Političen list za slovenski narod. polti prejemati velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., aa detrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr ▼ administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne. 116. V Ljubljani, v torek 23. maja 1893. Letnilt XXI. Tržaške razmere. V Trstu. 20. maja. »Brezumni, brez spoznanja, V temoti ste, in brez srca; Krivica vaša — straši." Psalm 81. Poitaličevanje tržaške okolice je že stara reč. Organi v to poklieani so osobito pri magistratu v službah; kjer pa ti ne zadostujejo, dobe se drugi, mej temi ne malo število izdajic. Ako sploh kje, velja v Trstu pregovor: „poturica hujša od Turka!" Sredstva za poitalijančevanje okolice dobra so, ka-koršnakoli, da le služijo svojim namenom. Izmed vseh pa je najprvo šola, koja na tihem dela na to, da se hitro, kakor mogoče, povsod razlega „la dolce lingua del Dante". Edor je kedaj pogledal v šole okoličanske, reči mora, da niso vzgledne, da rabim najmilejši izraz, o nekaterih pa bi moral uaravnost reči, da so „un-ter aller Kritik". Slovenska duhovščina se je vedno branila po-italijančevanja v šolah in se še brani. Kdorkoli le nekoliko pozni razmere, uvideti mora, da je temu res tako. Pravemu napredku v šolah bila je slovenska duhovščina vedno zaščitnica, branila pa se je umetnemu raznarodovanju, ki mora konsekventuo pripeljati slovensko ljndstvo do časne in večne nesreče. Vsi pravi pedagogi vseh časov priznali so, da se mora otrok vzgojevati v svojem materinskem jeziku: kdor noče tega pripoznati, ne zasluži niti imena pedagog. Ako pa je toliko važen že drugi pouk v šoli, koliko važnejši mora biti verouk, ki ima biti odločilen za celo časno in večno življenje! Slovenski duhovniki v okolici so kmalu uvideli, da poleg narodnosti trpi tudi vera; slovenski otrok v poitali- jančevalnih šolah se res nauči kakih molitvic, ali drži jih kaj malo v spominu, to pa zato, ker mora otrok nauke dobre matere ter molitve mladostnih prvih dnij popolniti v šoli v istem jeziku, v katerem ga je učila mati. Skušnja uči, da so taki nauki, popolnjeni v šoli v materinskem jeziku, obvarovali že marsikoga časne in večne nesreče. Kaj pa naj rečemo o krščanskem nauku v tujem jeziku? Kako hitro in kako rad izgine iz mlade duše, ker ni prišel in ni mogel priti v kri in meso! Da je treba baš krščanski nauk učiti v materinskem jeziku, spoznali so tudi višji krogi po gimnazijah, kjer se vse drugo poučuje v tujem jeziku, ter dovolili, da se poučuje krščanski nauk v materinskem jeziku. Tako se godi menda še dandanes po nekod na nenemških krajih po Avstriji, dasitudi je učni minister zagrizen Nemec. Neki odlok c. kr. namestništva v Trstu se je nekdaj glasil, da sme duhovnik v laških razredih s slovensko deco učiti poslednjo tudi v materinskem jeziku, dokler se ta ne nauči italijanščine. Slovenski duhovniki po okolici so se tega tudi držali, ker jim je bil na srcu le napredek v verouku, kako pa se godi s slovenskimi otroci v laških šolah po Trstu, o tem ne vprašajte. Razmere med magistratom iu slovensko duhovščino so znane. Magistrat bi najrajši videl, da bi se slovenska okoličanska duhovščina nadomestila z laško; ker pa to absolutno ni mogoče, skrbi pa na drugi strani za dosego svojega ne baš častnega smotra. Sedaj dokler še okolica ni povsem laška, treba je duhovnikov, ki znajo za silo tudi slovenski, ali pa takih, ki bodo sicer Slovenci, ali bodo plesali po magistratovi godbi. Da je tudi poslednje mogoče, uči nas skušnja. Kako pa naj magistrat pride do svojega smotra? Do sedaj je že poskušal, kjer je najbližje mesta, v Rojanu. Se nam je v spominu g. kapelan Skrbeč, kojemu magistrat nad pol leta ni hotel plačati beliča pošteno zaslužene plače. Uirok je bil, — so dejali, — da ni znal italijanščine za prvi Jaški" razred, v katerem je bil le jeden otrok res laških starišev, vsi drugi pa Slovenci. Pri magistratu so dobro znali za odlok namestništva, da sme v tem slučaju tudi slovenski poučevati, a zmenili se niso za to nič, in tudi če g. kapelan re6 ne bi bil znal dovolj laškega jezika, bi mu ne bili mogli nič; ali zajec tiči za drugim grmom. Laška gospoda pri magistratu ni hotela druzega, kot vplivati na pristojnem mestu, da naj se drugikrat postavi, — recimo, — »magistratov ljubljenček" za kapelana v Rojan. Gospodje pri magistratu naj nikar ne mislijo, da smo tako nezreli, da bi tega ne spoznali, če tudi nismo advokati. Saj tudi znamo, da se neki gospod, ki je posebno dobro vpisan pri magistratu, že veseli, da dobi ro~ jansko faro kar brez truda. Znamo tndi, da v prihodnje ne bo prišel kak dober narodnjak v tržaško okolieo, ker takega se bo magistrat kot patron ogibal z vsemi štirimi. Pač je to »čuden patron", čuden tembolj, ker v palači na velikem trgu gospoduje znana židovsko-liberalna klika, ki bi vse Slovence najrajši požrla. Slovenska duhovščina mora pač često čutiti mrzlo burjo, ki jej piha od strani magistratove, ako p& prosi kje pomoči zoper samooblastno