Idilične novolet- ne praznike s krep- kim mrazom so dr- žavljanom poskrbe- li kalkulatorji pri INI, JUGOPETROLU in podobnih petro- kemijskih firmah. Množico lastnikov peči na olje je brezupno obletava- la črpalke. Če je to ogrevanje ljudi za višje cene, potem so ubrali prave strune. Kot če bi nekdo zaprl ljudem zrak. Pristali bi na vsako ceno, ko bi jim zmanjkovalo sape. Hvala za če- stitke! Na eaii izmed zadnjih sej naÄega urednišitva smo, kot je to paö nava'da ob takih priložnostih, kot je novo le- to, analizirali naše enoletaio delo. Kljub mnogem teža- vam, ki so nas ovirale prt tem, da bi izpolnili vse za- črtane naloge, sano u?coto- vlli, da je bilo mmulo leto Po svoje vendarle uspešno. Za razliko od prejšnjih let, so naši naročniki lani preje- li kar 51 številk Novega te- dnika. Nekaj je k temu pri- ipomogel tudi sam koledar, ker je bila razporeditev prar mikov pač taka, da je Novi tednik izhajaj tudi ob teh prilikah. V našem konceptu, ki smo si ga zastavili pred leti, smo izhajaJi iz osnovnega vodila, ki je v tem, da moramo čas- nih čimbolj približati našim ljudem in bo v vseh ozirih. Koliko se nam je to posre- čilo, morate presoditi seve- da bralci sami, mi vaan želi- mo posredovati samo nekaj podatkov. Na prvi strani smo vam predstavili kar 51 ob- čanov iz naj različnej šili kra- jev našega področja; obča^ nov, M so 12 takih ali dru- gačnih razlogov izstopali iz svoje sredine. S to prakso bomo nadaljevali tudi v le- tošnjem letu, pri čemer pa bi nam vaši napotki in na- sveti seveda zelo prav pri- šli. Prepričani smo, da žive v posameznih krajih ljudje, ki bi zaslužUi, da jih predstavi- mo širši javnosti, pa žal mi v uredništvu ne vemo zanje. Prav tako število občanov smo vam predstavili v red- hi rubriki »obrazi«, medtem ko smo predstavili v mali anketi preko 250 ljudi iz no- šega območja. To pa sea'eda ni vse, saj smo se k lju- dem in njihovim problemom Nadaljevanje na 6. strand PRVI LETOŠNJI NOVOROJENČEK - Pet minut po preteku lanskega leta je v celjski bolnišnici bil rojen 2.960 gramov težak fantek. Mlada mati, Anica Mohorko iz Rakovelj pri Braslovčah svojemu prvorojencu še ni dala imena. Oba sta zdrava. Primarij, dr. ČIK, predstojnik (^delka nam je povedal, da je bilo lani v celjski bolnišnici 2.728 rojstev, v prvih treh dneh pa je bilo rojeno že 8 fantkov in 6 deklic. Mlado mater je obdarila skupščina občine Celje ter trgovsko podjetje Tkanina. Posnetek prikazuje mlado mamico s svojim sinom v celjski porodnišnici. / Foto: J. Sever V c;t'l.ju. dne 14. januarja 1971 — Številka 1 — Leto XXV. — Cena 60 par Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec TRANSKONTEJNERJI IZ EMO Zadnja leta se v svetu in pri nas veliko govori o p>oso- dobljanju in večji racionali- zaciji v transportu, zlasti že' v pomorskem in v zvezi s tem o kontejnerjih. Pose- ben terminal za kontejnerje so uredili tudi že v koperski luki. Na krato naj omenimo, da so kontejnerji posebno konstmirane komore, podob- ne vagonom, za prevoz tovo- rov. Le te je moč prepeljati po morju, z železnico in z avtomobilskimi vlačilci. Ne- kaj jih je že moč videti na naših cestah. Minuli torek so v zvezi s proiz\'odnjo kontejnerjev pri- pravili v celjski tovarni EMO tiskovno konferenco, na ka- teri je direktor tovarne EMO dipl. oec. Rado Bremec raz- ložili novinarjem odločiteiv tovarne, da uvede proizvod- njo kontejnerjev. Tehten raz- log za taikšno odločitev je sklenitev 10-letne kooperacij- ske pogodbe za proizvodnjo kontejnerjev za potrebe ame- riške korporacije Leonard International Corporation. Le- ta bo financirala celotno proizvodnjo in strojno opre- mo tovarne v Celju, vtem ko mora EMO zgraditi tovarni- ške prostore ter zagotoviti energijo in zadostno število ljudi. Ameriška tvrdika da na razpolago 5-letni devizni kre- dit ter poskrbi tudi za vse potrebne licence, dokumen- tacijo in strokovni nadzor. V skladu z najnovejšo po- godbo bo EMO izdelala let- na za Ameriko 10.000 tran- skontejnerjev dveh različnih velikosti; 6-meterskih in 12- meterskih. Prvi imajo 30 ku- bičnih metrov nakladalne prostornine, večji pa 60 ku- bičnih metrov. Izdelani bodo po normativih mednarodne organizacije za standardizaci- jo. Tem meram ustreza tudi 300.000 transkontejnerjev od 600.000 kontejnerjev, kolikor jih je sedaj že v prometu na svetu. Prve prototipe bodo v Celju izdelali v marcu letos, fiato pa bo stekla uvajalna proizvodnja na prosti liniji v novi tovarni radiatorjev. Prav zaradi tega so se v EMO odločili za eno leto odložiti prestavitev stare linije na proizvodnjo radiatorjev v novo tovarno. Letos ho mo- rala biti nared nova tovarna za proizvodnjo kontejnerjev z delovno površino 6.000 kva- dratnih metrov. Veljala bo 15 milijonov dinarjev. V zve- zi s slednjo investicijo v EMO ne pričakujejo ix>seb- nih denarnih težav, kajti za rentabilne izvozaie posle ima- jo naši denarni zavodi do- volj razumevanja. Do marca prihodnjega leta naj bi iz- delali že 2000 do 5000 kon- tejnerjev, p>otem pa letno 10.000 kontejnerjev, ki jih je v celoti odkupila Leonard International Corporation iz ZDA. Letna vrednost izvože- nili kontejnerjev bo dosegla 12,000.000 dodarjev. V tej vrednosti bo vgrajenega več kot polovico domačega ma- teriala. Ob polni zmogljivosti tovarne — torej čez eno leto — bo tu delalo 450 zaposle- nih. Le-te bodo z malenko- stno izjemo dobUi iz sedanjih obratov, ki jih bodisi moder- nizirajo adi pa bodo kak od- delek zaradi nerentabilnosti ukinUi. Ob upoštevanju nove proizvodnje konteinerjev v letni vrednosti 150 milijonov dinarjev bo tovarna EMO t letu 1972. dosegla letno re- alizacijo v višini 600 milijo- nov dinarjev in precej boljšo ak\imulativnost od sedanje. F. K. STO ENAJST KRST Leta 1969. je na celjskih c^tah umrlo 97 ljudi. Lard je umrlo v prometruEi nesrečah 111 ljudi. Koliko jih bo letos? To je vprašanje, ki je vedno aktualneijiše za v.se, ki so iz dneva v dan na cesti med vožnjo aU hojo službo, domov, na izlete m dimgaan. Glede na nenehno gostejši cestnd promet, večje število motornih vozdl in no- vih voznikov lahko ob seda- nji cestni kulturi, hitri vož- nji na slabih cestiLi, skrajni neprevidnosti in malomarnem sti udeležencev cestnega pro- meta, pričakujemo, da bo število žrten,r iz dneva v dan večje. Sicer pa o tem, kaj se je dogajalo lani na naših ces- tah, najbolj zgovorno pričajo številke. Lani je bilo na celj- skem področju 4.160 promet- nih nesreč. Uradne statistike so nižje, ker ne upoštevajo manjših nesreč, temveč jih okvalificirajo kot dogodke. Poškodovanih je büo 1.381 ljudd ali 8,5 odstotka masxj kot 69. leta. Materialna škoda — razbiti ajvtamobdM in po- Skodovan tovor — je öea deveit milijonov novih dinar- jev, kar je za oela dva n^i" Hjona več kot predlanskini. Miličniki so izvedlH 29 šir- ših prometnüi akcij, v kate- rih so i2rekli 3.7M preventiv- nih in represivnih uikreipov. V enem letu so opozorili in kaznovali 3.806 voznikov, ki so voziH prehitro. In najhuj- ša šitevilka — 1.052 voznikom So odvzeli vozniška »dovolje- nja zaradi vinjenosti! In ko- liko jih je vozilo vinjenih, ki jih m nihče odkril? Man- datne kazni so prinesle v blagajne 560.000 dinarjev, sod. niku za prekrške pa je bilo predlaganih v obravnavo 10.631 občanov. Se vse leto je pred nami. do te straliotne številke lo- Skušajmo storiti vse, da bo- tos manjše. M. S. hotel je zaviti rVAN KRANJC, 30, iz Hruševca pri Šentjurju je hotel z osebnim avtomobilom zaviti na desno proti domu in je zapeljal nekoliko na levo. V tem trenutku ga je prehiteval z osebnim avtomobilom nemške re- gistracije VIKTOR SKORC, 21, iz Podgrada. Material- no škodo so po trčenju ocenili na 11.000 dinarejv. s sankami na cesto JOŽE RAJŠP, 37, Iz Sentruperta je vozil iz Roga- Ike Slatine z osebnim avtomobilom. V Ratanski vasi Je pripeljal na cesto s sankami triletni IGOR KRUM- PAK iz Ratanske vasi. Voznik je otroka zadel. V bol- , nišnici so ugotovili, da se je deček laže poškodoval, s pločnika na vozišče MARIJA SREBOT iz Verpet je vozila z osebnim avtomobilom po Gregorčičevi ulici v Celju, ko je na križišču z Ulico 29. novembra stopil s pločnika na vozišče pred vozilo pešec BOGOMIR ULAGA, 44, iz Celja. Pešec je bil lažje poškodovan. prečkanje pred avtomobilom MARIJA JORŠT iz Ložnice je hodila meter od desnega roba ceste IV. reda proti Ložnici. Za njo je pripeljal z osebnim avtomobilom PAVEL OGRA- JENŠEK, 29, iz Studenc. Joštova je pred avtomobilom prečkala cesto. Vozilo jo je zadelo. Dobila je pretres možganov. zapornice SO se dvignile rVAN KUMER, 47, iz Pesja je z osebnim avtomo- bilom nemške registracije peljal po Koroški cesti proti Šoštanju in zaustavil pred železniškim prehodom zaradi spuščenih zapornic. Ko so se te dvigile je zapeljal naprej. V tem trenutku je z železniške po- staje Šoštanj, ki je oddaljena 325 metrov pripeljal potniški vlak štev. 5919 s strojevodjo JOŽETOM BRI- COM. Osebni avtomobil je zadel v stopnico lokomo- tive. Obrnilo ga je za 45 stopinj, tako da je še zadnji del avtomobila udaril v lokomotivo. Pri trčenju sta bili laže poškodovani sopotnici MARIJA KUMER in ANGELA POZNIČ obe iz Pesja. škode na avtomobilu je za 10.000 dinarjev. člani komisije so pri ogledu kraja nesreče ugoto- vili, da je kretnik JOŽE MEH, 41, iz Vrbja prezgodaj dvignil zapornice. V času nesreče je bila zaradi megle vidljivost zelo slaba. zaneslo ga je ANTON LOKAN, 25, iz Založ se je pripeljal z oseb- nim avtomobilom iz Polzele na Breg ter pri križišču pred tovarno nogavic zavrl zaradi avtobusa, ki je pripeljal na avtobusno postajo. Zaradi zaviranja je Lokanov avtomobil zaneslo v levo, kjer je trčil v pešca GORANA KLAPŠICA, 17. Pešca so zaradi poškodb odpeljali v bolnišnico. zmedla se je JANEZ DOGAR, 25, iz Mlake je vozil z osebnim avtomobilom nemške registracije iz Slovenskih Konjic proti Mariboru. V Tepanju je opazil JOŽICO BRUMEC z Dolge gore pri Šentjurju, ki je hotela prečkati cesto. Opozoril jo je z zvočnim signalom. Brumčeva se je zmedla in obstala na sredini vozišča, kjer je je avtomobilist zadel. Zbil jo je na pokrov motorja. Dobila je pretres možganov in kompliciran zlom desne noge. poškodovana tri vozila SIMO ABIČIČ, 38, iz Osijeka je s tovornim avto- mobilom zaustavil v štorah za nekim tovornjakom zaradi vozil iz nasprotne smeri. Za njim se je zausta- vil še voznik osebnega avtomobila MIRKO KORN- HAUSER, 39. Nasproti je pripeljal z osebnim avto- mobilom nemške registracije JOŽE KUNEJ, 46, ki je pred tovornjakom zaradi precejšnje hitrosti zavrl. Zaneslo ga je po vozišču, ^ je trčil v oba stoječa avtomobila. Materialno škodo na treh vozilih so oce- nili na 18.000 dinarjev. v tednu dni Pretekli teden se je zgodilo na cestah širšega celjskega območja 16 prometnih nesreč, pri katerih Je bilo poškodovanih sedem ljudi. Materialno škodo so ocenili na 70.300 dinarjev. Sneg in poledica sta še vetino velika nevarnost, za- to pazljivo vozite. CELJE Rudolf Jerič, München in Milena Strgar, Zg. Gabemik; Alojz Močnik, Bukovžlak in Franci'ska Ogrizek, Jerčin; Jože Justin, Lesce in Hermi- na Svetel, Arclin; Jurij Fidler, Ljubečna in Rozalija Šilinc, Marija Dobje; Fridrih Ku- kovec, Celje in Emilija Bu- gandžija. Rimske Toplice; Emil Koprivec in Vanja Še. gina, oba iz Celja; Branko Mešel in Cvetka Memon, oba iz Dobrne; Bogdan Mimik, Celje in Anidca Maneva, Skopje; Andrej Telič in Ma- rija Planine, oba iz Celja; Franjo Lugariček, Poljana in Silva Puhlin, Celje; Jožef Sovine in Jožica Lesjak, oba iz Celja; Jožef Planine in Dragica Ivane, oba iz Celja; Branivoj Brumec in Nada Rauter, oba iz Celja; Franc Pogelšek, Medlog in Marija Mlakar, Šempeter; Viljem Gračner, Štore in Štefanija Koštomaj, šmiklavž pri Sko- fji vasi; Leopold Pilko in Jelena Borštner, oba iz Med- loga; Anton Debelak, Ostrož- no pri Ponikvi in Vera Praš- nikar, Obrežje pri Zidanem mostu; Mirko Kolmanič in Marija Kolar, oba iz Celja; Juraj Komes in Ana Jerneje, oba iz Gorice pri Šmartnem; Janez Ocvirek in Ljudmila Hribernlk, oba iz Celja; Sta- nislav Vodopivec in Monika Deželak, oba iz Celja; Albin Tratnik in Marija Gradič, oba iz Pečovja; Stani'slav Planke, Kompole in Nada Rezar, Ljubečna; Franc IjB. šničar in Majda Rebernik, oba Iz Celja; Mihajlo Hoh- njec. Bled in Jožefa Plevnik, Celje; Jožef Jug, Celje in Stana Josič, Kruševo. HRASTNIK Alojz Jeraj, centralni insta- later, Tumišče pri Domžalah in Mira Glešič, šivilja, Hrast- nik ter Melhijor Hercog, av- tomehanik, Hrastnik in Regi- na Špiler, ekonomski tehnik, Trbovlje. LAŠKO Stanislav Repovž, klepar, Sava pri Litiji in Doroteja Polanc, torbarka, Debro; Ed- vard Vrhovšek. poljedelec in Rozalija Gunzek, gospodinja, oba iz Malih Brez; Anton Samec, papirničar, Zagrad pri Radečah in Karolina Mu- šerlin, gos.podinja. Rečica; Edvard šantej, delavec, La- homšek in Ida Oblak, delav- ka, Grabemo; Peter Kovač, delavec, Pa dež in Ana Sre- bot, delavka, Gabemo ter Franc Plahuta, delavec, Bre- ze in Marija Knafelc, delav- ka, Štore- LJUBNO OB SAVINJI Maks Podkrižnik, 28, ko- vaSki pomočnik in Zdenka Jadi, 25, kmetovalka, oba iz Tera. SLOVENSKE KONJICE Albin Primožič, 24, Dobra- va in Marija Cokl, 21, Ško- fije; Anton Metličar, 24, Ost- rožno in Pavla Šloser, 19, Dolga gora; Emest Hren, 31, Breg in Angela Ovčar, 19, Zg. Pristava; Feliks Ko- privnik, 29, Boharlna in Hed- vika Cerkovnik, 29, Zg. Zre- če; Srečko Pec, 22, Zreče in Martina Rakovnik, 23, Oplot- nica; Erih Gorenjak, 27, Lo- ška gora in Zdenka- Kolar, 19, Gabrovlje; Maks Verhov- nik, 21, Žiče in Amalija Po- točnik, 21, Nova vas; Fride- rik Napotnik, 26, TepanjsM vrh in Mira Blaškovič, 21, Virovitica; Franc Gračner, 22, SI. Kcftiijice in Štefanija Hladen, 21, Beltinci; Franc Temnik, 22, Žiče in Kristina Kalšek, 17, Žiče; Ivan Ošina, 28, Zbelovo in Zofija Tigu- čan, 20, Zbel. gora; Stjepan Filipovič, 26, Gospič in Nada Gumzej, 23, Loče; Jožef Gug- mas, 24, Jernej pri Ločah in Nada Trunkel, 20, Zg. Laže ter Friderik Slemenjak, 26, Vitanje in Marija Zazijal, 19, Ljubnica. ŠENTJUR PRI CEL.IU Martin Skoberne, 24, kiju- öavnlöar, Tajhte in Alojzija Tovornik, 20, delavka, Brez- je pri Dobju; Emil Tovornik, 22, delavec. Planinca in Ma- rija Loknar, 19, delavka, Pod- grad; Karol Klepej, 23, dela- vec, Proseni&ko in Danica Leskovšek, 19, trg. pomočni- ca, Celje; Marjan Guček, 24, varilec. Gorica in Nada Blat- nik, 19, poljedelka, Večje br- do; Martin Cerovšek, 20, de- lavec, Pečovnik in Marija Mulej, 18, poljedelka, Vodu- le; Jožef Gračner, 24, polje- delec, Kranjčica in Marija Tovornik, 20, poljedelka. Pla- ninca; Mirko Knafelc, 22, li- var, Laško in Marija Knez, 16, poljedelka, Jazbin vrh; Franc Deželak, 23, premikač. Planina in Marija Novak, 20, delavka, Vodice pri Kalobju; Franc Lončar, 23, delavec, Skamica in Ljudmila Tovor- nik, 18, delavka, Vodice pri Kalobaju; Ivan Polšak, 31, delavec, Hrastje in Frančiška Zalokar, 27, jjoljedelka, Pa- ridoJ; Jožef štabus, 26, dela- vec, Celje, Rozalija Kukovič, 22, trg. pomočnica, Tratna; Drago Planko, 19, strojnik, Ponikva in Danica Lončarič, 19, delavka, Ponikva; Janez Bobnar, 28, delavec, Grušče in Kristina Vodušek, 24, po- ljedelka, Vodule; Alojz Ko. vač, 29, livar, Prožinska vas in Albina Polak, 24, kmetij- ski tehnik, Zlateče ter Aloj- zij Debelak, 29, šofer, Pri- mož in Danimira Turnšek, 20, trg. pomočnica, Celje. ŠMARJE PRI JELŠAH Martin Pekošak, Sp. Pon- kvica in Milena Belej, Zibi- ška vas; Anton Gajšek, Bab- na gora in Olga Cokle. Gro- belce; Mate Topic in Terezi- ja šket, oba iz Zagreba. ŽALEC Ivan Cmaje, 25, delavec, Lokovina in Silva Dušak, 19, poljedelka, Hramše; Ivan Lešnik, 23, Griže in Marija Žohnar, 21, Vrb je; Vinko Hr- ženjak, 23, Vrbje in Marija Vrabec, 25, Vrbje; Jože Pukl, 27, Dobriša vas in Alenka Zagoričnik, 23, Žalec; Stani, slav Šinkovec, 26, Vrtača in Marija Horvat, 21, Kasaze; Milan Končnik, 21, Ložnica in Margareta Podgoršek, 20, Ložnica; Jožef Jelen, 28, Po- nikva pri Žalcu in Jožefa žgank, 27, Založe; Danijel Bezovšek, 24, Žalec in Štefka šošter, 20, Stečna vas; želj. ko Hlupič, 25, Velika Gora in Danica Rožič, 18, Železno; Herman Cvan, 27, Tešova in Julijana Novak, 26, Polzela; Franc Švener, 21, Pongrac in Dragoslava Sorša. 20, Ve- lenje; Milan Polenšak, 20, Kozjak in Terezija Cvikl, 20, Gotovlje; Anton Vene, 44, Latkova vas in Matilda Hliš, 28, Latkova vas; Tomo Roc, 24, Gotovlje in Silvestra Zaje, 22, Podlog ter Anton Ožir, 25, Bmica in Jožica Šket, 23, Kasaze. CELJE 50 dečkov in 43 deklic LAŠKO 3 dečki tn 1 deiklica SLOVENSKE KONJICE 1 deček in 2 deklici ŠMARJE RI JELŠAH 1 deček in 2 deklici ŽALEC 1 deček I SMRTI I CELJE Janez Vrabič, Nova vas pod Rifnikom, 67; Ivan Nagode, I 80, Mokronog; Franc Pintar, ' 11 mesecev, Celje; Štefan Užmah, 1 mesec. Dobrina; , Ervin Jakob, 5, Velenje; Ja- nez Anderluh, 73, Rog. Slati- , na; Antonija Štos, 70, Gorica pri šmartnem; Anica Vertov- šek, 72, Celje; Veronika 1'uc, 72, Celje; Amalija Vouk, 59, Podvrh; Alfonz Zdolšek, 78, Celje; Mihael Tomej, 73, Pe- čovje; Ana Stojan, 90, Tehar- je; Ana Kovač, 81, Pečovruk; Franc Jakob, 61, Ljubečna; Romana Kocman, 1 dan, Cr- nolica; Ferdinand Dragar, 66, Laško; Franc Omladič, 83, Ložnica in Marija Golav- šek, 64, Celje. HRASTNIK Frančišek Goluh, 72, soc. podpiranec. Dol; Ivan Kolar, 70, upokojenec, Hrastnik; Frančiška Polanc, 81, upoko- jenka, Hrastnik in Štefanija Borštnar, 50, gospodinja, Br- nica. LAŠKO Franc Krašovec, 62, kmet, Mačkovec; Marija Dernjač, 50, kmetovalka, Olešče; Ivan škorja, 69, preužitkar, Žigon; Antonija Senica, 59, gospo- dinja, Žigon; Mirko Kocman, 59, gostilničar. Breze; Marija Mačkovšek, 80, preužitkarica, Male Breze in Martin Šunta, 42, inv. upokojenec, Trnov hrib. LJUBNO OB SAVINJI Ana Supin, 78, kmetovalka. Strmec; Jožefa Prislan, roj. Pužinar, 80, kmetovalka, Me- liše in Gregor Podkrižnik, 72, upokojenec, Ljubno. SLOVENSKE KONJICE Marija Franci, 86, SI Ko- njice; Alojzija Jevšenak, 88, Preloge; Juli.jana Šavle, 18, 51. Konjice; Alo.izij Pretnar, 82, SI. Konjice; Cecilija Ra- tej. 69, Draža vas in Justina Metličar, 78, Podob. ŠENTJUR PRI CEL.IU Frančiška Palir, 87, upoko- jenka, Stopče; Martin Mast- nak, 75, preužitkar. Straža na gori. ŠMARJE PRI JELŠAH Katarina Stojšek 68, Stoj- no selo; Mihael Macur, 63, Lastnič; Janez Crnelc. 