IDRIJSKI RAZGLEDI
Partizanska tiskarna »Slovenija« na Vojskem
1962
VII. letnik
DELOVNI KOLEKTIV
RUDNIKA ŽIVEGA SRERRA
IDRIJA
je z uvedbo nove rotacijske peči v topilnici izboljšal postopek pridobivanja živega srebra in razširil obstoječe proizvodne zmogljivosti, kar pomeni, da je sebi, komuni in celotni jugoslovanski skupnosti zagotovil bolj perspektivno in gospodarsko izkoriščanje rudnega bogastva na našem področju.
Ta tako pomembna delovna zmaga pomeni zagotovilo družbeni skupnosti,
4
da bo naše podjetje še naprej sposobno zadostiti vsem potrebam industrijskih uporabnikov živega srebra in živosrebrnih spojin.
VII. LETO
30. JUNIJA 1962
ŠT. 2
Cerkljanski Porezen vabi planince!
Izdaja Mestni muzej v Idriji — Uredniški odbor: Lado Božič, inž. Ivan Gantar, Anton Rems, Anica Munda, Cveto Sulgaj, inž. Dušan Pirih, Jurij Bavdaž, Jože Rozman, Stanko Lužnik, Drago Erjavec, Stanko Murovec — Odgovorni urednik Srečko Logar — Izhaja vsake tri mesece — Celoletna naročnina 200 din, za inozemstvo 300 din — Naslov: »Idrijski razgledi«, Idrija, poštni predal 11, telefon: (Idrija 35, tekoči račun pri Komunalni banki Idrija št. 608-13/2-108, telegrami: Idrija muzej — Tiska tiskarna Časopisno založniškega podjetja »Primorski tisk« Koper
Frančiška Golob-Desanka:
ŠTEFKA MAJNIK-TATJANA
Tiha, mirna in slkromna hčerka idrijskega rudarja! Rojena ije bila v Idriji 22. decembra 1921. Bila je še majhen otrok, 'ko je izgubila
Štefka Majnik
malter. Oče Ivan se je znova poročal in Štefka je dobila 'drugo mater, ki ipa je prav po materinsko skrbela zanjo. Končala je pet razredov osnovne šole in prvi razred strokovne ■šole, nato pa se je izučila za šiviljo. Poroka 4. junija 1942 ji ni prinesla 'iskane sreče in zadovoljstva. Že v nežni mladosti je zasovražila mračnjaštvo in itodajaiMvo, zato pa se je z viso ljubeznijo oklenila Osvobodilne fronte, s kaitero jo je povezal prvi organizator upora v Idriji Franc Plaitisa že septembra 1942. Sprva je pomagala ipri proskrbovanju prvih partizanov s brano in obleko, zbiranju orožja, preskrbovala ije zatdčišča prvim partizanom, poročala je o premikih sovražnikovih čet 'in o pripravljajočih se bajkah. Do leta 1943 je EJbrani maltarial oddajala Minki Lipužilč, Jožetu Jerebu, Francu Bezelj aku-Ambrožu in Francu B'0nčini, od koder ije šel večinoma v MrzlM vrb, nato pa Frančiški Golob-Desanki, od koder je šel večinoma na Vojsko. Vmes je morala itudi prenašati pošto v razne kraje, plesti nogavice, šivaiti obleke in bele površnike za borce. Ob teh priložnostih je prišla v stiik z raznimi organizatorji upora, ki so jo
še bolj navduševali za delo v uporniškem gibanju. Njeno delo je dobivalo poglobljeni značaj, ailj njenega prizadevanja je bil vedno jasnejši. Že oktobra 1942 je postala partijska kandidatka, decembra pa članica Partije, kamor jo je povabil Rlatiša, ki je spoznal v njej veliko nadarjenost in predanost partijskim nalogam. Marca 1943 je bila že 'izvoljena v meiStnii komite, junija pa še v okrajni komite. Članica odbora AFŽ pa je bila že od začetka leta 1943. Z vso vnemo je širila tudi partizansko literaturo, iz katere je tudi sama zajemala mnogo spodbud in znanja. Vse te velike uspehe je lahko dosegala prav zato, ker je že v mladosti olkusila grenak kruh, ki ga je takrat rezal rudarskim družinam fašistični okupator.
