, z dno 26. julija 1937 ugodila prošnji krajevnega šolskega odbora ljubljanskega in v smislu nove uredbe z dne 31. marca 1987 o ureditvi ministrstva prosvete tako-le preimenovala ljudske šole v Ljubljani: I. drž. deška ljudska šola Andreja Praprotnika (prej Ledina). II. deška ljudska šola Žige Zoisa (prej Graben). III. drž. deška šola Frana Erjavca (prej Vrtača). IV. drž. deška ljudska šola Fran Levca (prej Prule). V. drž. deška in III. drž. dekliška šola kraljeviča Andreja (prej Šiška). I. drž. dekliška ljudska šola kraljice Marije (prej Sv. Jakob). II. drž. dekliška šola kneginje Zorke Ljubice (prej Licej). I. drž. mešana ljudska šola (Vič). II. drž. mešana ljudska šola Valentina Vodnika (Zg. ŠiSka). III. drž. mešana ljudska šola (Moste). IV. drž. mešana ljudska šola (Sv. Peter). V. drž. mešana ljudska šola (Barje). VI. drž. mešana ljudska šola kralja Aleksandra I. Zedinitelja (Bežigrad). 1 Palača »Evrope« prodana. V soboto, 14. t, m. je bila podpisana kupna pogodba, s katero je dosedanja lastnica »k. k. priv. vvechselseilige Brand-schaden-Vcrsicherung-Anstalt in Graz« prodala posestvo vi. št. 97 k o. Kapucinsko predmestje, obstoječe iz hiše št. 13 na Tyrševi cesti in vogal Go-sposvetske ceste z dvoriščem, veletrgovcu Ivanu Gregorcu v Ljubljani za 6,750.000 din. V kupni pogodbi je bila kupnina določena v avstrijskih šilingih, ker je bila nemška pogodba podpisana v Gradcu in nato prevedena v slovenščino. Omenjeni zavod, ki jc zadnji čas nosil naslov tudi »Vzajemna zavarovalnica proti požarni škodi« jc to hišo kupil od Luke Tavčarja 22. aprila 1887. Na tem mestu jc včasih stala 6tara stavba, ki je spadala po stari zemljiški knjigi k »Novemu 6vetu« odnosno Jam-nikovemu dvoru (Jamnigshof). Pred sto leti je hiša slovela daleč naokrog. Sedanje poslopje je bilo zgrajeno okoli leta 1871-72. 1 Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Ljubljana, Kongresni trg 2. Vpisovanje in pojasnila dnevno od 9—12 in od 4—6 pri vodstvu zavoda. 1 Kdo zna v Ljubljani bolgarsko, romunsko, ukrajinsko (rusinsko) ali litavsko? Kdor zna kateregakoli teb jezikov, ga vljudno prosimo, da sporoči lo čim najprej telefonično »upravi Slovenca«. 1 Sodne počitnice končane. Na sodišču je že opažati, da so sodne počitnice, ko je vladala povsod tišina, končane in da so sc pričele razne razprave in obravnave s polno paro. V sobi št. 50 okrajnega 6odišča so se danes vrstile v prav naglem tempu razprave zaradi raznih civilnih tožb. Bili so tako zvani I. naroki. Sodnik je rešil 77 takih narokov, nato pa je bilo še 7 drugih, daljših razprav. V sobi je vladala velika gneča strank, toži-teljev, tožencev in odvetnikov. 1 Nesreče in nezgode. V Mariboru 4. septembra 1919 rojeni, a na Dunaj pristojni inkasant Cankarjeve družbe Maks Ehrenberger, se je včeraj zjutraj oh 9. na kolesu peljal po Poljanski cesti. Nesreča je hotela, da jc pade! in dobil lažj« zunanje poškodbe, hujše pa notranje. Sprejet je bil v bolnišnico. — Kleparski vajenec Platinovšek Karol, rojen 11. avgusta 1919 v Hrastniku, občina Dol, ie včeraj dopoldne barval žlebove pri Marijinem domu v Slomškovi ulici. Ni bi! privezan. Izgubil je ravnotežje ter je padel na tlak. Zlomil ali vsaj na-lomil si ie hrbtenico, ker je med vožnjo v bolnišnico tožil o hudih bolečinah v hrbtu. I Kdo se zanima za KnnnersreuthV Znani nemški katoliški pisatelj Waiier Eberhard, ki je imel v Ljubljani v frančiškanski dvorani io dvojo predavanj o Konnersreuthu, sc na svojem potovanju v Rim spet mudi par dni v našem mestu. Ono dame in gospodje, ki so se udeležili njegovega predavanja 24. julija in mu izročili pismena vprašanja o Konnersreuthu, so vljudno vabljeni, da pridejo v petek, 20. avgusta natančno ob sedmih zvečer v malo dvorano nršnlinskega samostana, kjer bo dajal odgovore in pojasnila na stavljena vprašanja. Sicer pa Je dostop vsakemu prost. I Male in velike tatvine. Od sobote do torka jc bilo na raznih krajih v mestu, največ izpred raznih gostiln odpeljanih kar 6 koles v skupni vrednosti 5000 din. Počitnice izrabljajo stanovanjske podgane in srake za 6voje vlomilske podvige. Stranki Alojziji Bezlajevi, stanujoči na Realjevi cesti 12, je bilo v času od 4. do 15. avgusta odnešeno iz stanovanja 2.500 din gotovine. V zadnjih 4 dneh je bilo policiji prijavljenih 10 večjih in manjših tatvin najrazličnejših predmetov. 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Maribor m Mariborski gostilničarji so proslavili v torek popoldne v beli dvorani Uniona 55 letnico obstoja svoje organizacije. Zbralo se je velrko število zavednega članstva. Slavnostni govor je imel predsednik združenja Aleksandar Klešič, ki je v svojih, z njemu lastnim humorjem podanih izvajanjih, prikazal zgodovino združenja od ustanovitve do danes. Govorili so še predsednik Zveze gostil, združenj Ciril Majcen iz Ljubljane, zastopnik gostilničarske-ga odseka zbornice TOI Šerec in Gjuro Valjak. V znak priznanja je prejelo 59 članov združenja, ki so nad 10 let včlanjeni v organizaciji, lepe diplome. Med odlikovanci so tudi pravi veterani. Najstarejši med njimi so: pivovarnar Tschelligi, ki je že 45 let član, Zokaly Franc 44 let, Julij Crippa 43 let, Marija Woch 43 let in Alojzij Kafer 41 let. m Novo sezono bo začelo mariborsko gledališče 2. oktobra. Člani gledališkega ansambla so sc že vrnili z dopustov ter 60 imeli že svoj prvi sestanek. Vodstvo gledališča sestavlja sedaj repertoar za prihodnjo sezono, ki bo imela svoj poudarek zlasti na glasbenem polju. Uprizorilo sc bo več opernih del v lastni izvedbi. m Na dvoboju SSK Maratona in SK Rapida v nedeljo ob pol 9 na Rapidovem igrišču se tekmuje v sledečih panogah: teki 110 m čez zapreke, 200 m, 400 m, 1000 m, 3000 m in štafeta 4x400 m, skoki v višino, ob palici ter troskok, meti krogle in diska. Ker postavita oba kluba na start svoje najboljše moči, bo borba gotovo nad V6C zanimiva. m Strela zažiga. V Velki je udarila ob priliki nevihte strela v hišo posestnika Franca Doki. Vnela sc je streha ter zgorela do zidu. Škoda znaša 12.000 dinarjev. m Za gostilničarsko Solo. Združenje gostilničarjev v Mariboru se resno bavi z načrtom osnovati v Mariboru srednjo gostilničarsko in hotelirsko šolo. V ta namen je zaprosilo mestno občino, da mu odstopi primemo zemljišče. m Mestno kopališče bo radi snaženja parnega kotla od 23. avgusta do 1. septembra zaprto. m Zastopstvo belgrajskega velesejma za bivšo mariborsko oblast je poverjeno ravnatelju Tujeko-prometne zveze »Putnik« v Mariboru g. Loosu. m Drava izroča žrtve. Pred nekaj dnevi je utonil nad Mariborskem otokom mlad, 19 leten splavar I'rane Žafran iz Selnice, kateremu je na splavu zdrsnilo, pa je padel v vodo. Včeraj je Drava naplavila njegovo truplo pri Dupleku. m Kovčeg s 576 vžigalniki zaplenjen. Pri pregledu osebnega vlaka, ki je vozil iz Maribora, jc našel specialni organ finančnega ministrstva, ki jc nastavljen v Mariboru zaradi pobijanja tihotapcev, g. Gavrilovič. kovčeg brez gospodarja. V tem kovče-gu je »j»otovalo« iz Maribora v neznano smer 576 vžigalnikov, za katere se bo nepoznan lastnik, ki se je najbrž vozil v sosednjem kupeju ter je kovčeg iz strahu pred kaznijo zatajil, seveda obrisal. Iz-slcditelj kovčega dobi lepo nagrado, saj izplača uprava monopolov za vsak izsleden vžigalnik premijo 10 dinarjev. m Kdo je požigal v Studencih? V Studencih pri Maribora je bilo zadnje čase več požarov, ki so vsi izvirali iz namernega požiga. Orožniki v Studencih so marljivo iskali 6led za požigalcem. Sum je padel na nekega moškega iz Studenccv, katerega so sedaj prijeli. Proti njemu govori več okolaosti. Osumljenec vsako krivdo odločno taji. Da pa ne bi vplival na nadaljnjo preiskavo, so ga orožniki aretirali ter ga izročili v sodne zapore. m Žetev smrti. V Vošnjakovi ulici 18 jc umrla v starosti 71 let zasebnica ga. Sofija Rudnička. — V splošni bolnišnici je pobrala smrt vdovo po žel. go. Terezijo Zupančič, staro 71 let. Naj počivata v miru I Celje c Smrt ne izbira. V celjski javni bolnišnici jo umrla v starosti komaj 17 let Zakrajšek Marija, posestnikova hči iz Sele pri Podčetrtku. c Nesreče. V soboto, 14. avgusta sc jc mudila pri živini v hlevu Mahar Pavla, 11 letna hči železniškega zvaničnika iz Novo vasi pri Sv. Juriju ob j. ž. Ko je hotela vola pogladiti po glavi, jo je ta sunil v desno roko ter ji jo zlomil v zapestju. — Pred dnevi je vozila j>o nekem klancu apno Knez Matilda, 22 letna pos. hči iz Male gore pri Konjicah. Na klancu jo zavora pri vozu odpovedala, voz je zdrčal navzdol in ker je bila Knezova za vozom, jo je ta povozil in nevarno poškodoval. c Številne pomote na večernih vlakih na