70, Polje ob Bistrici; Janez Go- bee, 78, Završ pri Grobel- nem; Agnes Kitak, 75, Tlake; Alo.iz Mohorko, 44, Spodnji Gabemik; Franjo Fiket, 82, Zadržr in Mari,ia Španiček, roj. Ogrizek, 89, Rog. Slatina. Ž.ALEC Martin Pukmajster, 68, upokojenec, šešče; Marija Vedenik, 83, upokojenka, Le- tuš; Frančiška Šerbah, roj. Dobovičnik, 84, upokojenka. Breg; Martin Lilia, 84, kmet, Gotovlje; Ana Fijolič, roj. Osojnik, 84, soc. podpiranka, Tmovlje; Cecilija Golob, roj. Žagar, 80, Krnica; Alojz Hla- din, 60, soc. podpiranec, Do- briša vas; Blaž Brezovnik, 75, soc. podpiranec, Sma- tevž; Ana Vrečar, 92, soc. podpiranka, Celje In Ivan Ropaš, 82, upokojenec Vran- sko. proste kapacitete Prostor je v zdraviliščih Rogaška Slatina, Dobrna m Laško, v hotelih v Celju, Ve- lenju, SoStaniju in Mozirju, v gostiščih in pri zasebnikih v Logarski dolini, Solčavi, Lučah, na Ljubnem, v Gor- njem gradu in Braslovčah ter v planinskih postojankah in izletiščih. Hotel na Golteh je skoraj povsem zaseden, prostor dobe le ix>samezniki 7/a dan ali dva. planinski domovi in izletišča Redno obratujejo: dom v Podolševi, Mozirska koča, hotel na Golteh, dom na go- ri Oljki, Celjska koča, dom na Svetini, Andrejev dom na Slemenu nad Šoštanjem rer izletišče Stari grad nad Cel- jem. prireditve v hotelu Celeia v Celju in Paka v Velenju je vsak dan razen nedelje oz. ponedeljka barski program s plesom. V Rogaški Slatini je vsako soboto ples v Zdraviliškem domu, na Dobrni pa v hotelu Triglav. V petek, 15. janu- arja bo v Narodnem domu v Celju shov Ivice Serfezija ob sodelovanju odličnega or- kestra in pevca Braca Kore- na. Koncert bo ob 18. in 20. uri, vstopnice so v prodaji v Turističnem uradu. žičnice in vlečnice Na Golteh obratuje gon- dolska žičnica, sedežnica in več vlečnic, snega je približ- no 1 meter, proga je ureje- na. Na Celjski koči obratu- jeta obe vlečnici, cesta je prevozna, enosmerna, žični- ca na Svetini obratuje, prav tako vlečnica v Libojah, kjer je tudi nočno smučanje. U.godne razmere za smučanje so tudi na Ljubnem, v Mozir- ju, Gorenjem gradu in Belih vodah nad Šoštanjem. kopalni bazen! Oba pokrita bazena v La- škem in Dobrni sta vsak dan odprta. dežurna lekarna Do sobote, 16 januarja je dežurna lekarna Center, Vod- nikova 1, od sobote, od 12. ure dalje pa Nova lekarna, Tomšičev trg 11. NOVOSTI s polic študijske knjižnice Graff H.: Metal Working. Leipzig cop. 1962. S. 34781. V Vidmar J.: Slovenske raz- prave. V Ljubljani 1970. S, 34746. Kašandn M.: Umetničke kritike. Beograd 1968. S. 34751. , Godišnjak Gradskog muze- ja Varaždin. I-II. Varaždin 1961—1963. S. 34755. Klinec R.: Zgodovina Gori- ške Mohorjeve družbe. Go- rica 1967. S. 34715. Nelms H.: Tehnika in režija igre. Ljubljana 1970. S 34730/3. Friedrich H.: Struktura modeme lirike. Zagreb 1969. S. 34729. Baran P. A., P. M. Sweezy: Monopolni kapital. Zagreb 1969. S. 34728. Nastava matematike i na- črtne geometrije u osnovnoj školi i gimnaziji. Beograd 1965, S. 34720. Obrtno gradbeno podjetje »REMONT« CELJE objavlja prosto delovno mesto VODJA STROJNEGA PARKA POGOJ: strojni tehnik z večletno prakso. Osebni dohodki po pravilniku. Stanovanje ni zagotovljeno. ŠPRINTARICE BODO ŠE PIKALE Vravnik trenira — Uranliarjeva botra gasilcem — Dvorana polno zasedena — Pionirska atletska šola — Številne zvezne priprave v Celju — Najelitnejša atlet- ska prireditev v Celju — Skokov memorial — I'rbanci. čeva junija v Celju — Žiintar izkljiičen iz društva? Novi predsednik AD Kladi- var Juro Kislinger je ves v ognju. Kljub temu, da smo šele pred glavno atletsko se- zono, pri AD Kladivar ne po- čivajo. Takole pravi: Franc Vravnik, ki trenutno služi redni vojaški rok vKur- šumljiji, lahko trenira in se nemoteno pripravlja za na- stop na jubilejnih Balkanskih atletskih igrah v Zagrebu. To so mu omogočile vojne obla- sti po besedah in zagotovilih zveznega atletskega kapetana Kreša Račiča. Ta trening bo dobrodošel tudi ekipi Kladi- var ja, ko se bo vanjo vrnil njen najmočnejši mož! Danica Urankar nd uspešna samo na atletski stezi, tem- več tudi pri gasilcih, ki so jo v Taboru, kjer stanuje, iz- volili za gasilsko botro! Vsa njena družina je član prosto- voljnega gasil'skega društva pa tudi Danica je z dosežki na 800 in 1500 metrov dokazala, da jo lahko izvolijo za bo- tro! « Dvorana, ki ji toliko v Ce- lju oporekajo upravičenost obstoja, je v zimskih mesecih polno zasedena. V njej tre- nirajo atleti, dijaki šolskega centra za blagovni promet, teniška sekcija HDK, roko- metaši, nogometaši in člani delovnega kolektiva AERO. Le ti imajo vadbo zastonj, saj njihovo podjetje i23dafcno po- maga AD Kladivar. Drugič bomo pisali o problemih gret- ja ... To je pMDglavje za sebe in seveda plačevanje tudi! • Profesor Miran Horvat vo- di pionii'sko atletsko šolo, ki jo trenutno obiskuje več kot petdeset pionirjev, bodočih atletskih tekmovalcev. Glede na to, da je zanimanje za šolo veliko, bodo treninge še razširili. * V letošnjem letu bodo šte- vilne priprave jugoslovanskih atletskih repre2ventantov v Ce- lju. Za to se je zvezni kape- tan odločil, ker so prav v Celju naj idealne jši pogoji za vadibo: tartan steza, dvorana, bližnji centri Dobrna, Laško, Golte in ne nazadnje odlični vremenski pogoji. V Celju bodo trenirali dolgo in sred- nje progaši, skakalci v viši- no, štafete, zaprekaši, sprin- terji itd. Vsekakor dovolj za turistična podjetja, ki bodo lahko pri'stavila svoj lonček in ljubitelje atletike, ki jih v Celju ni malo. »Skokov memorial« bo po dolgih letih ponovno najelit- nejša atletska prireditev v Celju. Vsaj tako obljubljajo! Prireditev je uvrščena v med- narodni atletski program ta- koj za mednarodnim atlet- skim mitingom v Grazu. Pri- reditelji pripravljajo močno in pomembno mednarodno udeležbo, vsaj v nekaterih di- sciplinah. Nastopila bo tudi Nataša Urbančič, ki se vrne v Celje do 25. junija in bo lahko 17. julija nastopila na Skokovem memorialu. Posku- šali ji bodo pripraviti »vraž- jo« konkurenco vseh naj- boljših evropskih metalk kop- ja. Nataša je v formi in za- kaj ne bi vrgla pomembnega rezultata — tudi svetovnega rekorda? — prav v domačem ringu! Sodniki bodo v letošnjem letu nastopali, če jih ne bo- do razočarali krojači, v no- vih enotnih imiformah. De- nar za bla.go so prispevali sami! Samoodp>ovedovanje. Ivan Petaver m Fedor Gra- dišnik pripravljata prospekt o podatkih celjskega stadio- na, dvorane itd. Zakaj? Toü- ko ljudi se zanima za nastop in treniranje v Celju, da so morali to narediti, da jim po najkrajši poti prikažejo pred- nosti celjskega stadiona in okolja. Sodelovali bodo tudi s turističnimi agencijami in podjetji. Končno in odlično. « Sodelovanje je napovedal tudi direktor Avtoturističnega podjetja Izletnik Leopold Pere. Poteguje se za priprave jugoslovanskih reprezentantov v prihodnjem olimpijskem letu na našem področju. V bližnji prihodnosti se bo p>o- govarjal z generalnim sekre- tarjem AZJ Perom Vukoti- čem in zveznim kapetanom Kresom Račičem. Končno so- delovanje tudi v Celju. Ne- kdo ima odprte oči. .. * človek, ki je bil na zad- njem evropskem atletskem prvenstvu v Atenah četrti na 10 kilometrov, bo po vsej verjetnosti izključen iz AD Kladivar. Drago 2untar je pokazal toliko neresnosti do lastnega kluba, da se je ta končno odločil za najrigoroz- nejši korak: verjetno izklju- čitev. Zvezde temnijo! Paberkov iz atletskega ta- bora, najmočnejšega športne- ga kolektiva v Celju, je še več. Toliko zaenkrat, da ne bo zima predolga in da ne bo kdo pravil, da ne delajo! De- lajo pa še krepko. Tradicija je na njihovi 's^trani in po vseh zadnjih dogodkih tudi še bo. T. VRABL Šahovski klub Žalec je or- ganiziral novoletni šahov- ski turnir, katerega se je udeležilo 15 šahistov. Zma- gal je ^torman (na sliki) z 11 točkami pred Brinov- cem z istim številom točk, tretje in četrto mesto pa si delita Skok in Ranzinger z 10 točkami. Tekst in foto: T. T, Na štiristeznem avtomat- s«.iem kegljišču v Žalcu so se minulo nedeljo pomeri- li kegljači Aera iz Celja in Žalca v disciplini 8 krat 200 lučajev. Zmagali so Celjani z 6658 : 6529 podrt-imi keglji. Med posamezniki je bil naj- boljši Marinček (Aero) z 869 podrtimi keglji. Pred nedavnim so na Vranskem ustanovili nov keg- Ijaški klub. Na ustanovnem občnem zboru se je zbralo preko trideset ljubiteljev te- ga športa, ki so si že zada- li plan in program dela med katerimi je najvažnejše, da pritegnejo v klub čimveč mladih. Trenirali bodo dva- krat tedensko in sicer en- krat na Vransfk^em, kjer je v Hotelu Slovan enostezno av- tomatsko kegljišče, dTiigič pa v Žalcu. Udeležili so se že prvih tekmovanj in d<> segli zadovoljive uspehe. Z izgradnjo nove tel'>vad- nice na Osnovni šoli v Pa- trovčah so si člani Partiza- na Petrovče dobili veliko pridobitev. Pri Partizanu so i7'delali umik treningov za splošno -vadbo, rokomet (mladinci, člani in mladin- ke), odbojka (ženske in mo- §ki), košarka (mladinke) m rekreacija za člane. Tako je sedaj telovadnica ? Pe- trovčah izkoriščena vsak dan od 16 do 21 ure. Dolgo- letna želia se jim je t-ako le izpolnila. T. TAVČAR Om? IŠČE DVORANO ZA TRENING Nogometaši Olimipa nima- jo sreče, kajti letos niso dobili niti enkrat dvorano za zimsko vadbo. Partizan Gaberje, ki jim je vedno nudil zatočišče letos zaradi svojih sekcij ne more nudi- ti nobene ure in tako jo začetek priprav na novo se- zono pri Olimpu preložili na prve dni februarja. Trener Vili Cater še si- cer išče dvorano v razrih šolah, toda uspeha m. Ta- ko se bodo morali igralci industrijskega centra Celja že takoj v začetku priprav spoprijazniti z belo odejo. Morda pa bo to mnogo bolj koristno. To stanje pa nam ponov- no pove, da imamo v Celju premalo dvoran za zimsko vadbo naših športnikov. jk DEKLETA ŠTARTAJO NA NASLOV V marcu se bodo na zim- skem prvenstvu pomer la deMeta Partizana. To bo nova priložnost, da se v dru- štvu najboljših slovenskih ekip pokaže, kaj so Celjan- ke delale v zadnji sezoni. Ce pa bo na štartu še eki- pa Maribora, ki je trenut. no v zvezni ligi, bo to iz- redna priložnost, da se celj- ska dekleta nazaj priborijo primat v Sloveniji. To pa bo izredno težko. Tu je namreč izredno na- darjena ekipa Fužinarja, Maribor ter ekipa Brestani- ce, ki je v republiški ligi presenetila Celjanke. Torej resne priprave celj- skih igralk niso zaman, ško- da je, da še ne more igra- ti Jukičeva, ki se še ni po- polnoma opomogla od pro- metne nesreče. Toda števil- ne mladinke so že pokazale, da je z njimi treba raču- nati. jk NE USPEH, TEMVEČ MOČNI NASPROTNIKI Od^bojkarji Gaber ja so v največjih pripravah na no- vo sezno. V telovadnici svo. jega društva se resno pri- pravljajo na dva preostala zimska turnirja in spomla- danski del prvenstva. Te dni smo jih obi-kali. Ko so se namreč na prvem turnirju uvrstili v finale, ni- so bili najbolj zadovoljni. Zakaj? Pravijo, da so igrali pro- ti slabšim moštvom in ca to ni stimulati\'no. Na dru- gem in tretjem turnirju že- lijo igrati proti moštvom druge lige in z najboljšimi slovenskimi moštvi. Samo tako naj bi obdržali svojo formo in si pridobili nove moči in kvalitete s kateri- mi se bodo spomladi po- merili v borbi za peto me- sto. Torej raje imajo boljše nasprotnike in slabši uspeh. To je pohvalno! jk KONČANO KLUBSKO PRVENSTVO Na štiristeznem avtomat- skem kegljišču v Žalcu je bilo pred dnevi končano klubsko prvenstvo Kegljaške- ga kluba Žalec. V zadnjem tretjem nastopu 3 krat ä 200 lučajev je zmagal Klanjšek z 2,594 podrtimi keglji pred Cehovinom 2.=>07, Užirjem 2497, Kačičem 2470, Marko- vičem 2464 podrtimi keglji itd. Končni vrstni red po vseh treh tekmovanjih pa je naslednji: 1. Kačič 7430 po- drtih kegljev, 2. Ramšak 7430, 3. Markovič 7219, 4. Klanjšek 7185, 5. Marovt 7040 podrtih kegljev itd. T. TAVČAR USPEL OBČNI ZBOR KARATE KLUBA CEUE čeravno skromno, so celij- ski tekmovalci karate kluba i položili obračun svojega de- la z velikimi rezultati. Klub, ki bo imel meseca marca svojo dvoletnico, je v tem obdobju napravil velik ko- rak naprej. V Budckai orga- nizaciji tega japonskega športa je dosegel iereden vzpon. Od začetkov, je 50 članski kolektiv dosegel do konca letošnjega leta izre- den sikok. Osvojili so drugo mesto v Slovensko-hrvatski ligi in osvojili med ostaVm šitevilna najboljša mesta. Celjsiki predstavniki Ma- ruša in Denžič ter Keršina.T so osvojili na zadnjem re- publiškem prvenstvu prvo, drugo in četrto mesto. S tem so dokončno prod-^'i na sam vrh karale organi, zsaciije Budokai pri nas. Po- leg tega so celjiki tekmo- valci, ob minimalni podpori organizacij io nobeni finanč- ni podpori Občinske zveze Celje sodelovali na 17 «-ek movanjih v Sloveniji in Hr- vatski. Vedno so nastopali z najboljšimi tekmovalci In osvajali dobra mesta. V svojem programu za prihodnje leto, bodo marlji- vi celjski karatejisti pripra- vili tradicionalno tekmovanje v mesecu marcu ob dvolet- nici obstoja kluba in v me. secu maju tradicionalno od- prto prvenstvo Slovenije za tekmovalce Budokai. j.k neuspeh v velenju CeljSiki judoisti »Ivo Reva« so v nadaljevanju republi- ške lige nastopili te dni v Velenju, že po tradiciji tu- di tokrat niso uspeli. Proti domači ekipi so izgubili 0:5, proti Jesenicam pa 3:4. Najboljšega predstaTOika so Celjani imeli v Tanku. Na razpredelnici so celjski tek- movalci še vedno na pred- zadnjem mestu. jk »tkanini« pokal Ob 20-letnicd steklarne v Rogaški Slatini je šahovski klub v Rogaški Slatini pri- pravil nagradni šahovski tur- nir, katerega se je udeleži- lo šest ekip: Vrstni red: 1. Tkanina Celje 12,5 točke, 2 in 3 mesto si delita Roga- ška Slatina in EMO Celje z 12 točkami it/d. Ekipa Tka- nine je dobila pokal (kri- stalno vazo) v trajno las^ Tav KOŠARKA: OSNOVNA ŠOLA HUDINJA PRVA v telovadnici hudinjske osnovne šole so odigrali polfinaint tumir pionirskega republiškega tekmovanja v košarki pod nsr slovom »Pionirski festival«. Velik uspeh je dosegla domača eki- pa Oš Hudinja, ki je zmagala pred OS Trbovlje, OS Slovensk» Konjice in Oš Rogaška Slatina. Tekmovanje je odlično organd- zirala ObZTK, bilo pa je zelo kvalitetno. Zmagovalna ekipa bo nastopila na republiškem finalu v Ljubljani. To je istočasno iz- reden uspeh prof. Mirka Kolnika, ki je uspel ekipo pripraviti tako, da je v solidni konkurenca zmagala. O. Holziag« HOKEJ NA LEDU VODIJO VELENJCANI Kljub nekaterim neodigranim tekmam in odsotnosti Ptujč»- nov, je tudi republiško prvenstvo Slovenije v hokeju na ledu v polnem teku. V tej konkurenci igrajo Tržič, Kranj, Prevoje, Velenje la Ptuj, izven koknurence pa druga ekipa ljubljanske Olimpije. Na lestvici trenutno vodijo Velenjčani, ki so dobili dvoboj brez igre proti Ptuju z rezultatom 6:0 (Ptujčanov namreč ni bi- lo na drsališče) ter ki so preteklo nedeljo igrali v Ljubljana ne- odločeno 3:3 s Prevojami. Zanimivo je, da Je ekipa iz Prevoj vodila še dve minuti pred zaključkom z rezultatom 3:1, naka» so Velenjčani izenačili in rešili dragoceno točko. CEOANI NISO IGRALI S PARTIZANOM v tretjem zavrti j aju prvega dela finala državnega prvenstva » hokeju na ledu bi moraii Celjani igrati v soboto 9. t. m. v Beo- gradu proti Partizanu. Zal pa do tega sre>čanja ni priSlo. Celjani so namreč v četrtek proti večeiru zvedeli, da je ekipa Partizana suspendirana. In ker se niso mogli odločiti, da bi t Beograd potovali zastonj, so Partizanu poslali brzojavko, da jih na tekmo ne bo, ker je njihovo moštvo v suspenzu. Pri vsem tem so računali, da jih bo Partizan obvestil, da bo nastoprl kljub temu z drugimi igralci. Ker toga sporočala ni bilo so celj- ski hokejisti ostali doma, četudi so imeli vse pripravljeno za pot. Kot so pokazali dogodki, je Partizanovo moštvo pniSlo na led. Odločitev je zdaj na tekmovalni komisiji. Ne glede na vse, so Celjani izpustili možnost, da bi v finalnem deiu teikmovanja pri- pisali v svojo korist prvi točki. V nadaljevanju prvenstva bo v soboto, 16. t. m. igr^o v Ce- lju moštvo Kranjsike gore. V prvem srečanju so zmagali Gorenj- ci z rezultatom 6:1. Tudi v drugem so favoriti. Tekma se bo začela ob 18.00 uri na drsališču v celjskem mestnem paricu. V nedeljo, 17. t. m. pa bo na celjskem drsaJišču Se ena pr- venstvena tekma. To bo srečanje niladiinskih moStev Celja in vev^ike Slavi je. Tekma se bo pričela ob 19. uri. V prvem dvobo- ju !90 amagaM Celjani z remtltatom 9:7. ' OBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL v organizaciji HDK Celje bo v mesecu februarju tretje ot>- činsko prvenstvo celjskih osnovnih šol v hokeju na ledu. Na prejšnjih tekmovanjih je nastopalo po pet moštev. Vse kaže, . da bo tudi letos najmanj takšna udeležba. Za zmagovalno moštvo je pripravljen prehodni pokal in po- kal v trajno last. NOGOMET BRANKO PA VIŠA ZBOLEL Novi trenei celjskega republdiškega MgaSa Branko Pa viša bt moral imeti v nedeljo prvi trening. 2al pa do tega ni prišlo, zaradi bolezni. Drugače pa ni v nogometnem Iclubu Celje - Kladivar nič no- vega. Ante Jerkovič je prišel ponovno v klub in prevzei tehnič- ne zadeve, pionirsko šolo pa naj bi vodili dosedanji trener Josip Mihelčič. Novih igralcev ni. Pristopil je edino Cemetič iz Dravinje. jk DVIGANJE UTE2I: V NEDEIJO GRE ZARES v nedeljo štartajo v drugi zvezni lig^ celjski dvigalci utea, 2e v prvem kolu se bodo pomerili z največjim konkurentom za prvo mesto — ekipo Velenja. Zmagovalec je neznan. V zadnjem času so Velenjčani napre- dovali in imajo v svojih vrstah drugega najboljš^a dvigalca Slovenije — Melanška. Celjani, katere vodd najboljša slovenski dvigalec Jože Urankar, se nekoliko bojijo tega srečanja. O zma- govalcu bo odločala lastna teža tekmovalcev, ki se upošteva kar trikrat in se odbije od dvignjene teže. Ker pa so Velenjčani lažji lahko pride do presenečenja. Zaradi tega nameravajo v vrsto vključiti lažjega Smrečn ka namesto Lichten^rja, ki bo prevzel tehnično vodstvo ekipe. Vse- kakor pa bo to srečanje iziredno zanimivo in kvalitetno. Za celj- sko vrsto bodo nastopali: Jože in Slavko Urankar, Glavač, Bevc, Papotnik ter Smrečnik ali Lichteneger. jJt JOŽE URANKAR NA DONAVSKI POKAL Znani celjski dvigalec uteži Jože Urankar se te dni resno pri- pravlja za kvalifikacijske tekme za državno reprezentanco, ki bo natsopila na Dopavskem pokalu. V lahko teški kategoriji Jože Urankar z 400 kg nima resnega nasprotnika toda za zadnji korak je potreben uspeh na kvalifikacijah. Tu pa ima vsak svojo mož- tK>st in tudi sodniki lahko napravijo svoje. Ne smemo namreč pozabiti, "da so Urankarju vzeli naslov naj- boljšega tekmovalca na državnem prvenstvu, ker mu niso prizna- li rezultata v potegu. Upamo, da bo sedaj vse v redu in da bo Jože izpolnil tudi normo za olimpii.. KK Bratstvo Hrastnik 779, 6. KK Libola Celje 762 ke«- Uev, itd. j. luBEJ rokomet s IN BREZ TELIČA Za nastop v spomladanskem delu tekmovanja so se za^-eU pripravljati celjski rokometaSa. Trenirajo v Štorah in Celju ]kxI vodstvom trenerja Zdravka Ačkuna in tehničnega vodje prof. To- neta Goršiča. Pri deiu so vsi kandidati za prvo moštvo, tifdi Andrej Telič, ki bo morda odigral eno ali dve tekmi potem pa odšel v JLA. To .se bo ekipi v najtežjih trenutkih vsekakor po. znalo. Celjski rokometaši bodo v pripravljalnem obdobju nasto- pili na zimskem republiškem pn'enstvu v Iijubljand, odigrali ne- kaj tekem z zagrebškimi moštvi na njihovem terenu (zaradi d%'orane!) in po vsej veirjetnastl odšli koncem februarja na kraj- šo turnejo po ZRN. Poravnali so že tudd nekaj dolgov», tako d» kolikor toliko veseil pričakujejo nič fcaj lahek na'»top ▼ .iiXMula^ dan,ikem delu zvezne rokometne lige. VEČ PROSTORA ZA MONTAŽO Inž. lVIilo\an Zidar odpira novo proizvodno halo Čeprav z nekaj meseci za- mude, so v SIP Šempeter ob novem letu slovesno odprli prostore nove proizvodne ha- le, ki bo služila zaenkrat montaži polj edel j&kih stro- jev. Spričo razširitve proizvodne- ga programa in uvajanja se- rijske industrijske proizvod- nje, podjetje še kako potre- buje pokrit delovni prostor. Naslednji korak v pridobiva- nju pokritega prostora bo no- va hala v podaljšku obstoje- če tovarne. Le-ta bo služila za skladiščenje materialov. Imela bo tudi razkladalno rampo z žerjavno progo, ta- ko da bo delo teklo hitreje ter bo znatno olajšano. Ob novem letu je novi del proiz- vodnih prostorov v SIP slo- vesno odprl član Izvršnega sveta SR Slovenije dipl. inž. Milovan Zidar. V skladu s p>erspektivnim S.letnim razjvojem podjetja SIP predvidevajo nadaljno prostorsko razširitev. Pred- ■■ so se odločili, da v pri- hodnje ne bodo sproti vsii let) posebej gradili zdaj to. zdaj ono, pač pa bodo po- skrbeli za realizacijo nekoU- ko obsežnejšega programa v enem letu. Tudi ustvarjena sredstva jim bodo v nasled- njih letih dovoljevala najetje potrebnih kreditov za investi- cijska vlaganja in po potrebi