STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA ftm 155 Požtttlna poražmijcna (C. C. con la Uri izbajm ▼mki Trsta, % soboto. 30. lunlla. 1928. - Leto VI. Pamnezim Številka 30 con t« Letnik LIH DINOST Ur«daiStvo Moo 11-57. in apnnlltvo: Timt (S). ottca S. Francctco cTAssAm 2Ql Te« Dopisi naj m pol0yeio iiUjučao eredniltm, o^M, itUb« pe npremiStrm. Rokopiri m ne mžaio. NeJsenkkaB. yrr}im*n — Lest, založbe in tisk Tbkan» •Edmottm. t Oerisl: olUe OioseA Cercfecci It 7, L n. - Teki it Uk Glavni in odfprtnl ■miIimIh pcoL Filip PeriSb PreoDijmlenost Evrope m etosa lažne Amerike Senjor Don Angel Gallardo, argentinski mnanji minister, je podal listom o gornjem vprašanju zanimive izjave. Koristno bo, če jih sporočimo tudi našim čitateljem, saj gTe tudi iz naše dežele močan tok izseljevanja v južno Ameriko, posebno še v Argentinijo. Ta pojav pa ni o-mejen le na našo deželo, temveč se opaža po vseh. dežel ah. Med. Evropo in južno Ameriko se torej vrši — kot nagla&a tudi argentinski minister — močno «pretakanje» prebivalstva. Medtem ko se Evropa mulci s svojim prebivalstvom, ki ga ne more držati na visoki življenjski stopnji, pri čemer postajajo težkoče radi preobljucLe-nosti stalno večje, je južna A-merika obljudena le tu pa tam ter nudi Evropejcem, ki ne morejo najti zadostnega zaslužka doma, velike življenjske možnosti. Toda preseljevanje prebivalstva iz Evrope v Ameriko se ne vrši tako, kakor bi se moralo. To velja predvsem frlede izseljencev, kateri se ne znajo prilagoditi novim razmeram. V nekaterih panogah, proizvodne je delo v južni Ameriki brez vsakega dvoma lažje nego v Evropi. To velja predvsem za poljedelstvo, ki je v Argentiniji 6e zelo primitivno. Zato je povpraševanje po poljskih delavcih veliko in kdor se ne boji trdega kmetskega dela, dobi zaslužek. Delavci so radi stalno napredujoče kolonizacije južne Amerike bolje plačani nego v Evropi. Doseljencem pa se ne nudijo posebno velike ugodnosti, dasi so glede doseljencev iz Evrope večje nego glede doseljencev iz drugih krajev. Vlada sama ne prevzema posebnih obveznosti ža olajševanje priseljevanja. Vse, kar dobijo doseljenci v Argentini j i, je petdmevno bivanje v Buenos-Airesu in prevoz po železnici neke družbe dc posestva dotičnega kolonista. Več sto evropskih, družin se je že o-koristilo s temi pravicami in ra^ čuna se, da bodo pospeševale pritok doseljencev v notranjost Argentinije, kljub temu da gre le za neznatne ugodnosti. Kmetijstvo je torej ono polje, kjer priseljenci v Argentiniji najlažje najdejo delo. Poleg- tega se podajajo imiogri priseljenci na delo pri gradnji hiš in železnic. Ti so predhodniki tiso-Čev in milijonov bodočega industrijskega prebivalstva, kajti železnice, ki se gradijo, bodo o-mogočile izkoriščanje bogatih ležišč rude in iskanje novih. Kar se tiče industrije, se nahaja Argentinija še le na začetku svojega razvoja. V nobeni panogi se nismo mogli do sedaj raz>-viti do one stopnje, ki se je dosegla v Evropi ali v Združenih državah severne Amerike. Posledica tega je dejstvo, da je odstotek industrijskega prebivalstva v primeri z Evropo v Argentiniji zelo majhen. Is a drugi strani pa je treba poudariti, da naše bogastvo na rudninah ne bo ostalo neizkoriščeno. To pomeni, da se bo naša industrijska sila, naj bo danes še tako majhna, v bodočnosti dvignila. Razvoj pa bo slonel na najmodernejših izkušnjah in zato bo ta industrializacija naše dežele zahtevala in potrebovala predvsem kvalificiranih delavcev, ki se bodo uporabljali pri izkoriščanju iznajdb moderne tehnike. V razliko od drugih delov sveta ima Evropa na milijone odvečnega prebivalstva in le malo upanja je, da se bodo mogli ti milijoni redno zaposlovati v normalni industrijski proizvodnji. Ako bo hotelo to prebivalstvo imeti primerno življenjsko stopnjo, bodo morali iti iskat sreče v druge kraje. Najaktivnejši in najsmelejši pojdejo povsem naravno tja, kjer jim nudi možnost, da razvijejo največjo aktivnost, in mnoge privlačijo k sebi ravno še deviške poljane južne Amerike. Izseljence primamlja danes in jih bo tudi v bližnji bodočnosti posebno okoliščina, da v južni Ameriki ni izrazitega socialnega vprašanja. Tu