celjskem kolodvoru. Ker odprejo železna vratca na celjskem peronu tudi za ljudi, ki nameravajo v Savinjsko dolino, zvečer šele takrat, ko pride vlak iz Ljubljane, zalo v naglici mnogo potnikov sede na vlak, ki vozi v Maribor. Zlasti mnogo pomot je sedaj, ko potujejo obiralci in obiralke hmelja, ki ne vedo, na kateri progi je savinjski vlak. Vsekakor bo treba ukreniti korake, da se take pomote izključijo. c Kino Metropol. Danes skrajno napet, zanimiv film »Pred bitko«. Nove učne knjige Za srednje šole: Ministrstvo prosvete je odobrilo sledeče učne knjige, ki bodo ob pričetku šolskega leta na razpolago v založbi Jugoslovanske knjigarne: Cermelj-Lapajne. Geometrija za L in 2. razr. sred. šol. Ziegler-2abkar-Branc, Geometrija za 3. in 4. razred 6red. šol. Južnič-Kolarič. Nemška vadnica za 6red. šole I. letnik. Južnič. Francoska čitanka za 8. razr. sred. šol. Južnič-Tomc-Korbar. Latinska vadnica za 2. r. klasičnih tn 6. razr. realnih gimnazij. Za meščanske šole: Ministrstvo prosvete je odobrilo sledeče knjige, ki izidejo začetkom šol. leta v založbi Jugoslovanske tiskarne: Južnič-Kolarič, Nemška vadnica za meščanske šole I. letnik Cermelj-Lapaine. Geometrija za t in ?.. razred meščanske šole. Naše lesno gospodarstvo Po podatkih okrajnih gozdarskih referentov, katere je zbral gozdarski odsek banske uprave v l.jubljani, je obsegala naša banovina 1,574.530 ha. Ta površina eo nekoliko razlikuje od drugače navedenih podatkov, ker je te podatke dala katastrska uprava. Gozdna površina je znašala po davčnem katastru na 680.898 ha, dočim je taktično vso gozdno površino ceniti na 708.329 ha. Pri prvi številki tvorijo gozdovi 45.31% vso produktivne površine banovine, po drugi številki pa 47.13%. V primeri z letom 1985 se jo površina gozdov povečala za 1630 boktarov zaradi izpremembe pašnikov v gozdove. Po lastnikih so se razdelili gozdovi: državnih je bilo v letu 1936 1.849 ha, banovinekih 932 ha, last mestnih občin 1.822, trških občin 194, oetalih upravnih občin 2.209, križevske imovne občine 3.808, verskega zaklada 18.199, iupnih, kaplanij-skih, cerkovniških, šolskih, verskih in drugih na-darbin 4.455 ha, škofijskih gozdov 7.613 ha, samostanskih 3.638, cerkvenih 1.340, losatnikov zemljiških in urbarialnih zajednic 17.006, delniških družb 8.826, bank 860, hranilnic in posojilnic 1.514 ha, raznih ustanov in društev 247 ha, začasne državne uprave razlaščenih gozdov 20.868, ostalih posestnikov 584.666 ha. Gozdna površina po okrajih v primeri s produktivno površino okraja je znašala: Brežice 45.36, Celje 45.12, Črnomelj 24.12, Dolnja Lendava 21.8, Gornjigrad 54.59, Kamnik 51.95, Kočevje 37, Konjice 56.37, Kranj 56.01, Krško 51.71, Laško 55.27, Litija 53, Ljubljana 44.68, Ljutomer 31.66, Logatec 30.4, Maribor desni breg 53, Maribor levi breg 31, Murska Sobota 29.46, Novo mesto 49.29, Prevalje 57, Ptuj 28, Radovljica 58.69, Slovenjgradec 51.72, Škofja Loka 51.69, Šmarje pri Jelšah 42.48%. Večinoma prevladujo v naših gozdovih mala .posest izpod 5 ha, računati je, da je v Sloveniji okoli 139.800 gozdnih posestev. Gozdno gospodarstvo v letu 1936 Leto 1936 je bilo slabo za gozdne posestnike in prebivalstvo, ki živi od gozda. Cene lesa so bile nizke. Veak, kdor gleda v bodočnost, se pri obhodih kmetskih gozdov, ležečih v hribih, lahko prepriča, da so ti gozdovi do skrajnosti izčrpani. Posestniki teh gozdov se preživljajo z živinorejo, kako pa bodo živeli v bodoče kmetje v teh krajih, ki eo gozd izčrpali? Večina gozdnih posestnikov je tako zadolžena, da je njih obstanek resno ogrožen, s tem pa jo ogrožena tudi eksistenca tistih, ki imajo zaslužek na teh posestvih. Glede cen omenja po- ročiio gozdarskega odseka, da so v oddaljenih gozdih hribovski kmetje dobivali zadnja leta za kubični meter smrekovega lesa na panju komaj čez 15 din. To pomeni, da so morali za kritje svojih obveznosti sekati na leto po dva- in trikrat več lesa kot ob normalnih letih. Marsikdo pa lesa niti za sramotno ceno ni mogel vnovčiti, ker ni našel kupca. Pri okrajnih načeletvih je bilo prijavljenih manj sečenj kakor leta 1985. Vsa gromadna množina lesa je za 131.000 plm® manjša v primeri z letom 1935. Vso gromadno množino lesa ceni odeek na 2,419.000 m*. Od te produkcije odpade na trdi les 1,410.000 m*, mehki les 1,009.000 m*, les za tehnično porabo 770.000 m®, na drva za kurivo 1,497.000 m' in drva za oglje 70.000 m*, nerabnih pa je bilo 82.000 m». Po splavih je šlo v južne predele države lani 62.285 ,plm3 lesa. Največ lesa je šlo v Vukovar in Novi Sad. Skupno število žag se je malo izpremenilo. Znašalo je leta 1936 230 z modernejšimi polno-jarmeniki, 36 jih je bilo s polovičnimi jarmeniki, 1966 pa jih je bilo s primitivnimi venecijankami. Na žage je dospelo lani 558.000 plm* igličastega, 24.000 plm* hrasta, 138.000 plm* bukve in 20.000 plm* ostalega listnatega okroglega lesa. Količina predelanega lesa pa je bila naslednja: 354.000 plm® ali 63% igličasrtega lesa, 13.000 plm® hrasta ali 54%, 75.000 plm3 ali 54% bukve in 13.000 plm® ostalega lesa ali 65%. Naš lesni trg se je šelo proti koncu leta 1936 izboljšal, predvsem ko so prenehale sankcije proti Italiji. Poročilo navaja o izvozu lesa iz naše bano-oine te-le podatke (po podatkih carinarnic z meje): ves izvoz 64.600 plm®, od tega Grčija 16.134, Madžarska 13.307, Nemčija" 12.784, Italija 10.757, Avstrija 7307. Anglija 2426. Švica 910, Albanija 373, CSR 191, Holandija 114, Francija 110, Norveška 52, Egipt 51, Švedska 41, Španija 41, Belgija 11. Skozi Kranjsko goro je šlo v inozemstvo okoli 1000 plm® lesa. Seveda jc treba upoštevati v tej statistiki, da ni tu naših morskih pristanišč, kamor se je dovažal naš les za izvoz in je od tam šel naprej v inozemstvo. Ti podatki bi pokazali točnejšo sliko o našem lesnem gospodarstvu v preteklem letu. V sklad za pogozdovanje ee je lani v naši banovini nabralo 238.906.43 din, kar je bilo poslano ministrstvu za gozdove in rudnike. Začasna državna uprava razlaščenih gozdov izkazuje za leto 1935 čistega dobička 137.048 din, za leto 1936 pa 829.053 din. Izvoz jabolk v Nemčijo zastal Usodne posledice tega zastoja. — Edina pomoč: ureditev tečaja marke. Maribor, 18. avgusta. V kratki notici 6nio javili v »Slovencu«, da jc izvoz zgodnjih jabolk v Nemčijo te dni docela zastal in da so cene zaradi tega zelo padle. Zanimivi so vzroki tega pojava, ki bo imel za naše sado-nosne kraje usodne posledice. Izvoz se je v začetku sezone zelo lepo razvijal ter smo izvozili dosedaj že okoli 200 vagonov (polovičnih po 5 ton) zgodnjih jabolk na nemška tržišča. Nevaren pojav v letošnji kampanji je bilo žo dejstvo, da smo letos povsem odvisni od Nemčije. Naši ostali glavni odjemalki, Avstrija in Češkoslovaška, imata sami dobro letino ter bosla z lastno produkcijo krili svoje potrebe. Kadar pa smo bili odvisni samo od nemškega trga, smo še vedno doživeli slabe izkušnje. Prvo napako so zakrivili naši izvozniki sami, ki niso mogli dočakati, da Bi bilo sadje dovolj dozorelo. Skušali so eden drugega prehiteti, pa so poslali na trg nezrelo sadje. Posledice so, da prihaja vedno več reklamacij in da nemški odjemalci našega blaga nočejo več prevzemati. Nemški kupci imajo dovoljenje, da prevzamejo naše blago fco meja po 25—27 RM, nočejo ga pa danes niti po 16RM. Drugi vzrok je konkurenca Južne Tirolske. Ta ima letos izborno letino zgodnjega graven-štajnea. katerega goji v ogromni množini. Kakovost je letos izborna. Zaradi mnogo nižje prevozne tarife (bližina nemško meje) ter 7-aradi devalvirane lire je tirolsko sadje letos zelo konkurenčno. Poteg tega zaračuna Italija nemško marko v njeni polni vrednosti — v našem denarju po 17.65, pri na> pa dobe izvozniki za marko samo 12.50. Razumljivo, da lahko eksportira Italija južnotirolska jabolka muogo ceneje, kakor mi, pa povrhu njeni eksporterji zaradi višjega kurza marke še lepo zaslužijo, dočim bi morali naši delati v laslno izgubo. Poleg Italije ao jc pojavila na nemškem trgu v tem tednu še Avstrija, ki je dobila kontingent za izvoz 100 vagonov zgodnjega sadja, Avstrija prodaja ta jabolka fco nemška meja po 13.50 RM. Ker I »a tudi Avstrija obračuna nemško marko po kurzu 17.65 našega denarja, je razumljivo, da jc za avstrijske eksporlerje izvoz kljub tej nizki ceni še rentabilen. Povrhu vsega pa se je pojavilo na nemškem trgu sedaj še domače nemško blago, ki je tudi cenejše, kasor naša jabolka. Posledice tega so za našo trgovino prav usodne. Eksporterji ustavljajo nakupe, cena, ki se jc pred nekaj dnevi še gibala 1.70—1.80 din za kg, rapidno pada, ljudje ne vedo kam s sadjem. Izboljšanja po zatrjevanju eksporterjev v