tudi za obratni kapital. Skup- no računajo na približno 20 milijonov dinarjev investicij- stiih naložb. Nove prostorske in strojne zmogljivosti bodo v 1971. le- tu omogočile povečanje vred- nosti proizvodnje za nadalj- nih več kot 10 milijonov di- narjev. Lanska realizacija je namreč znašala v SIP 25,000.000 dinarjev, letošnja pa bo na ravni 38,000.000 di- narjev. Bistveno f>ovečanje bo pri strojih za spravilo se- na, kjer uvajajo sodobnejšo, izpopolnjeno tehnologijo, po avstrijski licenci bodo začeli izdelovati med drugim tudi samonakladalne prikolice za seno in otavo. Le-te bodo z zmogljivostjo 15 kubičnih me- trov in so namenjene pred- vsem zasebnim kmetijskim proizvajalcem. F. K. kolektiv obrtnega podjetja »bor« v laškem: za leto 1971 načrtujejo staro milijardo dohodka Zadnje dni leta 1970 se je kolektiv obrtnega podjetja »BOR« v Laškem poslavljal od starega leta s pomembno pridobitvijo. V starem žagar- skem obratu so spustili v p>ogon novo žago avstrijske znamke »Lindner«. Nova ža- ga v osmih urah nažaga 18 do 20 kubičnih metrov hlo- dovine v deske ali podobne polizdelke, žaga je horizon- talna in reže v obe smeri, saj se premika žaga, medtem ko hlod miruje. Hlode vzpe- njajo hidravlično, deske pa po valjih same drsijo na na- kladalne vozičke. Prve dni v novem letu so montirali še ventilator za odnes žagovine, ki jo bodo s pomočjo tran- sportnega traku vskladiščili v posben silos. Žaga, ki je veljala 180.000 dinarjev, je začasno monti- rana v starem obratu, ko pa bodo v Rečici zgradili novo poslopje za vse obrate pod- jetja, jo bodo preselili. Vse pa kaže, da se bo žaga fi- nančno amortizirala že na starem prostoru, saj je pod- jetje že zdaj sklenilo pogod- be za raarez okoli 8.000 ku- bičnih metrov hlodovine. Pri investiciji podjetja »BOR« je sodelovalo tudi podjetje »Slovenijales«, ki je dalo garancijsko izjavo za devizni kredit in denar za polog v banki. Poslovanje obrtnega pod- jetja »BOR« v Laškem je poslovno leto 1970 z uspehom zaključilo, zato se je kolektiv s precej optimizma zavzel za nadaljnnjo povečanje vredno- sti proizvodnje, ki naj bi v letu 1971 dosegel okroglo staro milijardo. To pa je za podjetje, ki se uvršča v obrt, krepek zalogaj. J. Kr. V CEUU ZOPET IZJEME vznemirjenje in vprašanja ob sklepu skupščine skupnosti socialnega zavarovanja v celju o višini prispevka zavarovanih oseb k stroškom za posamezne oblike zdravstvenega varstva v Celju so tik pred iztekom lanskega leta pohiteli s sprejetjem sklepa o novih participacijah, ki vsaj pri medicinskih intervencijah ob prekinitvi nosečnosti nu- dijo mnogo snovi za razmišljanje. Zakaj je v Celju nekaj »zakonito«, kar smatrajo v okoliških zavodih za socialno zavarovanje za nelogično in nezakonito? Kaj je hotel celjski za\od s povečanjem prispevkov doseči in kaj bo dosegel, glede na to, da okoliški zavodi ne gredo isto pot. Kako to, da so pri sprejemanju tako pomembnega sklepa pozabili na kmečke zavarovanke? Dva dni pred koncem leta je bila v Celju Skup- ščina skupnosti socialnega zavarovanja delavcev na ka- teri so med drugim raz- pravljali in sprejeli tudi sklep o višini prispevka za- varovanih oseb (participaci- jo) k stroškom za posame- zne oblike zdravstvenega var. stva. O tem sklepu je že zdaj, vsaj za določene sto- ritve med zdravstvenimi de- lavci, predvsem pa ženami, mnogo razprav, preseneče- nja in ogorčenja. Gre za povečane prispevke za medicinske intervencije ob prekinitvi nosečnosti. Ta je bil doslej v višini 80 di- narjev, po novem pa bi naj bil skoraj štirikrat večji — 300 dinarjev! Plačale bi ga naj vse žene, ki v tekočem letu nimajo pravice do ot- roškega dodatka medtem ko bi naj te plačale le 80 din, kot tudi tiste žene, ka- terim bi odstranili plod za- radi zdravstveih razlogov. Strokovni kolegij celjskega ginekološko-porodniškega od- delka bolnišnice in pred- stavniki prvo in drugo sto- penjske komisije za iraietno odpravo plodu so takoj v posebnem pismu opozorili na nelogičnost tega sklepa. Smatrajo namreč, da žena, ki zaradi določenih bolezni ne sme donositi in ji mora- jo zaradi njenega zdravja plod odstraniti ne bi smela plačati za odpravo — niti dinarja. Tako, kot doslej. Tako, kot je to po mnenju predstavnikov ok<^liških za- vodov s katerimi smo se po telefonu o tem pogovarjali to z zakonom določeno. Predstavniki celjskega zavo- da so nam ob tem poveda- li, da zakon te primere ne Izključuje! V teh primerih bi žene morale že zdaj pla- čati medicinsko intervencijo, če pa v celjski bolnišnici te- ga niso zahtevali, je to stvar in problem bolnišnice, ki je tako izgubila določena sred- stva! Tudi glede povišanja pri- spevkov so nam predstavni- ki celjskega zavoda povedali, da so se za povečanje od- ločili, ker so jih in jih bo- do povečali tudi sosednji za- vodi. Ko smo nato poskuša- li dobiti podatke o tem pri sosednjih zavodih smo pre- senečeni ugotovili, da je celjski zavod — izjema. Medtem, ko so na območju novomeškega zavoda ukinili prispevek, žene bodo po novem plačevale le medicin- ski poseg, zdravljenje pa za- vod, so v Mariboru poveča- li prispevek z 80 na 100, kolikor velja tudi na območ- ju slovenjegrašk^a, trbovelj- skega in ljubljanskega zavo- da. Torej je na območju celjskega zavoda ta prispe- vek trikrat višji! Medtem, ko zdravstveni delavci in predsednik komi- sije za planiranje družine menijo, da je ta sklep na- zadnjaški in neupravičen, po drugi strani tudi meni- jo, da obstoja nevarnost še večjega odliva sredstev s celjskega območja, žene bo- do namreč iskale pomoč upravičeno tam, kjer je ta cenejša. Pri tem pa ne sme. mo pozabiti, da sta obe ko- misiji za umetno odpravo plodu v Celju odobrili ta poseg več kot 1600 ženam! Zanimivo je, da so sestav- ljale! sklepa sicer diferen- cirali socialne razmere pri delavskem zavarovanju, medtem, ko so na kmečke zavarovanke — pozabili. Če- prav vemo, da je med kmečkimi ženami enak, naj- verjetneje pa celo več soci- alno ogroženih žena. Ta, po mnenju nekaterih, na hitri- co sprejeti in premalo pre. diskutirani sklep pa poleg tega, da v neki meri raz- vrednoti dosedanje delo in uspehe pri planiranju dru- žine povzroča upravičeno skrb zaradi novih možnosti bohotenja šušmarstva. že doslej pa je bilo prav s te- ga jKJdročja na celjskem ob- močju mnogo žrtev. Tako ostaja vprašanje, kaj je ho- tel in kaj bo v resnici do- segel celjski Zavod za soci- alno zavarovanje s tem skle- pom. J. SEVER ŠE VEDNO VRZEU V MOZIRSKEM ŠOLSTVU pomanjkanje predavateljskega ka- dra, zato bo občina pomagala iz- rednim študentom., letos več de- narja tudi za otroke, ki morajo čez zimo bivati v dolini Na zadnji seji obeli zborov skupščine občine Mo- zirje so odborniki med drugim obravnavali in raz- pravljali o šolstvu v občini, Ža osnovo jim je služilo izčrpno poročilo komisije. Na osnovi tega poročila in med raz)>ravo so ugotovili, da je učni uspeh zadnjega šolskega leta boljši od prejšnjih in celo boljši od uspehov na območju regije. Žal pa na ta uspeh še vedno vplivajo neurejene razmere v Gornjem gradu. Rečici ob Savinji in na Ljubnem. Z dograditvijo nove šole v Mozirju je sicer velik del problemov rešen, vendar šolnike tarejo še problemi v omenjenih krajih. Po drugi strani i>a uspeh krni tudi pomanjkanje predavateljske- ga kadra. Gre predvsem za problem, da poučujejo de- lavci, ki nimajo zahtevane izobrazbe. Zato so odborniki sklenili, da bodo še naprej pomagali izrednim slušate- ljem iz vrst prosvetnih de- lavcev, da bi ti do 1973. leta pridobili ustre2aie kvalifika- cije. Najslabši uspehi so v še- stem in prvem razredu. Med predmeti pa vodijo računstvo in jeziki. Uspeh v prvem raz- redu krnijo učenci, ki bi za- radi motenj morali obiskovati posebne šole, vendar vkljub kategorizaciji niso prešolani. Zanimiva je tudi ugotovitev, da veliko število učencev s popravnimi izipiti teh nima namena opravljati, mnogo pa jih ne opravi. Prosvetni de. lavKä menijo, da se ti učenci med počitnicami slabo pri- pravljajo za popravne izpite. Ob prešolanju otrok je v začetku nastal problem zaradi prevozov. Vozila namreč niso redno prihajala po šolarje. Po izjavi predstavnika občine je zdaj ta problem v glavnem rešen. Letos so dosegli tudi večji uspeh pri urejevanju pogojev za šolarje z oddalje- nih hribovskih kmetij. V do- lini so namreč našli družine, ki so bile voljne sprejeti te učence v zimskem času, medtem, ko so v Solčavi tu- di letos organizirali »inter- nat«. Poseben problem za pro- sveto v mozirski občini pred- stavlja snubljenje in odhod kadrov. Gre za prosvetre de- lavce, ki so končali studii ob štipendijah občine in zdaj zapuščajo vrste prosvetarjev. Odhajajo namreč v razne go. sipodarske organizacije aH drugam, kamor jih zvabijo z boljšimi pogojd dela ali z Točjo plačo. n „REVOLUCIONARKE" V ŠMARSKEM TOPRU propadel poizkus, da bi nekatere probleme, s katerimi se srečujejo de- lavke tega obrata, navzven prikazovali, kot kritične Pred dnevi je bila v šmarskem obratu Tovarne perila Toper seja sindikalne podružnice, na kateri bi naj obravnavali tekoče probleme. Nekateri so idejo poskušali spremeniti v razčiščevanje »Izredno kritič- nih razmer in inkvizicijskih metod vodenja ter zlo- rabe mladoletnic in žena samohranilk«. Mimo vodstva sindikalne podružnice so tudi anonimno o seji ob- veščali nekatere najvišje družbenopolitične delavce občine in predstavnike tiska. Vodstvo sindikalne podruž. nice obrata »Toper« v Šmar- ju je štirinajst dni vnaprej določilo sejo. Na njej bi naj PK) dnevnem redu raz- pravljali o tekočih proble- mih obrata in o problemih s katerimi se srečuje 78 za- poslenih v tem obratu. Kot je znano, je bil obrat usta- novljen pred dobrimi štiri- mi leti. Matično podjetje zaradi finančnih problemov v mi- nulih letih ni uspelo obrat opremiti z ustreznimi novi- mi stroji. To jim je delno uspelo šele proti koncu lan- skega leta, vendar zaradi problemov z uvozom novih strojev še niso zaključili v celoti tehnološkega postopka. Vsa ta leta, predvsem pa v času, ko so bile delavke v Šmarju izpostavljene čisti industrijski proizvodnji z normiranim delom, je bilo mnogo pripomb prav na ra- äun oorm. Zaradi starih strojev delavke niso mogle doseči enakih učinkov, kot njihove sodelavke v Celju. Zaradi že znanih ekoncwn- skih razmer tekstilne indu- strije, pred vsem pa zaradi bistvenih tržnih posegov, je sedanje vodstvo matičnega podjetja začelo uvajati tisto proizvodnjo, za katero je po analizah in na podlagi naročil ugotovilo, da zago- tavljajo kolektivu perspekti- vo. Tudi v Šmarju so in bodo prešli s proizvodnje srajc na druge proizvode, trenutno na proizvodnjo ko- palk. Pred zaključkom lan- skega leta bi moral kolek- tiv šmarskega obrata do- seči predvideno proizvodnjo srajc, ki bi jih naj predali kupcu v prvih dneh letos. Zaradi raznih proizvodnih problemov ta kolektiv v normalnem roku ni uspel proizvesti zadostnega števila srajc, zato je vodstvo obra- ta v dogovoru z delavkami sprejelo odločitev, da bo- do delali tudi več kot osem ur, samo, da izpolnijo ob- veznost. Kaže pa, da vse delavke niso bile istega mnenja. — Zgodilo se je namreč, da je ena izmed njih tudi zara- di sorodstvenih vezi »alar- mirala« društvo prijateljev mladine, ki »je prišel zade- vo raziskat, da bi ugotovil, če niso kršeni zakoni in če niso mladinke ter matere- samohranilke prizadete«. Po- leg tega bi naj p» vsej ver- jetnosti raziskal tudi druge »nepravilnosti«, kot je bUa vest, da je obratovodja za- klenila delavke v obrat in bi jih naj s tem prisilila, da so delale preko, z zakonom določenega delovnega časa. Ko smo se pogovarjali s predstavnicami vodstva sin- dikalne podružnice in obra- ta v Šmarju, so nam ti po- vedali, da so ogorčeni nad neodgovornim postopkom posameznikov, tudi članov vodstva sindikalne podruž- nice, ki so te dogovore in razmere v kolektivu pwsku- šali v javnosti prikazovati neresnično. Na omenjeni se- ji so razmere in probleme analizirali in skupaj z vod- stvom matičnega podjetja ter s tehničnimi .službami pri- Sli do zakljuička, da mora- jo v resnici analizirati nor- me, sanirati kadrovske pro- bleme in z montažo novih strojev zaključiti tehnološki postopek. Naši sogovorniki so bili mnenja, da ne kaže iskati vzrokov le v strojnem parku, temveč in predvsem v strokovni usposobljeno- sti zaposlenih. J. SEVER obdaritev naj- boljših kmetov Poslovno združenje za kme- tijstvo Styria in vodstvo Kmetijske zadruge v Mozir- ju sta ob Novean letu pogo- stila in obdarila najboljše kmete z območja mozirske zadruge. Gre za kmete, ki so dosegli največje uspelie pri blagovni proizvodnji in do- segh največji napredek pri modernizaciji kmetovanja. Pogostitev je bila na Ljul> nem, kjer so jim predali tudd denarne nagrade. -ea delno uspelo tovariško srečanje z delavci v tujini SNEG ZAMETEL VABLJENE tisti ki so prišli, so na moč zadovoljni, saj sta prireditelja v vseh ozirih ustregla rojakom na prazničnem obisku v domovini Na ponedeljek pred novim letom je bilo dopoldan v Narodnem domu v Celju to- variško srečanje z delavoi, ki so začasno zaposleni v tuji- ni. Srečanje je priprawü po- dročni zavod za zaposlovanje sikupaj z občinskim sindii- kalnim svetom. Namen pri- reditelijev je bdi, zsdru^bi pri- jetno s korißtnim, pnsipevaM vsao neikaj, da bi našd lju- dje, kd so šli na delo v tu- j,ino čutili jxwezanosit z do- movino tudi na taik način, ne samo srečanjem s svojdr mi najbližjimi. V veliki dvorand Narodne- ga doma so prireditelji zbra- li kar veliko število pred- staivniikov dejavnosti in služb, na katere naj bi se naši delavoi na tujem ob- račali s vprašamji. Tako so bili tu predsta^mikii banke, socialnega zavarovanja, mari- borske zavarovalnice, cari- narnice. S strand občine so bili navzoči ljudje, ki so mogli pojasnjevati vse po- trebno s področja pridobi- tve gradbenih dovoljenj, do- voljenj za opravljanje samo- stojne obrti ter vsa tja do urejanja vojaških zadev ter podaljševanja potnih listov. Končno so bili srečanju še predstavniki kolektivov, ki želijo v prihodnje zaposli- ti večje število delavcev, po- vabljeni gostije pa so dobiili še ustrezne publikacije, v katerih so mogli pregledati seznam prostih delovnih mest v naši regiji, če bi se kateri od udeležencev sre- čanja tujiLne že naveličal in se želel zaposliti v domovini. Kot rečeno, vse je bilo zelo dobro pripravljeno, vključno z zabavo, za katero je sikr- bel zabavni ansambel Bor- ger. Toda žal je vreme po- nagajalo. Visok sneg pa je brez dvoma mnogmi povab- ljencem onemogočil udelež- bo. škoda. Nekaj desetin ti- stih, ki so mogli priti, je bilo zelo zadovoljnih. — ček PLAN NI KOMPROMIS - PLAN JE PREDPIS tako je dejal na zadnji seji delavskega sveta železarne štore koncem preteklega decembra njen generalni direktor tugomer voga. plan, ki so ga sprejeli, je plod intenzivnega in zahtevnega dela vseh strokovnih služb podjetja kakor tudi prispevek vseh zaposlenih, da se prihodnje po- slovno leto prične kar najbolj uspešno in - po možnosti - še uspešneje zaključi kot preteklo. Plan, ki so ga koncem de- cembra skrejeli štorski že- lezarji in s katerim prevze- majo delovne naloge za P'iü- hodnje leto, je zelo ambici- ozen, vendar — kot so zago- tovili —, tudi uresničljiv. Plan temelji na nadaljnji ra- cionalizaciji in uveljavljanju ekonomičnosti poslovanja, razvijanju tehnologije, uvaja- nju mehanizacije, zavzema se za finalizacijo proizvodnje, kar ima tudi ugodnejši fi- nančni efekt. Predvsem pa zasleduje kot osnovni cilj — zagotoviti kar najboljši polo- žaj zaposlenih. Tako so si v planu gospodarskega razvoja v letu 1971 postavili cilj do- seči povprečni osebni doho- dek na zaposlenega v višini 1.450 Ndin, kar je v primer- javi s povprečnim osebnim dohodkom v letošnjem letu (okrog 1.260 Ndin) velik ko- raik naprej. Plan štorske Železarne je vsklajen s srednjeročnim planom gospodarskega raz- voja Združenega podjetja »Slovenske železarne«, ven- dar je od preostalih dveh planov za prihodnje leto (Ravne in Jesenice) dosti ambicioznejši. Predlog plana je bil v razpravi v delovnem kolek- tivu več kot štirinajst dni in v tem času je bilo podanih dosti kritičnih pripomb in predlogov. Predvsem so si bi- li obrati enotni v, zahtevi, da je treba skladno z zahte- vo po večji proizvodnji v prihodnem letu zaposliti več- je število nove delovne sile. Vendar so se istočasno zave- dali, da pomeni to nov pri- tisk na plačni fond podjetja in da bi bil s tem resno ogrožen v planu postavljen cilj o višjem osebnem do- hodku. Tako so končno enot- ni v zahtevi, da se poveča- nje novo zaposlenih reduci- ra na minimimi, da pa se re- ši pomanjkanje delovne si- le v nekaterih obratih (nova valjama in novoustanovljeni sklop predelave) z ustrezni- mi premiki znotraj podjetja. Uvedba mehanizacije ter uresničitev programa moder- nizacije podjetja bo namreč sprostila precej delovne süe, ki jo bo mc^oče zastopati na novih delovnih mestih. s pomočjo armade in občine so še zadnja osamljena gospodarstva dobila elektriko. v šmarski občini se občani v zadnjem času trudijo, da bi si ustvarili osnovo za blagovno proizvodnjo Obč.a.nii šmarske občine ugotavljajo, da je tudi na območju te občine predvsem v zadnjem letu dosežen vidni premik naprej. Pri tem ugo- tavljajo, da so s skupnimi močmi uspeli zgraditi na de- setine cest v posamezne za- selke, nove vodovode in elektrificirati posame2!ne za- selke, ki so bili brez elektri- ke. Letos bi naj uredili še Veternik in zaselke okrog Le- sičnega, kjer prav tako še ni elektrike. Ob gradnji Obsoteljske ce- ste so pripadniki Armade prisluhniH tudi željam obča- nov Male Rudnice. Vojaki so v prostem času priskočili na pomoč in izikopali jame za električni vod. Opravili so delo, ki je predstavljalo naj. večji problem, saj gre za skalnat predel, kateremu si kos le s tehničnimi sredstvi. S tem, da so vojaki opra\'ili najtežji del dela zastonj, so občanom omogočili tudd ra2>- šiiritev dela, saj so pridobili denar, s katerim so lahko namesto enofaznega voda po- tegnili trofazaii električni vod. Na Mali Rudnici, ki je bi- la do nedavna povsem odre- zana od sveta, po dograditvi ceste pa je moč tudi z motor- nimi vozili T ta gorat svet, gospodari nekaj mladih, dela in napredka željnih kmetov. S cesto in elektriko so tako pridobili osnovne pc^je za moderno kmetovanje in bla- govno proizvodnjo. -er PRIPRAVE ZA POPIS PREBIVALSTVA SO V POLNEM TEKU Znano je, da vsaka po- membna ter obsežna raziska- va zahteva določeno pripra- vo izvedbe, ki mora biti to- liko bolj skirbna in sistema- tična, kolikor bolj si želimo zagotoviti uspeh. Popis pre- bivalstva, ki je predviden za april, je ena od najbolj ob- sežnih akcij, pri kateri je earadi teritorialne razsežno- sti in vsebinsko predmetne zahtevnosti potrebno analizi- rati ne-le poklicne statistike, temveč tudi dobršen del o- stale državne uprave, občin- ski aparat ter celo sodelavce iz delovnih organizacij. Ra- čunati je, da bo v vsej dr- žavi potrebno 80 tisoč popi- sovalcev ter ne dosti manj kot 20 tisoč ostalega osebja v svrho vodenja, kontrole, podučevanja sodelujočih, ex- Pedita raznega gradiva ter same obdelave zbranih po- datkov. V decembru lani so v ta namen republiški in zvezni biroji za popis že izdali ti- skana Navodila za delo v zvezi z organizacijo in teh- ničnimi pripravami popisa prebivalstva in stanovanj. Navodila predpisujejo delo občinskih popisnih komisij, izvajalcev, inštruktorjev in konstruktorjev popisa ter definirajo celotno delo, ki je v zvezi s popisom začetnih do zakljtičnih