ni delavskih sporov in spopadov. Že dolgro vrsto let ni bilo nobene stavke in nobenega izpora in naše gospodarske razmere jamčijo, da nam bodo take neprijet- nosti prihranjen« tuđi t bodočnosti Wrok temu je v dejstvu, ia to nimamo velikih trustov, ki se borijo za rarpečavanje svojega blaga, radi Cesar morajo t Iti izdatki za delavske plače nizki, da si tako trusti zagotovijo Sfvoj lastni obstoj. Naši glavni pročevodi ne konkurirajo med seboj. Ker dobivamo na drugi strani najboljše delavce in delamo najboljšo kupčijo s tem, da plačamo delavcem toliko, da jim je zagotovljena visoka življenjska stopnja, ni ni-kakih ovir, da bi ne izvajali tega ekonomskega zakona tudi v praksi. Govoril sem — zaključuje g. Gallardo — le glavnih straneh vprašanja. To pa ne pomeni, da priporočamo vsakemu Evropejcu, naj proplava Atlantski ocean in naj se kar tako zanaša, da bo našel pri nas gnea-do, ki ga že komaj čaka. Le dobro kvalificirani delavci morejo biti gotovi, da najdejo takoj po izkrcanju delo in to s povoljno plačo. — Objavili smo te izjave argentinskega ministra, kot rečeno, v informacijo naših ljudi, posebno onih, ki so že sklenili, da se podajo črez morje. Njim in vsem drugim priporočamo v razmišljanje posebno zadnji odstavek ministrovih besed. Le kvalificirani (t. j. izučeni) delavci imajo precej upanja na kako udobno službo po večjih mestih in drugih središčih, medtem ko je za priproste izseljence možnost zaslužka v trdem delu le v divji notranjosti južne Amerike. Polold] m &a!Mi Vremenske prilike so se vnovič RIM, 29. Sinoči je došlo z la* dje «Citt& di Milano* sporočilo, da se je vreme nenadoma spet spremenilo. Pričel je znova pihati močan veter z zapada in pojavila se je megla, ki se je raztegnila daleč proti severovzhodu. Potekla sta dva dneva, odkar so prestali brezžični razgovori z Viglierijevo skupino. Šele preteklo noč so se stiki spet vzpostavili. Sinoči se je nahajala skupina na točki, kjer se križata poldnevnik 80° 20* severne dolžine in vzporednik 80* 21' vzhodne dolž.ine, to je kakih 10 milj severno Leighovega rta. O Marianovi skupini še vedno ni nikakih vesti. Medtem se pričakuje na Svalbardih veliki lomilec ledu «Krasin». Davi je baje že imel prispeti do otokov. Nemško letalo na pota proti Svalbardom BERLIN, 29. Nemška vlada je sklenila, da pomaga pri reševanju Nobilejevih tovarišev. Letalo tipa «Klerum Deimuel«, opremljeno s smučmi in ladjico za pristajanje na ledu in morju, je odletelo sinoči iz Stuttgarta proti Stockhol-mu, kamor bo po vsej verjetnosti prispelo tekom jutrišnjega dne. Danes se je to letalo ustavilo v Kopenhagenu. Še tekom dopoldneva je letalo odletelo iz Kopenhagena. Popoldne je pristalo v Malvoju. Od tam bo radi slabega vremena z vlakom prepeljano v Stockholm. Italijanski letalci pod vodstvom on. Balba v Londona LONDON, 29. Včeraj popoldne je prispela na londonsko letališče Hendon italijanska letalska eskadrilja pod poveljstvom državnega podtajnika on. Balba. Na letališču so italijanske letalce sprejeli zastopniki italijanskega poslaništva, konzulata in fašistovske organizacije v Londonu, angleški državni podtajnik za aeronavtiko Sassoon in drugi. On. Balbo je za časa svojega bivanja v Londonu gost angleške vlade. Polet 10 italijanskih letal od Rima do Londona je bil precej naporen spričo neugodnih vremenskih prilik. Nebo od Rima do Pise je bilo prepreženo z gosto meglo, nad Francijo pa so viseli siva oblaki. Tudi londonsko letališče so letalci radi megle komaj našli. RIM, 29. Po vesteh iz popolnoma zanesljivega vira sta bili letali, ki sta se udeležili z 10 drugimi italijanskimi letali poleta Rim-London in ki sta morali včeraj pristati sredi pota radi slabega vremena, že popravljeni, tako da sta danes ob 10. uri že dospeli v London. Ka- kor mano, se bo eskadrilja n-deležHa v Londonu velike letalske prireditve, nato bo odletela v Berlin in naposled v Budimpešto. letelT^Latham 47» OSLO, 29. Norveška brzojavna agencija poroča iz TromsGja, da je italijanski hidropian «Mar rina ki ga vodi kapetan Ra-vazzoni, preiskal Barentsovo morje v loku 100 miij okrog: Tromsoja. Polet, ki je trajal sodem ur, je bil brez uspeha. Nn-šla