postopanje sovražne gospode, dobi odgovor: »Pomagajte si sami, kakor veste in znate!" Spomenica, poslana ekscelenci Rinaldlniju, je pač glasen opomin na neznosne razmere v zadnjih časih; črv se krivi, ako ga pohodiš, človek naj bi se dal mirno teptati?! Možje, ki so od začetka svoje moške dobe do sive starosti neumorno delovali za vero in narod pod zastavo dvoglavega orla, LISTEK Prah in pepel. Spisal P. L. Coloina. Prevel Basnigoj. .... in če bi se moj sin ne odločil za nikakov poklic, prisilil bi ga, da se uči rokodelstva. Tako ne bi zapravil mladosti s postopanjem. Tudi mora znati toliko, da.si dostojno prisluži vsakdanji kruh. Danes sem res bogataš. Pa kdo ve, kaj bode jutri." Odlomek iz pisma dopisatelja. Otrok sem bil še, ko sem videl prvič Manola H. Dvanajst let sem imel. Bival sem tedaj kot gost v rojstni hiši svojega prijatelja Ferdinanda, katerega sem ljubil med vsemi sošolci najbolj. Ferdinandov starejši brat je bil zelo prijatelj z Manolom. Nekoč naju popelje seboj na Manolov krasni grad, da bi bi nama pokazal velikega leva, doma iz peščene Sahare. Ko smo dospeli na ravnico pred gradom, videli smo pred mramornatimi stopnicami več vozov. Med njimi se je posebno odlikovala krasna kočija, v katero so bili vpreženi štirje iskri konjiči — bogato opravljeni. ,Aj, Kurito Penkas je tu!" Tako je vskliknil Ferdinand, tlesknil z rokami in skočil z voza. Ko ga vprašam, kdo da je ta Kurito Penkas, pove mi, da je slaven borilec s turi, srčni prijatelj bratov in Manolov in predsednik klubu borilcev s turi. Tudi brat in Manolo sta uda tega kluba. »Danes gredo na pristavo Pikota, da si izbero turov", nadaljeval je Ferdinand. „V četrtek bode borba ž njimi. Brat bode matador (morilec bikov), Manolo pa praporščak. Jaz sem še premajhen, da bi se udeležil. Ko pa zrastem, bodem tudi praporščak, pa še spretnejši kot Manolo. Vidiš, pletem si že lase v kito. Rekši sname švedsko čepico, da sem videl zla-tolaso kitico, pretkano s plavo nitko. Zasmejal sem se mu ter ga polasal za kitico. »Mir!" de mi, »če opazi brat, bode me dražil". Nato mi ovije ljubeznivo roko krog vratu in me popraša, če se bodem tudi jaz boril s turi. .Ne", zavrnem ga resno, »bodem mornar". »Tepče!" zakliče Ferdinand in me sune od sebe. „Potem ne boš imel nikoli tako krasne kočije in tako iskrih konj, kot Kurito Penkas". Zganil sem z rameni in šel molčeč za njim po mramornatih stopnicah. Prehodivši več mostovžev in bilardnico dospela sva v sobo, kjer je bival Manolo. Bilo je prostorno osmokotno stanovanje. Stoli in naslonjača so bili hrastovi, bogato izrezljani in prevlečeni z dragim kordunskim usnjem. V štirih kotih so stale štiri popolne bojne oprave: arabska, katere čelada je bila ovita z belim turbanom; bogato cizelirana milanska in dva oklepa iz 13. stoletja. Prav tako so bile stene okrašene s popolnimi bojnimi opravami. Velikansko, umetno zrezljano hrastovo mizo je moral občudovati vsak, kdor jo je videl. Poleg te sta bili še dve umetno vloženi skrinji iz 17. stoletja. Na pokrovih je bil grb Mauolove rodovine. Na to ozadje stare krasote je nagromadil Manolo, gizdalin našega časa, nebroj predmetov, katere stvari nestanovitna moda in spačen okus. Medenina, porcelanina, orožje, vsakovrstno lovsko orodje, biči, glasbeno orodje, akvarelne slike, fotografije slavnih pevkinj in lahkokoživih krasotic — vse je bilo po-razobešeno in razpostavljeno kar navskriž ob in po steneh. Ko vstopiva, sedel je Kurito Penkas na umetno delanem stolu nekam samopašno križajoč nogo čez nogo. Pripovedoval je poslušalcem, kako se je boril v Parizu in koliko mu je prizadejal Napoleon III. Imel je Penkas kakih štirideset let. Postava je bila tako dovršena, kakor bi jo bilo izklesalo Fidijevo dleto. Ljudska izrazovitost mu je bila globoko včr-tana v lice; vendar je prosevala skozi te nekam trde poteze posebna mehkost in dostojnost, da je bila njegova zunanjost zelo vabljiva, Imel je žametast črn jopič in prav tak telovnik, izza katerega se mu je videla bogato vezena, z bri-Ijantnimi gombi okrašena srajca. Opasan je bil s pisano svileno prevezo. (Dalje sledi.) morajo ua koncu poslušati, kako jih grdi ta ali oni vročekrvni mestni svetovalec, in kako se jim roga surova, plačana druhal po galerijah! Ako pojde tako naprej, bodo kmalu poulični pobalini na glas in pred vsem svetom kazali pristno svojo „avita coltura" — s psovkami na slovensko duhovščino. Gospdda pa v rumeni hiši na velikem trgu naj se dd vendar jedenkrat prepričati, kje je poštenje, kje ga ni, kje je resnica, kje laž, in naj se ne d& voditi onim, ki so jo že tolikokrat spravili na led. hoteči v slovenski duhovščini videti le — panslaviste! Liga + 65. Volitev v Zagrebu. Iz Zagreba, 22. maja. Kdor je bral zagrebške časopise zadnjih štirinajst dnij, mogel se je osvedočiti, da je pri nas politična borba dosegla svoj vrhunec. Z obeh strauij se je dokazovalo odločno, da je volitev v prvem vo-litvenem kotaru od eminentno politične