Dne 19. julija 1944 sva bili s Fanoi Zu-stovo izvoljeni za delegatki v Črnomlju. Z listo va je morala v partijsko šolo in na njeno mesto je bila imenovana Tatjana. Odšli sva v Črnomelj, po vrnitvi pa sva bili obveščeni, da sva bili izdani. Tatjana je morala takoj oditi v partizane. Iz Črnomlja je prinesla s seboj še večje navdušenje za borbo in to navdušenje se je v borbi še stopnjevalo. Pot jo ije vadila na Vojsko, ikjer so se zadrževali razni okrajni in imestni politični forumi. Že od leta 1943 je bila namestnik sekretarja OLO Idrija^Črni vrh. Med borbo je opravljala večinoma propagandne akcije, večje naloge je imela (tudi v času, ko se je mudila na Voj-skem misija Sovjetske zveze in ko je bil 29. junija 1944 v tej zvezi miting s kulturnim in propagandnim sporedom.
Štefka Majnik s stricem na Vojskem 29. 4. 1944
Prišla ije usodna nemška ofenziva, čas, ko je nemški Okupator še zadnjič izlival svoj onemogli bes nad našimi borci in nad domačimi. Dne 4. aprila 1945 je dobila v Zelenih
roibeh rafali ipreko obeh koden. Ni se mogla več braniti. K hudi ranjenki je pristopil ra-belj in ji pognal .kroglo sikozi sence. Iz dokumentov, k(i so j'iih sovražniki našM pri njej, so spoznali, da so ulbiii mlado komunistko, zato je bilo njihovo veselje še toliko večje. Živ-
ljenje mladega dekleta je omahnilo v smrt za našo svobodo.
Le skromno plačilo je dobila za svojo junaško sfmnt: idrijske žene so imenovale svoje društvo po in jej in tako ohranile spomin na to skromno hčerko našega rudarja.
Lado Božič:
DANES IN JUTRI
Močnejše vlaganje v gosipodarske investicije v naši občimi, kar je posebno opazno od leta 1960 dalje, marsikoga verjetno preseneča in zadovoljuje, drugega, ki bi želel več negospodarskih investira.j, torej Vlaganj v družbeni standard, pa spravlja tako vlaganje v siaibo vraljo lin nestrpnost. Zato neprestano sprašuje, (kdaj bo konec investiranja v gospodarstvo in kdaj ibo prišel na vrsto n. pr. otroški vrtec, kopalni bazen, delavski dom in podobno, kar vse prištevamo med objekte družbenega standarda.
Vsakdo ima po svoje prav: tako pristaši negospodarskih investicij, verjetno pa še boilj tisti, ki teže za hitrejšim in večjim vlaganjem sredstev v razvoj našega občinskega gospodarstva. Le-'ti zadnji menijo in se zavedajo, da brez doibirih gospodarskih osnov v .komuni ni mogoče kaj prida pričakovati za izgradnjo 'življenjskega standarda. V rte in takšne namene od zunaj nihče ne daje ničesar, vse je itreiba najti in preskrbeti doma, v lastni ihiši. Zato pa čim močnejša je domača gospodarska in materialna osnova, čim krep-kejiše je gospodarstvo, tem večje so možnosti tudi za hitrejšo rast standarda samega.