se ni nikaka sled za letale-T «Latham 47». Kapetan Ravazzo-ni se je preteklo noč pol ure po polnoči vrnil v Tromsč. Tukajšnji listi so prinesli vest, da je švedsko letalsko društvo odlikovalo letalca Lundborga, ker se je izkazal z rešitvijo generala Nobileja. Letalska nesreča na Fianoo- PARIZ, 29. Znani francoski letalec Alfred Fronval, ki je slovel kot kralj letalske akrobacije, ker je postavil svetovni rekord v «loopingu» s 1111 krogi sorti izvršenimi v 4 urah in 56 minutah, se je ponesrečil v sredo popoldne na letališču Viila-coublayu. Letalo Fronvala je baš pristalo, ko se je proti njemu zaletelo letalo tipa «Lknou-srne» kapetana Cornillona, ki je v tistem hipu nameraval odlete ti z letališča. Letali sta se trčili s tako silo, da sta v hipu zgoreli. Crnillon in potnik, ki je bil na letalu Franvala sta bila vržena na tla, ne da bi se poškodovala. Fronval, pa je ostal v letalu in ž njim vred zgorel. Po seMnoosnemike tinte Rimski komentarji RUM, 29. V tukajšnjih političnih krogih se je ob pozni uri doznala vest, da je bil zapletljaj, v nemški vladni krizi, ki ga je izzval pristaš katoliškega centra Wirth s tem, da je zahteval zase mesto podkancelarja, rešen s posredovanjem Hindenr-burga samega, ki je izjavil, da ugodi Wirthovi zahtevi. Po vesteh, ki so dospele danes iz Berlina, katoliški center, dasi tako močan, ne bo zastopan v novi vladi, ki jo nazivajo vlado osebnosti, razen z ministrom Gue-radom, ki je prevzel portfelja na promet in za zasedena ozemlja. Bodočnost bo po mnenju rimskih političnih krogov pokazala, v koliko bo navzočnost rajnih osebnosti v vladi vezala pri glasovanju v državnem zboru stranke, katerim ministri pripadajo, izvzemši socialne demokrate, ki imajo glavno besedo v vladi. Poročilo agencije «Rador» e konferenci Male antante - Kome itar rimskega Usta RIM, 29. Kakor znano, je romunska uradna agencija cRa-dor» takoj po konferenci Male antante objavila potom agencije «Stefani» tozadevno poročilo, v katerem pa je bil izpuščen del, ki je zadeval Italijo. Danes pa je navedena romunska a-gencija izpopolnila to poročilo. K temu dostavlja «Giornale d'Italia» naslednji komentar: «Slučaj je zares čuden. Takšne pomote, ki se vrinjajo vprav v oni del uradnega poročila, ki se tiče Italije, so pač nekoliko nerazumljive. Njihova posledica je ta, da je poročilo o konferenci Male antante šlo v svet, ne da bi vsebovalo posebnih pripomb o Italiji, napram kateri je bilo sestavljeno z nekako hladnostjo. Bilo je sestavljeno tako, da so se dali iz njega črpati posebni komentarji o odno-šajih med Italijo in Malo an-tanto in njenem duševnem razpoloženju napram Italiji, dočim bo oni del, ki se tiče Italije in ki je bil pomotoma izpuščen, sedaj objavljen samo v Italiji in zato naravno ne bo imel v Evropi tistega učinka, ki bi ga moral imeti. Vsekakor sprejmemo z zadoščenjem popravek na znanje. Vendar pa je treba prišteti to pomanjkljivost v poročilu med neprijetne dogodke.* Španski kralj t Londonu LONDON, 29. Španski kralj Alfonz je prispel včeraj v London. Kralja so sprejeli na postaji zastopniki angleškega zunanjega ministrstva in Španski poslanik s svojim o sob jem. Mskooo rud! dogodkov v sKBptfinl flb Pvudle Račića je sodnik označil kot aboj BEOGRAD, 29. Preiskava proti Puniši Račiću je v polnem teku. Preiskovalni sodnik zaslišuje dan za dnem nove priče in očividce žalostnih dogodkov v narodni skupščini. Puniša Račić sam v preteklih dneh ni bil zar-slišan. Preiskovalni sodnik Mi-lutinović je označil čin črnogor-skega poslanca kot uboj in kot poskušen uboj s preudarkom Do sedaj zbrano gradivo utemeljuje v vsem svojem obsegu to označitev Račičevega dejanja. Pred dnevi je preiskovalni sodnik vložil pri predsedništvu narodne skupščine zahtevo, naj se odobri in pri po zna nadaljnji preiskava proti Puniši Račićus Na to zahtevo "doslej predsedni-štvo narodne skupščine še ni odgovorilo. Sicer pa je bila zahteva sama zgolj formalnega značaja, da bi se izvršili zadevni predpisi državne ustave. Kot smo že poročali, se z vsakim dnem boljša zdravstveno stanje Stjepana Radića, dr. Per-narja in Grandje. Stjepan Radić je prebil preteklo noč dobro. Njegovo spanje