važnosti. Vladna stranka zatorej tudi ni mirovala, čeravno je v tem kotaru več nego poloviea volilcev činovnikov, ki po nazorih današnje vlade morajo samo vladnega kandidata voliti in nikdar opozicijonalnega. Opozi-cijonalni časopisi so trdili protivno ter branili svobodno glasovanje tudi pri činovnikih. Da je pala v tej borbi tudi kakšna ostreja proti nekim poznatim ličnostim med činovniki, ki brez potrebe vsiljujejo svoje politične nazore drugim, kdo bi to mogel zameriti. Ker je pa vlada odpustila radi glasovanja za opozicijonalnega poslanea pri zadnji volitvi jednega činovnika ter odstranila tudi jednega duhovnika iz konvikta, kjer je bil rektor, radi tega, ker je pogostil svoje politične prijatelje prigodom te volitve, vprašali so opozicijonalni časopisi bana, da naj se izjavi, more li činjvnik svobodno glasovati ali ne. Na to vprašanje ni odgovoril niti ban. niti vlada, nego činovništvo, katero pa ni bilo vprašano. Ci-novništvo se je smatralo razžaljeno radi tega vprašanja od opozicijonalne strani, pa je sklicalo zatega-del skupščino, v katerej se je sklenilo, da s prezirom odbijajo od sebe pisavo opozicijonalnih listov, češ, da jim nobeden ne zapoveduje, kako morajo glasovati. Večje ironije menda veudar ne more biti, nego je bila ta izjava, saj je dobil še pri vsaki volitvi vnak činovnik pozivnico za vladnega kandidata, a kaj pomeni proti glasovati, to so izkusili že mnogi zuačajni možje, kateri so pretrpeli razna preganjanja, pa se ravno to tudi zdaj godi. Čudno je zares, da se da na tak način najinteligentneji razred prebivalstva slepiti ter si dati tudi naročevati za to resolucijo telegrame od zunanjega činovništva. Po zakonu ima biti volitev svobodna in zakona se treba držati, potemtakem ni pravično, če so možje, ki po tej postavi morejo glasovati za vladi protiv-nega kandidata, preganjajo in drugim zapostavljajo. Celo imenovanje nadškofa zagrebškega se je vplelo v to volilno borbo. Neodvisni časopisi so razglasili, da je imenovanje nadškofa zagrebškega gotova stvar. Trdili so iz poverljivega izvora, da je imenovanje odobreno že 8. t. m. v Rimu. Ko bi se to obistinilo, potem so tudi dnevi sedanjega bana šteti, kajti on se je tega kandidata najbolj branil, in verjetno je, da bi radi tega dal ostavko. Vladni časopisi so te trditve proglasili kot popolnoma ne-osnovane. Po njihovej trditvi jih je opozicija le zato širila, da bega volilce, češ, da se posebno či-novnikom ni treba nič bati in da morejo po svoji volji glasovati. Pri vsem tem pa je „Agramer Tagblatt" ostal pri svojej trditvi o imenovanju nadškofa Stadlerja, ki bode nedvojbeno v kratkem zasedel stolico zagrebške nadškofije. Ta trditev je verojetna, ker omenjeni list ima prav poučene izvestitelje ter redko kdaj kaj trdi, kar se ne bi spolnilo. In tako bode brž ko ne tudi v tem slučaju. Vladai listi pa bodo že našli izgovor, če se to proti njihovi volji zgodi. Volitev se je vršila 19. maja, Vladni kandidat je bil znani dr. Pliverie, a opozicijonalni vseučiliščni profesor Tadej Smičiklas, poznati hrvatski zgodovinar. Opozicija je dobro vedela, da ne bo prodrla s svojim kandidatom, ali je šla vendar vsa odušev-ljena v odločno borbo. Odkar imamo volitve v Zagrebu, še nobenkrat ni bil na činovništvo tako jak pritisek, kakor zdaj. Vse je moralo iti na volišče, tudi bolne so pripeljali, samo da se pokaže, koliko glasov ima vlada več nego opozicija. Bilo je treba oprati sramoto propada v tretjem volilnem kotaru. In to se je zgodilo, ali ne vprašajte, s kakšnimi sredstvi. V bodočih saborskih sednicah zvedelo se bode bolj natanko tudi o tem, za zdaj morajo molčati opofieijonalni časopisi, kajti Damoklejev meč konfiskacije jim visi neprenehoma nad glavo. Saj so ravno te dni zaprli vrednika „Obzorovega", in taka osoda čaka tudi vrednike drugih opozicijonalnih listov. Ni tedaj čudno, da je bil vladni kandidat izvoljen z veliko večino; dobil je od 531 glasov 361, opozicijonalni 170 glasov, 95 glasov ni bilo oddanih. Od vseh 626 volilcev je le ena tretjina mestjanov, vsi drugi so činovniki, pa se more reči, da je dr. Pliverič činovniški poslanec, a profesor Smičiklas je dobil same mestjanske glasove poleg 6 glasov vse-učiliščnih profesorjev. Dokler ostane tedaj sedanji sistem, ni nade, da bi v tem kotaru mogel prodreti opozicijonalni kandidat. Mestjanstvo zagrebško pa je pokazalo pri tej volitvi, da je probujeno in da dobro razume, kam vodi Hrvatsko današnji sistem, da se je zatorej oklenilo domoljubne ideje, katera edina more rešiti hrvatski narod iz današnjega odvisnega položaja od strani Ogerske, ki čim dalje bolj posega za hrvatskimi pravicami vkljub glasovite nagodbe, na katero se vladni ljudje vedno pozivljejo, Mažari pa jo neprenehoma prežimo kršijo. Politični pregled. V Ljublj ani, 23. maja. Sprememba dolenje-avstrijskega volilnega reda. Sedaj, ko so se predkraji pridružili Dunaju, je potrebna prememba volilnega reda, ker deli dunajskega mesta vendar ne morejo voliti s kmetskimi občinami. 