prihodnjih 14 dneh ni za pričakovati. Med tem pa I to sezona za zgodnja jabolka minila in pridelovalci jih bodo morali predelati v sadjevec, da vsaj nekaj rešijo. Slabi izgledi pa so letos tudi za naše pozno sadje. Najboljše se je prodala druga leta kanada in zlala parmena. Prvo so kupovali Francozi, drugo pa Nemci. Francija zaradi devalvlranega franka skoraj ne prihaja več v poštev kot kupec, povrhu nam ho tam konkurirala zopet Italija z južnotirolskinii kanadami, ker ima zaradi razvrednotene lire lažje stališče, za zlato parmeno pa tudi ne bo mogoče letos doseči v Nemčiji boljše cene. Edina pomoč bi bila končna ureditev tečaja marke, kar zahtevajo naši izvozniki in nemški trgovski krogi že leta sem. Tečaj naj bi se stabiliziral na predloženi višini 14.50 din za marko, kakor to zahteva Nemčija, pa bi bil naš izvoz letos rešen. Mariborski teden V torek, dne 17. avgusta se je vršil v posebni sobi kavarne >Jadran* IV. redni občni zbor »Mariborskega tedna t Načelnik g. dr. Lipold jc po pozdravu zadru-garjem ter zastopnikom obrti, industrije, trgovine In drugih sodelujočih organizacij, podal predsed-stveno poročilo ter v glavnih obrisih opisal prireditve lanskega leta, V jubilejnega Mariborskega tedna in letošnjega VI. Mariborskega tedna. Po tajniškem poročilu, ki ga je podal ravnatelj »Putnikac Jos I. Loos, v katerem je orisal organizatorično delo, je podal blagajniško poročilo blagajnik Alfonz Gillv. pooblaščenec Ljubljanske kreditno h»nkp 1/. htagajnUkpgn pornrilji je razvidno, da se je finančno stanje tudi v lotu 1936 zboljšalo in tn zahvaljujoč izredni požrtvovalnosti članov uprave. V imenu nadzorstva je podal poročilo Fran Novak, predsednik Okrožnega odbora obrtniških združenj ter predlagal razrešniro. Na dnevnem redu so bile samo volitve načel-stva, ker je bilo nadzorstvo glasom pravil lani za tri leta izvoljeno. Dosedanje načelstvo (dr. Fran Lipold, odvetnik, načelnik, Rudolf Goloub, ravnatelj, podnačelnik, Jos. 1. Loos, ravnatelj -Putnikat, tajnik, Alfonz Gillv, bančni poobl., blagajnik, dr. Alojz Juvan. mestni načelnik, dr. Miroslav Ploj, podpredsednik senata, Ferdo Pinter, veletrgovec, Dragotin Roglič, industrialec, Josip šerec, kavar-nar, Henrik Saboty, podpolk. v pok., Fran Rei-cher, krojaški mojster) je bilo izvoljeno za novo dobo dveh let. Pri slučajnostih je apeliral načelnik dr. Lipold na vse navzoče zastopnike, naj kakor do sedaj, složno sodelujejo pri stremljenjih iu naporih zadruge. pospeševati gospodarski in kulturni razvoj Maribora in njegovega zaledja ter skrbeti za uspešno propagando naših naravnih in kulturnih vrednot. Kaj zahtevajo hanhe Po poročilu agencije Jugoslovanski kurir iz Belgrada je mnenje naših bank in njihovih organizacij glede nadaljnje ureditve kmetskih dolgov naslednje: Narodna banka naj izplača 850 milijonov din, kolikor imajo banke terjatev od kmetov in da Narodna banka sprejme bone Priv. agrarne banke. Drž. hip. banke naj prevzame večino hipote-karnih dolgov od zasebnih zavodov, katerih oni ne morejo izterjati, to pa zalo, ker je DHB intabuli-rana na prvem mestu. Na ta način bi banke prišle do 1500 inilij. din likvidnih sredstev. Nadalje naj Narodna banka pomaga velikim industrijskim podjetjem, ki dolgujejo bankam nad 150 milij. din. Ta doig je nastal za rasa krize ter ga je nemogoče izlerjati v kratkem, da ne pride do neugodnih posledic.. Tako bi banke prišlo do skoro 4 milijard likvidnih sredstev. * Izplačila za javna dela. Iz milijardnega kredita za javna dela je bilo izplačanih leta 1935 47.5 milij. din, leta 1936 208.6 milij. din in v letu 1937 do 15. avgusta 202.94 milij. din. Ureditev dolgov DHB v Švici. D. Bazla poročajo, da ee je Drž. hip. banka pogodila s švicarskim bančnim društvom za plačilo predujma v znesku 8 milij. frankov, katerega jc švicarska banka dala leta 1931 DHB. Poleg obresti bo DHB plačala v treh obrokih 750.000 frankov vsake tri mesece, začenši s 30. septembrom 1987. Plačala jc že prvi obrok dne 31. maja letos v znesku 250.000 frankov. Konkurz. Sitar Peter, bivši trgovec na Jesenicah, sedaj zasebnik v Gorjah pri Bledu. Konkurzni sodnik Bidovec Valentin, starešina okrajnega sodišča v Radovljici. Konkurzni upravnik dr. Mirko Triller, odvetnik istotam. Prvi zbor upnikov dne L septembra ob 9. Prijava terjatev do 30. septembra. Ugotovitveni narok 14. oktobra ob 9 v Radovljici. Tvorniea kvasa Vladimir Arko. d. d. Zagreb. Službene novine prinašajo odlok finančnega ministra, s katerim se prenaša koncesija za izdelavo kvasa, za Aiešanje dehidriranega špirita in špirita od nedružabne tvrdke Vladimir Arko na delniško družbo Vladimir Arko, industrijsko podjetje, d. d. v Zagrebu. Konec poravnave: Cmak Ivan, posestnik in stavbni podjetnik v Stravšneku, Sv. Matevž, ol>činn Braslovče, p. Gomilsko. Narok za prisilno poravnavo: Novak Marija, posestnica v Ljubljani, Šmartinska cesta 4, 27. avgusta ob 9. Borza Dne 18. avgusla 1937. Denar V zasebnem kliringu je angleški funt na naših liorzah ostal neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu 237.20-2:18.80. Avstrijski šiling sc je v Ljubljani malo okrepil na 8.42—8.52, v Zagrebu na 8.42—8.52. v Belgradu na 8.4130—8.5130. Grški boni so beležili v Zagrebu 29.60— 33.30, v Relgradu 30 denar. Italijanske lire so beležile v Belgradu 2.07 do 2.17. Nemški čeki so ostali neizpremenjeni: v Ljubljani so beležili 12.90-13.10, isto v Zagrebu, nadalje so v Zagrebu beležili za konec avgusta 13.00 denar, za sredo septembra 12.91—13.11, za sredo oktobra in konec oktobra 12.03—13.13. V Belgradu so beležili 12.90—13.10. Ljnbljana — tečaji i p r i m o m. Amsterdam 100 h. gold..... 2393.65—2408.25 Berlin 100 mark....... 1745.03—1758.90 Bruselj 100 belg....... 730.85— 735.91 Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52 I-ondon 1 funt.......216.05— 218.11 Newyork 100 dolarjev .... 4308.51—4344.82 Pariz 100 frankov...... 162.69— 164.13 Praga 100 kron....... 151.24— 152.34 Trst 100 lir........ 227.70— 230.78 Curih. Belgrad 10.00, Pariz 16.34, London 21.71, Newyork 435.50, Bruselj 73.225, Milan 22.925, Amsterdam 240.15, Berlin 175.20, Dunaj 81—82.05, Stockhohn 111.95, Oslo 109.125, Kopenhagen 96.93, Praga 15.18, Varšava 82.55, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Ilel-singfors 9.5875, Buenos-Aires 131.50. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 89—90, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 407—409, begluške obveznice 75—77, 4% severni agrarji 51 do 53, 8% Blerovo posojilo 93-95, 7% Blerovo posojilo 84—86, 7% posojilo Drž. hip. banke 98 do 100, Trboveljska 260—280. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 89 denar, agrarji 52 denar, vojna škoda promptna 405—406, begluške obveznice 72.50—73 (72.50, mali kom.), dalm. agrarji 75.50 denar, 4% sev. agrirji 52 denar, 8% Blerovo posojilo 93 do 93.50 (93.50), 7% Blerovo posojilo 84-85 (84), 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 86 denar. — Delnice: Narodna banka 7.150 denar, Priv. agrarna banka 196—198 (196), Trboveljska 255—260, Osj. livarna 200 blago. Osj. sladk. tov. 195—200. Dubrovačka 380 denar. Jadr plov. 380 denar, Ocean ia 275 denar. Belgrad. Državni |>apirji: vojna škoda promptna 106—406.50 (406), begluške obveznice 7t.75_7.">, dalm. agrarji 76.75—77 (76.75). 8% Blerovo posojilo 93.50—94, 7% stab. posojilo (90.50). — Delnice: Narodna banka 7.251 denar, Priv, agrarna banka (201). Žitni trg Novi Sad. Oves bč., srein. in slav. 112 do 114, ječmen bč., srem. 63—64 kg 130—132.50, fi-žol bč. in srem., beli brez vreče 2% 215—225, srein. beli brez vreče ladja 220—225. Ostalo neizpremenjeno. — Tendenca mirna. — Promet srednji. — 19. t. m. borza zaprta. Hmelj Žalec, 18. avgusta 1937. Obirauje hmelja jo v polneui teku iu tudi vreme zaenkrat še ne nagaja proveč. V ponedeljek je sicer lilo kakor iz škafa in obetala se je prava deževna doba, toda včeraj iu danes je zopet prav lepo vreme za obiranje. Nabrano blago je zelo lepo, težko in gladko zeleno v barvi. Kupčija se seveda še ni pričela, ker še ni na razpolago dovolj zu prodajo zrelega blaga. Le sem-tertje se je že kupilo nekaj za vzorce, deloma po ceni, ki se bo pozueje ustanovila, deloma pa se je končnoveljavno plačalo po 25 do 30 din za kg. Prava kupčija se bo seveda šele pričela in razvila, ko bo na razpolago dovolj obranega in suhega pridelka. Inozemski kupci so večinoma že prispeli iu zanimanje za savinjsko blago je prav znatno. Zatec, 18. avgusta 1937. Obiranje dobro napreduje, vendar česte nevihte nekoliko ovirajo delo. Obrano blago je prav dobro, četudi precej različno. Kupčija polagoma pričenja. Za prvo obrano blago, namenjeno za vzorce, se je plačalo le 24 do 28 din za kg. Medtem pa se je kupčija že razvila in danes se je plačevalo za letošnji žateški pridelek po 8 do 15 Kč, t. j. 25 do 45 din za kg. Kupuje se zaenkrat v prvi vrsti zu kritje kontingenta v Nemčijo. KULTURNE OBZORNIK Fr. Štele: Cerkveno slikarstvo med Slovenci I. Srednji vek. Mohorjeva knjižnica zv. 93. 