je bilo globoko in dolgo. Voditelj Hrvatske seljačke stranke se je počutil tudi ves danadnji dan izredno ugodno. Tekom dopoldneva ga je posettio mnogo poslancev parlamentarnega kluba KDK in tudi njegova soproga s sinom Vladkom. Sestanek med očetom in jfin^m je bil izredno prisrčen in ganljiv. Stjepana Radića je ob 17. uri posetil tudi Svetozar Pribićević, ki je ostal pri njem vse do 20. ure. Tudi stanje Stjepana Radića kot ono dr. Per-narja in Ivana Grandje je bilo ves dan ugodno. Praznovanje Vidovega dne v Jugoslaviji BEOGRAD, 29. Včeraj se je po vsej državi slovesno pramo-val narodni praznik Vidovdan. Po vseh večjih mestih so se darovale svečane službe božie, vršile so se vojaške parade in druge slovesnosti. Kot smo že poročali, se je kralj udeležil cerske proslave. V Beograd se je vrnil sinoči. Istočasno se je povrnil v prestolnico tudi ministrski predsednik Velja Vukiče-vić. Guverner jugoslovanske Narodna banka umrl BEOGRAD, 29. Včeraj ob 9.30 je umrl v Beogradu guverner Narodne banke Ljuba Srećković. Bolehal je dalj časa na sladkorni bolezni. Bil je stal 67 let. Vest o njegovi smrti je nanra-vila v vseh trgovskih in finančnih krogih, v katerih je bil pokojnik visoko cenjen kot eden najboljših j ugoslovenskih strokovnjakov, zelo globok vtis. Spopad med komunisti in orož-ništvom v Solun SOLUN, 29. Komunisti so poskušati zapaliti hišo nekega delavca, ki se stavke ni hotel u-de leži ti. Preprečila je njihov namen policija. Pri&lo pa je tako do spopada med demonstranti, orožništvom in policijo. Dva policijska stražnika in en orožnik so bili ubiti. Krivce je policija aretirala. Za pravično cenitev poljedelskih dohodnin RIM, 29. Pri finančnem ministrstvu so se danes sestali nekateri višji davčni nadzorniki in zastopniki fašistovke polje-del. zveze, da razpravljajo in se posvetujejo o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo poljedelce. Šlo je predvsem za to, da se najde način, po katerem bi bilo mogoče doseči izenačbo v cenitvi poljedelskih dohodnin, ne da bi se v ta namen postopalo po splošnih pravilih, marveč da bi se pri cenitvi upoštevale dejanske razmere, ki so v vsakem kraju različna Na ta način bi bila cenitev poljedelskih dohodnin bolj objektivna in pravična. PARIZ, 29. Kot poročajo današnji listi se Dawesov načrt v nobenem slučaju ne bo spremenil, preden ne bo v Združenih državah izvoljen novi predsednik. Grflnurtmto podala ostavko? Vladna večina proti Venizelosn ATENE, 29. Tukajšnje časopisje je sinoči objavilo vsebino pisma, ki ga je Venizelos poslal Kafandarisu in v katerem se ostro kritiku je način, s katerim je Grčija poravnala svoje vojne dolgove napram Franciji. Spričo tega je Kaiandaris podal danes ostavko in še tekom dneva bo odstopila celokupna vlada. Konduriotis, predsednik republike, je bil naprošen, da pretrga svoj poletni dopust in da se vrne takoj v Atene. V splošnem prevladuje mnenje, da je vladna večina že naveličana varu-štva, ki ga Venizelos izvršuje nad vlado, ne da bi pri tem delil tudi odgovornosti. Baje si je vlada pridobila sodelovanje monarhistov in gunaristov, tako da se bo lahko odrekla vplivu Venizelosa. Monarhisti so zelo razburjeni radi nastopa Venizelosa, upajo pa, da ne bo predsednik republike poveril mandata za sestavo nove vlade Venizelosu, marveč da bo poveril sedanji vladi nalog da razpiše nove volitve. Vest o ostavki vlade še ni potrjena. Strahovita žeičzsiTka nesrete v severni Angliji DARLINGTON, 29. V bližini postaje Dalington se je zgodila v sredo zvečer strahovita železniška nesreča, ki je zahtevala 22 človeških žrtev. 