opravil. Vse- bujejo v prilogi tudi rokov- nik in materialno dokumen- tacijo. Stanje, ki naj ga popis do- seže, bo pokazali čas med 31. marcem in 1. aprilom 1971. Od 1. do 10. aprila pa bodo popisovalci to stanje »sne- mali«, t. J. ugotavljali in be- ležili v za to predvidene ob- razce. Do 15. aprila je tre- ba nato podatke oairoma ce- lotno popisno gradivo pre- veriti, urediti in pripraviti tako, da ga pristojna popisna občinska komisija lahko prevzame. Naloga popisoval- cev je težka, glede na to, da je v desetih dneh p>opisovalec dolžan pipisati 350 do 400 enot. v kar sodi določeno število gospodinjstev in sta- novanj ter z njimi zajetih ljudi. Uspeh popisa zagotavlja po eni strani pouk izbranega osebja, ki bo trajal dva do tri dni, po drugi plati iz centra vodena organizacija vseh faz popisa. Vodilno osebje pa se itak pripravlja že vse leto. Neposredni no- silci akcije so občinske skup- ščine. One oblikujejo ustrez- no komisijo za papis, ki od- govarja v okviru enotne predvidene organizacije in predvsem metodologije. Iz občine bodo tudi inštruktor- ji, ki delujejo t mejah ob- čine tako, da spremljajo de- lo popisovalcev, jim svetuje- jo in pomagajo v spornih vprašanjih ali problemih. Re- publiški zavod za statistiko sedaj pripravlja v slovenšči- ni in jezikih etničnih skupin pKjpisna formularje, kon- trolnike, skice terena in vse drugo, kar se lahko pripra- vi enotno in vnaprej, organi- zira pa tudi temeljne instru- ktaže v središčih, ki glede na oddaljenost in prometne zveze ustrezajo udeležencem. Vzdržujejo torej živ stik z organi popisa v federaciji in na terenu, sledeč ustaljeni metodski praksi ter novite- tam, ki jih prinaša kot ved- no čas in tehnika. Stik je nujen še posebno zato, ker letošnji p>opis prebivalstva vključuje tudi pK>pis stano- vanj in nekatere podatke za ažuriranje in moderniziranje stalnega registra prebival- stva. Kot je danes mogoče oceniti, bo to najtežji popis T Jugoslaviji, ki pa bo za- gotovil tudi največ podatkov. L. B. 250 hvaležnih srčec dedku mra- zu od ingrada na osnovni šoli v frankolovem Leto za letom pionirji osnovne šole Frankolovo tei- ko pričakujejo novoletne praznike, saj vedo, da jiii vedno obišče dedek Mraz z darili njihovega patronata Ingrada. Vsako leto so pionirji bolj presenečeni. To- krat pa je bilo presenečenje največje. V bogatih paketih sladkarij so pionirji našli lepa nalivna peresa, katerih so se zelo razveselili, saj številni pionirji niso imeli ustreznih pisal za pK>uk. EInako veseM in hvaležni so bill njihovi starši, saj so pretežno kmetje in njihovi otrocd niso deležni kakršnikoli obdaritev v p>odjetjih. Radosti, ki je preplav-ila obraze pionirjev ob živopis- nih darilcih, ni mogoče popisati. Slišati je bilo le vzdi- he občudovanja in začudenja. Iskrena zahvala slehernega pionirja je obtičala globoko v srcu in nihče ne bo po/.a- bil tako prijetnega presenečenja. Dedek Mraz pa ni pozabil tudi na učitelje, ki so pre- jeli prav tako lepa darilca, za katera so hvaležni. Pri- jeten je bil pogled na radostne in srečne obraze 250 ih mladih ljudi ob prejemu daril, saj jim bo to tudi nov impuls za uspešnejše učenje v letu 1971. E. a taborniki šoštanja so zborovali Preteklo nedeljo je bü v Šoštanju redni letni občnJ zbor tabornikov OPG šoštanj, na katerem so taborniki pregledali delo, ki so ga opravili v preteklem letu. Po- leg tega pa so začrtali tudi nadaljnji razvoj odreda. Delo odreda je bilo v preteklem letu izredno pestro. Od vseh članov je zahtevalo izredne delovne napore, saj jim je primanjkovalo časa, ki je med rednün šol- skim letom eden izmed najbolj perečih problemov. Ve- čina odraslih članov OPG, ki so hrbtenica odreda j« namreč na študiju v Ljubljani in Celju, domov pa pri- hajajo samo ob sobotah in nedeljah. Tako so morali v teh dveh dnevih urejati vse kar je bilo treba urediti, poleg tega pa še marsikaj organi2irati. Kljub težavam s katerimi so se spopadli, pa so bili vendarle v mesecu maju »a predlog predsednice lO ZTS Jerneje Belinger, organizatorji področnega mno- goboja za medvedke in čebelice. Mnogoboj je izredno uspel, tako po organizacijski plati, kx>t tudi po samem tekmovanju, saj so našd taborniki zasedM prvo mesto. Med vsem letom so se neprestano borili s finančnimi težavami, saj denarja skoraj niso imeli. Pričele so se , širiti celo govorice, da je odred že skoraj propadel. Kljub velikim naix>rom so ostaU nemočnd, spričo dejstva, da pač nd denarja. Oprema je bila že skrajno dotrajana, prav tako tudi ostali pripomočki. Takrat pa so pomislili na kredit pri KB cikje podružnica Ve- lenje. Priznati je potrebno, da smo naleteM pri njih na veliko razumevanje in dobili posojalo 45.000 dinarjev. Ta vsota pa jim je omogočila, da so se stvari obrnil« na boljše. Ob koncu občnega zbora pa je tov. Belingerjeva podelila naslednjim prizadevnim članom odreda priz- nanja: Kokot Alenki, Pilih Boži, Pilih Alenki, Dobrov- nik Franciju ter Hren Antonu. Srebrno značko sta za delo pri Medvedkih in čebelicah dobdM Lučka Potočnik in Alenka Kokot. Najvišje priznanje ZTS 2» požrtvovalno in uspešno delo v našem odredu pa je prejdi Dušan De Costa. Celoten odred TOPGŠ je bil odlikovan s Partizan- skim odredom, kar je najvišji naziv, ki jih podeljuje lO ZTS. Izvoljen je bil tudd nov odbor. Za starešino je bil imenovan tov. Ciril Pilih, načelnik je Kokot Alenka, predsednik klubovcev pa je postal Stropnik Boris — BASA. L. n. sodelujejo tudi petrovčani Taborniški odred »Zelenega zilata«, ki deluje v Žalcu že preko deset let se je odločil razširiti svojo dejavnost še na Petrovče. S pomočjo vodstva osnovne šole V Petrovčah se je v organizacijo vključilo okoli 30 novih tabornikov in tabornic. Vsak teden enkrat se sestanejo in se učijo taborniških veščin. Svoje znanje si bodo spomladi in poleti še razširili na raznih akcijah m letnem taborjenju. Zaenkrat bo v Petrovčah organi2ärana četa v okviru odreda »Zelenega zlata«, pozneje k» bodo pristopili še novi člani, pa se bo ustanovil samostojen taborniška odred. z. T. tekmovali bodo Najmlajšim tabornikom — »medvedkom« in »čeb«. Ucam« -- so v odredu »Zelenega zlata«, Žalec že vsa leta doslej posvečali kar največjo possomost. Vsako zimo je bü organiziran poseben tečaj na katerem so najmlaj- ši osvojili oMxovno taborniško znanje. Na sestankih, igrah, pohodih, tekmovanjih in taborjenjih so si prido bili večje število veščin in preizkušenj. Letošnje leto je uprava odreda sklenila, d® se naj- mlajši vključijo v republiško tekmovanje medvedkor in čebelic za značko »Zivka Lovšeta«, Tekmovanje uspe- šno pK)teka in po dosedanjih uspehih je pričakovati, da se b(xio plasirali na visoko mesto. ZT ali je mogoče? Ah je m<^oče, da taka tovarna, kot je Pivovarna r Laškem nima evidence od kdaj do kdaj so bili tam na- meščeni vsaj vodilni uslužbenci — direktor? Ob priliki 25. obletnice samoupravljanja so mojemu pokojnemu možu Pranju Vilharju priznali le 7 službe- nih let, čeprav je bil. njen direktor pred in po vojni. Svoje službeno mesto je nastopil 1. 1. 1939. 2Co je iz- bruhnila vojna, je bežal. Pred tem je bil nekaj tednoT zaprt T Celju. Vrnil se je maja 1945. kot delegat. Poa- neje pa je bil nameščen Icot direktor. Na tem mestu je ostal do svoje upokojitve lete 1952. Vdova Božem Vilhar Nadaljevanje s 1. strani obračali tudi v drugih sesta- vkih, .še posebej pa v naši redni tedenski reportaži na deseti strani. Prd tem name- ravamo ostati tudi v priho- die. Želeč si čimbolj št^a kon- takta z vami, dragi naroč- nüri in bralci, smo lani pri- čeli z rubriko »Iščemo naj- bolj podobne dvojčke«, ki smo jo zaključili v novoletni številki, ko smo vse dvojčke objavili še enkrat. Priznati moramo, da smo biJi nad vašim sodelovanjem zelo pressnečeni, ker nas seveda zelo veseli Ne samo to, da je akcija stekla in da so sli- ke dvojčkov redno prihajale v naše uredništvo, tudi ob zaključku je bul odziv tolrik- šen, da ste nas spravili kar v zadrego. Pisem s kuponi je prišlo toliko, da je to pre- seglo tudi naj>bolj optimi- stična pričakovanja. O re- zultatLi bomo seveda še pd- sah, akcijo samo pa bomo zaključili z javno radijsiko oddajo Radia Celje. Se in še bi lahko našteval posamezne pozitivne in se- veda tudi negativne strani našega lanskoletnega dela. Lam smo med drugim uspe- šno rešili tudi vprašanje us- tanoviteljstva našega časni- ka, ki so ga prevzele Ob- činske konference treh ob- čin in tako smo dobiM po več kot štirih letih svoj družbeni organ — izdajatelj- ski svet. Vse to se je seve- da. pozitivno odražalo tudi na naše materialno stanje. Ker se je dotacija s strani občin ustanoviteljic povečala, se je tudi delež izgube, ki jo mora pokrivati kolektiv ob- čutno zmanjšal. S propa- gandno dejavnostjo in drugi- mi akcijami smo usp>eli zbra- ti toliko denarja, da smo po- krili vso izgubo in še ustva- rüii nekaj skladov, ki nam bodo olajšali delo v letoš- njem letu. S tem pa seveda ra rečeno, da so vsi tovrstni problemi že rešeni. Se daleč ne! šesitnajsit strani kolikor jih obsega naš časndk, je ab- solutno premalo. Iz tehnič- nih razlogov ga je moč po- večati na 24 strani, na man(] to ne gre. Tu pa se s^^vari zatikajo. Povečani obseg ba terjal precej starih milijo- nov, s katerimi pa ne raz- polagamo in tudi m večjih izgledov, da bd do njih pri- šli. Po višini letne naročnine smo zdaleč najcenejši lokalna časnik v Sloveniji, to pa se nam seveda precej otepa, saj taka naročnina ne pokrije niti p>olovice vseCi stroškov, ki jih imamo z izdajanjem časnika. Lani nas je precej prizadela tudi podražitev ipar pirja in mnogih storitev, ven- dar smo to le nekako izpe- ljali. Perspektive, ki stoje pred uredništvom, nikakor niso rožnate, vendar upamo, da bomo ob tesnem sodelo- vanju z ustanovitelji in dru- gimi družbenopolitičnimi de- javniki Je uspeli, da v letoš- njem letu uredimo tudi to, za nas tako pomembno vpra- šanje. V uredništvu smo že pritpravili koncept Novega tednika na 24. straneh, še v tem mesecu bo o njem raz- pravljal izdajateljski svet, ki bo moral dokončno izreči svojo odločitev o tem, kako bomo s svojim delom nada- ljevali v prihodnje. Zelo radi bi, da bd ob vsesplosniüi po- dražitvah, ki vedno siproti segajo v potrošnikOT žep, naša naročnina ostala nespre- menjena! V novem letu si želimo še tesnejšega stika s svojimi bralci. Zaio vas vabimo,, da se oglašate na naš naslov. Da nas opozarjate na do- godke in (probleme, o katerih bi morali pisati, pa smo jih v preteklem letu l^uščali. Ni potrebno, da se trudite in mučite s pisanjem sestajv- kov, dovolj je, da nas na po- samezne stvari opozorite z dopisnico, ostalo bodo opra- vili naši novinarji. V novem letu želimo razširiti krog na- ših rednih sodelavcev, zato vabimo tem potom vse, ki j^ih 'veseli, da bi se ukvarjali z dopisništvom bodisi redno ali občasno iz svojih krajev, da kar pogumno sežejo po peresu in nam pišejo o po- sameznih dogodkih. Vsak za- četek je težak, toda z vztraj- nim delom m medsebojnim sodelovanjem bomo prebro- dili vse težave in tako dose- gli skupra oil j, ta pa je v tem. da bi v našem časniku pisali o vsem, kar je po- membno, zanimivo, o vsem, kar je potrebno, da so naši bralci obveščeni. Naša akcija »Tednikovi pa- ri« je dobro stekla. PridobiM smo že kar lepo število no- vih naročnikov, dvakrat pa smo tudi že razdelili naše nagrade. Ker akcija še teče, vas pozivamo, da se tudi vi vključite vanjo. Pre5>ričani smo^ da vam ni težko prido- biti vsaj enega naročnika; vam to ne pomeni težkega dela, mi pa smo slehernega novega naročnika veseli. Predstavljajte si, kakšen pre- mik bi dosegli v naši nakla- di, če bi sleherni naročnik pridobil SAMO ENEGA no- vega rednega odjemalca na- šega časnika! Naklada t» se podvojila, s tem seveda tudd naši dohodki, stroški pa, ki jih imamo, bi se bistveno zmanjšali, še je čas, da so- delujete v naši akcijd! Ob zaključku sanio še to: želimo si, da bi bilo naše medsebojno sodelovanje čim tesnejše, da bi biH naši stüci čimbolj ši, da bd tako lahko na tak način uresničili vse postavljene cilje. Tudi v le- tošnjem letu si bomo priza- dejali, da bo časnik po svoji vsebini čimbogatejši, da bo- mo v njem še več kot do- slej pisali o ljudeCi, o njiho- vem delu, uspehih in seve- da tudi težavah. Teh slednjih žal nikoli ne zmanjika in tudi mi ne ostajamo brez njih. B. STRMČNIK Krajevna skupnost Polzela je naloge, ki si jih je posta- vila preteklo leto v celoti izpolnila. Kot je povedal predsednik krajevne skupno- sti Vinko ing. Kolenc na zad- nji razširjeni seji. so lani pričeli z gradnjo nove šole, ki je sedaj že v drugi fazi gradnje, čeprav So z deli začeli šele novembra. Sola bo imela 10 učilnic, telovad- nico, jedilnico, sanitarije, garderobo in najsodobnejšo opremo, tako da bo lahko v njej kabinetni pouk. Solo nameravajo končati letos, stala pa bo okrog štiri mili- jone dinarjev. Poleg pričetka gradnje šole so lani asfalti- rali okrog dva m pol kilo- metra krajevnüi cest na Pol- zeli. Za to delo so v veHki meri prispevali občani sami. Zgradili so tudi del vodovo- da v Založah. prav tako ob izdatni pomoči Založanov. Seveda sodijo med izdatke tudd vzdržer^ranje poljskih cest in drugih komunikacij, precej denarja Pa so razde- lili med društva in organi- zacije, ki delujejo na Pol- zeli. V letošnjem letu je, kot smo že omenili, glavna nalo- ga dograditev šole in obno- vitev kulturnega doma Svo- bode. V domu bodo uredili centralno kurjenje, razširm bodo nekatere stranske pro- store in dvorano skušali z razpoložljivimi sredstvi ure- diti čimbolje. Po načrtu, ki je že pripravljen, naj bi de- la stala 1,05 milijona dinar- jev. Ce bo letos Krajevna sku- pnost opravila vsa ta dela, bo-imela zopet eno uspešno delovno obdobje več. Pri vsem tem moramo omeniti veliko pomoč občanov To- varne nogavic in Garanta Polzela. TONE TAVČAR tri konference Na zadnji seji članov pred- sedtva OK ZMS Celje so sprejeli polletni program dela občinske konefrenoe mladine. Tako bodo med dru- gim v naslednjih treh me- secih tri problemske konfe- rence celjske mladine. Na njih bodo govorili o mladih in samoupravljanju, o mlar dlni in telesni kulturi v celj- ski občini ter pravilih orga- niziranosti Zveze mladine. izobraževanje mladine na vasi Občinska konferenca zve- ze mladine Žalec se je vklju- čila v republiško akcijo izo- braževanja mladiine na vasi. Na področju občine Žalec se je za to akcijo odločilo kar šest mladinskih aktivov in sicer iz Vinske gore, šešč, Vranskega, Griž, Galicije in Šempetra. Teme predavanj bodo: družbeno politične, go- spodarske in socialne. Prvič pa se bp obravnaval tudi v širšem menlu tema' razvoj turizma na vasd. Vsekakor so takšna preda- vanja za mladino koristna, saj pomagajo širiti pogled na politično in gospodajrsiko F>odročje. T. Tavčar ALBIN ZUPANC Kdo ve če je »po(plemenite^ nje« Teharčanom kdaj ko- ristilo? Zupančevim gotovo ni. Kako se je preživljala družina, katere poglavar je bil oinkamiški delavec in ki je po dveh materah šte- la 11 otrok. Kaj je čudne- ga, da so se Zupančičevi raztepli po svetu čim so odrasli šolskim kilopem. Albin je bil Benjamin in je ostal doma. Izučil se je pri Rebeku in kadar ni biil v delavnici in kadar se sestajal z ljudmi kot so bi- U Slavko, Vilč, Vera in Mi- ca, kot Milan, Miloš, Tone, Dušan in drugi, takrat je kolesaril. Obledeli časopisni izrezki pričajo o tem, da je Celje imelo pred vojno državne- ga in silovensikega junior- skega prvaka, ki ni bil nih- če drugi kot Albin Zupane. Ah ni precej bolj jasno, kako da je ta letošnji šest- desetletnik — jubilej je praznoval na tretji novo- letm dan — tako prizade- ven, vnet in uspešen pred- sednik avtomoto društva, ki ima ime p>o Albinovem prijatelju, navdušenemu motociklistu Slavku Slan- dru. Kaj bi se šai skrival- nice. Prej našteta imena pripadajo priimkom kot so Slander, Zidanšek, Apih, Grčar, Skvarča, Kraigher, Stante. Skratka Albin Zu- pane je tesno povezan z predTOjnim revolucionar- nim gibanjem v Celju in o- kodici in prvo leto vojne, ko je po nalogu Slavka Šlandra moral delovati do- ma, vendar bil v najtes- nejši povezavi tako z vod- stvom partije in celjsko četo. Tako vse do aretaci- je leta 1942. Bil je vkle- njen na isto verigo kot ujeti borci Veličkove čete in Tončka Cečeva. Pravo na^ ključje in sreča, da takrat ni končal pred zidom, da so ga poslali v Dachau. Kdo od Celjanov, zlasti srednja generacija, ga ne pozna. Tik px) vojni pred sednik sodišča za sloven- sko narodno čast, potem delegat (direktor) v Žični in podjetju Puchs, nadalje dolgo časa direktor tovar- ne tehtnic in nazaidnje di- rektor podjetja »Utež«. Albin Zupane je že 15 let na čelu celjskega avtomo- to društva. Pravi, da bo samo tako dolgo, da bo ser- vis, testimi center in mo- tel ob Ljubljanski odprt. Potem bo izpregel. Povedad je še, da so na Sdlvestrovo, ko ju z ženo ni bik) v stanovanju, doma pa sta bila sinova s prijatelji, vdrli v stanovanje mladi ljudje, izzivali, se pretepa- li in precej porazbdm. »Tudi mi smo bili v mla- dih letih vihravi, drzni. To- da mej spodobnosti pa le nismo prekoračevali. Celo znanega vohljača Čuka, ki nas je povsod zialezomi, smo potegnili iz apnene ja- me, ko je po nesreči zdrk- nil vanjo pri takem zalezo- vanju .. .