1937, str. 328. Gotovo bi nihče drugi med Slovcnei lic mogel napisati sintetične monografije o slovenskem gotskem slikarstvu, kakor spomeniški konservalor dr. Stelc s svojim ogromnim znanjem, izkušnjami in podrobnostnim preddelom. Ce danes pomislimo, kje je bilo poznanje slovenske likovne preteklosti pred dvajsetimi leti, tedaj, ko je prevzel svoj uTad dr. Štele, potem šele vidimo, kakšno ogromno delo je izvršil in kakšno važno delo vrši, odkrivajoč z vsakim letom nove pomembne umetnoslno zgodovinske spomenike. Toda v svoji širokostranosti in obširnosti znanstvenega zanimanja, 6e ne specializira 6amo na eno razdobje, temveč se 6 prav tako ljubeznijo in strokovnjaštvom vglablja v najnovejše slikarske šole kakor v najstarejše, odkriva nasta-rejše tokove in pomaga najmlajšim v življenje ter pazno motri vsako umetnostno gibanje v Evropi in v širnem 6vetu sploh. Poleg publicističnega dela, propagirajočega najmodernejše umetnostne struje, slikarske in arhitektske, je že 1. 1024 izdal »poizkus« celotnega razvoja slovenske umetnosti sploh »Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih«, ki je pomenil samo obračun z vsem tedanjim poznanjem slovenske umetnosti, h kateremu pa je že sam 6 svojim delom marsikaj novega prinesel. Od tega časa dalje pa je začel 6 še večjo intenzivnostjo s sistematičnim raziskavanjein starin cerkva (Umetnostni spomeniki kamniške dekanije) ter odkril nove spomenike, ki so v marsičem spremenili prvotne domneve in rezultate. Obenem pa je razširil krog s sistematičnim proučavanjem evrofiske umetnosti sploh, da bi mogel najti čim več opore za pravo relativno vrednost slovenskega umetnostnega j>rizadevanja. Pred letom je izdal sintetično Zgodovino zapadne Evrope, ki naj predstavlja svetovni okvir k razumevanju do. inače umet. problematike. Leta 1934 je izdala Mohorjeva knjižnica razpravo Cerkveno slikarstvo, ki jjomeni drugo izhodišče k današnji knjigi ter opisuje problematiko cerkvenega slikarstva sploh. Kot nadaljevanje te razprave jc začel pisati celotno Zgodovino cerkvenega slikarstva ter v Mladiki 1. 1934/35 /e priobčil opis srednjega veka, ki naj Ivori prvi del obširne monografije. Istočasno pa jc začel svojo monumentalno i/dajo Monumenta artis slovenicac (1935), ki naj v luksuzni opremi predstavijo zunanjemu svetu slovensko umetnost, cerkveno in svetno, v pomembnih etapah. Prvi zvezek je prikazal Srednjeveško stensko slikarstvo, ki je seveda skoro brez izjeme cerkveno, ter ga komentiral v kratkih zgoščenih strokovnih predgovorih v slovenščini in francoščini. Prvi zvezek Monumentov se krije tako po vsebini z današnjo knjigo ter pričujoča monografija lahko velja za dopolnilo gornji, ter jo smatramo za obširnejšo in po|Milarnejšo razlago in oceno slovenske najstarejše likovne dobe - srednjeveške gotike. Ker pa je med prvo objavo tega spisa v Mladiki do danes prišlo v evidenco že več njegovih važnih odkritij (Cingrob), je sedanji |x>natis precej in bistveno izpreinenjen. V uvodnem poglavju (str. 6—27) razloži Slelc najpomembnejše slovenske umetnostne dobe v cerkvenem slikarstvu ter karakterizira glavne razcvete, začenši od najstarejše do zdaj ohranjene 6like — freske Kristusa Kralja v minoritski cerkvi v Ptuju iz 1. 1260—70! —, s katero srno se že priključili zapadnoevropski zreli in visokorazviti umetnosti (romanski slog), do Malešovih fresk na Hrvaškem. 1'ojasni gotiko, barok, nazarenski slog in povojno renesanso ter vmesne dobe propadanja okusa, ki je značilen na pr. za zadnja leta XIX. veka do svetovne vojne. Pravi razpravi — Cerkvenemu slikarstvu golske dobe — pa napiše še jiosebej splošni oris (6tr 3I--40). v katerem razloži tehniko slikanja na steno, obenem pa problematiko prostora potrebo skladnosti njega prvin (sten, oltarjev, oken itd.), in ugotavlja, da nimamo iz tega časa več idealno harmoničnih prostornin enotnega sloga. Se najbolj uglašeni vtis dela cerkev na Oodeščih pri Škofji Loki, dasi je tudi tam 6trop iz poznejše dobe. Gotskemu stenskemu slikarstvu je posvečena večina knjige (str. 41—276) ter ga pisatelj prikaže od več strani. Najprej razglablja o nalogah in programih stenskega slikarstva, o stavbinski cbliki kol podlagi za razvoj in obliko slikarstva ter ugotavlja, da so majhne podružniške cerkve bile plodnejše za gotsko stensko slikarstvo kot velike mestne. Podčrtava smisel gotskih slikarjev za cvetlične okraske, ki prehajajo že v ikonografske (Kranj, Škofja Loka), ljubezen do barvitosti in obloženosli slik, v porabo celo zunanjščine za slike ter opremo notranjščine. Posebno se peča s svojevrslnostjo 'kranjskega prezbiterija«, njega razvojem in umetnostno zgodovinsko posebnostjo, v čemer je prišel do veljave svojski slovenski ursictnostni duh. Vitek Ukpvi razvoja pomeni prezbiterij na Suhi pri Škofji Loki Enako podaja Štele v tem sestavku ikonografski razvoj posameznih skupinskih slikarskih tipov, tako 6v. Treh kraljev, Marijinega življenja, Pasijona, sv. Krištofa. Jezusovega rojstva, ter išče odnose ter njih smisel: ustvariti nabožno spodbudno ozračje, poudarjajoč bolj podučno in meditativno stran kakor pa molilno. — Predvsem je zanimivo poglavje o kulturno-zemljepisnem okviru našega gotskega slikarstva, kjer pisec išče našemu gradivu evropsko izhodišče, tiste umetnostne tokove, ki so inspirirali in dajali smer našemu slikarstvu. Jc-drišče slovenskega gotskega slikarstva je Gorenjska z južno Koroško in severno Goriško: |x»ebni center pomeni Prekmurje. Slovensko umetnost tega časa označuje kot umetnost zatišja, kot izrazito provincionalno umetnost, ki je živela pod vplivom drugih provincionalnih umetnostnih središč, koroških in tirolskih bolj kot pa pod vplivom Italije, ki je tedaj na prehodu gotike v renesanso vodila. Italijanski vpliv ni tipičen za našo umetnost, dasi ga pogosto srečavamo v »furlanski šoli«, tipičen ie južnonemški in koroški ter sploh alpski slog. V nbnem f>oglavju razbira Štele podrobno sloge, d zastopani v našem gotskem slikarstvu, tako 1. zgodnjegotski risarski plastični slog, 2. zgodnje gotski ri6areki 6log, 3. gotski plastični slog (češki in severnoitalijanski vpliv — Prekmurje, Crngrob), 4. realistično plastični poznogotski 6log (Križna gora — višek srednjeveškega razvoja slikarstva pri nas) ter 5. renesančne oblike gotskega slikarstva (sv. Primož). Iz teh razborov Štele zaključuje, da nismo tvorili svoje lastne umetnosti, temveč smo bili pod večnim-vplivom Srednje Evrope in severne Italije, ter smo bili umetnostno samo del neke večje kulturne celote. Ko je tako razložil tehniko in uporabo prostora, kulturno zemljepisni pomen naše zemlje ter razbor notranjih potez umetnostnega 6loga v zvezi z evropskimi tokovi, da je prišel do prave vsebinske ler ikonografske opredeljive gradiva, do kulturnega smisla našega tedanjega slikarstva ter do relativne vrednosti ob evropski umetnosti, jc prešel v zadnjem poglavju na monografične opise slikarskih osebnosti, ki so ugotovljene iz tega časa. Po tem načinu — oseb nostnih monografijah — seveda ni mogel označiti celotnega gradiva, ker 60, žal, najj>oiiienvbnej.ši spomeniki anonimni (Križana gora. Sv. Primož). Označil pa je sledeče slikarske osebnosti Janeza Akvila iz Radgone. Janeza Ljubljanskega Volfgan-ga. Vincencija iz Kastva. Andreja iz Ottinga in Jerneja iz Loke. Večina teh so povprečne osebcmsli, dasi se mi zdi. da nekatere Štele podcenjujc; najviše pa slavi Andreja iz Ottinga (ime šele sedaj ugotavlja ter r*>r>ravlja sebe iz prejšnjih razprav!) Ob Jerneju iz Loke jc Štele naznačil zanimivo zvezo loškega gospodslva in loške kulture z Benečijo in Goriško, kar bi zaslužilo morda svojo jiosebno razpravo. S temi osebnimi portreti in ocenami znanih slikarjev zaključuje Stelč razbor in oznako našega gotskega stenskega slikarstva. S tem pa gotsko slikarstvo še ni v celoti obdelano, kajti sem spada tudi — oltarno slikarstvo ki pa je bilo tedaj le tujega izvora. Zadnje poglavje (str. 277—319i posveča trem umetnostno največjim spomenikom te dobe. ki-pa so vsi tujega izvora. namreč ptujskemu krilnemu oltarju delu K. Laiba, sliki Oljske gore pri sv. Miklavžu na Cadra-mom. delu M. Wohlgemuta, učitelja A. Dtlrerja) in kranjskemu oltarju, ki je bil delan že pod vplivom Diirerja in o katerega mojstru ni izključeno, da je delal na slovenskih tleh. Toda dozdaj je to samo še domneva, ki čaka potrditve v bodočnosti. S takim pregledom je Stelč podal celotno podobo, problematiko in vrednost slovenskega gotskega slikarstva, v kolikor je last slovenskih ljudi in naslikana na slovenskih tleli, ter tudi v kolikor jc nnportirano od drugod. Vse to predstavlja umetnostno vrednost naSe najstarejše dobe ki je bila »ena najbolj zaokroženih v dosedanji umetnostni zgodovini slovenskih dežel.