47 potnikov je bilo težko ranjenih. Izreden potniški vlak, natlačen z izletniki — v pretežni večini otroci in ženami —, ki so se vračali iz kopališča v Scarboroughu, je zadel v tovorni vlak. Trčenje je bilo tako silno, da se je lokomotiva tovornega vlaka prevrnila, mdetem ko sta se dva vozova o-sebnega vlaka popolnoma razsula in se zarila drug v drugega. Ob hipu nesreče so se odigrali na licu mesta nepopisni prizori. Pomoč je sicer takoj prihitela, tako da se je lahko takoj začelo reševanje. Na kraj nesreče je prišlo tudi večje število orožnikov, da skrbi za red, medtem ko so oblastva pričela s preiskavo. Nesreča se je izvršila vbližini prve železniške proge, ki je bila zgrajena leta 1825. za sloviti poskus Georgea Stephensona s prvo lokomotivo «The Ročke t». Drobne vesti — Francoska poslanska zbornica je včeraj na vprašanje zaupnice vladi oddala 455 glasov za Poincarejevo vlado, 126 pa proti. — Nova nemška vlada jo imela svojo sejo, na kateri so se poedini ministri zaprisegli. Nato je ministrski svet razpravljal o delovni izjavi, ki jo ima vlada podati na napovedani seji državnega zbora v torek. — Predsednik francoske republike Doumerge je otvoril dane« v Parizu mednarodno aeronavtično razstavo, na kateri so prvič po 15 letih razstavile tudi nemške tvrdke svoja letala in vzorce. — V Haagu so jo otvoril danes mednarodni kongres driušiev za Družbo narodov. Kongres bo trajal, kot vso kaže, do prihodnje sobote. Družbi narodov bo kongres predlagal, naj posveča večjo pozornost manjšinskemu vprašanju. — Poplave na Japonskem so po poročilih iz Tokija povzročilo v Omudi 26 človeških žrtev. Vso železniške zveze v zapadni Japonski so prekinjene. DNEVNE Zavoroftmls rrstl letfftl V kratkem imajo stopiti v veljavo določbe o iztirjevanju obvezno-ga prispevka za zavarovanje proti jetiki. usrednja oblastva so razposlala pristojnim uradom navodila, s katerimi se razlagajo predpisi, ki veljajo glede te stvari. Uradom se nalaga v teh navodilih najstrožja skrb, da se pritegnejo k sodelovanju za uspeh te akcije vsi bree izjeme, ki so po zakonu v to obvezani. Kot znano, stopi novo obvezno zavarovanje v veljavo s 1. julija. Do tedaj bodo morali pristojni uradi razdeliti vse tiskovine, ki so potrebne za registracijo plače-valcev ter prispevkov. Minister za nacionalno gospodarstvo Belluzzo pa bo sklical v kratkem konferenco, katere se bodo udeležili zastopniki vseh pristojnih organizacij in na kateri se bo določil načrt za postopno izvajanje novega zakona o borbi proti jetiki. Falienent! Veliko število falimentov, ki se pojavljajo v Italiji, se je razlagalo že na različne načine. Mnogi pripisujejo temu pojavu veliko važnost. V tem vprašanju so zavzele te dni stališče tudi Društvo italijanskih delniških družb, industrijska konfederacija in konfederacija bank, ki so objavile skupno tozadevno izjava Veliko število falimentov — pravi izjava — je posledica vztrajnega procesa CiSČenja, kateri gre za tem, da odstrani podjetja, katera so bila ustanovljena ob nezdravih okoliščinah ter nimajo ne sredstev ne sposobnosti, da bi se ohranila ob okoliščinah, ki postajajo zdrave. Ker se more vršiti ta proces v menjajoči se igri gospodarskih sil, se mora jemati razvoj falimentov hladnokrvno, t. j. brez obupava nja v slučajih ponovnih padcev in brez iluzij spričo nepredvidenih zboljšanj, čakajoč vedro, da dovrši proces popolnoma svojo pot. Red Zfi izplrfcvrffije pokojnin Za izplačevanje državnih pokojnin pri ločenem oddelku kr. zakladnice v nI. Geppa št. 3, pritličje, je določen naslednji red: 1) Civilni in vojaški upokojenci izpod bivše vlade: a) vdove in sirote: 30. junija št. 1—900, 2. julija St 901—1760, 3. julija 1701—6820, 4. julija 6821—12.000, 5. julija od št. 12001 dalje. — b) Direktni upokojenci: 30. junija št. 1—1100, 2. julija SL 1101—2800, 3. julija 2601—9100, 4. julija 9101—13.600, 5. julija od št. 13.601 dalj«. Z) Invalidi, vdore in sirote bivše svstro-ogrske armade začasne podpore): vsi 12. julija. Svote za sekvestre in aHmento se izplačujejo 5. julija. Upokojenci, ki n^priđejo po določeni vrsti, bodo morali čakati do konca izplačevanja in se predstavijo od 14. do 20. julfja ter 23., 24, 26. in 27. julija 1928. VSDNO VBČ SE KADI Dohodki od tobaka v letu 1927-1928 (brez zadnjih desetih dni junija meseca) so znašali milijonov lir. Ta svota jo za h milijone večja neigo dohodki prejšnjega leta ter prekaša za 75 milijonov lir proračun, ki je bil predvidevan za 1. 