2e v lanskem in letošnjem zasedanju se je razpravljalo o tej stvari, ah se še sedaj ni rešila. S prva bi bili liberalci radi, da dunajski župan dobi virilen glas. S tem so se na-nadejali pridobiti jeden mandat. Vlada pa v to drugače ni hodela privoliti, da se število poslancev notranjega mesta za jednega zmanjša. Liberalci so vsled tega odstopili od svoje zahteve. Vlada in liberalci so bili letos že jedini, ali konservativci in protisemitje so pa zahtevali, da se dunajski man-datje pravičneje razdele.' Sedaj imajo namreč deli mesta, v katerih gospoduje židovstvo, preveč poslancev. Protisemitje so izjavili, da se odtegnejo glasovanju, ako se volilni red po njih želji ne spremeni. Liberalci so pa rajši odložili vso stvar za jedno leto. Drugo leto se bodo pa najbrž morali udati, kajti brez protisemitov nimajo potrebnih treh četrtin, ki so potrebne za sklepčnost o premembi deželnozboiskega volilnega reda. Dijaško gibanje. Ker je rektor obljubil dijakom v Inomostu, da se bode potegnil za njih pravice, in priznal, da je gibanje opravičeno, hočejo dijaki zopet obiskavati predavanja. Govori se, da hoče vojno ministerstvo deloma prijenjati, pa le bolj navidezno. Sedanje postopanje vojaških oblastev se pa ne vjema z zakoni. V bodoče pa baje ne bode pri imenovanju rezervnih častnikov predlagali nobenega, ki je ali ki je bil član kake dijaške zveze. Tako postopanje bi pa bilo po mnenju vojaških oblastev popolnoma pravilno. Za pridobljenje častniškega dostojanstva ne dajo pravice najboljši izpiti, temveč vojno ministerstvo ima dotičnike predlagati po svojem preudarku, cesar pa imenovati. Če koga vojno ministerstvo ne priporoči in ga cesar ne imenuje, se zaradi tega nema pravice pritoževati. Ce se res vojaška oblastva poprimejo tacega postopanja, bode dijaško društveno življenje vsekako trpelo, kajti marsikdo ne bode pristopil nobenemu društvu, da bode mogel postati rezervni častnik. Srbske razmere. Ce se tudi liberalci volitve ne udeležb, ali vendar se kaže, da brez izgredov pri volitvah ne bode. Prebivalstvo je vsled hudih agitacij in po pritiskn pri raznih prejšnjih volitvah silno razburjeno. Radikalni kmetje v piroškem okraju so že napah več naprednjaških agitatorjev. Kakor se kaže, se kmetje boje, da bi se napred-njaki zopet ne popeli na površje. Postopanje Gara-šaninovo je pri narodu še v več ozirih v kaj slabem spominu. Minister notranjih stvarij je dal obla-stvom stroga navodila, da naj gledajo na red. — Radikalci postavili so kandidate v vseh okrajih. Mej drugimi kandidnje polkovnik Raša Miletič, ki je bil pred dvema letoma vojni minister in je bil odstopil, ker so se porabljali vojaki pri iztiranju kraljice. V skupščini baje misli predlagati, da se generala Bo- gičevič in Belimarkovič postavita pred vojno sodišče, ker sta tedaj nkazala streljati na narod. Miniateraka kriza v Italiji. Nenadoma je prišlo do ministerske krize. Zbornica je zavrgla budget pravosodnega ministerstva. Soditi po prejšnjih dogodkih je več stvarij krivo temu dogodku. Nekateri poslanci niso z ministrom zadovoljni, ker je predložil zakon, da se kaznujejo župniki, ki poroči koga, ki se poprej ni civilno poročil. Drugim pa minister ne ugaja, ker še dovolj ne preganja cerkve. Nekaterim poslancem ni prav, da vlada huje ne preganja bančnih škandalov, drugim pa zopet ni prav, da minister sploh vseh neredov pri bankah ni popolnoma potlačil. Vse ministerstvo je dalo svojo ostavko, ali po poslednjih poročilih se bode pa vendar Ie toliko premenilo, da odstopi pravosodni minister. Drugi ministri pa vsi ostanejo. Da bi ministerstvo odstopilo, tudi kralj ni maral, ker bi bilo težavno pri sedanjih razmerah, sestaviti kako drugo ministerstvo, ki bi imelo zaupanje zbornice. Goltz paša. Te dni je izstopil iz turške vojske Goltz paša in se povrne v Nemčijo. Deset let je služil v Nemčiji, kjer je mnogo storil za reformo turške vojske. Posebno pozornost je obračal na povekšanje izobraževanja turških častnikov. On je pa bil tudi pravi mož za to. Jako je izobražen. Bil je dalje časa major v pruskem generalnem štabu, kjer so ga nekaj časa jako čislali. Odlikoval se je v vojni proti Franciji. Goltza pa ni navdajala ona pruska vojaška ošabnost, ki misli, da vse le nemški častniki najbolje ved6. Leta 1877 je izdal knjigo o Gambetti in njegovih vojskah, v kateri priznava velike vojaške sposobnosti temu francoskemu civilistu. Zaradi te knjige so ga začeli mrzeti vojaški krogi. Ko se je pa bil pozneje še izrekel za dveletno aktivno službo, se je pa tako zameril višjim krogom, da so ga prestavili iz generalnega štaba k 96. polku. To ga je užalilo in pri prvi priložnosti je vstopil v turško vojsko, kjer je hitro spoznal dobre lastnosti turškega vojaka in se je pri vseh reformah jako oziral na turške razmere. Samo domači turški častniki so mu kot tujcu večkrat delali ovire. Dnevne novice. V L j ub I j ani, 23. maja. (Apostolski blagoslov.) Prevzvišeni knezonad-škof goriški