« Pregledal jo jc tako do začetka reformacije, ki je zavzela s Trubarjevimi besedami negativno stališče do cerkvenega slikarstva. Tedaj pa je tudi gotsko slikarstvo že samo odmiralo radi notranje izčr|ianosfi in razdvojenosti, s »katero je tudi naš človek tipal za novim napredkom«. Štele nam je podal celotni monogralični pregled ene umetnostne dobe tiste, ki tvori j>od1ago naši duhovnosti in ki se je že tedaj razvijala v najožjem sliku z duhovnim razvojem zapada in reagirala nanj. čeprav ne sočasno in v monumenlalnili oblikah. Težko bomo pričakovali zdaj nadaljevanja, čeprav vemo. da bo odslej cerkveno slikarsfvo predstavljalo samo en del naše umetnostne tvorbe dočim ie v gotski dobi bila edin izraz našega upodabljajočega genija. Obračun ni izpadel slabo, mi pa vemo. odkod smo. Vsem pa. ki imajo nalogo in dol/noct. da to umetnost hranijo in čuvajo pred uničenjem, našemu izobra/enstvu in naši duhovščini, pa knjigo, ki im« si priiog (pogrešam črnogorskih tresk, /lasti Kristusa Trpina!), toplo priporočamo. td. V deželi tobaka in sladkorja počasen, topel tok atlantskega izvora. čigar toplina jo nad ničlo. V globini 750 m se temperatura bliža ledišču, dalje pa naglo pada in je v globini 2500 do 30110 m — 84 stotink stopinje pod ničlo. Še globlje, na dnu morja, je temperatura skoraj za 0,2 desetinki višja. V poslednjih desetih dneh julija je bilo opazili razvoj rastlinstva v najvišjih morskih plasteh. Posebnost je bila rumenkasto rdeča barva mikro-skopično drobnih alg. V juliju so opazili štiri galebe. Dne 4. avgusta pa so videli medvedko z dvema mladičema. Odkar so zmagali Američani v vojni zoper Španijo, leta 1898, in so zahtevali zase nadzorstvo nad Kubo (1901), se je ondotno gospodarstvo na plantažah silno povzdignilo. Kuba je prva dežela sveta glede na tobak in sladkor, in vprav pridelovanju sladkorja posvečajo ves trud in vso skrb, da bi prekosili Javo. Sladkorne plantaže se raztezajo preko vse Kube in vprav ameriški družbi »United Fruit< in »Chaparra Sugar< imata odlične nasade. Obiskali smo Preton, najnovejšo plantažo prve, omenjene družbe. Vse karkoli vidiš, je vzorno: solidno zgrajeni, daleč v plitvo luko potegnjeni pomol s tračnicami, razsvetljavo, vodom za nafto in telefonom; dalje so odlične široke, asfaltirane, z drevoredi obdane ceste; mič-ni so beli bungalovi v bogatih parkih s palmami in pestrim cvetjem; lepe so enodružinske hiše ali barake za neoženjene — vse je snažno in uporabi primerno. Vzorne so dobro prezračene tvornice, bolnišnice z mrežami zoper komarje, javna poslopja, kinematografi, klubi, knjižnice, bar, radio, prostori za tenis, plavalni bazeni in morska kopališča, zavarovana zoper morske volkove. Povsod je tudi trg, »plaza<, ki si brez nje niti Španci, niti Kreoli ne morejo misliti prostega večera. Vzorna je tudi preskrba z vsakršnim blagom, tudi z vodo; kjer ni studencev, ondi so veliki tanki za vodo, ki jo pripeljejo z vlakom, a je seveda vedno sveža. Tudi mezde so kaj obilne. Nekateri težaki, ki nosijo na ladje vreče sladkorja, zaslužijo po naše naravnost bajne vsote: v sezijski dobi 10 do 12 dolarjev za 8 ur na dani A ta denar tudi krvavo zaslužijo! Človek bi niti ne verjel, da se sploh more tako delati. Neprestano dovažajo vagone, ki jih vleče stroj na nafto. Ze med vožnjo vlačijo težaki plahte z vagonov, jih po določenem pravilu zravnava«) in odlagajo. Komaj se vlak ustavi, tedaj žerjav že dvigne vreče, in tako vsakih 25 do 30 sekund; vselej so na njem 4 vreče, ki tehtajo približno 3 kvintale, in to je sam moker, rjav sladkor. Vsako kretnjo izvršijo težaki mehanično, ne da bi se kdo samo ozrl. Dva delavca sprejemata v trebuhu ladje vse te vreče, ki jih nalagata na pleča težakov. Hitrih korakov, skoraj v teku stopajo težaki z vrečami in jih odnašajo na določena mesta. In to kar naprej, osem ur, a vročine je 45 stopinj! Le kadar prisopiha drug vlak, si smejo malo oddahniti. Na ta način imajo vedno izvrstne delavce in zato morejo v velikih množinah in poceni izvažati sladkor. Pomisliti je treba le, da izvozi mala Kuba na leto toliko, kolikor izvozi 75 krat večja Brazilija! Če to preračunamo na vsakega prebivalca, ima Kuba največji izvoz vse Srednje Amerike in Zahodne Indije; pri tem pa precej pokrajin na Kubi sploh ni gospodarsko izrabljenih. — Razen I sladkorja in tobaka izvažajo s Kube tudi med, les kavo in nasoljene goveje kože. Vprav za živino-' rejo je mnogo pašnikov na razpolago; kubanski konji in biki za bikoborbe slovijo daleč okoli. Zaradi bogatega gospodarstva, imovitega prebivalstva in pokrajinskih krasot se imenuje Kuba prav s pravico »Biser v Antiljah«. Le nekaj je, kar senči sijaj tega otoka: to so strahotni tornadi, »caribian hurricanesc (tako imenovani po Huricanu, indijanskem bogu neviht). Skoraj sleherno leto, od avgusta do oktobra, pri-hrumijo tornadi na Kubo. ' Splošno je zares viden ameriški vpliv, a le pri ameriških podjetjih. Sicer je pa vse ostalo kubansko. Tu so, na primer, v velemestu San-tiego ceste popolnoma ozke, nagačene z ljudmi mulami, osli in konji. Med njimi tramvaji in avtobusi le iztežka vozijo naprej. _ Dalje so tržnice, kjer ležijo koze zvezanih nog kar na soncu na prodaj. V hišah bivajo v enem prostoru vsi skupaj: odrasli, otroci, psi, mačke. Prašiči so pri hišah privezani ko pri nas psi-čuvaji. — In spet druga podoba: povsod polno spomenikov svobode in pisano popleskane maversko^panske hiše. In prav po ameriško: beznice, prodajalne in velikanski marmorni angel med stolpoma katedrale. Pristanišča so ozka, povsod vidiš črno-bele pelikane in kar črede morskih volkov, ki imajo tu nevarnega sovražnika: neke kroglaste ribe z bodicami, ki usmrtijo morskega volka, če jih požre. Najstarejši Ni to kak Turek z Balkana, tudi ne kaka želva ali krokodil z živalskega vrta; najstarejši Evropejec je — drevo. Ta Evropejec je krom-bachška tisa. Tise, ki so ena vrsta konifer, so potomke pragozdnih orjakov, ki nam dajejo dandanašnji premog, in že izumirajo. Čeprav so tise gozdna drevesa, pa ni na vsem svetu nobenih tisovih gozdov več. Njih doba je v kraju, poslednje zastopnice svojega rodu, rastejo posamič in sanjajo o dneh svojih dedov. V srednjem veku pa so bili še ti-sovi gozdovi ali tišje. Neznansko trd les, tisovino, so uporabljali za izdelovanje orožja in vojaških priprav sploh, in ker je bila potreba po orožju ze od nekdaj velika, so tišje kar vprek izsekavali. Tisa pa izredno počasi raste, zatorej se gozdovi niso mogli sproti obnavljati. _ Zaradi temno-zelenega iglovja in radi široke, stožčaste krošnje je videti tisa mrka in žalostna. Tudi Francija preizkuša svoje bojne vrste. Slika je s vojaških vaj na Savojskem, ko francoski rrhovni poveljniki gredo rez pon tonski most eez reko Rh6ne. Kaj je novega na severnem tečaju V taborišču »Severni tečaje (pišejo moskovski listi) so prezimili raziskovalci G. Papanin, E. Krenkel, P. širšov in E. Fedorov. Ti poročajo o uspehih svojih znanstvenih del na premikajoč se plošči v mesecu juliju. V poslednjih 10 dneh meseca maja je nase taborišče na ledeni plošči plavalo proti jugu s Praktični sin. Oče: »Tu imaš kuverto z znamko, vržeš jo v nabiralnik, ko prideš v Bohinj. Ni treba nič pisati. Ko bom dobil kuverto, bom vedel, da 6i srečno prišel.« Sin: »Pa mi daj rajši kuverto brez znamke! Ko boš dobil pismo s kazensko znamko, ti pisma ni treba sprejeti in boš prav tako vedel, da sem 6rečno prišel.