1927-28. Združitev občin Glasom kraljevega odloka od 7. junija 1928. se pridruži občina Še-brelje k občini Cerkno. S podobnim odlokom od 31 maja 1928. pa se pridružijo občine Dol-Otlica, Lokavec, Planina, Šturje in Ustje k občini Ajdovščina. Usposobljenostni izpiti tujerodnih učiteljev za poučevanje italijanskega jezika na ljudskih šolah. Šolsko skrbništvo za Julijsko Benečijo je določilo, da so z ozirom na dovoljenje prosvetnega ministrstva za drugo sezijo poiaga^-nja usposobljcnostnih izpitov za poučevanje italijanščine na ljudskih šolah od strani drugorodnih (pri nas slovenskih) učiteljev, o-menjeni izpiti prično s 1. avgusta t. 1. Vsi oni, ki nameravajo te izpite polagati, morejo napraviti prošnjo na kolkovni poli za L 2 in jo nasloviti na šolski inšpektorat najkasneje do 25. julija t. L Kraj in natančen urnik izpitov se naznani pozneje. BUENOS AIRES NEW Y0RK Kaj jo z raidom? Pred dobrimi tremi tedni poročali o pričetku in prvih etapah ciklističnega raida liuenos Aires - New York. Raid je vzbudil v tržaških krogih precejšnjo zanimanje. Vsak jo želel srečo znanim mladim kolesarjem Brunotu Sfer-zi, Antonu Kralju in Miru Kravo-su. šo iz Mendoze smo dobili poročilo o potovanju pogumnih mla-deničev in tudi zadnje časopisno poročilo argentinskih listov je ia tega mesta. Ko so pa zajeli mlade kolesarje skrivnostni kanjoni «Sierra Dolore«», tik za mestom Mendoza, je vsaka vez z njimi pro-nehala. Skrivnostno gorovjo jih je zakrilo s svojo senco in cd takrat ni glasu o njih. Trije tedni so pretekli in nihče ne ve ničesar o mladeničih. Vemo le to, da so je v Mendozzi Miro Kravos um. i I strašnemu naporu — moru« je ubogal notranjim slutnjam... Kdo ve? Na vsak način bomo skušali razgrniti tajno, ki obdaja oba pogumna mladeniča* in priti do tofi-nejfilh vesti. naročajte In Me „EDINOST" AJI3T07J32S AJIfct IGT*T ir* J n. cEDIMOST* ¥ Trstu« dna M. junija 1928. Iz tržaškega življenja ••"j pabo končana vožnja z motacik-IJem Lepo vreme je zvabilo 28-letuega elektrotehnika Ivana Della Jana, da se jo včeraj popoldne odpravil jia kratek izlet z motocikl jem proti Miram&ru. Toda imel je smolo. (V bližini barkovl jonskega poko-j>a;i.sča je namreč zaded s sprednji .j kolesom ob tramvajsko tračnicu, nekoliko štrlečo iz tal, in se prevrnil. Pri padcu se je hudo pobil po obrazu, tako da je bil na mah ves krvav. Mimoidoči so mu •takoj priskočili na pomoč in ga iposadili v korijero, ki je baš tedaj priv ožila iz Mira mara tam mimo. Z njo je bil prepeljan v {mestno bolnišnico, kjer se bo moral »draviti kakih 10 dni. Razne nezgode Ko je 16-letni Tomaž Lazzarid.es, stanujoč v ulici Molino a vento št. 29, včeraj zjutraj vozil s kolesom navzdol po ulici Massimo d'Azeglio, mu je zdajci prestrigel pot tramvaj proge št. 5, ki jo privolil izza vogala. Da bi se mu izognil, je Lazzarides, ki je vozil s precejšnjo brzino in radi tega ni utegnil tako naglo ustaviti, zavil proti zidu. Sunek je bil tako močan, da se je kolo polomilo, fant si je pa zlomil levo roko v zapestju. Dobil je prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor ga je spremil e-den od navzočnih. Zdraviti se bo moral približno mesec dni. — Kamnosek Ivan Cotič, stanujoč na Greti z£orn£ št. 545, je včeraj predpoldne delal v ulici i Lazzaretto vecchio v jarku, ki so | ga izkopali delavci, zaposleni pri polaganju podzemskih kabljev za avtomatični telefon. Zdajci se je od kuna izkopanega materijala o. iiil debel kamen ter zdrknil v jarek. Padel jo Cotiču na levo nogo in mu jo hudo poškodoval pod kolenom; najbrž mu je tudi stri kost. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Ozdravil bo, Če nima zlomljene kosti, v 2 tednih. — Med igro na domačem vrtu je 11-letni Alceo Premulin, stanujoč v Kicmanjih št. 52, včeraj predpoldne splezal na zid, ki obdaja vrt. Toda kakor se pogosto-ma zgodi v takšnih slučajih, zdaj-ei je deček izgubil ravnotežje ter padel z zida, sicer z neznatne vi-6ine, a tako nesrečno, da je zadel s prsmi ob koničast kamen, ki mu je zarezal globoko rano pod levo prsno bradavico. Starši so spravili nesrečnega dečka v mestno bolnišnico, kjer so ga pridržali. Če ne nastopijo kake komplikacije, bo ozdravil v kakih 15 dneh. Tržaško sodišče napad Obtoženec pride pred porotnike Sodniki četrte sekcije so imeli pred seboj Marija Ferlana, starega 20 let, iz Kantride pri Reki. Obtožen je, da je dne 18. julija t. 1. napadei v družbi z dvema drugima z možen Ivana Pratolina in Franca Cozzolija