pooblaščeni so od sv. očeta, podeliti povsod, koder bodo imeli letos kanonično vizitacijo, apostolski blagoslov. (Nevarno je zbolel,) kakor se nam s Štajerskega poroča, prevzv. gospod knezoškof graški, dr. Z w e r g e r, tako, da v nedeljo popoludne ni mogel deliti zakramenta svete birme, dasi so bili birmanei že v vrste postavljeni. Telegrafično naprošeni premi!, g. knezoškof lavantinski, dr. Mihael N a p o t n i k , odpeljali so se takoj v Gradec, kjer so včeraj in danes delili zakrament svete birme. (Kanonična vizitaeija in birmovanje) se bodo od 4. do 14. junija vršilo po sledečih farah oziroma kuracijah vipavske in idrijske dekanije: Dne 4. junija dopoldne birmovanje in kanon. vizitaeija v S t. Vidu; 5. jun. dopoldne v Vrabčah; 6. jun. dopoldne v Poddragi, popoldne kanonična vizitaeija v L o žicah; 7. jun. dopoldne v Vipavi; 8. jun. dopoldne v Gočah; 9. juu. popoldne kan. vizitaeija na Slapu; 10. jun. dopoldne v Budanjah, popoludne kan. vizitaeija v Vrh-polju; 11. jun. dopoldne v Šturju, popoldne vizitaeija v Ustij ah; 12. jun. dopoldne v Planini; 13. jun. dopoldne v Podkraju, popoludne vizitaeija ca Colu; 14. jun. dopoludne na Črnem vrhu. — Dodatno k temu vsporedu po-izvedeli smo iz knezoškofijske pisarne, da se bodo druge kanonične vizitacije in birmovanja, ker prevzvišeni gospod knezoškof že dalje časa nekaj bolehajo, vršile še le meseca septembra, in sicer v de-kaniji postojnski in trnovski, posebno na tistih krajih, kjer od 1. 1885 sem še ni bilo škofovske vizitacije. — Ako se pa želi birmovanje tu in tam tudi v drugih dekanijah. sporoči naj se to ko prej mogoče knezoškofijstvu, ker bodo prevzvišeni po mogočnosti vstregli izraženim željam. (Delegacije) pričn6 ozborvati v četrtek. V soboto jih vsprejme cesar. (Pomanjkanje vode.) Iz Suhe Krajine se nam poroča: Huda je lakota, a še hujša je žeja, in to skušamo mi ubogi prebivalci v Suhi Krajini vsako leto brez izjeme; saj že ime kraja kaže, da trpimo pomanjkanje vode. Dve nri na dolgo in ši- roko leto in dan ne teče nikjer živa voda, kapnice pa in kali usnše se redno vsako leto, dasi varujemo vodo, kakor olje. Take suše, kakor je letos, pa Se stari ljudje ne pomnijo Britka žalost trga človeka srce, ko vidi vsled žeje in lakote oslabelo živino in medle ljudi. Po jedno in dve uri daleč morajo trpini voziti vodo ii reke Krke. Voz za vozom škriplje po strmi in grudasti cesti od Fužin do Ambrasa in druzih vasij, priletni možaki in sključene ženice so vedno na potu s težkimi škafi in brentami od potoka GloboČca po hudih klancih in kozjih stezah proti doma. Večkrat se prigodi, da zdaj tema, zdaj onemu oslabel vol pade na tla. Nemogoče je opisati to revo in nadlego ljudij in živine. Pred tremi leti že je vis. deželni zbor sklenil, da se napravi vodovod od Krke do Ambrasa, kjer je središče Suhe Krajine, ali Še danes ne vemo, ali se bodo spolnile naše nade. Kakor slišimo, so vsi operati gotovi in pred jednim letom slavni c. kr. deželni vladi predloženi. Naj bi vendar merodajni gospodje pospešili to stvar in ljudstva, ki si samo ne zna in ne more pomagati, olajšali nadlogo. Kakor smo brali, delile so se mnogim drugim občinam za vodovode izdatne podpore, in vendar ga gotovo ni kraja na Kranjskem, ki bi bolj potreboval podpore za vodo, kakor so vasi v Suhi Krajini. Drugod, na primer na Vrhniki in v Ribniei imajo dovolj vode ter so v ta namen dobili veliko podporo, mi pa bi bili zadovoljni in veseli, ko bi imeli sploh vode. Mi privoščimo vsem potrebnim deželno podporo, prosimo pa, naj bi se vendar tudi nas usmilili. Vemo, da se stvar ne da na migljej izvršiti, toda čakati leta in leta brez upanja, to je, kar nam najbolj greni naše že itak revno življenje. Naj se gg. poslanci zopet oglasijo na primernem mestu in nam pomagajo; vsi jim bodemo gotovo od srca hvaležni. (V Poddragi zopet cerkveni rop.) V noči od binkoštne nedelje na ponedeljek so vlomili roparji v farno cerkev poddraško, razbili so tabernakeljnova vratca iu ukradli ciborij ur 13 malih in jedno veliko sv. hostijo. — Na potu iz Poddrage v Šentvid je v ponedeljek dopoldne v živi meji dobila neka ženska ciborijev pokrov brez križa. Sv. hostij niso dobili. (Osobna vest.) Nekdanji tajnik c. kr. kmetijske dražbe kranjske, sedaj privatni docent na graški tehnični visoki šoli, gosp. dr. E. K r a m e r , imenovan je vodjo gospodarsko - kemičnega poskuša-lišča v Celovcu. (Pogrešanega inženerja Thomana) našli so v soboto v Prebačevem pri nekem mlinu v vodi. Zapazila je neka dekla človeško truplo tik mlinskega kolesa, ko je zajemala vodo. V soboto popoldne došla je na mesto komisija iz Kranja, v nedeljo pa iz Ljubljane. Konštatovala se je rana na levi strani lica, in da je bil ponesrečenec najbrž v vodo pahnen. Državno pravdništvo je odredilo preiskavo. Truplo je bilo v Kranju blagoslovljeno, potem pa v Ljubljano prepeljano. (Nov časnik.) S Koroškega: Dne 3. junija t. I. prične v Špitalu na Zgornjem Koroškem izhjati nov nemško nacijonalen list »Oberkarntner Wochenblatt". Izhajal bode vsako soboto, stal na leto 6 gld. Izdaja ga tiskar B. Bertschinger, vreduje A. Winkler. Tendenca mu je, kakor veli prvo naznanilo, »nemško in avstrijsko". Novi list je naperjen proti „Deutsehe allg. Ztg." v Beljak«. (Predavanje v mestni dvorani.) Kakor sme naznanili v sobotni številki, je predaval danes od devete ure naprej v mestni dvorani g. dr. Kornauth z Dunaja, kako pokončevati škodljive miši, ki so tako za sadjerejea kakor za poljedelca mnogokrat prava nadloga. Nad 30 udeležencev, največ učiteljev, je pozorno sledilo temeljiti razpravi. Napravili so se pa tudi tukaj praktični poskusi. Natančnejše poročilo še priobčimo. (Preganjanje zaradi glasovanja.) S Koroškega dne 20. maja: V zadnji številki poročate pod zgornjim zaglavjem, kako se na Hrvatskem postopa z onimi -— nesrečneži, ki ne trobijo brezpogojno v rog Mažaronov. Vedite, da tudi v ljubem Korotanu prav nič nismo na boljšem ! Evo dokaza: V Črni vršila se je letos marca meseca občinska volitev. Z vso silo delali so uemčurji, večinoma uradniki ta-mošnjih fužin, na to, da bi se vzdržali ob občinskem krmilu, — a zaman; kajti zmagala je slo-vensko-katoliška stranka. Nasprotniki so uporabili, da bi bili zmagali, najhujše nasilstvo, zlasti pritiskali na od fužin odvisne delavce! Jokajo* se (!) glasovali so mnogi za nemčurske kandidate, zoper svoje prepričanje, zoper svojo vest! No, vkljub takim nečastnim sredstvom propadla je nasprotna stranka 1 A ker se jej vendar niso udali vsi fužinski delavci, se sedaj — maščuje nad temi — trdovrat-neži! Odpustila je lastnica fužin (»Bleiberger Union) štiri delavce, ki se niso dali terorizirati ter so glasovali s slovensko-katoliško stranko! In kaj tacega se imenuje na Koroškem — nemško-li-beralno! (Umrl) je v Trebnjem na binkoštni ponedeljek gosp. Anton Rozman, po domače »Urekar", ključar farne cerkve, po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, star 73 let. Naj v mira počiva! (Iz Kranja) se nam piše dne 21. t. m.: Danes popoldne smo spremili do savskega mostu ranjega inženerja g. Karola Tomana, da so ga potem odpeljali v Ljubljano v družbinsko rakev. Dne 20. t. m. so ga našli blizu Pribačevega v Savi, kjer je bil 13 dni v vodi. Samoumor je izključen, ali je ponesrečil, ali je bil zavratno umorjen. Za zadnje go-gori zelo to, da ni imel niti denarja, niti prstana na roki. Daljna preiskava bo osvetila to temoto. Ranjki 1 je bil blag, delaven, vesten in zelo izobražen mož in ostane nam Kranjcem v blagem spominu. R. i. p. j (Načrte vipavske železnice) poslalo je ministerstvo v Gorico. Tri tedne bodo na ogled pri o. kr. okr. glavarstvu. (Ogenj v cerkvi sv. Katarine.) Binkoštno nedeljo zjutraj o petih se je vnelo v zakristiji cerkve sv. Katarine v Zagrebu. Ogenj se je hitro razširil ter je bila vsa sreča, da so bila vrata od zakristije v cerkev zaprta, drugač bi bila nekdašnja lepa je- | zuitka cerkev postala žrtva plamena. Z veliko požrtvovalnostjo so ognjegasci udušili ogenj že v zakristiji, ali je pri vsem tem vendar le mnogo škode, kajti izgorela je vsa dragocena cerkvena oprava, ena krasna infula, in mnogo drugih dragocenosti. Skoda se ceni na več tisoč gold. Kako je nastal ogenj, ne more se dokazati. (C. kr. namestništvo tirolsko) je dovolilo, da se z dnem 15. t. m. iz Kranjske na Tirolsko in Predarelsko zopet sme uvažati parkljeva živina, ker je bolezen na parkljih in gobcu v naši deželi popolnoma ponehala. (Sijajen shod) je imelo »Katol. polit, in gosp. društvo za Slovence na Koroškem" dne 14. t. m. v St. Janžu v Rožni dolini. Shoda udeležilo se je nad 200 kmetov. Vodil je shod bi. gosp. podpredsednik V. Legat. Vladnega zastopnika ni bilo navzočega. Govorili so: g. F. Haderlap o namenu društva in o šolah, g. F. K a n d n t o političnih strankah na Koroškem, g. V. Legat o političnih borbah, č. g. Fr. Š t i n g 1 o gospodarstvu, priporočajoč kmetom krščansko življenje, treznost in varčnost. Razven imenovanih so še govorili: gg. Colarič, M. Stih, Kandut i. dr. Po zborovanju vršila se je živahna prosta zabava, pri kateri so peli kot-mirski pevci. — Prihodnji shod priredi »Katol. polit, društvo" dne 4. junija v Dobrlivasi, v gostilni g. Brevnika (hotel »Slavija"). (Suša.) Po Dolenjskem še vedno dežja prosimo. Napravlja se skoro vsak dan, a pade ga le, da se prah zmoči. Vode pomanjkuje, kakor malokdaj po letu. Krme bo malo, živina po ceni. (Prazea odgovor.) Na naše javno vprašanje z dne 16. maja dobili smo od g. Pirca ta-le piškavi odgovor: Sklicevaje se na § 19. tiskovnega zakona izvolite sprejeti v. c. svoj list na mesta, ki ga zakon določuje, sledeči popravek notice »Javno vprašanje" med dnevnimi novicami »Slovenca" z dne 16. maja t. I. št. 111.: Ni res, da bi bil jaz lovil gosp. Planinca na Zidanem mostu, ker niti nisem vedel, da pride tja; res je pa, daje on vedel za mojo navzočnost na kolodvoru na Zidanem mostu, ! koder mi pride nasproti in koder se pozdraviva. Ob prihodu večernega