« • hitrostjo 4 morske milje v 34 nrah. Junija in julija meseca pa se je hitrost zmanjšala na 1H milje v 24 urah. V juniju smo napravili pot 36 milj, v juliju pa 40 milj. Zdaj smo na 88. stopinji severne širine. Opazovalci so dognali, da je v juliju povprečna temperatura na severnem tečaja dTe desetinki stopinje nad ničlo. Najvišja temperatura na tečaju je v juliju 1,7 stopinj nad ničlo, najnižja pa 2 stopinji pod ničlo. Konee julija se je 40 cm debela plast snega popolnoma raztajala; hribovita površina ledene plasti je bila gola in tvorila so se velika jezera sladke vode. V poslednjih dneh pa 6e led vedno manj laja. V juliju so raziskovalci petkrat izmerili globino morja. Globina ondotnega morja je skoraj 1400 m. V globinah 250 do 600 m so opazili Štorklja v dimniku V severnememški vasi Strehlow imajo štorkljo, ki »ji pa sreča ni mila«. Nekoč je letala okoli, pa jo ie druga štorklja sovražno napadla. V boju je vaška štorklja iz Strehlowa padla v — 24 m visok dimnik tvornice. Vsa vas je bila na nogah! Kaj 6toriti? Odšli 60 k dimniku in odprli spodaj vra-tica. In glej — štorklja je živa in cela ostala ondi, a je bila prav vsa črna, s sajami namazana. Prav nič ni bila vesela reševalcev; vsakega svojega rešitelja je celo napadala s kljunom. Potem je odletela. Precej časa je minilo, preden se je štorklja iznebila saj in je postala zopet bela. * Celo uro je v železniškem kupeju baharil »mogočen« gospod ter dolgočasil sopotnike s svojim pripovedovanjem o bogastvu in stičnih stvareh. Pa je vstopil vlakovni revizor ter zahteval vozne listke. Bahač mu ga je pomolil, ne da bi prenehal z govorjenjem. »Kam pa se peljete?« ga je vprašal. »Za božjo voljo, ali ne znate brati, saj stoji na listku,« ga je nahrulil .mogočni' tako, od zgoraj doli. »Na tem listku, ki ste mi ga izročili, stoji, da imate uro v zastavljalnici.«- Baharije je bilo nato konec. , Gašper je moral k zdravniku. Ko ga je la pregledal, ga je vprašal: »Povejte mi, kaj pa pijete?« Gašper je bil presenečen ter je ponižno odvrnil: »0, gospod doktor, nisem izbirčen, pil bom, karkoli imate pri rokah.« Avtomat, ki govori pet jezikov, je nameščen pri pariški podzemski železnici. Avtomat ne daje le vozovnic, temveč ti v petih jezikih lahko pove, po kateri progi se naj pelješ in kje moraš prestopiti Sanliago je ludi patron nove Španije V zvezi s staro tradicijo Španije je španski državni šef razglasil dan sv. Jakoba (Santiago) spet za španski narodni praznik, češčenje apostola Jakoba starejšega izhaja v Španiji že is davnih časov in se sklicuje na to, da so v 9. stol, našli v »Campus Stellaec — današnji Camposteli, truplo tega svetnika. V ondotno baziliko, kjer je sv. Jakob pokopan, so že stoletja romali Španci in drugi narodi — tudi že Slovenci. Špansko ljudstvo časti s sv. Jakobom svojega narodnega zaščitnika. Tehnična pridobitev: »Tamle potegnete za na-~jr, počakate pet minut is «t»«j vam rtnice, ki tekmujejo na težkih mednarodnih tekmah in ki zaradi pretiravanja svojemu zdravju če že lic škodujejo, prav gotovo ne korislijo, ampak si moramo satni ustvariti potreben sistem, po katerem naj bi potem vadile vse naše žene in dekleta. Tudi tekme so koristne, vendar je treba tu že zopet izbire, kajti tekmovanje v gotovih panogah je zelo naporno in ženski konstrukciji neprimerno. Izven vsakega dvoma je, da so najprimernejše moderne gimnastične vaje, v katerih prav lahko tekmujejo tudi dekleta. Primerne so tudi nekatere lahkoatlet&ke panoge kakor ekok v višino, v daljavo, metanje žoge, kopja SK Mars : SK Kranj V nedeljo popoldne sc bo odigrala na igrišču >Slovanaš prijateljska tekma med novim prvorazrednim klubom Marsom in SK Kranjem, katera nam obeta nuditi lep nogomet in katera bo za oba kluba zadnja priprava za prvenstveno tekmovanje. Ker gojita oba kluba lep nogomet, priporočamo občinstvu, da si ju o«rleda in podpre SK Mars v njegovem stremljenju. Pred glavno tekmo pred-tekma med SK Slovanom in Mladiko. Cene propagandno nizke. Tudi v našem plavalnem športa — nered Splošno je znano, da nas šport ne more preko afer, ki so včasih večjega, včasih pa manjšega značaja. Tako je bilo neredkokrat po razbili športnih zvezah, sedaj pa stoji tudi plavalna zveza pred težko situacijo, iz katere se ne bo inogla tako lahko izmotali, ako takoj ne najde druge rešitve. Stvar je tem važnejša še zlasti zato, ker stojimo tik pred srečanjem s češkoslovaško plavalno reprezentanco. '21. in 22. t. m. se namreč vrše tekme za prvenstvo mošlev v Dubrovniku; na podlagi rezultatov teh tekem bi se potem sestavila naša državna reprezentanca, ki nastopi proti Češkoslovaški. In po pihanju nekaterih hrvatskih listov jo plavalna zveza sedaj v velikih skrbeh zaradi sestave naše repreientance, ker pridejo v poštev samo plavafi, ki nastopijo na tem prvenstvu. Najmočnejši klubi t. j. naša Ilirija, splitski Jadran in sušaška Viktorija pa prijav za tekmovanje niso Iioslali. ker jim finančna sredstva lega ne dopuščajo. '/.» neuspeh proti Češkoslovaški pa vale krivdo na omenjene tri klube. Plavalna zveza jc šla še celo lako daleč, da je ministrstvo za telesno vzgojo naprosila, da odreče Iliriji v bodoče vsako podporo. in diska. Tudi teki na kratke proge 60 in 80 m so primerne za žensko telo, dočim bi bilo vse daljše teke kot tekmovalne panoge izločiti. Isto je v plavalnem športu. Najlažji za ženske 60 še skoki v vodo, dooim bi bilo plavalno tekmovanje na daljše proge odklanjati. V smučarskem športu bi pa tekmovanje za ženske sploh odklonili, edino kratke «lalom-,proge naj bi se dajale na program ženskih tekem. Razne igre z žogo, zlasti odbojka, so najizdatnejše in tudi najprimernejše telesne vaje in zato bi tekmovanja v odbojki ženskam v prvi vrati priporočaii. Amerikanske, nemške, japonske in športnice drugih narodov, ki tekmujejo na olimpiadah in mednarodnih tekmah, nam ne smejo biti zji vzor. S tem seveda ni rečeno, da smo mi proti vsakemu ženskemu tekmovanju, ampak je treba »a nje izbrati primerne vaje, kakor sem žc prej poudarjal. Že pri moških tekmah napravi na gledalce jako mučen vtis, ako se tekmovalec, prišedši na cilj, zgrudi do skrajnosti izčrpan, kaj šele pri ženskah, ki naj pokažejo svojo svežosl in lepoto. Za tekmovalke so pa taki primeri še hujši. In prav le športnice so povzročile, da ima tudi pri nas ženski šport toliko sovražnikov, četudi se stvar še niti dobro ni začela razvijati. Oni izrodki med ženskimi tekmovalkami pa nam nikakor ne smejo dati povoda, da bi mi na celi črti odklanjali telesne vaje, ki naj bi jih gojila naša dekleta in žene. Nasprotno, mi moramo delati na tem, da eo povsod propagira telesna vzgoja in to ne samo med moškimi, ampak v isti meri pri ženskah. , Skrajni čas bi že bil, da uvidijo pri nas to tudi merodajni činitelji in polagajo na to večjo važnost, kakor doslej. Prav nič ali vsaj zelo malo nam bo pomagalo, če bomo imeli moško mladino zdravo in močno, ženske pa bodo ostale slabe. Ako bo vsa mladina, tako ženska kakor moška, krepka in zdrava, potem šele lahko pričakujemo, da bodo tudi naši potomci zdravi in le na la način bomo dobili močan rod, ki ga potrebujeta narod in država. Na vseh nas pa je, da delujemo na tem, da se uvedejo pri naših ženskah redne ure za telesno vzgojo in da se po točno določenem in izbranem načrtu izvaja program s primernimi telesnimi vajami. Ako tega takoj ne začnemo, potem naš ženski Šport ne bo šel samo rakovo pol, am|>uk I>o kmalu popolnoma izumrl. I. K—er. Tega Ilirija gotovo ni zaslužila, in to tem manj, ker bi prav gotovo jioelala svoje plavače v Dubrovnik, ko bi imela na razpolago denarna sredstva. Poleg tega pa je treba upoštevati veliko delo Ilirije na športnem polju, ki ga je napravila pred vojno in v naši mladi državi. Vaekakor bo treba v bodoče izbrati v razne športne instance ljudi, ki bodo dobro poznali naše športne razmere in ki IkkIo delali samo za napredek in razmah športa sirom Jugoslavije ne glede na pokrajino in klub. Na vsak način jc potrebno, da zavzemajo tudi Slovenci odločilna mesta v vseh naših vrhovnih športnih instancah in je bilo pogrešno, da se zastopnik Ilirije ni zavzel za listo na zadnjem obrnem zboru jugosl. plavalne zveze, na kateri je zavzemal zelo važno mesto Slovenec. V bodoče bo treba zelo paziti na to. kajti drugače se bo šc marsikateremu klubu zgodilo tako, kakor sedaj Iliriji. Obvestilo. V svojo dolžnost si štejem, da javljam delegatom občn. zbora ljubljanske nogomotne podzveze, ki no mi poverili zaupanje e tein. da so me izvolili v upr. odbor podzveze, svojo ostavko na to mesto. Ostavko sem bil prisiljen podati na prvi seji tc ustauove, zato ker so nekateri gg., ki ze več let vedre v tej instiluciji, pokazali popolno nerazumevanje za bitne Interese malih klultov. — Albin Ogorelec. Dirkare-knlesarje, ki bodo v nedeljo. 