in prvemu ob tej priliki odnesel harmoniko. Na obravnavi zvemo, da je bil Pratolin s Crozzolijem v neki gostilni v Slavini in tam igral na karte z vaškimi fanti. V gostilno je prišel Ferlan z dvema neznancev n in se začel norčevati iz har-n ike, ki jo je imel pri sebi Pratolin. Da se izogneta hujšemu sta prijatelja zapustila gostilno. JZu-naj sia pa opazila, da jim oni trije sledijo. Začela sta božati, toda bila sta kmalu zajeta in eden izmed napadalcev — Ferlan, je z nožem v rokah zahieval. da mu Pratolin izroči harmoniko. Ta je ni hotel dati, toda Ferlan mu jo je iztrgal in zbežal. Pratolin je zadevo javil karabineriem, ki so kmalu izsledili Ferlana. Ta je tajil in taji še vedno, češ da je omenjenega večera plesal z dvema deklicama na vas L r>rž. pravdnik cav. CuJot je koj naznanil, da mali sodni dvor ni kompetenten za ta zločin, in ker se je njegovim izjavam pridružil i tudi zagovornik odv. Zaccaria, je sodni dvor sklenil, da preda tozadevne spise porotnemu dvoru, da sodi obtoženca glasom Člena 408. kaz. za k. Vesti z JoriSkega Goriške mestne vesti Včeraj, na praznik sv. Petra in Pavla, v Gorici Včerajžnji solnčni dan je privabil na Travnik, kjer se je vršila tradicionalna vsakoletna tombola, veliko ljudi ne samo z dežele, ampak tudi iz bližnje okolice. Izžrebale so se tudi različne nagrade, ki jih je goriška občina nakazala nekaterim družinskim očetom z mnogoštevilnimi otroci. Tombola je bila pripravljena v korist italijanski detški sirotišnici. Na trgu Cosare Battisti pa se je vršila v prid Zelenega križa večja prireditev. Tukaj se je tudi plesalo. Konec razstave razrnfitve in obnove Goriške pokrajine v Padovi Dne 25. t. m. se je zaključil v Padovi mednarodni vrorčni veie-sejem, na katerem se je organizirala tudi razstava razrušitve in obnove Goriške pokrajine. Z zaključkom velesejma se je zaprla tu>di razstava. Kot smo pa že včeraj poročali, so bo po nalogu načelnika vlade ves materijal, ki spričuje razrušitev in otmovo Goriške pokrajine in je bil razstavljen v Padovi v osmih štandih, določenih za Goriško pokrajino, odposlal v Rim, kjer se bo ohranil v muzeju Preporoda Goriške pokraj ine, kot tudi veČina družb, ki so s slikami ali spominskimi predmeti iz svetovne vojne k razstavi prispevale, so za to že dale dovoljenje. Prefekt naproša sedaj, naj to store še občine, ki so razstavile. Kot smo izvedeli, je bil že ves materijal odposlan iz Padove v Gorico na stroške pokrajinskega gospodarskega sveta z namenom, da se zbirka izpopolni in izboljša, da se slike povečajo, opremijo z boljšimi okviri itd. Težka nesreča radarja. - V rovu se vžge plin in ga po oelem telesa opeče Včeraj dopoldne smo obiskali v tukajšnji bolnišnici usmiljenih bratov rudarja Ivana Komaca, starega 52 lat, ki je doma iz vasice Banšice pri Bovcu in dela v pre-mogokopnem rudniku v Poirtebi kot rudar. Komaca so pripeljali v Četrtek popoldne v Gorico z avtomobilom. Zdravniki so mu ugotovili vse polno opeklin, po čelom telesu. zlasti pa po obrazu, prsih in levi roki. Moral se bo več časa zdraviti, najmanj kakih 60 dni. O svoji nesreči nam je Kornac pripovedoval sledeče: , 18.20 (m), 21.16 (m). Trgt-Herpelje-Pnla (Državni kolodvor) Odhodi: 5.35 (o), 8.15 (b*), 12.10 (m), 12.45 (b**), 15.30 (b*), 19.— (o). Prihodi: 7.40 (m), 942 (o), 14.10 (b*), 16.36 (b"), 19.30 (b*)( 21.08 (o). *) Vozi samo od 1. 7. do 30. 9. **) Vozi samo od 15. 5. do 30. 6. in od 1. 10. dalje. Trst - Divača - Št. Peter - P0 (b), 18.30 (o). Prihodi: 7.16 (o), 11.33 (b), 15.25 (o), 20.55 (o), 22.20 (b). Trst-GrOrlca-Krmin-Vid8m (Južni kolodvor) Odhodi: 5.30 (o), 6.45 (b), 7.50 (o), 12.30 (o), 14.