vlaka sva se razšla, ne da bi ga bil povabil se peljati z manoj. Ni res, da bi bil jaz povabil g. P. k sebi v II. razred, ko vendar dobro vem, da se on vozi v III. razredu in vrhu tega sem pa želel se sam voziti, ker sem bil za- ) span, kajti bil sem tisti dan od tretje ure zjutraj \ na nogah in utrujen od dolge vožnje in hoje ter i od predavanja. Res je pa, da je g. P. pristopil k j meni pred vagon in rekel: »Vi se gotovo vozite v • II. razredn, se bodem pa še jaz." Vzlie mojemu j molčanja je šel g. P. vendar doplačat k blagajni • in vrnivši se me je najdel v kupeju II. razreda. Na vabilo odličnega ljubljanskega gospoda se sem pre- t selil potem v dragi kupej, kamor mi je g. P. sledil, ne da bi ga bil povabil. Ni res, da bi bil jai z vprašanji po razmerah v Boštanju hotel proti koma hujskati in sieer tem manj, ker sem stavil ta vprašanja le vsled vednega pogovora, ki se je vršil pred dlje časem z g. Planincem in g. D. na ljubljanskem kolodvoru. Ni res, da se je g. P. po dotičnih vprašanjih nevoljno obrnil v stran in ni potem spregovoril z manoj niti besedice več do Ljubljane, ampak res je, da je g. P. potem še veliko z manoj govoril o licencovanju bikov, o škropljenja trt, o nekem nemškem predavanju v Sevnici itd. in sicer do Zagorja, koder je vstopil litijski gospod okrajni glavar. Od tega časa naprej ni nagovoril nobeden izmed navzočih več g. P. Ni res, da sem imel na svojem uradnem potovanju misijo hujskati zoper duhovnike in da bi bil v U namen eelo lovil in k sebi vabil g. P., ampak res je, da sem stavil do-tična vprašanja brez vsacega zlega namena in da se je gosp. Planinec proti moji volji pridrnžil v kupej II. razreda. V Ljubljani, 17. maja 1893. Gust. Pire. (Razpisane fare.) Do 21. junija t. 1. so razpisane nastopne fare: Bloke v cirkniški dekaniji, Mošnje v radovljiški dekaniji, sv. Duh v lesko-viški dekaniji in Brezovec v ljubljanski dekaniji. (Stalni dopust.) Gospod dr. Adolf Baar, c. kr. profesor na goriški gimnaziji, strokovnjaSki pozna-vatelj klasičnih jezikov, dobil je kot voditelj licealne knjižnice stalen in popolen dopust. (Prenos mrtvih os tank ov Janka grofa Draško-viča Trakoščanskega.) »Matica Hrvatska" je na svojej glavni skupščini lanjskega leta enoglasno sklenila, da se preneso mrtvi ostanki Janka grofa Draš-koviča zaradi njegovih velikih zaslug kot utemeljitelja »Matice Hrvatske" v glavno mesto Hrvatske ter je zdaj, ko so za ta prenos vse priprave dogo-tovljene, odločila sledeči mesec junij. 12. junija se bodo izkopali mrtvi ostanki ranjkega v Gornjej Radgoni na Štajerskem ter položili v krsto, a 13. junija pa se bodo obavile v cerkvi sv. Petra v Gornjej Radgoni svečane zadušnica za ranjkega. 14. junija se odpošlje krsta po železnici iz Radgone na Spielfeld, Maribor, Celje in Zidanimost v Zagreb, kamor bode prispela na južni kolodvor s popol-dnevnim vlakom, a še tisti večer prepelja na državni kolodvor. 15. junija zjutraj ob 7 bode svečani sprevod od državnega kolodvora najpoprej v stolno cerkev, kjer se bodo ob 8 odpele svečane zadušnice, a od tukaj na centralno pokopališče, kjer bodo položeni ostanki pokojnega grofa Janka Draškoviča na večni počitek med njegove ilirske vrstnike v arkadi za »hrvatske preporoditelje". »Matica Hrvatska" po-zivlje za sedaj vse oblasti in zavode k tej žalostni svečanosti, a potanki razpored za sprevod 15. junija bode kasneje objavila. (Zagrebški nadškof.) Iz Hrvatske: Dr. Stadler je vender imenovan zagrebškim nadškofom. Naš uradni list »Narodne Novine" so prve to objavile, torej ni več dvoma. Te dni je dr. Stadler odpotoval na Dunaj, kamor ga je poklicalo Njegovo Veličanstvo. — Cez dve leti je ogromna zagreb. nadško-fija brez višjega pastirja. Tega ni kriv ne sv. Oče ne presvetli cesar, temveč deloma ogerska, deloma naša vlada. Pa ves njuni napor ostal je brez vspeha. Ze sto let ni bila zagreb. vladikovina toliko časa brez škofa. Vsaka vlada je bila bolja od sedanje. Res, hvaležni moramo biti »izvršku človeštva", sivolasemu jetniku vatikanskemu, da se ni vpognil našim domačim in nedomačim nasprotnikom, da si so mu se vsem mogočim žugali in pretili. Do zdaj smo ga ljubili, v bodoče ga bomo še bolj. Bog nam ga ohrani do skrajne meje življenja človeškega! Narod naš si pa lahko častita, da dobi v Zagreb svojega sina po krvi in duhu, sina, kateri bode zanj žrtvoval svoje duševne in telesne sile, kateri pojde po poti resnice in pravice. To je za nas neizmerne koristi. Začelo se bode novo življenje v verskem in političnem oziru. Zato mu vže zdaj kličemo : Bodi nam pozdravljen, naš ljubi prevzvišeni vladika ! — iBan Hedervary je rekel: Kedar pride Stadler v Zagreb, pojdem jaz iz Zagreba". Naj zdaj le stori, kar je prej sklenil. Mi vsi se bomo radovali njegovega odhoda. In to po vsej pravici. Zakaj ni ga bilo še pri nas bana, kateri bi bil Hrvatom toliko škodoval, kakor Hedervarj. V ta namen se je družil s-pravoslavnimi, luterani, kalvini, da, istimi Židi. Z njih pomočjo je