Zato menimo, da je upravičeno zmagala v letu 1960 težnja po pospešenem vlaganju in težnja po izdatnejšem vlaganju sredstev v iraizvoj oibčiinslkega gospodarstva, 'predvsem v (industrijo. V tej panogi gospodarstva, so namreč naši osnovni tiriije oziroma bodoči štirje stebri, to so rudnik, Lesna industrija, Eta in Simplelks. Medtem (ko je pri investiranju v rudnik lin v Lesno industrijo šlo doslej in ibo šlo verjetno tudi v bližnji bodočnosti v glavnem za to, da rta dva objekta oziroma podjetji ohranimo živa, da utrdimo to, kar že (imamo, oziroma izboljšamo, kar se da izboljšati, s item, da ju moderniziramo in kar se le da mehaniziramo in, če se bo dalo, v bodočnosti tudi avtomatiziramo, pa gre v zadnjih dveh, it. j. v ETI in Simpleksu, za neikaij novega, za novo .industrijsko proizvodnjo. To novo pa naj okrepi, kar imamo, pripomore k nadaljnjemu napredku, k hitrejšim korakom iz dosedanjega statičnega — iin zato naizadujočega — stanja našega občinskega gospodarstva.
Prelom je bil v investiranju v letu 1960 zelo očitein. Medtem iko smo še leto prej vložili v naše gospodarstvo le okrog 190 milijonov dinarjev, kar je le dolkaz naše ekonomske šibkosti, zeilo majhne smelosti in, lahko trdimo, tudi naše konservativnosti in nezaupanja v kreditiranje. Do tega leta smo vlagali namreč v gospodarstvo le toliko, kolikor smo spravili skupaj po lastnih blagajnah, kar saimo po sebi ni nič slabega, pomeni pa počasnejšo rast; bali pa smo se ik temu deležu primakniti še delež družbe, to se pravi njeno pomoč 'v obliki posojil oziroma kreditov. Pri vsem Item in takšnem gledanju na razvoj gospodarstva pa smo se zdeli kot naivneži, ki so se zadovoljevali s tem, kar nam je pustila preteklost in trlhla samozavest, da nam več tudi ni potirelba. Zato ni ibilo prav nobenega poleta, nobenih misli in idej in zato tudi nobenega načrta za nadaljnji razvoj. Če pa je p^dia Ikalka nova in zdrava misel, smo jo s smehom in ironijo kaj hitro ud uši 1 i in spravili s sveta.
Vendar pa italko po starih tirih le ni mogio iti naprej. Najpreg se je premaknilo v rudniku. Nastopilo je spoznanje, da tako ne bo šlo dolgo in da bo treba nelkaj novega. Celotni razvoj naše družbe iin vsestranske potrebe občana in komune so zahtevale in narekovale novo. poit. Ta pot pa je bila samo v investiranju v gospodarstvo, da hi na tak način več ustvarili, več imeli in tudi več delili med seboj. Talko je nastopila potreba po novi in moderni peči. V Lesni industriji pa se je kon-čavala desetletna borba za modernizacijo obratov, ki se je začela počasi uresničevati.
Vse te težnje in potrebe so zahtevale že v iletu 1960, da so se vlaganja, v gospodarstvo povzpela nad 660 milijonov dinarjev. Tudi v naslednjem letu so bile gospodarske investicije zelo molčne. Dosegle so 600 milijonov din, torej le nekaj manj ikoit prejšnje leto. V tem letu pa se pridružijo ik investicijam rudnika in Leisne industrije tudi že investicije v »Simpleksu«.
V leto 1962 smo stopili s planom gospodarskih investicij v višini 695 milijonov din. Precej več, koit je to bilo prejšnje leto. Na
prvo mesto v pianu pa je sedaj stopala ETA s svojlimli 239 milijoni din, nato rudnik s 112 isn lesna is 100 milijoni potrebnih investicij.
Nismo pa še prišli do konca pirvega polletja, ko so že prišle na dan nove zahteve in potrebe po dodatnih investicijskih sredstvih.
Te zahteve dokazujejo, da prevladuje vedno bolj iprelprličanj e, da ibo ibrez dobrega in večjega gospodarskega potenciala v občini šlo le z veliko težavo, potrebe pa so tudi na področju standarda vedno večje, same zahteve pa že stooro nimajo meja. Zato že narašča pritisk za razvoj gospodarstva, pojavljajo se nove ideje za razširitev obstoječe lin po uvajanju nove industrij sike proizvo'dnje in to v okviru danih 'objektivnih možnosti in lastnih sposobnosti.