« Kako navihano so se mu svetile oči, ko je pripove- doval o dogodkih s polica- ji, kulturbundovci. Dogod- kih, ki so bili smešni, ven- dar tudi s ciljem in pome- nom. Jure Krašovec IDEJA JE CILJ NOVI TEDNIK: Gotovo ste prebrali mtervju Franja Krivca z okrožnim javnim tožilcem Borisom Kmetom in uganih kakšna naj bi bila smer in vsebina najinega razgovora? TONE ERJAVEC: Da prebral m zelo pozorno celo. Vprašanje, ki ga postavlja sindikatu je zelo pomembno, toda ne samo za sindikat, marveč za ves nadaljnji raz- voj samoupravnih odnosov. NOVI TEDNIK: Povzemamo vprašanje tovariša Kme- ta: Kaj je sindikat storil pri osveščanju članstva in da hi nerazgledanost in iz tega izvirajoča neodločnost ne bila preredko sito za selekcijo dvomljivih odločitev? TONE ERJAVEC: Konferenca sindikatov m vodstvo sindikata v občini je vložilo maksimalne napore, da ^vlogo sindikata kot pohtične organizacije okrepi in da se zlasti struktura v vodstvih sindikalnih organizacij kar najbolj izboljša. V tedniku ste sami zapisali, da je sedmim programskim točkam sindikat pristavil še po- goj; dobro delo sindikata, dobri kadri v njihovih vod- stvih. NOVI TEDNIK: Izobraževalna pot osveščanja sindl- kahiega članstva neposredno rü stvar vaše fimkcije v občinski sindikalni organizaciji, nedvomno pa osve- ščenosti in dejavnosti vodstev sindikalnih organizacij pripisujete tudi to vlogo? TONE ERJAVEC: Vsekakor, kajti besede mičejo, vzgledi pa vlečejo. Osveščenost in revolucionarnost sindikalnega vodstva je ključ osveščenosti članstva. NOVI TEDNIK: Ker je občinska organizacija dala te- mu vprašanju tako velik pomen, je gotovo za to imela razloge. Ali je potemtakem pri nas še možno, da naj- množičnejšo politično organizacijo v delovnih organiza- cijah ne vodijo vedno najprimernejše osebnosti? TONE ERJAVEC: Seveda je. Poglavitni vzrok za to, da povsod še rüso dojeli prave vloge sindikata in da tudi napačno sklepajo o tem, kdo naj to organizacijo vodi. NOVI TEDNIK: So torej še možni primeri, da od- ločitve, kdo naj vodi sindikat, izvirajo iz ožjih, pred- vsem vodstvenih krogov? TONE ERJAVEC: Da, taki primeri še vedno slabijo učinkovitost sindikalnih organizacij. Ne mislim, da tež- nja p>o organizaciji, ki bi bila »uglašena« z vodstveno strukturo, zavestno nastaja zato, da bi kdo lažje ribaril v kalnem, da bi dvomljive odločitve ne imele ovir. Mi- slim, da je to prej odraz bojazni pred delitvijo politič- ne oblasti, če smem uporabiti ta nesimpatični izraz. Jasno pa je, da take razmere pogojujejo razrast in ne- moten F>otek napačnih, škodljivih odločitev. Omogočajo jih. NOVI TEDNIK: Preskočiva na statute, ki so pred- met 15. ustavnega amandmaja. Celjska sindikalna orga- nizacija je na zadnji konferenci doživela laskavo priz- ananje za aktivnost na tem podiročju. Ali je v novih sta- tutih izpričan večji poudarek na odgovornosti? TONE ERJAVEC: Omenjeni 15. amandman je po- nudil možnost uveljavljanja vsestranske odgovornosti. Opozoriti pa je treba na problem, ali se lahko vpraša- nje kolektivne odgovornosti sankcionira drugače, kot je že ustaljeno, z zamenjavo delavskega sveta in pre- povedjo izvolitve članom za določen čas in končno s prisilno upravo, ki prizadene ves kolektiv. Redko sredina, iz katere je bil član kolektiva izvoljen v samo- upravni organ, pokliče na odgovornost svojega izvoljen- ca za škodljivo odločitev. Takrat pride v ospredje izgo- varjanje na nerazgledanost, premajhno obveščenost, na slepo zaupanje vodstvu itd. Sindikati so zato vztrajali, da v statutih pride čim bolj do izraza osebna odgovor- nost, ki se povečuje z večjo pristojnostjo vodilnih. NOVI TEDNIK: In kako je s stimulacijo sindikalnih voditeljev. So še pojavi, da le-ti dobijo boljša delovna mesta in se potem čutijo odvisne od določenega dela, ne pa od celega kolektiva? TONE ERJAVEC: Osnovni vzrok je v tem, kako še vedno vrednotimo politično delo. Predvsem je tu vprašanje, kakšno podporo in p>oložaj uspejo doseči voditelji sindikata v kolektivih. Naša prizadevanja so, da bi to vlogo opredelili tudi v statutih. Močno anga- žiran neposredni delavec v sindikatu vlaga veliko svo- jega časa in moči. Zgodi se mu lahko, da začne slabeti njegova delovna storilnost. Za večje organizacije bi bilo prav, če bi z internimi akti omogočili takemu fimkci- onarju uspešno vodenje organizacije, vendar bi take olajšave moral dajati kolektiv v celoti ali p>a morda celotno sindikalno članstvo. NOVI TEDNIK: Povrnimo se k temi razgovora s tovarišem Borisom Kmetom, ki zakonskim sankcijam nasproti postavlja politično delo, osveščenje. Tudi naš razvoj pelje v to smer. Kaj rečete o tem? TONE ERJAVEC: Da, naš sistem je v to smer usmer- jen. Predpise naj zamenjujejo družbeni dogovori, grož- njo kazenskih sankcij p>a moralne norme, moralne san- kcije. No ta ideja je cüj našega razvoja in je še vedno v dobršnjem delu stvar bodočnosti. Vendar ne ideali- zirajmo tega. Pravimo, da nosi naš razvoj v sebi pro- tislovja. Ob jačanju zavesti je torej še vedno pK>treben družbeni nadzor, še vedno so nujne tudi sankcije proti kršiteljem zakonsko sankcioniranega življenja v družbi. Da bi hitreje rastla zavest, je po mojem nujna hitrejša in učinkovitejša pot pravosodnega sankcioniranja eksce- sov. NOVI TEDNIK: Gotovo nisva izčrpala vsega, kar zaobjema ta splet problemov. Pustiva jih še drugim nekaj. Koga predlagate za naslednji štafetni intervju? TONE ERJAVEC: Midva sva se dolgo zadržala pri vlogi in profilu sindikalnih kadrov. Sindikalnemu član- stvu pa ne more biti vseeno, kako je s strokovnimi kadri v delovnih organizacijah, od katerih je odsivsna rast proizvodnje in z njo standard, želim, da o teh vprašanjih in o razvojnih programih kolektivov, občine ter regije govorite z direktorjem Zavoda za napredek gosp>odarstva, tovarišem Fedorjem Gradišnikom. JURE KRAŠEVEC SLG NAJ POSTANE RESNIČNI KULTURNI DOM intervju z upravnikom slovenskega ljudskega gledališča bojanom štihom Izkonsiih smo dvojno pri- ložnost . in ob zaključku sta- rega leta ter izidu zakona o kulturnih skupnostih in fi- nanciranju kulturnih dejav- nosti zastavili upravniku SLG Bojanu Stihu nekaj vprašanj. Če pomeni zakon o kultur- nih skupnosti res prelom- nico, s čim bi pK) vašem še morali prelomiti, da bi bilo v prihodnosti čim manj pre lomnic? »Gre za to, da dobi (ima) kulturna v družbi svojo na- ravno funkcijo. To pomeni, da kultura ni nekaj nad dru- žbo ali celo zimaj nje, mar- več je njen naravni in nepo- grešljivi del. Ustvarjalci kul- ture morajo storiti vse, da bi družba pKKtala, kot pra- vimo — kulturna. Ko se za- vzemamo za rast ljudske kul- ture, ali pa kulture človeka, se zavedamo in spoznavamo, da je lahko tako imenovana elitna kultura v svojem je- dru pravzaprav antiktiltura. Pri tem seveda ne gre za to, da bi v človeku, ▼ ljudeh vzbudili željo po sodelovanju m sodoživljanju v kulturno umetnostni sfen. Ce bodo kulttime skupnosti delovale v tej smeri, kajpak smemo upati v njihov kulturno fimk- cionalni in duhovni pyomen.« Slišali .smo, da je izid za- kona zakasnil zaradi neenot- nili mnenj v ra^spravi o nje- govem osnutku, v kateri sta si bili v laseh republiška in »ostala« kultura. Kakšno je vaše mnenje o tej dvojnosti? »Ne poznamo republiške in »ostale« kulture. Ta je ena sama m takšna, kakršna je — rezultat umetniško ustva- rjalne moči sodobnega člo- veka. Najpomembnejša so načela kvalitete, odkrivanje novega in neznanega, duhov- no ustvarjalna prisotnost v sodobnem času. Z našim de- lom moramo bolj kot kdaj- koü vztrajati na enotnosti slovensk^a kulturnega pro- stora, na njegovi ftmkcional- ni povezanosti in na nje- govi ustvarjalni učinkovito- sti. Kdor dela in ustvarja dobro in pogumno, na, tudi ima materialne prednosti.« Kaj lahko recimo provin- ca prispeva slovenski kultu- ri? »Čimprej moramo odstrani- ti iz naše zavesti in besedi- šča izraz provinca.. Gre za to, da kulturni ustvarjalnosti ustvarimo povsod materialno organizacijske možnosti. Ko pa so te podane in izobliko- vane, je na kulturnih ustvar- jalcih, da jih izkoristijo v polni ftmkcionalni moči. Tis- to. kar moramo v skupnem delu in ustvarjanju preseči, je zaprtost v lastni kraj. Te- daj moramo stremeti k so- delovanju, izmenjavi In spre- membam. Razdalje — geo- grafske — So v naši deželi tako majhne, da resnično ne morejo pomeniti ovire za srečanja m skupno delo. Zmanjšati pa moramo du- hovne in institucionalne razdalje, ki še vedno razdva- jajo kulturne ustvarjalce.« Zadnja celjska gledalLška sezona je bila po splošni oceni zelo uspešna. AH to pomeni, da so se izpolnila tudd vaša pričakovanja kot direktorja ustanove iJi v čem? »Ce je bila pretekla sezo- na uspešna, potem je v tem treba videti dejstvo 20-letne- ga dela in ustvarjanja celj- skega gledišča. Umetniški zbor in tehmčno osebje, a tudi upravniki tega gledali- šča od Fedorja Gradišnika do Slavka Belaka so izobliko- vali gledališki organizem, ki je sposoben rasti in napre- dovati. Zato upam v dobro ix>t našega gledališča«. Kakšen je vaš odnos do modemih del, če imate se- veda pred očmi vendarle spe- cifično sredino iin kako vidi- te ob tem poslanstvo SLG? »Trdno sem prepričan, da mora v našem gledališču ob- veljati oblikovni in vsebin- ski pluralizem umetniškega ustvarjanja Toda nove in- terpretativne in repertoame vidike je treba odpirati v soglasju s sredino, v kateri delamo. Inovacije morajo bi- ti rezultat sistematičnega in logičnega odlikovanja reper- toame podobe, ki naj teme- lji na ustvarjalni svobodi.« Cesa bi si želeli v novem letu? »želim, da bi delali dobro in v zadovoljstvo obiskoval- cev. želim, da bi nam gledal- ci s pravično oceno našega dela in ustvarjanja sledili v gledališki avantun. In še dve želji: da bi lahko številč- no izpopolnili ansambel in razrešili njegov socialni po- ložaj in da bi laliko začeH s pripravami na temeljito obnovo gledališke hiše, ki naj postane resnični kultur- ni dom v (Delju in njegovi regiji.« D. HRIBAR Mesec december je po do- bri stari tradiciji celjskega gledališča domala v celoti re. zerviran za novoletno prazno- vanje. Letošnjo pravljico RDEČA KAPICA IN DEDEK mraz si je v 33 ponovitvah ogledalo čez 10.000 otrok. Ve čina teh predstav je bila pred zaključeno publiko, bodisi za šole bodisi za kolektive, ki so povezali prihod dedka Mraza še z obvezno obdarit- vijo. Tako se je čas študija za novo abonmajsko pre miero, za krsto uprizori- tev Kamenikovih GALEBOV, premaknil v januar. Po de- lovnem načrtu bo premiera v prvi polovici februarja. V ča- su študija pa bo obnovljena še Veronika Deseniška, ki bo IX) prvem februarju v no- vi zasedbi spet na repertoar- ju. Dotlej se bodo vrstile redne predstave CJospodične Julije, Zupanove Micke in Se- kire. Da bi zapolnili vrzel v za- četku novega leta, smo po- vabili v goste Mestno gledali- šče ljubljansko, ki nam bo v soboto, 16. tega meseca po- kazalo izredno uspelo kome- dijo GOSPOD EVSTAHU IZ SISKE. Po stari vodvilski predlogi E^ugenea Labicha jo je v naše razmere in na naša tla postavil, predelal in do- polnil žarko petan, songe pa je napisal Ervin Fritz. Komedijo je zrežiral Miran Herzog, v glavnih vlogah pa se bomo srečali z našimi sta- rimi znanci Janezom škofom, Zlatkom Sugmanom, Vero Perovo ter drugimi. Na nedavnem gostovanju na Koroškem, kjer si je VE- RONIKO DESENISKO ogleda, lo preko 2000 obiskovalcev — o tem bomo spregovorili pri- hodnjič — je bil sklenjen tu- di dogovor s celovško radij- sko postajo, za katero bomo posneli nekaj del iz našega vsakoletnega' repertoarja. Ta- ko smo pri njih 4. januarja že posneli ŽUPANOVO MIC- KO, račvinamo pa še na te- snejše sodelovanje. Otroci na predstavi »Rdeče kapice in dedka Mraza« v SLG Celje IZ DNEVNIKA SLG CEUE DAN, KI GA MORDA NE BO prireditve ob slovenskem kultur- nem prazniku v celju Potem, ko smo v Celju pred leti imeli dan prosvetnih de. lavcev (v večini drugih občin pa ga še vedno imajo), je lani svet za kulturo in zna- nost občinske skupščine predlagal, naj bi bil letošnji osmi februar, to je slov©ns»Ki kulturni praznik, tudi dan prosvetnih in kulturnih de- lavcev celjske občine. Predlog sam po sebi je vsekakor zelo umesten, ven- dar pa je seja, na katero je svet za kulturo skücal inaci- ativni odbor za pripravo pri- reditve, izzvenela dokaj dru- gače. Pokazalo se je namreč, da stvar niti ni tako prepro- sta. Ustrezen občinski sindi- kat. kot so ugotovili, doslej ni opravil svoje naloge in ta. ko pravzaprav ni znano, kaj menijo o dnevu prosvetnih delavcev šolski kolektivi Ne- kaj pripomb je bilo ob tem, da slovenski kulturni praz- nik, ki pride letos na ix>ne- deljek. ne more biti pouka prost dan, oziroma bi ga morale šole spričo petdnev- nega delavnika nadomestiti. Prevladalo pa je mnenje, da bi bil to delovni dan in ga zatorej ne bi bilo treba na- domeščati. Ne glede na odločitev šol- skih kolektivov, ki bi jo naj posredovali občinskemu sin- dikatu, ta pa v najkrajšem času iniciativnemu odbom, t>o, kot je bilo sklenjeno, svet za kulturo in znanost pripravil za javnost koncert komornega zbora RTV (v po- nedeljek, 8. februarja ob 19.30 v Narodnem domu), občinske svet ZKPOS razsta- vo slovenskih literarnih novi- tet v prostorih študijske knjižnice, pododbor društva slovenskih likovnih umetni- kov pa razstavo novejših del svojih članov v Likovnem sa- lonu. Ob otvoritvi bo komor- ni moški zbor zapel dve novi pesmi. Tako bomo morda tu- di brez dneva prosvetnih in kulturnih delavcev primemo počastili slovenski praznik. dhr RAZSTAVA P. ČERNETA V svoji prvi letošnji raz- stavi je Likovni salon pred- stavil celjskemu občinstvu akademskega kiparja Petra Cerneta. Ta razstavlja 19 Skulptur. Vsa dela so napro- daj (nekaj je že prodanih), cene pa se gibljejo od 1000 do 4000 din, le ena skulptura presega 10.000 din. Razstava v Likovnem salo- nu, za katero je precej zani- manja, bo odprta do 30. tega meseca. eh Vsak človek naj živi v svo- jem intimnem svetu pa če je ta za zunanjost še tako ne- mogoč. Po nepisanih pravilih je vsakemu dano živeti — vsaj del- ček — svojega življenja. Slika pa je bila lepa. In fant pravi, da se bo upisal na likovno akademijo, da bo zapustil tehnično področ- je. Rad bi risal. Mnogi drugI ga niso razumeli. Drugi so svet, ki so ga spoznava- li na dolgi poti, živeli drugače. Dekleta so se zadovoljila s pisa- njem pisem. Seveda fantom. Ti- stim, ki so takrat morali živeti doma brez njih. Ta dekleta so bi- la zasanjana, polna neke čudne in neopredeljene nestrpnosti, ki se je izražala v grobih odnosih do sosednjih bitij. Sožitje je bilo razbito in nihče si ni delal utvar, da bi bilo lahko boljše. Dmgi so uživali v glasbi. Gra- mofone s ploščami so navijali pozno v noč. Tretji so bili naj- boljši. Skrbi so pustili doma in se prepustili svobodnemu diha- nju, polnemu življenja, ki ga morda nikoli več ne bodo doži- veli. Nekako tako je bilo tudi pri ogledovanju znamenitosti Am sterdama, Rotterdama in ostalih nizozemskih mest. Bila nas je skupina, ki je hotela videti čim- več zanimivosti. Bila pa je tudi skupina, ki je hotela videti čim- več trgovin in za majhne denar- je nakupiti čimveč blaga. Tako smo vedno prišli do razkoraka, kjer je bilo nekaj ljudi žrtev. športni novinar, starejši moža- kar, ki smo ga poprosili da nam IX)kaže ix>t do znamenite Rem- brantove galerije, je dober pozna valeč Jugoslavije, Bil je že več- krat pri nas, poleg tega pa se osebno pozna tudi z nekaterimi našimi športnimi novinarji. Sre- čali so se na številnih mednarod- nih tekmovanjih širom po vsem svetu. Vsaj športni novinarji so ljudje, ki ne poznajo odstopanj, ki pomenijo razdor v medseboj- nih urejenih odnosih In kaj me- ni o Jugoslaviji? Pravzaprav ze- lo v redu stvari. Pravil je, da smo preveč zahtevni, da pa za tiste zahteve premalo žrtvujemo. Treba bi bilo več osebnega napo- ra, da bi bili upravičeni na zah- teve. Morda smo tudi preveč o- sebni, da gledamo samo na to, kako raste solata v našem vrtu, vse sosedovo pa dajemo v nič. Premalo je tudi sodelovanja. Mnogo je v vsem tem resnice. Ko si ogledujem Amsterdam in ga poskušam primerjati z osta- limi glavnimi mesti, ki sem jih videl moram priznati, da je to tisto mesto, ki je name naredilo najmočnejši vtis. Do neke mere ga lahko primerjam z Atenami, prav gotovo pa ne s Carigradom, Sofijo, Budimpešto, Dtmajem, Prago, Brnom, Niimbergom, Bonnom, Kölnom itd. čakam sa- nio še na Pariz. Sicer pa ima vsako mesto nekaj svojega. Vsa- ko mesto ima nekaj tistih čarov, ki jih dmgo mesto niti v sanjah ne more imeti. Amsterdam: mesto na vodi in pod vodo. Kanal pri kana,lu, pre- ko sto jih je, mostov pa še mno- go, mnogo več. Ob kanalih ceste, ob njih visoke, kot mlada dekle- ta vitke hiše z ozkimi vzidanimi okni. Fasade so obložene z rdeče — rjavkastimi — belimi klinger- jevimi ploščicami zaradi vlažne- ga podnebja, ki ne ustreza stan- dardnemu podnebju. Pri nas pod- nebje ustreza pa ne moremo naj- ti takšnega ometa, ki bi na ste- ni zdržal vsaj nekaj let. Na vodi čoln pri čolnu, ladjica na ladji. Promet, ki se v glavnem odvija samo. po vodi, je bolje speljan, kot pri nas. Pa brez vseh sema- forjev in miličnikov. Pa še po- sebnih problemov s pyopravlja- njem cest nimajo. Voda je ved- no ista! Tisti prevoz po kanalih skozi vso mesto in še ven, kjer pristajajo največje ladje pa je bil čudovit. Amsterdam je svet v malem. V njem imajo Kitajci svojo re- stavracijo, Japonci, na cesti-sre- čaš svobodno in moderno misle- če mladeniče s kitarami in na- hrbtniki čez hrbet s celega sve- ta. Sedijo pod velikim spK>meni- kom sredi glavnega trga in pro- testirajo. Včasih jim uspe! Dol- gi lasje plapolajo tja proti mor- ju, oči pa so sramežljivo temne od prizadetosti, da jih nihče ali zelo malo ljudi razume. Kako smešno in čudno! še nekaj o trgovinah: Nizozem- ci so prišli celo tako daleč, da so v največjih trgovskih hišah namestili direktne televizijske e- krane, obe.5ene pod strope, ka- mor s skritimi televizijskimi ka- merami lovijo ljudi, ki mislijo kaj mimo blagajničarke odnesti na svetlo. In tako, ko se nekateri lahko opazujejo v televizijskih ekranih in sami pri sebi uživajo, da so bili vsaj enkrat na televi- ziji pa je ista zadeva za one dm- ge lahko kaj neprijetna. Regi- strira namreč njihova nečedna hotenja. Ko poskušajo iz trgovi- ne z neplačanim blagom se jim pred nosom zaprejo vrata. Pred drugimi hudo neprijetna zadeva! Po prijetni vožnji, trajala je dobro uro — ta je za turista, ki hoče vsaj delno sp>oaiati Amster- dam, mesto s 800 tisoč ljudmi, imenovano tudi severne Benetke — gremo še na potep ... Majhen potep. Samo z očmi. In seveda z nogami... Drobne ulice. Neverjetno stis- njene, podobne stiskajočima lju- bimcema. Izložbe, Pa ne takšne, kot pri nas. V njih je nekaj dru gega. Prijetnejšega. Lepšega, ži- ve osebe, imenovane žen.ske. To blago se tudi prodaja. Dobro pro- daja. Marsikdo pride v Amster- dam samo zato, da si lahko za guldne kupi nekaj ljubezni. Sicer samo posteljne ljubezni za nekaj minut, vendar ljubezen je. Morda bolje rečeno — je trenutek pri- jetnega doživetja. One slabše vrste sedijo na sto- lih pred svojimi delavnicami. Va- bijo. Te »rajcasto« opazujejo, ko ves rdeč v obraz in še kam dru- gam korakaš mimo. Bolj odloč- ne te pocukajo za rokav, z desno ali levo nogo rahlo zakoketirajo, privzdignejo krilo, da vidiš tja .. ne bom rekel v nebo! Roka, seve- da njena, poseže za vrat, boža in poskuša doseči, da.bi jo pospre- mil v posteljo. Ne za dolgo. Ne za hudičevo prijetnost. Bolj za guldne, kajti to je njihov poklic. Kot poklic pome+ača. Inženirja. Ali koga drugega, da ne bo za- mere. Nadaljevanje prihodnjih IVAN VEBER Običajno je tako, da so delovni ljudje tihi in skro- mni, zvesti svoji domovi- ni, svojemu podjetju in svoji družhii. Ne iščejo nobenih ugodnosti, privile- gijev in podobno, temveč so zatopljeni v svoje delo, ki ga hočejo opraviti do- bro in z velikim čutom odgovornosti. Med te delovne ljudi je spadal tudi Ivan Veber, ki je delal petintrideset let v EMO. Čeprav bolan je vztrajal na svojem de- lovnem mestu do zadnje- ga diha, dokler mu za- hrbtna bolezen ni prepre- čila, da bi prišel na svoje delovno mesto. Moral je v bolnico, kjer je kljub skrbni negi zdravnikov podlegel neozdravljivi bo- lezni. V času NOB je bil Ivan eden tistih delavcev v EMG, ki je z vso vnemo podpiral OF in delal za- njo. V času stare Jugo- slavije pa je preživljal težke čase, kot večina celj- skih delavcev Po vojni se je kot član partije aktivno vključil v delo na področju obnove porušene domovine, na področju kulture in šport- ne dejavnosti. V tovarni ga najdemo med prvimi pobomikl za ustanovitev društva ljudske tehnike, veliko pa je njegovo delo pri športnem društvu »OLIMP« v Gaberju, kjer je delal z vso vnemo sko- raj vsa povojna leta. lako kot je živel tiho in skromno, se je po dolgo- trajni in mučni bolezni poslovil od svojega dela in svojih sodelavcev. Za njegovim tihim od- hodom brez slovesa pa je ostalo delo 35-letnega ob- dobja. Z generacijami de- lavcev se je Ivan pogovar- jal, jim reševal njihove osebne težave, in nemalo- krat žrtvoval Svoj prosti čas. Vse svoje življenje je posvetil človeku - delavcu, ga izobraževal in mu ustvarjal lepše življenje. Dragi Ivan, za Tvoje delo se Ti še enkrat za- hvaljujemo in obljublja- mo, da Te bomo po naših močeh posnemali in nada- ljevali Tvoje delo. Vedno se Te bomo spominjali kot na,fboljšega kolega, ve- drega, polnega vere v člo- veka. Kadrovska služba EMO Celje KUPIMO STANOVANIE ah stanovanjsko hišo na območju Celja. Ponudbe dostavite Trgovskemu pod- jetju »Tehno-mercator« Ce- lje, Gubčeva ul. 2. SEKIRA S TREMI TOPORIŠČI To, da Tone gradi ali bo gradil hi- šo, ni za vse pomembno. Za naju z Edijem pa. Edo, ta, mož od tete Pavle, ki je bila prejšnje mandatno obdobje, član delavskega sveta, ob sencah z ven- cem sivih las, ker izgublja živce ob te- levizorju zaradi nogometa in jaz, pa Nace, ki je užaljen, če mu rečeš Nac, smo bili Tonetovi — težaki. , Podirali smo les. Pri tem smo se samo enkrat sprli. Tu ne mislim na tisti spor, ko je Edo zagnal žago in sekiro po tleh ter hotel na kosilo. Ta Edo, to ti je kam- peljc! On ti meni nič tebi nič, opoldne ko je zatrobila sirena, čeprav je bila prosta sobota, enostavno misli na ko- silo. Seveda smo se sprli. Potem je Tone dodal, da naju več ne bo nikoli prosil za pomoč. Pa ga bova midva, ko bova gradila hišo. Najprej Edo, čeprav zdaj nima denar- ja, ker si je na kredit kupil novo op- remo za spalnico, ker je že 17 ( z be- sedami sedemnajst) let poročen in je bila stara spalnica, vsaj nekateri deli, v nevzdržnem škripajočem stanju in je teta Pavla izsilila nakup, čeprav je Edo rekel, da bi raje šel po bučno olje v Avstrijo in s tem problem — ceneje rešil. Torej smo drvarili. Nace pa vozil. S konji. Ta Nace je svojevrsten tič. Na vozu, ki ima zrač- nice iz gume, ima tako stare zračnice, da so mene še posebej prizadele. Ve- nomer sem moral na eno strani pridr- žavati voz, da ne bi zračnica počila. Zdaj lahkp povem, da sem se samo de- lal, kot bi pridrževal voz, čeprav so se oni nasmihali. Pri tem pa sem glo- boko sopihal. Bolj, kot takrat, ko je krožila pletenka. Pri delu smo bili tako navdušeni, da smo pozabili na teto Milko, ki je pustila malico v avtomobilu. To pa zato, ker Tone ne vidi rad, če mu tudi z malico silimo v ženo, ki je nama teta, pa čeprav zanj podiramo les. Torej hlode. 