skorej popolnoma vdušil versko in narodno zavest. Tudi velik del duhovščine je spravil na neprelepi način na svojo stran. Iz sabora ja pahnil nekdaj toli močno opozicijo ter ga napolnil s kimovci, ki nimajo nč srca n& ušes za mili narod, iz katerega so izšli. On je povtročil naš odpor proti Maiarom pred nekaj leti. Nar«d je materijalno in tu in tam tudi moralno oslabljen. Taeega terorizo-vanja ni bilo še ? Hrvatski, kakor pod sedanjim banom. Kakor je bil Tisza s svojo gardo najhujša mora ta Ogersko, tako je Hedervarj za Hrvatsko, Gotovo ee je Kuen učil pri Tiszi azijatskega terori-»ovanja, saj je ž njim po svoji kalvinski soprogi v najbližjem sorodstvu. — Tisza je šel davno; treba je, da gre tudi njegov učenec Hedervarj. (Tnžno stanje t hrvatskem Primorjn.) Srečna bi bila Avstrija, ko bi njeni močnejši narodi bili pravični manjšim, kakor Nemci Slovencem, Mažari Hrvatom, i. t. d. Koliko bi se potem pomnožilo blagostanje vseh avstrijskih narodov! Ali do tega, žalibože, ne pride; večji narodi zatirajo manjše, izkoriščajo jih v svojo moč in povzdigo. V tem se pred vsemi drugimi odlikujejo Mažari. — Kar smo stopili po nagodbi ž njimi v bližnjo zvezo, nas zatirajo, kjer le morejo. V ta namen so nam poslali Euena za bana. On jim kaj pridno pomaga pri zatiranju Hrvatov. Da, on še več stori s svojo vlado, kakor Mažari. Cesar ne morejo Mažari izvesti, to isvede Hedervarj. Zato naš narod silno peša. Ima sicer v Hrvatski in Slavoniji plodno zemljo, a ipak ga tere revščina, ker vlada zanj v gospodarskem oziru ne stori ničesar. Se revniši so pa naši Primorci. Kolik je tukaj kras! Kamor obrneš oko, vidiš sam kamen. Avstrijska vlada pogozduje ondotni kras, a naša se ne gane. Za vse ima denarje, samo za narod ne, kateri plačuje ogromne davke. Siromašno ljudstvo je samo sebi izročeno. Ni moža, da bi se zanj potegoval. Prej so naši Primorci imeli zaslužek na morju, a Mažari so jim še tega vzeli. Najpreje so nam vteli Reko, siedišče našega pomorskega gibanja. To mesto širijo, povzdigujejo, polnijo ga z blagom. Marsikatero dobro službo je imel prej domačin, zdaj jo ima Mažar. Tako je v sodnijskih, pomorskih in železniških uradih. Cim bolj se širi Reka, tem bolj propada naše Primorje. Zdaj si Mažari mislijo: Storimo ktj malega za Primorce, kateri so zdaj od vseh zapuščeni. Ljudstvo bode nas imelo za svoje rešitelie, se nas bode oklenilo, naše bode ono in njegovo Primorje. In da bi to dosegli, mislijo dati Senju višjo gimnazijo, Crkvenici so dali kopališče, Karlobačauom nameravajo dati tobačno tovarno. Tudi za Bakar imaio nekaj v pektoralu. Tako mečejo narodu našemu pesek v oči ter hočejo veljati za niego CO n 1 d > m tt> o .—S >3 CL, N 3 n § O JaS c3 CD > CS o h 58 O SS ^ >(f) ct d Ti s 02 > s3 ■ ■■■ pripra pove Razpis. 279 3—1 Za Kranjsko se razpišejo sledeče * službe okrožnih zdravnikov, in sicer: a) z letno plačo HOO gld.: 1. v Bohinnjski Bistrici; 2. v Črnomlju; 3. v Kočevski Reki; 4. v Senožečah; 5. v Železnikih; b) z letno plačo 600 gld.: 6. v Logatcu; 7. v Radečah; 8. v Št. Petru na Krasu event. v Poatojini. Prosilci za jedno teh mest vlože naj svoje prošnje pri deželnem odboru kranjskem v Ljubljani do 15. Junija, 1893. leta ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje,, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. V L j u b j a u i, dne 18. maja 1893. gM D u u a j § k a borza. 97 gld. 65 kr. Dne 23. maja. Papirna renta 5%, 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akeije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld. ...... London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini ......... Nemških mark 100...... 97 40 „ 117 10 „ 96 25 „ 979 333 25 . 123 n 75 . 9 n 81 . 83 . 60 30 „ Dni 20. maja. Ogerska zlata renta 4% . . . Ogerska kronina renta 4 %, 200 kron . . 4* državne srečke 1. 1864., 250 gld. . . 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Oržavne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4% Zastavna pisma r ., „ „ „ 41jt% | /Kreditne srečke, 100 gld...... . 196 St. Genois srečke. 40 gld.......67 115 gld. - kr. 94 148 165 197 98 100 45 80 75 srečke dunajske parobrodne družbe . . 139 gld. 50 ur. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ 30 Rudolfove srečke, 10 gld.......— . — Salmove srečke, 40 gld........69 „ — Windiscb£raezove srečke, 20 gld..........70 . — Ljubljanske srečke.........22 „ 75 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.j . . 149 . 50 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2940 „ — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . — „ — Papirnih rubeljev 100 . 128 ., — Nakup In prodaja "S26 vsakovrstnih drftavnih papirjev, iredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izirebanju najmanjseza dobitki. Knlantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E It C U INollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. 66 ISJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti nn loienlh (jlnvnic.