Tako je zraistla potreba po novi, drugi rotacijski peči v rudniku. Pojavila se je možnost proizvodnje kolektorjev v okviru današnjega Simplefcsa. Kaj hitro so bili izdelani načrti (in proiizvodni ipragrami rter predloženi zahtevki ;za siredstva na pristojnih mestih. Težnja, želja in nuja po napredku so postali močnejši kot prejišnjd strah pred najemanjem kreditov. To dokaizujejo tudi zahtevki, ki niso ravno maijhni. Za rudniško peč bo potrebnih okrog poil milijarde din, za modernizacijo jame olkrog 100 milijonov din. Za proizvodnjo kolefctorjev pa bo skupno potrebnih okrog 120 milijonov din za stroje in okrog 140 milijonov din -za obratna sredstva. Ze v letošnjem letu naj bi rudnik investiral okrog 300 milijo-■niov, Simplefcs pa okrog 50 milijonov din za stroje lin nekaj milijonov din že za obratna sredstva.
Talko naj bi narastle letošnje (gospodarske investicije v industriji od predvidenih 457 -milijonov na 775 milijonov din.
Kje najti ta povišana sredstva? Rudnilk bo najel ipini bankah potrebna posojila, za »Sim-pileks« pa je občinski ljudski odbor odobril liz občinskega investicijskega sklada okrog 50 milijonov din posojila. Tolilko naj bi znašala vrednost letošnjih investicij za nabavo strojev. Problem obratnih sredstev pa bo treba reševati v okviru bančnih sredstev.
Talko so se torej stvari spremenile in se spreminjajo. Preden pa zaključimo besedo o investiranju v naše gospoda.rstvo, še nekaj besed na raičun tistih, ki ibi oib vsem tem radi zmanjšali (pomen do sedaj vloženih sredstev v družbeni standard. Trditve, da ne vlagamo v take investiclije, je možno ovreči s številkami. Prav z naraščanjem vlaganj v gospodarstvo naraščajo tudi naša vlaganja v negospodarske investicije. Tako so znašale investicije izven gospodarstva v letu 1958 le 135 milijonov din, naslednje leto že 222 milijonov. Ko pa srno začeli v letu 1960 več vlagati v naše -gospodarstvo, so poskočila tudi vlaga-
nja v negospodarstvu na 335 milijonov, dosegle lani 344 milijonov in letos so planirane v višini 400 milijonov din.
Kdor pa še tem številkam ne verjame, naj napravi sprehod po občini, in sicer kar po dolini od Godoviča ido Cerknega. Še bolj pa se ibo prepričal, če se povzpne recimo na Po-rezen, Jelenk, Tičiniico ailli Kobalove planine. Doibro naj oipaeuje velike spremembe v dolini. Kdor je še bolj zakrknjen, pa naj ostane kar v mestu. Kaj bi naštevali. Odprtih oči in odkritosrčnega pogleda in spoznanja bo moral priznati stvarno resnico. Razvoja komune in dviganja standarda ni mogoče zanikati, možno ipa je, da gre vse to mimo mnogih, ki zaostajajo ,na naši skupni poti.
Že dosedanje pnilično veliko vlaganje v družbeni standard pa ne zanikuje nadaljnjih in povečanih vlaganj. Mnogo potreb je še neutešenih, liz dneva v dan se bodo pojavljale nove. Nova stanovanja, nove ulice, ceste, vodovod, novi gostinski dn trgovski lokali, Skladišča, turistični objekti v mestu in na podeželju, da ne omenjamo objektov, ki smo jih že spredaj omenili, a še čakajo na uresničitev, kličejo po novih sredstvih iin po delu. Vse bo prav verjetno prišlo po načrtu do svoje realizacije. Po načrtu 'in Ibrez živčnosti ter nepotrebnega 'hlastanja, ki lahko več škoduje kot koristi. Kdaj pa naj bi bilo vse to, oziroma začetek tega?