27 smrek in dva krmežljava bora. Tista dva bora, hvalabogu, da sta se sama posušila, si bom najbolj zapomnil, ker sem en del pozabil spustiti z ramena, in me zato še da- nes peče vest. Ne vem, kako so plačani težaki, vendar midva z Edijem zasluživa več, kot pa sva dobila. Ne zato, ker sva spila toliko vina, da za tesarje ne bo ostalo, temveč zato, ker vseeno Edo ni šel na kosilo, čeprav ga je čakal našpi- kan zajec, ki so ga predtem celo ubili. Več zasluživa enostavno zato, ker sva sploh pridna delavca, kar sicer Tone na glas ni priznal, vendar mu pozneje ni preostalo drugega, kot da sva mu naslednji dan zopet pomagala. Sprijaz- nil se je z usodo, in dejstvom, da pač gradnja hiše stane. Midva pa tako ne sprejemava denarja, temveč naturalije. Pletenko. Zdaj sva drvarja in pol. Nani ŽABE BODO REGLJALE Končane so občinske sin- dikalne športne igre. Bile so uspešne. Podelitev pri- znanj najboljšim ekipam bo- do opravili na javni oddaji 26. januarja. Ob tej prilož- nosti bodo nastopili nekateri znani celjski kulturni delav- ci, po dolgih letih pa se bo predstavil tudi nekoč zelo znani celjski zabavni ansam- bel žabe, ki je s prijetnim muziciranjem vedno in po- vsod razveseljeval poslušal- ce. Nastopili bodo v skoraj kompletni postavi z majhni- ini in nujnimi spremembami. Vmes bodo podeljevali nagra. de tistim, ki so bili najbolj- ši v sindikalnih športnih igrah. Le-te so med najboljši- mi v republiki in njihovi iz- vajalci obljubljajo, da bodo v letošnjem letu še boljše. Vsporedno poteka tudi tek- movanje za sindikalno rekre- acijsko značko, ki jo bodo najboljšim podelili maja. To bo prvič. Za letošnje sindi- kalne športne igre imajo naj- več zaslug Ivan Kramer, Edo Gaspari in Tone Goršič. teve Danes objavljamo naročil- nico in kupon tretjega ko- la. Hitro pridobite novega naročnika NOVEGA TEDNI- KA, izrežite naročilnico, jo čitljivo izpolnite ter nalepite na dopisnico (ali pa pošljite v kuverti) in jo pošljite na naslov: UREDNIŠTVO NO- VEGA TEDNIKA, CELJE, Gregorčičeva 5. Pod naslov OBVEZNO PRIPIŠITE »TED- NIKOVI PARI«. Želimo vam obilo uspeha pri izbiranju novih naročni- kov in še več sreče pri žre- banju kajti denarne nagrade so lepe. ŽE EN PRIDOBLJEN NA- ROČNIK NOVEGA TEDNIKA VAM LAHKO PRINESE STO TISOČAKOV NAGRADE- Vprašuje: Milan Seničar Odgovarja: Sonja (Dokan Profesorica sociologije So- nja Cokan je zaposlena na Zavodu za rehabilitacijo in- validov v (3elju. Mali inter- vju smo jim med drugim po- svetili tudi za to, ker je bi- la leta 1&44- prvi otrok v celj- ski porodnišnici. »Rodila sem se ob 1.30 na 1. januarja zjutraj in bila tako prvi otrok rojen tistega leta v Celju.« »So že tedaj obdarovali prvo mater in otroka?« »Ce se prav spomi- njam, tedaj še ni bilo daril.« »Katerega Novega leta se naj- bolj spominjaš?« »Vseh ena- ko. Vedno je biilo lepo. Zal pa mi je, ker sem tako ob eno praznovanje, ker slavim Novo leto in rojstni dan sku- paj.« »Dobiš tudi dvojna da- rila?« »Prav to je najbolj ža- lostno pri vsej zadevi, ker jih ne.« »Imaš naziv profe- sorica, vendar ne delaš kot profesorica. Kako to?« »Ni delovnega mesta- Sicer bi pa rada poučevala. Najraje na ekonomski šoli, ki sem jo tudi sama obiskovala.« »Kako dolgo je tega, kar nisi več študentka?« »Dve leti in pol.« »Je bilo težko, mislim na materialno plat?« »Imela sem v redu štipendijo, poleg tega pa sem delala še hono- rano.« »Honorarno delo?« »Tipkala sem diplomske nalo- ge«. »še kaj drugega? Ce se ne motim si bila tudi mane- kenka?« »Drži. Delala sem kot manekenka pri (Dentru za sodobno oblačenje v Lju- bljani. Sodelovala sem tudi z institutom za sociologijo in centrom za raziskavo jav- nega mnenja, tedaj smo štu- denti delali razne ankete.« »Se z manekenstvom ne uk. varjaš več?« »še. V CJelju na obrtnih sejmih.« »Si po končanem študiju takoj do. bila službo?« »Ne. Sedem mesecev sem bila brez dela. Imam občutek, da v Olju nimajo v delovnih organiza- cijah potreb po sociologih « obdaritve social , no ogroženih j Novoletne obdaritve social-j> no ogroženih občanov so vi, nekaterih krajevnih skupno-1 stih celjske občine že običaj. | Tudi v zadnjih dneh lanskega I leta se tej navadi niso izne- L verili. Medtem ko so na Dol. \ gem polju, na Svetini, na p Otoku in v Centru to storili e še v starem letu, bodo v ne-1 katerih drugih krajevnih ^ skupnostih povabili socialno a ogržene občane na skupno b srečanje še v mesecu januar- ju. Zanimivo, je, da je na i celjskem območju še vedno s precej občanov, ki prejemajo s s.ocialno podporo. Na Ostrož-i"^ nem je takih občanov 54, naj Etolgem polju 26, na Svetini) 19, na Otoku 15, v MedloguD 7, na Aljaževem hribu 24, v n Centru 20, v štorah pa več ž kot 40. V mnogih krajevnih >: skupnostih so novoletne ob-n darilve združili s pogostitva- mi, ki so izredno lepo uspele. To je tudi razumljivo, če upoštevamo, da so socialno ogroženi občani takih pozor, nosti le redkokdaj deležni. V^ nekaterih krajevnih skupno-j stih pa, kjer si pogostitev ni-j so^ mogli privoščiti, so se predstavniki krajevne skup-j nosti in organizacije Rdečega< križa odločili za obiske. Tako so na primer storili v Med-| logu, pa tudi drugod. Obdaritve in pogostitve so-; cialno ogroženih občanov pa riso odvisne samo od dobrei volje peščice krajevnih akti- vistov. Za take akcije so po- trebna tudi materialna sred- stva. Za ta del organizacij- skih priprav pa je bilo doslej v podjetjih in ustanovah še premalo razumevanja. center marksi- stičnih krožkov V Celju so pred dnevi us- tanovili koordinacijski centei marksističnih krožkov za po dročje celjslöe regtije. Za predsednika centra so izvolil ZDRAVKA MELANŠKA. Se dež centra bo pri predsed stvu občinske konefrena Zveze mladine v C!elju. Cen ter bo predvsem skrbel zi koordinacijo dela posames nih krožkov, ki so se razvi] predvsem na srednjiih šola' in pomenijo osnovo za m braževanje mladinskih ka< rov. železarna pokrc viteu iger 1971 Delavski svet Železan Štore je na zadnji seji v le 1970 sprejel sklep, da prevs šola v naravi Osnovna šola I. celjske čete bo letos prvič pri- pravila šolo v naravi, še pred semestrahiimi po- čitnicami bodo popeljali učence petih razredov na bližnja celjska smučišča in jih naučili smučanja — enega nalepših zimskih športov, šola v naravi naj bi trajala teden dni in če- prav bo v tem času redni x>uk nekoliko okrnjen, so v šoli prepričani, da belo to lahko zelo hitro nadomestili, šole v nara- vrt, ki so v nekaterih drugih občinah v Sloveni- ji že dalj časa redna ob- lika dela, so na našem območju še precejšnja no- vost. pokroviteljstvo nad zini- li in letnimi Metalurški- igrami. železarne Jeseni- Ravne in Store organizi- . namreč vsako leto zim- in letne metalurške igre r letu 1971 je prišla vrsta štore, da igre organizira- Delavski svet je sprejel p o pokroviteljstvu in or. zaciji, odobril potrebna Lstva kot akontacijo s po- an, da se spremeni finan- nje teh iger. Predlagajo ireč, da bi moralo igre fi- sirati Združeno podjetje le vsaka tovarna posebej, predstavlja potreben zne- za posamezne tovarne ično obremenitev (žele- la Jesenice zaposluje ne- več kot 6.000 delavcev, re le 2.231). ogovorili so se, da bo ski del metalurških iger itorah in na Svetini nad •ami v februarju 1971, po- e igre pa v štorah in Ce- septembra istega leta. -jt 53 požarov preteklem letu so imeli ne roke dela tudi gasilci skega Zavoda za požar- vamost. Kot smo izvede- le bilo lani 53 požarov, pri ferih so intervenirali. Sa- 19 požarov odpade na 'atne zgradbe, vsi ostali so bili v družbenem sek- u. Lani so opravili tudi cestnih reševanj, kar .po- li, da so s kraja prometa lesreče odvlekli 498 oseb- avtomobilov, 175 tovor- avtomobilov in 11 avto- »v. SREBRNI JUBILEJ PEUARJA'' ired dnevi je izšla jubilej. ^ številka glasila Kmetij- ^a kombinata Hmezad >ic. Razmere pred 25 leti i narekovale, da morajo ti hmeljarji (takrat še sa- Savinjske doline) svoj ), Glasilo naj bi prevzelo kj informatorja, strokov- a svetovalca ter posredni- iPavodU in smernic za ob- tP med vojno upostošene- safmieltjarstva. Tako je prva številka glasi- la izšla v začetku leta 194fi. Od tega leta dalje je HME- Ijar izhajal več ali manj vsak mesec. V teh 25 letih je več- krat menjal svojega gospo- darja, vendar to ni motilo hmeljarje. Pomembnost lista je v tem, da je ves čas pri- našal praktična navodila, ki so jih limeljarji s pridom uporabljali. Poleg tega pa So lahko starejši m izkuše- ne j ši hmeljarji posredovali preko lista mlajšim in manj izkušenim svoja dognanja. Vsekakor so k uspešnosti in priljubljenosti lista pripo- mogli njegovi uredniki, ki so Se trudili list čimbolj prila- goditi željam luneljarjev. HMELJAR je v 25 letih pris- peval velik delež k napredku in razvoju hmeljarstva na Slovenskem. Sedaj je urednik lista Vili ing. Vybüial, želimo mu, da bi tudi pod njegovim uredni- kovanjem imel list tak uspeli kot doslej. T. Tavčar POMANJKANJE GORIVA Tudi v velenjski občini primanjkuje kurilnega olja, pa tudi plinskih bomb za štedilnike ni. Ker so si mno- ga gospodinjstva že nabavi- la plinske štedilnike, je po- manjkljiva oskrba vsekakor zelo neprijetna. Velenjčani se sprašujejo, ali ne bi mog- li tisti, ki so za preskrbo odgovorni, vendarle storiti več, da bi se ljudem ne bilo treba bati zime. velenje najlepši kraj slovenije Posebna komisija pri re- publiškemu svetu turističnih društev Slovenije je med šestdesetimi kraji v Sloveniji izbrala Velenje kot najbolj urejen kraj. Turistično dru- štvo je poleg diplome pre- jelo še nagrado — 7000 no- vih dinarjev. Ob tej prilož- nosti je bila tudi lepa slo- vesnost, v kateri je sodelo- val ansambel Borisa Franka, folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane in Po- horski Tijek, medtem ko je napovedovala domačinka Ja- na Cede. V akcijo za ureje- vanje kraja je turistično društvo uspelo pritegniti ve- čino občanov — zato je to priznanje nagrada vsem pre- bivalcem. merilo dohodka - delo Občinska zveza kulturno- prosvetnih organizacij Vele- nje vsako leto ocenjuje de- lo društev na svojem območ- ju. Lani sta največ točk zbrala Svoboda šoštanj in programski svet kulturnega doma Velenje. Na podlagi točkovanja je zveza konec le- ta razdelila društvom "36 ti- soč dinarjev in sicer p'.> principu — več kvalitetnih prireditev, več točk in več denarja. PRIMANJ- KLJAJA NE BO Po odloku občinske skup- ščine o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin, naj bi v občini le- tos zbrali 126.462 din sred- stev samo iz osebnih dohod- kov, medtem ko bodo po- trebe za subvencioniranje znašale nekaj več kot 133 tisoč din. Ob takem razmer- ju so predvideli, da se bodo osebni dohodki letos poveča- li za 15 od-stotkov v primer- javi z lanskim letom. Ce ra- čunamo, da bodo do aprila osebni dohodki verjetno za 4 odstotke nižji (zaradi spre- jetih ukrepov), v sredstvih, predvidenih za subvencioni- ranje stanarin vseeno ne bo primanjkljaja. dh RADIODIFUZNI ZAVOD Šentjur je s sprejetjem odloka na zadnji seji občin- ske skupščine postal eden od soustanoviteljev medobčin- skega radiodifuznega zavoda za občine Sloa'enske Konjice, Šmarje pri Jelšah in Šentjur. Sedež zavoda bo v Šmarju pri Jelšah. Tako bo Radio Šmarje nadaljeval dosedanjo aktivnost Radia Društva Ljudske tehnike Šmarje in tistega dela informativnega centra pri OK SZDL Šmar- je, ki se nanaša na informa- tivno dejavnost. KRITIKE NA RAČUN ČIŠČENJA Bojazen, da bo letošnja zima s snegom obšla Celje, je mimo. Snega imamo toliko, da bi ga lahko, kot pravijo hu- domušneži — izvažali. Pred snegom smo pobarali ustrezne službe, kako so letos pripravljeni na sneg, glede na to, da je bilo prejšnja leta mnogo kritik na račun čiščenja ulic, pred- vsem pa pločnikov. Rekli so nam: LETOS BO VSE URE- JENO. Ko je zapadlo za prvo ped snega, so v resnici alarmirali službe, da poskrbe za varen promet po mestu, za varnost pešcev na prehodih in jk) pločnikih. Kaže pa, da jim je tudi tokrat, čeprav zime še ni konec — že zmanjkalo sape. Tako menijo vsaj občani. INGRID ROM, Čopova 4: »Razburja me dejstvo, da so lani ustrezne službe ob ne- rednem čiščenju pločnika ob Ljubljanski cesti našle izgo vor, češ, da pločnik ni asfal- tiran. Letos je asfaltiran pa je skoraj slabše kot lani. V teh dneh bi po mojem mne- nju lahko že očistili ta in druge pločnike, kot jim je to komaj uspelo v najožjem centru starega dela mesta.« MARIJA ZALESNIK, Pri- morska 5: »Nad letošnjim de- lom teh služb sem navduše- na. Tako so takoj, ko je za- padlo več kot 10 om snega začeli s pluženjem celo naše ceste, ki je doslej nikoli ni- so plužili. V samem mestu pa je delo nekoliko slabše organizirano, saj so pločniki prava past za pešce. To se mi ne zdi prav, saj je'zdaj že dolgo časa od tekrat, ko je zapadel sneg.« JOŽE TROJAR, Trubarje- va 34: »Ugotavljam, da je či- ščenje cest letos bolje orga- nizirano in s tem uspešnejše. Moti pa me, da doslej še ni- So uspeli očistiti celotnega cestišča, mislim glede na de- jansko širino cest. Slabša os- krba pa je v mestu, kjer še prenekaten pločnik ni oči- ščen, pa tudi marsikateri pre^ hod za pešce ne nudi dovolj varnosti. Zdi se mi, da bi vsaj to v tem času že lahko uredili.« BOJAN SMRDEL, Otok 7: »Kaže, da je prvi sneg, čeprav zapoznel v začetku zmedel te službe. Potem pa je kar šlo, vsaj pri čiščenju cestišč. Slabše pa je s pločniki. Vsaj na Otoku je prenekateri še takšen, kot so ga očistili pe- šci med hojo. Zdaj bi lahko očistili že vsaj tiste, ki so v stmjenili naseljih, ne pa da lebdi nad pešci nenehna ne- varnost poškodb.« LUDVIK GAJŠEK, Ipavče- va 12: »Letošnje razmere so izpod kritike. Mi upokojenci smo se ponudili, da bi poma^ gali pri delu vsaj tam, kjer je čiščenje v resnici prepo- trebno. Pa so nas odklonili. Poglejte razmere pred bol- nišnico. To stanje ni v ponos nam Celjanom, niti »belemu« CJelju. Pločniki so neočišče- ni in slabo spltiženi in kot taki predstavljajo nenelJio nevarnost. Kaže pa, da to odgovornih ne vznemirja pre- več. Tudi kritike ne.« RZ Posnetki: H. Premzl »LUPA« NOČ JE KONČANA, VSAJ ZA 365 DNI. V SNEGU SO OSTAÜ KONFETl, PA BALONI PA ŠE KAJ DRUGEGA.___ PO VSEH KONCIH NAŠE PREČASTITE DOMOVINE SE JE TISTO NOČ PLESALO, DA JE PEKLO PO PODPLATIH, MIZE SO SE ŠIBILE POD PLEJA- DO DOBROT OKRANCLJANIH Z DOBRIMI VINI, DA SMO LAHKO Dl^ŠE HLADILI. GODCI SO NEKJE BOLJ, DRUGJE MANJ PRIDNO IGRALI IN DA- JALI TON RAZPOLOŽENJU, Ki JE DOSEGLO VRHUNEC V TRENUTKU, KO STA SE KAZALCA POLJUBILA NA ŠTEVILKI DVANAJST IN KO SE JE ZA VSE VEČNE ČASE POSLOVILO LETO 1970 IN GA ZAMENJALO NOVO, MLADO, SVEŽE, KOT ŠESTNAJSTLETNO DEKLE! V TISTEM TRENUTKU, Ki JE BIL PO VSEH KRAJIH ENAK, V TISTEM TRENUTKU, KO JE PROSTOR NAPOLNILA TEMA, SO LJUDJE VSAJ ZA TRENUTEK POSTALI LJUDJE. ŽELELI SO Si:____ . . . ZDRAVJE, SREČO, MIR, LJUBEZEN. POLJUB, STISK ROKE, SRCA SO POSTALA NAPETA, KOT OPNE NA BOBNIH.__ KOLIKO LEPIH BESEDIC KAKO SMO VSi BILI NEŽNI, DOBRI. DA BI OSTALO VEDNO TAKO. NE PA SAMO TISTO »LUDO« NOČ!_ SREČNO 1971 IN DA BI SREČNO PRIPLAVALI DO NASLEDNJEGA! SILVESTROVANJE DOBREGA SOSEDSTVA Celje, Kersnikova 52 . . Sil vestrovanje je v tej stolpnici vsako leto od vselitve pred de setUTU leti za velik del stano- valcev kolektivna dogodek. Sil vestrova noč je razdeljena na dva dela. Do polnoči je priča- kovanje novega leta v družin skem kroj^ zaprta svečanost, ki JO sladijo prilx)ljški in v od- visnosti od televizijskega pro- grama six>dbujana dobra volja. Do polnočd je kot na vseh sil- vestrovanjih v domačem krogu. Prižiganje sveč na jelkah, obda- rovanja. Družinsko silvestrova- nje se prevesi samo še nekaj trenutkov čez polnoč, kajti če- stitke in poljuba veljajo naj- prej najožjim. In potem stolpnica eksplodi- ra... Prejšnja leta so petarde oz- nanile novo l©to m začetek hi- šnega silvestrovanja Letos je za tresljanje poskrbel fantič z upogljivo desko. Družine se ne kaj minut čez polnoč selijo iz stanovanja v stanovanje, ki za- čuda, kolikor so majhna, sprej- mejo med stene pravo množico. Pravijo, da gre pohlevnih ovac veliko F>od eno streho. Tudi ve- hko dobrih sosedov Ko v marsikaterem gostin skem lokalu že slučajne drušči ne lezejo narazen na zimski mraz, je v hiši na Kersiukovi 52 še vedno veselo. Mladina je tXidii letos kot vsa leta, zased- la eno itanovanje, starina pa je posedela zdaj v enem, zdaj v drugem stanovanju, pesem je postala važnejša od truda tele- vizijskih programerjev. Tri družine so se v preteklih letih odselile iz stolpnice. Ob snidenju vselej povedo, da jim je najbolj dolgčas po silvestro- vanjih v Celju na Kersnikovi 52 Eiio je kot na dlani. Ni takočilo blago na zadnji pla- ti, ker je bilo seveda preveč na- peto . . Sicer pa so bile obleke po- glavje zase. Zelo malo nuni kril. Tako kot se .ie nekoč než- nejši spoJ na zabavah ogledo- val katera ima iyajše krilo, so se to pot ogledovale, kateri se- ga krüo bolj do tal. Prepričan sem, da če bil pod v dvorani še nekoliko nižji kot je, bi imele še daljše o>>leke Vsaka, ki je vstopila skozi vrata, je pono- sno dvignila glavo, češ, poglejte mojo obleko. Mnogim se je ža- lostno pobesiJ nos, ker si je ni- so preveč ogledovali. Nato so sedle in začele — kritično se- veda — ocenjevati druge, ki so vstopale. Verjetno ni bilo v '/sej dvorani niti ene obleke, ki ne oi bila skritizirana. Sicer pa je bilo prav prijetno opazovati dolgokrlle postave, ko so f>o- skakovale ob veseli polki. Po po noči je le redkokdo os- tal pri svoji mi2a. Nekateri so izkoristili praznovanje Novega leta zato, da so poljubili vsako, žensko, ki jim je prišla pod ro- ke. drug; so se ga morali na- cediti pri mizah, saj je bilo ze- lo težko pnti v bar, ker ga je zasedlg zdravniška diužba Tako je šlo vse do jutra Ni ga bilo ki se ne bi vsaj za ne kaj mesecev" vnaprej naužil polk in valčkov, s katerimi je obilno stregel gostom za vse tri dvorane en sarr. orkester In ko smo zjutraj capljali od miz proti vratom in so nam tik ob ušesih švigali kozarci — stek- larno tako ali tako imajo pri roki — sc mnogi rekli: prihod nje leto na svidenje v Rogaški Noč pričakovanja in noč želja — srečno 1971! PREKRASNA SILVESTRSKA NOČ Priznajmo, Silvestrovanje ni — kar tako. Ne zato, ker neka- tere žene svoje slabokrvnejše polovice že dva koledarska me- seca pred tem seznanijo, s kak-^ sno obleko jili bo moč videti, in tudi ne zato, da mora frizerka poskrbeti za fasado, ki "je ena- ka v reviji vugi bugi, temveč zato, ker ere za SILVESTROVA- NJE. Moj prearagi sosed je uspel prepričati ženo, da je ta zadev- Sčina lepša v Bohinju, kot v Levu. Ni mi jasno, kako je to uspel, vendar je obveljal — Bo- hinj. Dan pred usodnim dog od-- kom je pregladil svoj sredn.ie- litražni avto, da je bil lepši kot takrat, ko so ga pripeljali iz tovarne^ Njegova ženička je pri vzvratnem ogledalu pripela še plastično smreko z raznobarv- nimi lučmi, tako da je svetlo- ba, če si seveda luči prižgal, sosed jih je zaradi zavisti imel prižgane non-stop tako, kot v Velenju (.v Zagrebu je bila re- dukcija toka in so svetili s sve- čami) dajla videz, da si v ve- likem zabavišču. Potem so ce- lo dopoldne nosili v avto in iz njega prepotrebno opremo. Na- to so se v snežnem metesžu luči s smreke in avtomobila končno izgubile v veliko žalost najbliž- jih sosedov in ostale soseske ... Čez tri dni sem dojel, zakaj je toliko žena venomer lepilo s\oje noso\e na okenske šipe CUedaie so, če so se Bohinjci že vrnili. Dalj ko jih ni bilo, več je bilo nestrpne zavisti. Po- tem so na lepem prišli. Hitro So znosili opremo iz avtomobi- la m spravili plastično smreko. Mimogrede smo si uspeü vo- ščiti vse najnajnaj in še vna- prej, o tem. kako smo silve- strovali. Pa ni noben tipal spre- govoriti, saj ne moreš prilivatl o.gnja na ogenj, ko smo bili ven- darle le poprečni Celjani. Oni pa v Bohinju! Včeraj sem zvedel, povedal mi je sosed sam, da so prežive- li noč v in ob avtomobilu, ker- jih je zamedlo. Zahteval bo de nar nazaj NAJBOLJŠE DARILO - DOBRA GLASBA Dobrna slovi kot kraj, kjer imajo vse naj. vsaj za silvestro- vanje: najlepšo dvorano, naj- boljšo hrano, najlepši red, naj- višje cene pa najslabšo glasbo. Vsaj tako je bilo prejšnje leto. ko so vsa silvestrovanci najbolj kritizirali slabo glasbo Ler<;s so se popravili. Godci z imenom vodje Ot.a Roma iz Žalca so presenetili vse. Igrali so pridno tja do ranih ur no- vega leta Pevka je prepevala, da je plešočim v srcih postalo U/plo. Cene resnično niso bile naj- nižje aü vsaj v mejah solidne- ga poprečja. Bile so najvišje! Bilo Pa je tudi vse ostalo naj- vi.