29. t. m. nastopili na medklubskib koledarskih dirkah na dirkališču o|M>zarjamo, da morajo biti v posesti zveziue verifikacije za letošnje leto, drugače jim bo tekmovanje onemogočeno. Seveda se to nc nanaša na novince, kakor tudi ne na kolesarje-turiste in pa kolesarke, pri katerih tudi klubska pripadnost ne pride v poštev. Prav tako opozarjamo dirkače, ki mislijo nastopiti v P. točki že objavljenega programa (f. J. v dirki s finglraniml defekti), da prinesejo s seboj krilne malice za zamenjavo navad- nih pri zadnjem kolesu (tudi ključ je pri tej operaciji potreben I) in pa rezervni tubolar. SK Slavijo. Danes, v ietrtek. ob JR v restavraciji • Marinšek« r Prečni ulici II. izredna odborova soja. Ker je seja iiredne važnosti. in ker jo predviden tudi izredni občni zbor. zato vsi gg. odborniki sigurno. Val igralci brez izjeme naj prinesejo vgo svojo opremo nazaj, da se da v popravilo v kolikor Jo potrebno, ker je začetek prvenstvenega tekmovanja tu. Vabljeni tudi prijatelji kluba in ustali športni delavci. Tajnik. Radio Programi Radio Ljubljana! Četrtek, 19. avgvsta: 13 Odlomki is zvoSnib filmov (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 1.1 Ca*, spored, obvestila — 13.15 Uadijski ork«tcr — la (as, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.3(1 Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo ljudstva — 13.50 Snljapin poje (plošče) — 20.10 Zgodovinsko ozadje slov. nar. pesmi (dr. Ivan Grafenauer) — 20.30 Hnske ciganske prsmi poje gdč. Stritar Bogdana, vmes igra na cilre g. Vilko Skok — 21.30 Radijski orkester — 25 Caa, vreme, poročila, spored — 2B.1S Radijski orkester. Drugi programit četrte!;. 19. avgusta: Relgrad-Zagreb: 3fl .Simf. koncert — Dunaj: 19.25 Iz slarib spevoiger in operet. 20.05 Igra, 21.40 Plošče, 32.» Plrena glasba — Hudim-peita: 19.50 J^ahka glasba, 21.211 Narodopisni večfir, 22 Ciganska glasbo, SI.20 PloSče — Trst-MUan: 17.15 Vokalni koncert, 21 Opera — llim-Bari: 21 Burka. 22.11» Orglo — Praga: 19.50 Orkestralni koncert, 22.20 Plošče — Varšava: 50 Pester koneert, 22 Planino. '£.»1 Vokalni koncert — t}erlyn-Konigsberg-Hamburg: 20.10 Zabavni in plesni večeri - Frankfurt: ID Valčki in koračnice. — Momhovo: 19 Operna glasba, 21.10 Serenadni kone. — Boromunster-Strassbourg: 19 Mozartova opera l'i čarov* »vaUia« (iz Solnograda) — Bukarešta: 20.25 Simfonični koncert. Triperesna deteljica Spisal M. Končič — Ilustriral ftt Sedet Orožniki so bili zadovoljni. Brez vsakega hrupa so ukrotili najnevarnejšega cigana. 7. drugimi bomo imeli lahko delo! so si mislili. Toda delali so račun brez krčmarja. V ciganskem vozu je bil nekdo, ki je videl in slišal vse. To jo bil mlad, droben ciganček, ki ni mogel zaspati. Preveč se je bil najedel pečenega mesa, pa ga je v trebuhu nekaj tako hudo ščipalo in tiščalo, kakor da je požrl živega vrabca. Nemirno se je rti v , 1 premetaval po tiornem ležišču. Nenadoma pa je njegovo tenkoslušno uho njelo sumljiv šum. Vstal je. odgruil plahto pri vozu in radovedno pokukal v noč. Njegove bistre oči »o takoj opazile tri črne sence, ki so se krailoma plazile proti ciganu Mišku. Začudeno je ciganček glodal in čakal, kaj se ho zgodilo. V trenutku pa, ko so se orožniki vrgli na Miška in ga zvezali, jc ciganček takoj uganil, kaj to pomeni. Planil je pokoncu in zakričal s tenkim, piskajočini glasom: »Bengal Bcnga!<' Te besede ho imele čudovit učinek. Ciganski vozovi so na mah oživeli. Hazmršene glave so se prikazalo Iz njih. Nekateri cigani in ciganke ao bili še tako omoteni od spanja, da sprva sploh m»o vedeli, knj se je zgodilo. »Rengn! Bcnga! Posfreljali nas bodo!t je ciganček kričal kot obseden. Prvi je spoznal nevarnost poglavar Muri. Planil jc Iz svojega voza s puško v roki in zakričal: >irej! Hoji Semkaj! Dajmo jih!c Nekateri pogumnejši cigani so res prihitelf k njemu, da bi se orožnikom postavili v bran, drugi pa so jo hoteli strahopetno popihati iz taborišča. Nekatere ciganke so pograbile svoje otroke, jih dvignile v naročje in se izgubile z njimi » temo. Njim so hotele slediti 5e druge, a že je orožnikov glas zagrmel nad njimi: sStojle, drugače liomo streljali!« Takoj nato je odjeknil v noč rezek strel. Oroz-uik je hotel ciganom dokazati, dn se ne šali in je ustrelil v zrak. ' Bcnga — orožniki. MALI OGLASI V Mata oglasih vetja mak« beseda Dia lw, ienitov«»}«ti sgtMl Dia r-% Najmanj« mwk n moB oglas Din l*—. MaB eflloai ao plačujejo tako) pri ■aročita. — Pri oglasih reklamnega snačaja m Nčtma eaokolonsko S mm tfeoka petllna vrstica po Dia 2 50. Za pismeno odgovora gleda nallh oglasov , treba pdloiia tlužbodobe Razpisana je služba eerkvenlka ln organlsta na Dobrovi prt Ljubljani. Pojasnila Jn prošnje do 16. septembra župnemu uradu na Dobrovi. (b) TEl. 21-24 MATICA Takoj sprejmem slikarskega ln pleskarskega pomočnika. Obenem tudi vajenca. — Viktor Bračko, slikar ln pleskar ¥ St. Ilju v Slov. gor. Službe iščejo Pošteno dekle z meščansko šolo, s per-fektnim znanjem nemščine ln nemške stenografije • Išče kakršnokoli zaposlitev, najraje kot vzgojiteljica. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod It. 13031. Ca) Vesela burka U kmetskega ttvljenla Ženske vladajo Heli Flnkemelier, Oskar sima, Tneo Otnegger TEl. 27-30 SLOGA Danes pos lednllAl Veliki »Kodovinski film li ttvljenla mlade angleške kraljice Vtktorljs Kraljičina mladost Jenny Jugo credstave danes ob 19.15 in 21.16 uri II Ku p i mo llllAufo mofor n Stare traverze 4 komade, 7.E0 do 8 dolžine, višina 24, profil 14—15 - kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Traverze« 13058 Vsakovrstno zlato kupuje »i« Novosti perila, obleke, pumparlce itd nudi ceneno Presker, Ljubljana, Sv. Petra c. 14 Obrt Gumbe, plise, entel, ažur predtisk ln monograme hitro izvrši Matek & Mi-keš, LJubljana, poleg hotela Štrukelj. (t) Belokranjsko vino belo, dobro, 25 hI, ln 100 litrov slivovice prodam. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vino« 13078. (1) Koroške brusnice (PREISELBEER) dnevno sveže - razpošilja od 6 kg naprej Zechner Henrik, Llbeliče, Koroško. Sveže slive prave, debele, 60 kg 130 din; hruške, jabolka, na mizna, 50 kg 150 din — tranko voznina razpošilja G. Drechsler, Tuzla. čevljarji! Izšla je iz tiska III. številka lista »OBUČARSKA REVIJA« ki vsebuje nad 70 MODELOV za jesen ln zimo Cena 30 din. Naroča se na poštni čekovni račun št. 67.791 v Belgradu. — Iščemo krajevne zastopnike : Belgrad, Vlsokog Stevana 36. Po volji Vsemogočnega, ki je gospodar nad življenjem in smrtjo, je danes prenehalo utripati najzlatejše srce našo mamice in soproge, gospe Ane Shet Pogreb bo v petek ob 4 popoldne s Celovške ceste št. 72. Ljubljana, dne 18. avgusta 1937. Martin, soprog; Oton, sin. po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št. 3 Dena Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Sloven ska banka v Ljubljani Krekov trg 10, tel. 37-62 BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovčuje HRANILNE VLOGE bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute ln zlatnike po najvišji dnevni ceni. 20—25.000 din posojila iščem na veliko posest na prvo mesto do 1. leta. Vzamem tudi knjižice. -Dobre obresti. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštenost« 13096. (d Hranilne vloge vseh denarnih zavodov, terjatve in vrednostne papirje vnovčlnt najkulantneje po najvišji ceni fakol v gotovini AL. PLANINŠEK, LJUBLJANA, Beethovnova ulica 14, telefon 25-10. Motorno kolo 250—360 cm, dobro ohranjeno kupim. - Naslov v upravi »Slovcnca« pod It. 13040. (f) JESENSKI LIPSKI SEJEM 1937 Dve parni žagi kompletni (ena na Gorenjskem, ena na Dolenjskem), dobro ohranjeni -naprodaj za primerno ceno, deloma tudi za vložne knjižice nekaterih slovenskih denarnih zavodov. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13021. (p) OD 29. AVGUSTA 60*/« popusta na nemških že-leznicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo; Zvanični biro lajpciikog saj m a Beograd, Knez Mihajlova 33/1. DO 2. SEPTEMBRA in častni zastopniki: Ia£ G. TONNIES, Ljubljana, Tyrševa 33. — Tel. 27-62 m Jos. Bezjak, Maribor, Gosposka nI. 25. — TeL 20-97. .SLOVENEC", podružnica; Miklošičeva cesta št. 5 Kupci pozor! V nedeljo, 22. t. m. ob 10 dopoldne bodo naprodaj iz proste roke manjšo In večje zemljiške (travniške) parcele blizu glavne ceste. — Zbirališče: Tržaška c., pri dolgem mostu. (p) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6. telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščen graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p Stanovanja ODDAJO: Trisobno stanovanje kopalnico oddam blizu gimnazije na Poljanski cesti. Pojasnila v upravi Slovenca« pod št. 13097. Vzajemna posojilnica v LJubljani, r. z. z o. z. Miklošičeva cesta 7 i nudi za vloge popolno varnost in jih obrestuje po 4% do 5% po dogovoru. Nove vloge so vsak čas v celoti na razpolago. — Daje tudi kratkoročna posojila po nizki obrestni meri. Čitajte in širite »Slovenca % Prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je danes dne 17. avg. mirno v Gospodu zaspala naša mama in stara mama Eva Triller roj. Les v 62. letu starosti. — Odšla je v večnost lepo pripravljena, večkrat previdena s sv. zakramenti. Pogreb bo v četrtek, 19. avgusta ob 10 dop. iz hiše žalosti Zagorice 62. na Bledu. Priporočamo jo v pobožno molitev in blag spomin. Ivan Triller. soprog; Helena, Marija, hčere; vnuki in vnukinje. Dunajski sejem 5. —11. septembra 19B7 Tehnični in poljedelski sejem do 12. septembra Veliki srednjeevropski sejem Razstavljale! iz 20 držav Nakuporalci iz 72 dežel Brez1 potnega vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod v Avstrijo. Ogrski prehodni vizum se dobi s sejmsko izkaznico na meji. Znatno znižana voznina na jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranskem morju ter v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (po Din 50"—) se dobe pri Wiener Messe A. G. Dunaj VII in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Tyrševa cesta 31. Zveza za tujski promet v Sloveniji (Potnik) Tyrševa cesta 1. Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik), podružnica hotel Miklič nasproti glavnega kolodvora. Tujsko-prometna zveza „Putnik" Maribor, Celje, Gornja Kadgona, Št. Ilj, Dravograd in Maribor glavni kolodvor. Zapustil nas je naš predobri soprog, oče, brat, svak, bratranec., gospod Viktor Herkset po dolgotrajni in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 45. letu starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, 20. avg. ob pol 5 pop. iz hiše žalosti, Gradišče št. 14, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 18. avgusta 1937. Globoko žalujoči ostali. Nemila usoda je po kratki a težki bolezni iztrgala iz naše srede preblagega soproga, brata, strica in svaka Jakoba Sinkoviča posestnika, gostilničarja in mesarja Pogreb pokojnega bo v četrtek, dne 19. avgusta 1937 dopoldne na tukajšnje pokopališče. Ohranimo ga v blagem spominu. Črnomelj, dne 17. avgusta 1937. Žalujoči: Angela Sinkovič roj. Malif, soproga, in ostalo sorodstvo. Agnes Giinther: Dušica - Rožamarija * Dušica, ne morem dopustiti, da bi po vsej sili izklesali iz tebe svetnico! Močem govoriti s tvojim očetom. — Jaz...« Harro, nikar nc bodi tako nasilen! Kdo mi stori kaj zlega? Boš vendar privoščil papanu ta kratki dušni mir, ki ga uživa tu!« Knez sedi negiben v svojem 60nčnem kotičku Te dve duši tu zunaj sta morali nanj docela pozabiti. Ali 6ploh nista vedeli za njegovo navzočnost? Casonis mu je zdrknil na tla... Njegov ubogi dušni mir!... XXII. HISA THORSTEIN. Sonce je letos celo rivijeri naklonjeno. Ce sc tudi zvečer zbirajo za gorovjem temnosivi oblaki in čez noč lije izpod neba, naslednje jutro bliskajo zopet 6ončni žarki nad 6kakljajočimi valovi in 6ve-tlozelen blesk odseva pod oljčnimi drevesi. V vrtu vile .Riposa" dehte vijolice in stotero zlatih mandarine leži po tleh. Kakor v pristnem začaranem vrtu sc nihče zanje ne zmeni, da morajo kar na tleh segniti. »Ozirati 6e moramo tu lc na morje in na pokrajino,« reče nekega dne knez grofu Thorsteinu na daljšem izprehodu. — Oba gospoda hodita že skupno na izprehode. — »Prebivalce moramo popolnoma prezreti, sicer bi 6e nam življenje lu pristudilo.« — Gospoda sedita na ekali, katero ščiti mirtov grm pred žgočim soncem. Oba zreta tja v daljavo na morsko površino, na belo morsko obalo in na krasno goretvo, ki se zrcali v v6eh stopnjah modrine. »Modro, bolj modro, najbolj modro,« vzklikne knez. Temu modremu svetu sem se že nekoliko privadil. Iz naše drage domovine prinašamo 6 seboj predsodek, da svet mora biti zelen! Tu pa je rumen in moder. Glejte tamle, ta modra dre vesa!« »To so oljke, ki se privijajo k pobočju in se slačijo. Treba je tudi oljčne gozdove motriti s pravim pogledom. ja raztrgana debla, te fine, zvite in križem upognjene veje! Vsako drevo jc zase posebnost. Najlepše jc zvečer, ko prodirajo skozi vejevje večerni sončni žarki. Ti razgaljajo vse njegove tajne. Drevo je prozorno, ozki listi propu-ščajo vsak sončni žarek.« »Kako imenitno je tu gori v tem presončenem o/račju, v vonju tisočero tujih rastlin! In ta po- fled na prostrano, lesketajočo 6e morsko površino, atere oddaljeni robovi nam groze, kot bi 6e hoteli vreči na nas — visoko morje! — Hipoma prešine kneza mi6el na zasneženi Brauneck. Brž vpraša Harra: »Vaša hiša je baje že dovršena, Harro?« »Samo v surovem stanju, presvetli. Postala je prevelika, mnogo prevelika.« »To bi ne bila najhujša napaka! Do kdaj bo približno dovršena?« Harro se zvonko nasmeje. »Nikdar! Vsaj (ako dolgo ne, dokler živim! Moji hiši se delo ne bo izneverilo. Ko sem imel nekaj denarja, 6em začel graditi. Ne vem, kaj mi ie padlo v glavo? Celo slavnostna dvorana je v niši! Iz nje 6C vidi na Brauneck. Slovnostna dvorana — najpotrebnejše za razvalinskega grola! Toda človek ne gradi samo zase!« »Prav imate. Harro, tisočkrat prav! Braunecka tudi niso zgradili v enem dnevu.« »Imel sem dovolj prostora in tudi zadosti gradiva, katerega 6em lanko uporabil. Krasne stare kapitele! Po teh sem izklesal nove in 6o 6tarim v vso čast. Pri tem delu sem 6e naučil uporabljati dleto.« »Harro. tega vendar ne mislite resno! Vi inen-ni di da niste sami dolbli kamenja!« »Seveda sem ga. Vse svoje kapitele sem 6am izdolbel. Nekatere v celoti, pri ostalih pa sem opravil le še zadnje delo. »Toda jaz nc morem doumeti...« »Plastika mi ni nič manj ljuba nego slikarstvo. To umetnost sem moral proučevati v temeljih in tako 6etn si pridobil na najenostavnejši način umetnost poznavanja materiala. — Je nekaj zelo imenitnega, stati pred surovim, neobdelanim velikanom, v katerem se skriva V6e mogoče, — prodirati vanj dokler ne pokaže svoje duše. ln marsičemu se priučimo le na ta način.« »To ie že res!« odgovori knez, katerega pretresa plemenitaški strah ter oprezno povprašuje: »To delo pa opravljate gotovo v svojem novem ateljeju?« »Ne, tega dela ne opravljamo po ateljejih, marveč v odprtih lopah. Seveda so morali pomagati še drugi ljudje. Najel sem si bil tudi zelo spretnega Italijana. Trajalo je dokaj časa, da sem ga došel. Zdaj bi si pa že lahko s tem služil svoj kruh.« Knez je nagubančil čelo in vidi se mu, kot bi požiral zelo bridko zdravilo. Kdorkoli je prihajal, je mogel videti grofa na dvorišču, kako dolbe ob svojih stebrih. Naposled pa nadaljuje: »Ali bi ne bilo najbolje, da bi sc odločili za eno — za svoje slikarstvo, ki vam je naklonilo že dokaj uspehov?« >Na to sem že tudi sam mislil, posebno, če ml je odpadlo dleto ali pa je kaj počilo. Pri tem delu lahko človeku mnogo nagaja. Presvetli si morete kedaj ogledati kapitele ob mojem okroglem oboku. Predno so okna zabili z deskami, sem bil često sam goril — Kako kra?en je vendar tak del naše domovine! Zelen gozd, sinje nebo, plavajoči oblaki, travniki s svetlikajočimi se potoki v okviru sivega kamenja! Lepota takšne slike se podvoji, zelenina bolj ogreje in sinje nelm nudi večjo radost. In dvorano hočem slikati. Freske! — To bo veselje v barvah! — Slari Thondeinci bodo prišli na obisk... Mnogo slik mojih pradedov jc sicer zgorelo. Toda, kaj zato! — Moj oče in njegovi bratje, to je že prav čedno šlevilo. In tudi jaz ne bom manjkal!« Ta razgovor jo knezu že bolj všeč. Kar udari s palčico po svojih rumenih usnjatih gamaših ter reče: »Imenitna -ta morska sapica! Mnbgo prijetnejc jo občutimo tu gori nego na obali.*Ko bi imeli Rožamarijo tu ffori, bi še brže okrevala. Pa povejte mi Harro, ali še vedno stanujete v razvalinah?* »Moral sem jih podreti, ni mi preoslajalo drugega. Stanujem v svojem aleljeju, ki je že dovršen in mi popolnoma zadostuje. Pozneje še pride na vrsto hodnik, ki ga bo vezal z ostalo hišo. Na ta način bo urejeno tudi dvorišče. Po toplih zidovih pa hočem gojiti razne čarobne cvetlice. Po hodniku pa, katerega nameravan pozimi greli, bom razstavil zelene rastline. Naj bi postal majhen zimski vrst!« »To je izvrstna misel,« hvali knez, ki 6e za vse izredno zanima. »In oprema?« »Spodaj bodo spalno sobe, zgoraj pa stanovanjske izbe. Gori, nad slavnostno dvorano, bo kuhinja. Tako dandanes urejajo prostore. Nikjer ne bodo nadlegovale kuhinjske vonjave. Dvigalo za jedi, centralna kurjava itd « »Harro, mi drugi se bomo morali že poskriti s Svojimi starimi barkami!« »Jaz pa še imam vedno domoložje po svoii stari barki in dal bi za njo vse slavnostne dvorane, vsa dvigala in sprejemnice!« »Sprejcmnica? Ali bo kaj takšnega ludi pri vas? Harro, mar nameravate sprejemati veličanstva?« — Knez je postal na mah izredno razpoložen. Čemu ne, če bi slučajno naneslo, da bi blagovolilo priti tod mimo! Sem namreč mnenja, da to, kar zagleda oko najprvo v kakšni hiši, napravi najgloblji vtis. Sicer jc pa šc vse vprašanje bodočnosti ! Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel Izdajatelj: Ivan Rakovet Urednik: Viktor Csnžii