Pravimo, ida takrat in tedaj, ko bodo vsaj v glavnem končane vse naše glavne iin osnovne gospodarske investicije, o katerih smo govorili. Res pa je, da z vlaganjem v gospodarstvo ne Ibo nikoli mogoče popolnoma prenehati. Tudi gospodarstvo je živ organizem, ki se razvija in raste le, če ga pravilno negujemo.
Glavne investicije v našo industrijo naj bi bile zaključene v sedaj začrtanem obsegu v letu 1963, le manjši del bi iše ostal za leto 1964. Tako naj bi prihodnje leto dogradili rotacijsko ipeč pri rudniku, Lesna industrija naj bi se preselila v novi objekt v Sip. Idriji in stekla naj bi 'proizvodnja kolefctorjev v prvi fazi. Prihodnje leto naj bi komuna investirala v Lesno industrijo le še okrog 50 milijonov din, nadaljnja Vlaganja v manjšem obsegu pa naj toii šla v breme podjetja.
Tudi investicije v ETI naj bi prihodnje leto znašale okrog 50 milijonov, v naslednjem pa le še olkroig 40 ,milijonov dinarjev. K tem investicijam naj bi sorazmerno prispevali vsi dosedanji Vlagatelji OLO, ObLO, banke in podjetje samo. »Simplefcs« ipa naj bi si z letošnjim deležem LO priboril preostali del potrebnih sredstev pri bankaih. S tem bi zaključil investiranje svoje prve faze razvoja. Naslednje faze ipa naj bi ffinansirai sam S' pomočjo bančnih sredstev.
Tako naj M vse gospodarske investicije znašale v prihodnjem letu le še okrog 400 milijonov idin v osnovna in okrog 120 milijonov dim v obratna sredstva. Za vlaganja v -gospodarstvo bo imel -občinski investicijski sklad v prihodnjem letu na razpolago le okrog 80 do 100 milijonov din, druga sredstva pa bo treba najti izven -komunSkah meja.
Spričo tako močnega vlaganja v naše gospodarstvo p a bo nastopila daljša ali krajša
doba vračanja vloženih sredstev naših industrijskih podjetij v obliki anuitet. Ta naloga vračanja sredstev bo povzročila 'tudi manjše vlaganje lastnih sredstev teh 'podjetij v družbeni standard.
Zato too treiba (ta ičas premostiti bodisi s sredstvi proračuna ali pa drugimi viri in sredstvi, ki bi jih ihillo treba nameniti in močneje -angažirati za nekatere objekte standarda.
Martin Likar:
KULTURNO DELOVANJE V SOCIALNO DEMOKRATSKIH ORGANIZACIJAH
(3. nadaljevanje)
»Splošna mladinska zveza v Idriji«
Zamisel o usitanoviitvi mladinske socialistične organizacije v Idriji je dal Anton Kristan, ki je poudarjal, da takih organizacij na Slovenskem še nimamo, pač pa da jih imajo Neimci. Na Dunaju imajo mladinske zveze čevljarji, krojači, kovinarski pomočniki in drugi. Nujno je potrebno, da v našo organizacijo zajamemo tudi mladino. Vendar sta pretekli dve leti, preden je prišlo do uresničevanja te lepe zamisli.
Sredi februarja 1910 je Ivan Štravs sklical mladinski shod, !ki je imel na dnevnem redu: 1. Ustanovitev »Splošne mladinske zveze« v Idriji, 2. sestavo pravil zveze in 3. volitve ustanovnega odbora. Prvi je govoril Sklicatelj Ivan Štravs; prikazal je potrebo po ustanovitvi ite organizacije, ki ibo služila isociairisbični mladini za ipouk in zabavo in v kateri se bo lahko prosto izživljala ter se vzgajala v so-dalističnem duhu. Naša mladina se bo talko lahko točila od vzgoje pri »Sokolu« in »Orlu«, ki sta meščanski stranki in nasprotnici soeiainodemokratske stranke. Nato je bil Ivan štravs pooblaščen, da sestavi pravila, društvo pa naj poisluje kot začasno, dokler oblast ne bo potrdila pravil. V ustanovni odbor so bili izvoljeni: za predsednika Martin Lilkar, za tajnika Pavel Vinkler, za blagajnika Avgust Kosmač, za namestnika tajnika Anton Tratnik, za namestnika blagajnika pa Jernej Pivk. Revizorji so bili: Franc Zgavec, Peter Lazar in Anton Bajt.