— (o), 15.50 (L), 17.15 (b), 19.15 (o). Prihodi: 7.42 (o), 9.20 (b), 12.10 (o), 14.55 (b), 17.52 (o), 18.51 (o), 20.25 (b), 23.10 (o). Št. Peter na Krasu - Reka Odhodi: 5.25 (m), 8.30 (o), 9.43 (o), 11.47 (b), 17.30 (o), 21.20 (o). Reka - Št. Peter na Krasu Odhodi: 5.25 (o), 9.30 (b), 11.55 (m), 15.30 (b), 18.30 (o). Divača - Herpelje Odhodi: 5.58 (m), 9.U2 (b), 12.20 (m), 16.14 (o), 19.10 (m). Ortopedični zavod A. ZECCHI Torino, Via Roma 31 {Genova, Via Fiascm 28 Firence, Via Romu 1 Bologua, Piazza Calderinl 3 Podružnice LO Aparat ZECCHI ustavi To priznavajo zdravniki in bolniki ! Zdravniška spričevala. Podpisani zdravniki izjavljajo, da so večkrat priporoUH aparate ZECCHI, ki so se izkazali praktični in učinkoviti. Dott. Cav. uff. E. Cesaro, med. kir. Torino; Dott S. De Santis, Canto del NelH 10, FIrenze ; Doft. E. Tentoni, zdravnik major, Osp. del Seminr.rio Bologna ; Dott. cav. ufi. O. Chiarlone; Cuneo ; Dott. L. Focacd, Lavagna (Genova); Dott L. Fenogiio, Benevagema (Cuneo>; Dott G. Daldaccl, Ardcnza (Li orno) : Dott Sannazzaro Silvio, uff. san. Hlzza Monferato. To priznavajo tudi bolniki trentinsk« dežele HAFNER FRAN GlOVANETTI EDOARDO BERTHOLD MAKS Wfeser 31. Veraao (Bolzano) Cirtaccia (Bolzano) Via 1 oreto 5, Bolzsno. Vrhu teh pnznanj, koliko in koliko je še drugih bolnikov v n.i§ili pokrajinah, ki nam pošiljajo tople zahvale za hitro ozdravljenje potom aparata ZECCHI, ki se nosi navadno le 30 dni, in to noč in dan, do popolnega ozdravljenja. Vsi, ki trpi/o na KILI moški, ženske in otroci, ki so bili že večkrat razočarani vsied nošnje raznih pasov, ki so še povečali njihovo bolezen, naj se zatečejo brez pomisleka k ortopedu ZECCHI, ki bo dajal potrebna pojasnila v sledečih krajih in dnevih: Gđrica : sreda II. in četrtek 12. julija Hotel .Angelo d'Oro'. Trst: petek 13. julija, Hotel „Moncenisio*. Poia: sobota 14. julija, Hotel . Mira mare*. Sadar: nedelja 15 in pon eljek 16. julija Hotel „VaporeUo". Raka: torek 17. in sreda 18. julija Hotel Riviera*. it. Pater na Krasu : četrtek 19. julija Hotel .Rebec*. Udine t nedelja 22. ju'ija Hotel .Italia*. Palmanova* pondeljek 23. julija Hotel .Rosa d'Oro*. — Smešna malenkost — je nadaljeval vneto. Jaz sem mnenja, da ne bodo Rusi niti opazili, kar bodo zgubili. Hvala Bogu, so že navajeni, da jim ukazujejo Nemci in povsod gospodujejo tujci. Danci ao jim napravili telegraf, Angleži in Francozi jim zidajo železnice ter izrabljajo petrolejske vrelce, Poljaki in. Judje ustanavljajo bančne in trgovske hiše, Belgijci se pečajo s kopanjem in obdelovanjem kovin itd. No, Nemci pa zasedajo prva mesta povsod: v šolah, armadi in sploh v vseh upravah. Vidim, da hočete ugovarjati, grofica, ter se povrniti k trditvi, ki ste jo tako spretno branili; toda jaz vam navedem razlog; ki ga boste težko ovrgli. Ce bi Slovani v resnici predstavljali višje pleme, tedaj bi imeli tudi zmisel za politiko, ki daje predstavo o sili edin&tva ter pobudo za ujedinjenje proti skupnemu sovražnika. Toda kaj pa delajo oni? Drugi drugega sovražijo, Srbi se tepejo s Bolgari, če bi Poljaki mogli, bi podavili Ruse, katoliški Slovani se ne morejo razumeti s pravoslavnimi Slovani itd. In to je naša sreča; ker če bi se ti divji Sarmati kedaj sporazumeli med seboj in se sdružili, tedaj bi utegnili zrutftti too ervropako civilizacijo. Lokav nasmešek je Sel Milici preko obličja. — Glede Rusije in njene usode dovolite, <%a vam navedem mnenje vašega «bogca» Nietz&cbe- ja. Napravila sem si nekaj izvlečkov iz knjig, ki ste mi jih prinesli. Nietzscheju, upam, bo.ste verjeli. On pravi: «Kusija je edina država, ki more čakati, ki more nekaj obetati. Rusija je nasprotni pojav živčni slabosti majhnih evropskih držav, za katere je z nastankom Nemškega cesarstva nastopila kritična doba.» — A na vase «neovrglji-ve» dokaze vam odgovarjam z zgodovinskimi dejstvi: še ni od tega petdeset let, ko je l>ila Nemčija razbita na drobne delce; severna in južna stran sta si bili docela tuji, pa tudi danes dvomim, da bi Prus in Bavarec sestavljala eno telo in no dušo. To samo dokazuje, da se more razi -a med brati poleči ali pa vsaj ublažiti. Vse ob jem času! Jaz sem trdno uverjena, da je 1 u čas, ko se Slovani prebude iz stoletnega oln~*j-'-nja, ter se končno zavedo strašne nevarnosti, ki jim grozi, in se združijo proti Nemcem. Kaj se potem zgodi, je vaš pesnik Maks Hausliofer lepo povedal v sledečih stihih: Horst du? Da drunten rauseht der Bohmervvald, Noch iegt in stillversciilaffner Ruh, dio Welt des Slavenvolks! Wenn sie ervvacht, dnom alterndes Europa — gute NacliM (Cujeft? Tam spodaj šumi Češki les. Slovanski »vet leži še v mirnem spancu. Ce se prebudi, tedaj zbogom poštama Evropa!)