šje. Tudi moda, ta še pose- bej. In še za eno atrakcijo so po- skrbeli na Dobrni: med silve- strovanci je bila cela četa krat- kohlačnikov od petih do 15 let, ki so nekaj časa lepo posedali ob mamicah in očkih, ki pa se kasneje niso kaj dosti zmenili zanje Otroci so si izbrali svojo Igro: podili so se» med pari, me- tali konfete in pisane trakove, gledali stiskajoče pare in se mu- zali pa se.'eda čakali Nove leto. Potem So razdelili nekaj na- grad, ostalo pa so prepustili ti- stim, ki so si za letošnje čaka- nje Novega leta izbrali Dobrno. Niso EK>grešili. Najboljše dari- lo pa je bila poleg ostalega dob- ra glasba! Bilo je lepo! Silvestrske in novoletne zgodbice so za vas napi- sali- Jurček Krašovec, Milan Seničar, Janez Se- ver m Tone Vrabl, ki je tudn fotografiral (Nadaljevanje) »Kaj je tx>?« je vprašal Adye. »To je začetek!« »Sern gori ne mocre?« »Niti mačka ne!« Bimi! je zabobnel težek udarec ob dieeke. »Vraga!« je vzkliknil Kemp. »To je — da, to je v epalnid! Vso hišo mi bo razdjal! Pa neumen je! Raz- rezal si bo noge na razbitem steklu!« Drugo okno je zabobnelo. »Jo že imam!« je vzkliknil Adye. »Dajte mi palico ali kaj »ličnega! Na policijo pojdem. Po p©e! Ti ga bodlo ugnali. Ali imate samokres?« Kemp je se^l v žep. Obotavljal se je. »Enega imam. Pa težko sem brez njega!« »Vrnem vam ga! Tu ste vamd!« Kempa je bilo nekoliko sram njegove trenutne ne. zaupnosti. Dal mu je samokres, »Sedaj pa k vratom!« Je dejal Adye. Ko sta stala v veži, so bobnele in pokale žaluzije na oknih v ptrvem nadstropju. KoHkar mogoče tiho je od. rinil Kemp zapali in odMenil. Njegov oflaraz je bil za spoznanje bledajši. »Stopiite naravnost steosa vrata!« V trenutku je bdi Adye zunaj in vrata- so se zakle- nila za njdm. Za hip se je obotavljal. Varnega se je po, čutil, dokler Je imel vrata za hrbtom. Pa odločno in pogumno je stopdl na trato. Rahel vebrič se je zdelo da je zašuštel za njdm. Nekaj se Je jggmUo blizu njega. »Stojte!« je reikel glas in Adye je obstal kakor%pribit. Roka je stisnila samokres. »Torej?« je dejal Adye, büed pa odločen. Vsaka žilica je bLla na,peta v njem. »Storite ml uslugo, pa se vrnite nazaj v hišo!« Je rekel glas odločno. »žal!« je odgovoril Adj-e nekoliko hripavo. Pomočil si je ustnice z jezikom. Glas je prihajal od leve strani, je pomišljal, kaj če bi poskusil strel? »Kam greste?« je rekel glas. Adyjeva roka se je zge, nlla v žepu, soUčni žarek se je zableščal na jeklu, pa tiidi nevidni človek je itapremenil mesto v tistem hipu. Adye je premišljeval. »Kam grem, to je moja stvar!« Je odgovxaril. Besede so še bile na njegovem jeziku, ko ga je krepka roka objela krog vratu, koleno je začutil v hrbtu, omah. nil je nazaj. Nerodno je potegnil samokres in ustrelil še bolj nerodno. DobU je udarec na usta in samokres mu je bil zvit iz roke. Zagrabil je nevidno zapestje, zaman je skušal ostati na nogah, padel Je. Glas se Je nasmejal. »Ustrelil bi vas, če bi ne bilo šteoda naboja!« Je dejal. Pred njtim, šest metrov oddaljen, je visel samokres v zraku m meril naaij. »Torej?« Je rekel Adye dn sedel. »Vstaniite!« Adye je vstal.. »Poslušajte! Ne pjoöenjaj'te neumnosti! Ne pozabite, da vas jaz viddm, vi pa mene nel Vrnite se v hišo!« »Ne bo mi odprl!« *Ne moren) pomagaiti! Z vami nimam ničesar opra. viti!« Adye si je ponovno pomočil ustnice z jezikom. Ne. premično Je gledal aamoikres, M Je visel med nebom in aemljo, šest metrov od njeeja. »Kaj naj sitorim?« »Odprl vam bo! Vrniti se morate!« »Potakusü bom. Ako mi odpre — aü mi obljubite, da ne bodete vdrli za menoj?« »Z vamd nimam ničesar opraviti!« Kemp je vas prizor opazoval izza okna knjižnice. »Zakaj ne strelja?« se je čudil. Jeklo se je zableščailo v sodncu. »Iztrgal mu ga je!« si je dejal. »Obljubite mi, da ne bodete vdrli za menoj!« je pravil Adye. »Položaj je ugoden za vas, pa nikar ne tirajte zmage predaleč!« »Vrnite se! Ne obljubim vam ničesar!« Adye se je odločil. Obrnil se je in počasi stopal proti hiši z rokami na hrbtu. Kemp je opaaü, da je samokres — droben temen" predmet — trdo sledil Adyeju. In tedaj je šlo naglo. Adye se je bliskoma obrnil, planil nazaj in zagraibU po samokresu. Pa zgrešil ga je, vrgel je roke kvišku in padefl na obraz. V zraku je izginjala kepa dima. Strela Kemp ni čul. Adye se je premaknil, se nasloml na komo- lec, padel in obležal nepremičen. Kemp Je strmel. Popoldan je bil vroč in tih, nič se nI zgenilo, le dva metuljčka sta se lovila med cvetlicami. Adye je ležal na trati blizu vrat. Vsa okna na bližnjih vilah so bila zaprta, nobene žive duše nd bdlo videti. Le v vrtu sosedne poletne hiše je dremala bela posteva. Udarci so zagrmeli ob hišna vrata. I>a služinčad Je dobila strogo po^-elje, nihče nI prišel odpirat. Kemp je vzel izza peči železo, da bi imel orožje pri roki, in je iznova pwegledaJ vsa okna v pritličju. Vse je büo varno. iSel je v knjižnico, Adye je še vedno ležal nepremičen. Po cesiti je prihajala služkinja z dvema stražnikoma. Tedaj so spet zabobneli težki udarci. Pohiteä je h kw- hinjskim vratom, odklenil in jih nekoliko odprl. Prestrašen je obstal. Okno je bilo zdrobljeno, težka sekira, gnana od nevidne roke, je selkala v lesene žaluzdije, da so treske letele na vse strand. Hipoma Je sekira izgihila in samokres se je pomoli] skozi odprtino. Kemp jn skočil. Trenuteik kasneje je počdS strel in krogla Je udarila poleg njega v podboje. Zalo. putndl in zaJklenil Je vrata, öul je, kako je zunaj kričal in se smejal Griffin Razbijanje se Je panovilo. Kemp je ixremjš\je\'al. Vsak hip bo nevidni v kuhirnlL In tale vrata ga ne bodo dolgo zadrževala. In potem? Se nadaljuje NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED REFORMA, STABILIZACI. JA IN GOSPODARSKI SI- STP2M. Le še nekaj dni nas loči od 18. seje CK ZK Slo- venije, na katerem naj bi kritično spregovorili o ures- ničevanju reforme, o stabi- lizaciji in gospodarskem si- stemu. Da iji bil sklepni do- kument te seje čimbolj po- poln in odražal resnična ho- tenja našega gospodarstva, so se v javno razpravo o te- zah za ta plenum vključili vsi, od gospodarstvenikov do strokovnjakov. Gre namreč za to, da bi tudi v Sloveniji čimprej dokončno oblikovali lastna stališča in rešitve gle- de stabilizacije in prihodnje- ga gospodarskega razvoja. Eno ključnih vprašanj, o katerem bo moral plenum jasno spregovoriti, je deli- tev dohodka. Gre pravzaprav za dve plati istega problema. Ena plat ,je, da naj osebni dohodek raste samo v okvi- ru večanja produktivnosti dela. Ce tega vprašanja ne bomo sistemsko uredili, bi imeli v samem gospodar- skem sistemu izvor inflacije. Druga plat problema pa je zahteva, da se mora osebni dohodek posameznika ravna- ti po načelu delitve po delu. To je pomembno zlasti zato, ker neuresničevanje delitve po delu postaja čedalje bolj pomemben vzrok nezadovolj- stva. ELEKTRO( ;OSPODARSTVO IN DRUŽBENI INTERES Republiški izvršni svet je na zadnji seji zelo kritično raz- pravljal o predlogu družbe- nega dogovora o ureditvi vprašanj splošnega družbene- ga interesa na področju elek- trogospodarstva. Sedanje be- sedilo namreč določneje go- vori samo o razširjeni repro- dukciji in njenem financira, nju, vse drugo, kar pa bi morala biti bistvena vsebina družbenega dogovarjanja, se pravi, da bomo mi potroš- niki dobili poceni in zagoto- vo dobro električno energi- jo, pa predlog družbenega dogovora zelo platonično ureja. Razprave okoli elek- trogospodarstva in družbene- ga dogovora kažejo, da smo sedaj od resničnega sporazu- mevanja na tem izredno po- membnem gospodarskem področju veliko dlje, kot smo bili na začetku. Zato je prav gotovo na mestu predlog, da pristojni republiški organi, če ne bo šlo drugače, pri- pravijo osnutek zakona o ob- veznem družbenem dogovar- janju, kajti elektrika .je in bo dobrina posebnega druž- benega pomena. CENE RASTEJO. Kljub sklepu zveznega izvršnega sveta o zamrznitvi cen in na- vzlic obljubam, da se vsaj osnovne življenjske dobrine ne bodo podražile, cene ven- darle rastejo. Vse kaže,, da smo si tudi z zamrznitvijo cen naredili medvedjo uslu go, kajti zamiznili smo konč- ne izdelke, ne pa cene suro- vinam. In zato zdaj vsak po svoji moči in iznajdljivosti skuša obiti sklep zveznega izvršnega sveta. Nekateri so šli celo tako daleč, da spre- minjajo imena izdelkom, in ker ,ie to novi izdelek, ima pač lahko tudi novo cenol Pritisk je tako hud, da so mu kot kaže začeli popuščati tudi v zvezi, saj zvezni za. vod za tržne raziskave napo- veduje, da bodo verjetno ce- ne v letošnjem prvem tro- mesečju za približno 11 odst. višje, kot so bile lani v is. tem obdoT)ju. Napovedana stabilizacija se zaradi eno- dnevnih ukrepov in zaradi navade, da poskušamo izi- grati že vsak predpis, maje na vseh konceh. DR. ALI ZDRAVNIK? Te dni znova pretresa zlasti štu- dente medicine in zobozdrav- stva, pa strokovne delavce v zdravstvenih ustanovah že sedem let stara dilema, ali naj bodo zdravniki tudi dok- torji, ali pa naj ostanejo sa- mo zdravniki. Na videz aka- demsld problem je sprožil pravo krizo, saj v predalih medicinskih fakultet leži 12.000 diplom, ki jih diplo- manti medicinskih in stoma- toloških fakultet niso hoteli prevzeti zavoljo tega, ker jim diploma ne priznava na- živa dr. Ta teden so poslali celo protestno pismo pred- sedniku republike Josipu Brozu Titu. Čeprav .je zade- va po eni plati nekoliko sme- 5na, po drugi plati pa dovolj resna, bi vendarle iz tega ne kazalo delati vsedržavni pro* blem in kot so to storili v torek, 12. januarja protestno prekiniti pouk na vseh me- dicinskih in stomatoloških fakultetah. Ce je tradicija taka, da naj bo zdravnik pač doktor in če so s tem nazi. vom povezani tudi problemi z zaposlitvijo v tujini, po- tem bi verjetno moral biti tudi zakonodajalec toliko uvideven, da bi zdravnikom in zobozdravnikom ta naslov vendarle priznal. JUGOSLAVIJA IN EGS. V Beogradu so se te dni us- pešno končali pogovori o so- delovanju z Evropsko go- spodar.sko skupnostjo. Ti do- govori so zlasti pomembni zato, ker skupni evropski trg sodeluje v jugoslovanskem izvozu s 34 odst., v uvozu pa kar s 40 odst. Z deželami, članicami EGS ustvarjamo tudi največji zunanjetrgovin- ski primanjkljaj, ki se je po. večal na skoraj 540 milijo- nov dolarjev in ga lahko le delno pokrivamo z neblagov- nimi plačili in turizmom. Us- pešno trgovanje s temi de- želami je tedaj pogoj za to, da se na tem izredno po- membnem tržišču še bolj uveljavimo, zagotovimo stal- nost tržišča in tako zmanj. šamo zunanjetrgovinski pri- manjkljaj. Angleška kraljica Elizabe- ta in prvak laburistične stran- ke Harold Wilson sta najbolj priljubljeni osebi britanskega javnega življenja, je pokaza- la anketa., ki jo je Gallupov institut opravil za Sunday Telegraph. 17 odstotkov an- ketirancev se je odločilo za kraljico, 10 odst. za nekda- njo laburistično ministrico Barbaro Castle, 7 odstotkov za Goldo Meir, prav toliko pa Za svoje — iene ... Moskovska tkalka Lidija O- melčenko je bila te dni na prvih straneh številnih sov- jetskih časnikov. Svoj ipetlet- ni plan je namreč izpolnila v štirih letih. Njen primer v Sovjetski zvezi široko po- pularizirajo. Ameriški predsednik Nixon se je pridružil »dolgolas- cem«. Kajpak se prvi držav- ljan Združenih držav Ameri- ke ni odločil, da bo v celoti posnemal Beatlese s svojo frizuro: omislil si je le ne- kolikanj daljše lase. Ti pa so, čeprav že malce sivi, seveda takoj vzbudili pozornost na oni strani velike luže. V zadnji številki Newswe- eka piše znani ameriški ko- mentator Stewart Alsop^ da je družba »Time — Life« pla- čala za spomine Hruščova 600.000 dolarjev. Komentator pravi, da je večji del tega zneska deponiran v neki švi- carski banki na ime Hruš- čov. čeprav je Nikita Hru- ščov javno zanikal, da bi po- slal svoje spomine zahodnim založnikom (pri čemer so ne- kateri natanhnež\ na zahodu opazili, da v demantiju Hru- ščov ni zanikal avtorstva, na- mreč zgolj dejstvo, da bi svo- je spomine poslal iz SZ), bo tako, če bo seveda, dobil za- nje fantastično vsoto dolar- jev. Nihče ne dvomi, da bodo ti dolarji še dolgo časa pod budnim nadzorstvom »nepo- klicanih«, kajti če bi jih Hru- ščov ali kdorkoli drug iz SZ poskusil dvigniti, hi bila to kajpak novinarska poslastica, vredna vsaj toliko, kot še ve- dno dokaj sporni spomini ve- likega državnika. Egiptovski zunanji minister Mahmud Riad . ni prispel v London, kot je nameraval, marveč je njegovo letalo za- vilo in pristalo — v Parizu. PRED ZAPRTIMI VRATI N(Jve ovire za poklicno izobraževanje kmetovalcev — Ali naj na kmetih gospoda- rijo ljudje brez vsake stro- kovne izobrazbe ali bomo tudi kmete uvažali? Odbor za zadružništvo in kooperacijo pri gospodarski zbornici Slovenije je pred kratkim sklenil, da se bodo v šole za kmetovalce lahko vpisali le tisti fantje in de- kleta, ki bodo uspešno kon- čali o'seniletko. Namen ni bil slab — tudi kmetje naj bodo izobraženi — brez odgovora pa je ostalo vprašanje, kak- šne bodo posledice takega ukrepa. Na osemletkah v izrazito kmetijski ormoški občini la- ni nad polovico učencev ni uspešno končalo razreda. Po- dobno ali le malo bolje je v mnogih drugih občinah. Osemletko uspešno konča le polovica ali v najboljših raz- merah dve tretjini učencev. Drugim so zaprta vrata v srednje šole in v uk. Naj ostanejo na kmetiji ali gre- do za - navadne.ga ali priuče- nega delavca? Ni le navada, temveč seda- nje razmere silijo, da na kmetijah ostajajo predvsem otroci, ki imajo slaba šolska spričevala. Ce sploh kateri ostane. Drugim so namreč 'bolj odprt.a vrata do raznih boljših zaposlitev. Iz obmej- nih krajev severne Slovenije pa gredo v uk tudi otroci, ki niso uspešno končali osem- letke, in sicer v sosednjo Avstrijo. Tam je to dovolje- no. Ali jim bo naša družba priznala pridobljeno kvalifi- kacijo, če se bodo vmiU? Bomo le opazovali, kako zapušča domove tudi tista mladina, ki bi bila potrebna na kmetijah? Ali jo bomo k temu celo spodbujali s tem, da ji ne dovolimo izobraževa- nja v poklicnih kmetijskih šola!;.? Brez znanja namreč ne bo mogla pridelovati večjega in boljšega kosa kruha na domači zemlji. Ali boano tudi opustili upravičeno željo, da bi v prihodnosti smeli pode- dovati kmetije le ljudje, ki bodo imeli ustrezno kmetij- sko izobrazbo? Ali bomo tu- di kmete uvažali, kot uvaža- mo že mnoge kmetijske pri- delke? Odločitev odbora za zadruž- ništvo ni bila lahka. Na seji je bilo slišati veliko pomisle- kov. Čeprav so jo sprejeli kot najboljšo možnost v sedanjih razmerah, je v resnici le iz- hod v 'sili. šole za kmetovalce bodo tako sicer vključene v srednje šole in bodo imele enako zagotovljena družbena sredstva kot druge šole. V njih pa bo premalo učencev, saj jih je že doslej bilo pre- malo, čeprav so vpisovale tu- di take učence, ki so uspešno končali le šest razredov osem- letke. Zagovorniki strožjih pogo- jev za sprejem učencev v šole za kmetovalce pravijo, da ima sleherni mladinec, ki ni um- sko zao^stal, možnost uspešno končati osemletko tudi po končanem obveznem šolanju. Pozabljajo pa, da kmečki otroci morajo delati na kme- tijah, še preden izpolnijo 14 ali 15 let. Mnogi niso tako trdi pri učenju, kot kažejo njihova šolska spričevala, le učenje nekaterih predmetov jih ne veseli, zlasti še, ko so izmučeni od drugega dela. Strokovno izobraževanje za delo na kmetiji pa bi jih morda veselilo celo bolj kot nekatere z lepimi spričevali iz osemletke. O učnih programih osem- letk je bilo že veliko razprav, pa še vedno ne ustrezajo. Ne le za kmečke otroke, tudi za druge učence. Ali naj zaradi tega pred kmečkimi otroki zapiramo vrata v šole za kmetovalce? Ali ni laže spre- meniti zakon o šolstvu, kot pustiti, da bodo še veliko let go'ä.podarili na večini kmetij mladi kmetje brez vsake strokovne izobrazbe? JOŽE PETEK ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Drama v Jordaniji se nadaljuje. Krvavi spopadi med kraljevskimi silami in palestinskimi komandosi so znova i2:bruhnili z vso silovi- tostjo, ki so jo zmožne nepotešene strasti. Tisto, kar je za Arabce v tem trenutku najbolj tragično, je nedvomno dejstvo, da na vročem pesku Jordanije teče njihova kri in ne morda kri njihovih sovražnikov. Ni brez ironije u.^otovitev, da so zadnji meseci terjali v arabiskem svetu skorajda toliko žrtev kot ju- nijska vojna na Sinaju — pa pri tem Izraelci igrajo samo vlogo opazovalca. Ni znano in najbrž ni- koli povsem natančno ne bo, kdo je sprožil prvi strel v najnovejšem dejanju jordanske tragedije in to naposled niti ni tako pomembno. Bolj pomembno je, da se morija neha in neha tako, da se to mir med arabske vrste vrnil za dlje ča- sa — če ne že za vedno. Toda to je ta trenutek videti skoraj nemogo- če, kajti nasprotja so velika, nepo- ravnani računi dolgi- Jordanska voj- ska, ki jo po večini sestavljajo pripa- dniki beduinskih nomadskih plemen, je fanatično vdana kralju Huseinu. Zato nastopa z neizprosno krutost- jo. Njej stojijo nasproti ^erilci, palestinski komandosi. Oboji so se spopadli že večkrat in ni težko za- slutiti sovraštva in nezaupanja, ki ga tisoči mrtvih, padlih v medse- bojnih spopadih doslej, samo še bolj razpihujejo. Palestinci so 'brez- domci, na zemlji njihovih očetov so sedaj drugi, in edino kar imajo, je pogosto le golo življenje. To ni dosti vredno v sedanjih pogojih: mnogi živijo življenje, nevredno človeka dvajsetega stoletja, če so si ga hoteli priboriti včasih na na- čin, ki je zanemarjal suverene pra- vice jordanskega vladarja, je to mogoče razumeti. Komandosi so tu pa tam bili v Jordaniji skorajda država v državi. Kralj Husein za- nesljivo ni s simpatijami gledal na vsa njihova dejanja in čeprav se jih ni mogel javno odreči, je jas- no, da si je to želel vsaj na tihem. Eni in drugi so pogosto razmeroma nepomembne trenutne spore izrab- ljali za začetek velikih spopadov — v upanju, da bo to boj, ki bo pri- nesel končno zmago in zadoščenje. Toda teh ni bilo in je komaj ver- jetno, da bosta kdaj prišla. Nobe- nega dvoma ni, da bratomorilska vojna koristi le Izraelcem. Vpraša- nje je, kdaj bo to spoznanje po- stalo tako močno, da se bodo za- radi njega eni in drugi odrekli orožju in izbrali druga pota in na- čine za dosego tistega, kar si želijo — miru. To je v interesu vseh Arabcev, ne samo tistih, ki sedaj streljajo drug na drugega. Eno iz- med znamenj, da je res tako, so prizadevanja uglednejših voditeljev arabskih držav, da bi se spopad nehal. To vlogo je doslej dovolj uspešno opravljal Naser — kdo jo bo sedaj, ko ni več državnika nje- gove avtoritete? Medtem ko so v daljni Južni Ameriki urejevali zadnje podrob- nosti, ki naj bi vendarle prinesle svobodo ugrabljenemu švicarskemu veleposlaniku v Braziliji Giovanniju Enricu Bucherju, so v Montevideu ugrabili angleškega veleposlanika v > Urugvaju Geofreya Jacksona. Ugra- bili so ga pred poslopjem britan- skega veleposlaništva in v prisot- nosti dveh njegovih telohraniteljev. Najnovejši akt političnega nasilja je delo tupamarosov, ilegalne orga- nizacije, ki deluje na zeleni celini že vrsto let. To so v bistvu — če uporabimo zelo poenostavljeno po- nazoritev — partizani, ki delujejo v mestih. Njihovi cilji so različni — čeprav so sredstva večinoma enaka — vendar pa jih je moč zelo na kratko označiti takole: spreme- niti oblast, izvesti reforme. Obsta- ja več skupin, med katerimi so nekatere bolj, nekatere manj radi- kalne, toda vsem je skupno to, da so v bistvu le izraz globokih druž- benih trenj, nesoglasij in nezado- vojstva, ki preveva nekatere južno- ameriške države. Potem, ko je informacija iz Ce lovca o sklepu občinskega sveta Velikovec, da bo postavil spomin- sko ploščo vojnemu zločincu Maier Kaibitschu, vzbudila razumljivo ogorčenje, ga je kasnejši popraveh — da je šlo le zia predlog na seji občinskega sveta — mogel le mak omiliti, še kasneje je bilo mo( zvedeti, da se je tudi koroški de želni glavar Sima opredelil prot takemu sklepu oziroma predlogu To je dobrodošlo znamenje, zaka stara resnica je, da je treba trditvi o dobrih namerah — v tem prime ru izjave o željah po dobrih sc sedskth odnosih — predvsem ii najprej dokazovati z dejanji. IZIGRANI KARAMBOL ODKRILI /INKO SLEMENIK GOSTILNIČAR IZ ŠOŠTANJA S SVOJIMI »SODELAVCI« OBSOJEN ZARADI GOLJUFIJE NA RAČUN ZAVAROVALNICE mLOš BLAGOTINŠEK, predsednik sodnt'sa senata Okrožnega sodišča v Celju je izrekel sodno Vniku Sle- neniku in njegovim pomagačem, ki so sodelovali pri lažni tatvini in karamboliranju avtomobila, da bi od mariborske zavarovalnice Slemenik dobil odškodnino, kvto je predtem sam poškodoval med vožnjo iz Ka- isen Ker ni imel vozniškega dovoljenja, si je izmislil aoseben prijem. Na sodišču je krivdo valil na ostale, jodni senat pa poskušal prepričati s štirimi ra/lični- mi verzijami dogodka. O nenavadni goljufiji Vin- ca Slemenika, 39 letnega go- stilničarja s Kajuhove ulice v Šoštanju, smo že pisali. Ce f kratkem ponovimo najbi- stvenejši del gre za poseb- no domislico, kaJco bi naj izigral zavarovalnico. Po ne- sreči je avtomobil, ki ga je skoraj povsem imičil, ker ni opazil, da ima motor pokva- rjen hladilnik, vsled česar se je pregrel, spravil v garažo. Skupaj z Albertom Časom, doma iz Diužmirja, Antonom Mehom, prav tako iz Druž- niirja in Kanom Jazbecem je nato realiziral idejo. Av- tomobil so omenjeni trnje neke noči potisnili iz garaže in ga tiščali do skladišča -.le- sa. Na pokrov so vrgli hlod, da bi tako opozorili nočne- ga čuvaja. Slemenik je ostal doma, ker je imel poškodo- vano nogo. Ko so prišli mi- ličniki. »je presenečen ugo- tovil, da je bil žrtev tatov«! Na osnovi tatvine je od ma- riborske zavarovalnice zah- teval povračilo stroškov po- pravila. Ta mu je v resnici izplačala 22.083,60 dinarjev. Varnostni organi so malo podrobneje raziskali primer in goljufijo odkrili. Slemenik je pohitel in denar vrnil, da bi tako zmanjšal krivdo. Sodm senat, kateremu je predsedoval MILOŠ BLAGO- TINŠEK, sodnik okrožnega sodišča v Celju je Vinka Sle- menika spoznal za krivega in obsodil na' dve leti in mesec dni strogega zapora. Časa na 8, Meha na 6 in Jazbeca na 5 mesecev zapora pog'ojno na dobo treh let. Vinko. Sleme- nik se je na razsodbo prito- žil. ar VIKTOR ARTNAK JE BIL ZA VRSTO TATVIN OBSOJEN NA 3 LETA IN 10 MESECEV STROGEGA ZAPORA Artnak je tokrat petič stopil pred sodnike. Za obtože- na dejanja pa je v glavnem trdil, da jili ni storil on, ampak — nekdo drugi.. On je samo shranjeval ukra- dene stvari in tu ter tam kakšen predmet pveprodal. Sodni senat te, tolikokrat uporabljene fraze, ni upo- števal in ga strogo obsodil. 27-letni VIKTOR ARTNAK, delavec trgovskega podjetja Merx v Celju je bil obtožen cele vrste kaznivih dejanj. Obso,jen pa za 11 tatvin, ene velike m ene majhne tatvine ter za goljufijo. Tako je bil med drugim obtožen za tatvino mopeda, ki ga je ukradel z dvorišča samopostrežnice na škodo Jožefa Vogrina. V Ljubljani je ukradel kolo pony in po- ny-expres, ki ga je zanj v Ce- lje prepeljal P. L., ta je bil zato obsojen na šest mese- cev zapora pogojno na dobo treh let. S tržnice v Celju je odpe- ljal voziček vrtnarju Dobe- njaku in ga skril v Šoštanju. V velenjskem muzeju pa je ukradel pištolo in jo prodal. Drzno tatvino je izvedel tudi v trgovskem lokalu Teh- nika, kjer je ukradel magne- tofon. Na tatvino so usluž- bence opozorili šele varnost- ni organi, medtem, ko v podjetju magnetofona sploh niso pogrešali. Kot rečeno, se je v svo- jem zagovoru obtoženi Art- nak zagovarjal, češ, da tat- vin ni on izvršil temveč dru- gi nepridipravi. Sodni senat, kateremu je predsedoval o- krožni sodnik Miloš Blago- tinšek temu zagovoru ni ver- jel in je Viktorja Artnaka obsodil na skupno kazen treh let in desetih mesecev strogega zapora. Sodba še ni pravnomočna. -zr NEIZMERNA ČLOVEŠKA NAIVNOST DELAVCI UJV IN CARINIKI SO ZOPET ODKRILI SKUPINE, KI SO TIHOTAPILE AVTOMO- BILE IN JIH PREPRODAJALE. »NAJDELAVNEJŠI« JE BIL PLEČNIK IZ MALENC Na celjskem območju je bilo v minulih letih nekaj skupin, ki so poskušale obo- gateti na račun naivnosti in prevelike želje po avtomo- bilu. Nekaterim je bilo v ■ljubezni po železnem konjič- ku vseeno, če je bil ta star lili sumljivega izvora. Tako ;5.mo bili pogosto priče ža- [lostnim prizorom, ko so raz- ftii ljudje za avto dali zadje, 5pa tudi izposojene dinarje, .pozneje pa bili tako ob de- i^ar, kot ob avto. Varnostni [.jrg^i ali carmiki, so jim vo- jSila ' namreč odvzeli, dokler jiiso poravnali obveznosti do |^ilružt>e. ^ Pred nedavnim so delavci ^jeljske UJV in Carinarnice v 3elju zopet odkrili nekaj Iju- ii, ki so poskušali »oboga- »ti« na račun naivnosti dru- Jih. Branko Pečmk, gostil- ličar iz Malenc pri Brežicah ie »uvozil« nekaj starih avto- nobilov m jih preprodaj. To nu je »uspevalo« tako, da je la hrvaškem od nekega u- lužb^ica dobil bianko pod- jisana prometna dovoljenja r katera je nato vnašal po- latke avtomobilov v Zahod- li Nemčiji. Tjakaj je odne- el tudi registrske tablice itarih avtomobilov in jih na- neščal na tamkaj kupljena 'ozila. Ker so bili avtomobili registrirani«, na mejnih pre- lodih ni imel težav. Ko so odkrili, je pri hišni pre- iskavi pobegnil v Nemčijo. Trikrat se je izmuznil var- nostnim. organom, dokler se končno ni naveličal skrivati in potepati. V Krškem je Franc Mat- jašič ubral drugo pot. Nje- mu so dva tovornjaka in o- sebno vozilo pripeljali po iz- javi, ki jo je dal carinskemu inšpektorju, v našo državo- Grki za 1000 mark. Celjan Ivan Kumelj in konjičan Žnider pa sta vozila »uvozi- la« kar tako, da sta se s tu- jo registracijo pripeljala sem in jih tu prodala. Upravnik celjske Carinar- nice Zmago Lah nam je s tem v zvezi povedal, da ga čudi ta naivnost ljudi, saj se izpostavljajo velikemu ri- ziku ob mali koristi, ker gre za stare avtomobile, za kate- re pa je treba odriniti enako carino, kot za nova vozila. Poleg tega pa morajo kršilci odgo.farjati pred sodiščem in'plačati kazni carini. js GOSPODARSKI PLAN ZA LETO 1971 Delavski svet EMO je na zadnji seij sprejel gospo- darski plan za leto 1971. Vrednostno povečanje plana proizvodnje v primerjavi z letom 1970 znaša petinšti- rideset odstotkov, količinsko povečanje pa osemindvaj- set odstotkov. Največje je povečanje pri proizvodnji radiatorjev, ki znaša štiriinosemdeset odstotkov po količini, po vrednosti pa za 158 odstotkov. To povečanje pa pride v poštev le tedaj, če bo nova radiatorska pro- ga začela obratovati kot je predvideno. Tudi pri drugih proizvodih je plan znatno večji. Tako je plan proizvodnje kotlov za centralno ogreva- nje povečan za triinštirideset odstotkov po količini, po vrednosti pa za šestinsedemdeset odstotkov. Prav tako bodo povečali proizvodnjo kopalnih kadi za triin- petdeset odstotkov po količini, po vrednosti pa za osem- inšestdeset odstotkov. Skupno povečanje proizvodnje vseh izdelkov znaša v primerjavi z letom 1970 osemindvajset odstotkov po količini, po vrednosti pa za petinštirideset odstotkov. Kljub znatnemu povečanju plana proizvodnje pa se bo število zaposlenih zvišalo v primerjavi z letom 1970 le za en odstotek. Obširna razprava na delavskem svetu je pokazala potrebo po zožitvi obširnega asortimana — vendar ne tistih izdelkov, ki jih tržišče zahteva v večjih količinah — po spremembah proizvodov in po vključevanju no- vih izdelkov v proizvodni proces. V družbenem planu za leto 1971 so upoštevali tudi to, da je v nekaterih obratih močno zastarel strojni park, ki še ne daje prave garancije za popolno realiza- cijo plana v letu 1971. Zaradi tega morajo čimprej na- baviti potrebne stroje in naprave. Veliko zanimanja je vzbudila tudi obrazložitev glav- nega direktorja o proizvodnji kontenerjev. Z uvedbo te proizvodnje v letu 1971 bi se plan, ki je bil sprejet, še povečal. Po že sklenjeni pogodbi med EMO in inozemsko firmo, bo EMO proizvajala kontenerje dveh velikosti, ki so na tržišču zelo iskane. Zlasti velja to za inozem- sko tržišče, na katero bo EMO izvažala celotno količino proizvodnje. Predvideno je, da bo EMO začela proizvajati kon- tenerje že v drugem četrtletju letošnjega leta v začasnih prostorih nove hale, ki je že dograjena. V letu 1972 pa bo, kot je predvideno, proizvodnja kontenerjev stek- la že v popolni zmogljivosti. Uvedba proizvodnje kontenerjev bo zahtevala pri- bližno 450 delavcev. EMO razpolaga s kvalificirano de- lovno silo, saj so zlasti starejši delavci EMO znani po svoji prizadevnosti in iznajdljivosti, pa tudi mlajši kader zna pravilno prijeti, kadar je to potrebno. Z realizacijo proizvodnje kontenerjev se bo po se- danjih ocenah zelo izboljšalo gospodarsko stanje pod- jetja, saj bi postala EMO največji izvoznik na konver- tibilno področje v celjski regiji. Glavni direktor Rado Bremec je v razpravi na de- lavskem svetu posebej poudaril, da stoji podjetje pred velikimi nalogami in pred popolnoma novim obdobjem svojega razvoja. Odpirajo se večje možnosti hitrejše sa- nacije, pri čemer pa ne bd smeli prezreti dejstva, da so naloge izredno težke in jih bo treba izvrševati z velikim čutom odgovornosti in doslednostjo vseh za- poslenih. SREDSTVA ZA DRUŽBENO DEJAVNOST Delavski svet EMO je na zadnji seji obravnaval družbeni plan dogovora o sofinanciranju investicij na področju narodne obrambe in družbenih služb v obči- ni Celje. Skupščina občine Celje je namreč predlagala vsem delovnim organizacijam na svojem področju skupni do- govor glede financiranja prepyotrebnih družbenih ob- jektov za otroško varstvo, telesno kulturo in narodno obrambo. Osnova za prispevek po tem dogovoru je dohodek podjetja. Glede na predviden dohodek podjetja EMO je de- lavski svet sprejel sklep, da sklene pogodbo o družbe- nem dogovoru za finansiranje te dejavnosti, po katerem bo podjetje EMO prispevalo od leta 1970 do 1972 1.323.000 Din, če bo doseglo predvideni dohodek. S tem se je EMO pridružila ostalim kolektivom, ki so že dodelili sredstva za prepotrebno finansiranje na- vedene dejavnosti v celjski občini. DELOVNA SKUPNOST OSNOVNE ŠOLE KOZJE razpisuje JAVNO DRAŽBO za avtobus SANOS A 9 FAP 38 sedežev — letnik 1966 — v voznem stanu Ogled vozila je v soboto, 16. januarja 1971, od 8. do 10. ure. Dražba za družbeni sektor isti dan od 10. do 11. ure, od 11. do 12. ure dalje pa aa ostale inte- resente. — Vse pri šoli Kozje. —■ Izklicna cena je 50.000 dlinarjev. 9. No, ostro Paradižnikovo lovsko uho ni osta- lo gluho za skrito nevarnost v grmovju. Z dalj- nogledom je tudi on ošinil položaj in siknil skozi zobe povelje: - Na tla! Obkoljena sva! In še je siknil: - Branila se bova! Vkopavaj se! V rokah Paradižnika in Paradižnice sta se znašli dve kratki priročni taborniški lopatici in pesek je pričel frčati izza avta. Ličen strelski rov je nastajal na plaži. Komandantu na oni strani seveda ni bil pov- šeči tak razvoj vojaškega položaja. Videl je, da mu ptička uhajata iz rok - le še s krvavimi žrt- vami ju bo mogoče izvleči iz jarkov. - Ukrepajmo pravočasno! si je rekel k( dant in dvignil roko, kar je pomenilo: oget Prav v tem hipu pa se je zgodilo nek; navadnega. Zares, kaj takega se pripeti Bližnjem vzhodu! Klara je v preveliki vner gla s svojo lopatico pregloboko v pesek ir časten curek nafte je brizgnil pod nebo . OCVIRKI JAZ IN »LIST ZA PAMETNK SLOVENCE ITI).« Na križišču me je opri- jatelj dregnil pod rebra, da sem se od presene- čenja skoro zvalil v snežno ,kašo in pošteno karajoče vrže vame oči- tek, češ, da ni lepo od mene, ker iste stvari plasiram tudi v Pavliho. »Da. da. Zadnjič sem prebral o zadevah, ki si jih pisal v svojih ocvir- kih,« je vztrajal. Tako torej? Nekomu očitno gre precej za nohte za- stran idej. Šment, pa bi ja prišel k meni, dam mu jih vsak mesec ne- kaj iz svoje torbe. Če so za Pavliho preplon- kane dobre, ni kaj, da tudi te ne bi bile. Vse sicer ni super, a ven- dar . .. sem za odkrito kooperacijo. D KATEGORIJA Marsikje je D katego- rija zelo čislana, če bi n. p. jaz imel vozniški iz5>it D kategorije, bi dandanes še kako znaJ voziti. So pa tudi ka- tegorije, kjer pomeni črka D nekaj čisto na repu. Hotel Celeia je p>o pravilniku o razvršča- nju gostinskih in turi- stičnih objektov razvr- ščena v D kategorijo. Pa smo gradili sodoben hotel, kaj? marsikaj tu manjka. O tem smo sli- šali celo na televiziji, lahko pa se dopoldne v snack baru prepričate še o čem drugem: o tem na primer, da še nimaš kam sesti, ker je za to- pel obrok polno gostov v delovnih oblekah od kuriva. Delu čast in ob- last, toda hotel in tu- rizem je eno, kantina pa spet čisto nekaj druge- ga. LEDENA PRAVLJICA — Zima je utišala vse. Ni jelia se- kir in zvena žag po pohorskih gozdovih, ni hrupa žag po njenih globačah ob vznožju. Celo /uboren.je poto- kov ne prodre izpod debelega ledenega oklepa. Na gornjem posnetku v led in tišino vkovana žaga pod Resnikom nad Zrečami. (Foto: J.Krašovec) Pred koncem lanskega leta je bilo v Celju tovariško srečanje z zdomci, našimi de- lavci na tujem. Žal je visok sneg preprečil večjo udeležbo in tako je ostalo veliko sedežev praznili. Pri,]etno je pa vseeno bilo. (Foto: Premzl) FOTO VE§TI Nekaj dni pred novim letom so se v Celju zbrali ko- munisti, ki so vključni v aktiv komunistov-kmetijcev. Niso prišli vsi, toda med prisotnimi je bilo precej za- sebnih kmetov, tako redkih v strukturi organizacije ZK na celjskem območju. Bilanca polletnega dela je bogata, za začeto leto pa izražena želja, da hi iz ma- le hrabre čete zrastel bataljon. (Foto: J. Kr.) Neobzirni voznik — Pri oranju snega skozi Polz( bi lahko voznik malo upošteval naseljenost v blii ceste. Šofer avtomobila, ki orje sneg skozi naselje upošteva, da napravi na hišah, ki so tik ob cestah v ko škodo. Posebno še tedaj, kadar orje sneg in je v brozgi precej soli, tako, da prične tudi iz hiše odpa( zunanji omet (na sliki) ali pa razbije šipe na oki Vsekakor bi morali biti vozniki, ki opravljajo taki vozila, bolj obzirni. Foto: T. Tavi I NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij SocialisUčne I zveze deloTOega ljudstva: Celje. Laško in Žalec — Uredništvo I in uprava Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161 — Urejuje I Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Bernard j Strmčnik — Tehnični urednik: Jože Cegnar — NOVI TEDNIK I I izhaja vsak četrtek — Izdaja ga JGP »Delo«, Informacije I propaganda Celje — Tisk in klišeji CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 60 par; I letna naročmna 30 dm; polletna 15 din. Za tujino znaša na- I ročnina 60 din — Tekoči račun 507—1—1280 — TELEFONI: uredništvo 23-60 in 31-05, mali oglasi in naročnine 28 00 NE POMARANČO, DAJ DENAR! Prosjačenje, beračenje ali kakorkoli že to imenujemo, dobiva vse bolj modeme oblike. Celo takšne, da ne moremo pravzaprav govoriti o prosjačenju. Najbolj pri- ljubljena tarča vseh, ki jih nd sram isrtegniti roko in ki radi hitro pridejo do nekaj dinarjev, so veliki stano- vanjski bloki. Ni potrebno mnogo hoditi, samo od vrat do vrat. Tu kane dinar, tam dva in tako se nabere lepa vsota, če si priden in nimaš prehude konkurence. Na- vajeni smo že na ciganske matere z otroci, ki prosijo za stare obleke, dinar ah hrano. Daš jim, ker se ti za- smilijo. Dan ali dva pred Novim letom in popoldne 1. januar- ja je stanovanjske bloke na Otoku obiskovala skupinica otrok. Fantje so bili lep» in toplo oblečeni. Vse kar so imeli na sebi, je govorilo o tem, da ne izhajajo iz dru- žin, ki bi trpele kakšno pomanjkanje. Ce nisi odprl vrat takoj po prvem zvonjenju so otroške roke srdito po- novno pritisnile na zvonec. Ko si odprl vrata so se za- strmele vate otroške oči. »Srečno in veselo Novo leto.« Kratek stavek in iztegnjena roka. Vendar ne izt^nje- na zato, da bi stisnila tvojo, temveč, da bd vanjo stisnil kakšen dinar. Mnogi so dali. Ko je fantek dobil denar je že izginil proti naslednjemu stanovanju. Brez bese- dice zahvale. Gospodinja na Otoku III pa jim je ponu- dila pomaranče. »Ne p>omaranče, daj denar!« Ljudje so se spraševali: ali sploh vedo staršd, ka; počenjajo njihovi otroci. Bili so časi, ni še dolgo tega ko so otroci s pesmijo 'in deklamacijo voščili srečno ir veselo Novo leto. Bili so veseli in razigrani. Vsakd< jih je bil vesel ko so pred njegovimi vrati lepo zapel in jih tudi primerno nagradil. Danes je to postala pra va otroška obrt. Takšno očitno zbiranje denarja otrok ki niso starejši kot deset let, je marsikakega izredm presenetilo. Težko je biti skopuh pred otrokom, venda ali jih ne kvarimo prav s tem, ko jim dajemo tiste d< nar je? M. Seniča