Dne 8. aprila smo sklicali ponovni shod mladine, kjer smo sprejeli pravila in jih poslali v odobritev.
Iz teh pravil inaj navedem samo nekaj -najvažnejših izvlečkov: društvo je nepolitično, njegov delokrog je Idrija z okolico, pospešuje duševni in gospodarski napredek ter varuje,
izvzemši politične, vse socialne in gospodarske interese svojih članov. Iz navedenega je torej razvidno, da smo želeli dati društvu zelo široke temelje z namenom, da bi pritegnili čimveč mladine v naše vrste. Svoje ■cilje dosega društvo s prirejanjem shodov, predavanj, razgovorov, z ustanavljanjem krožkov, s prirejanjem poučnih tečajev, z gojitvijo telesne vzgoje, petja, dramatike, s prirejanjem kulturnih zabav, predstav, koncertov itd. Svojim članom nabavlja časopise, sklepa in vlaga resolucije, odpošilja deputa-cije, se udeležuje volitev v 'vsa nepolitična zastopstva itd. Za doseganje teh ciljev se Zveza lahko povezuje z organizacijami, ki imajo enalke namene. Član postane lahlko vsaka -oseba -moškega ali ženskega spola z izpolnjenim 14. letom starosti. Preneha pa -biti član društva vsaka -oseba, ki je dopolnila 24 let starosti, razen tistih, iki sodelujejo v raznih -odsekih, kar je 'bilo posebej -definirano. Podporni člani so lahko- stari nad 24 let in plačujejo posebne prispevke.
Deželna vlada v Ljubljani je pravila -odobrila 18. junija 1910, nakar smo 9. julija sklicali ustanovni shod v prostorih »Umije rudarjev«, kjer je Anton Kristan, ki je prišel iz Ljubljane, najprej govorili o -nalogah in o pomenu organizacije, predvsem o boju proti alkoholizmu, nikotinu, prati hazardnim igram, nasvetoval pa je poučne izlete.
V upravni odbor so bili izvoljeni: predsednik Martin Likar, podpredsednik Ivan Bizjak, tajnik Pavel Vinikler, blagajnik Avgust Kosmač, namestnik 'tajnika Anton Tratnik, -namestnik blagajnika Jernej Pivfc, torej .isti, kakor smo Ibili v pripravljalnem -odboru. Razširili sm-o ga še z namestniki Ivano-m Ba-1-ohoim, Ivanom Troiho -in Stefano-m Me-nar-dom.
Društvene prostore sm-o d-oibili v »Uniji rudarjev«, v prvem nadstropju gostilne Antona K-ogeja. Sklenili sm-o, da b-omo imeli seje
vsak mesec, po potrebi fpa vmes tuidi izredne seje. Takoj smo ustanovili tudi govorniški odsek, 'ki je postal najmočnejši steber organizacije. Vodil iga je prof. dr. Dragoitin Lončar. Predavanja so IbaiLa vsaik .četrtek in postala so prava, univerza' tedanjega znanja o socializmu, največkrat pa je predaval vodja odseka. Naj na (tem mestu navedem samo nekaj tem, ki smo jih 'takrat Obravnavali: Krekov »Socializem«, družba din oblast, zakonitost in zakoni, človeška družba, pravičnost in pravo, poziti-visti, naravno pravo in nravnost, človek in njegove naravne pravice, eksistenčno pravo, lastninske pravice, pridobivanje zaselbne lastnine, imeje zaselbne lastnine, agrarni socializem, pogodbeno lin državno pravo, družbene pravo, delavska pogodba, delavsko združevanje, monopoli in fcairiteild, zveze delavskih stanov, rodbina in narod, krščanski zakon, izvor rodbine, Maithusova načela, družbeno in narodno pravo, narodna avtonomija, izvor države, Stare države, sedanje države itd. Največ časa smo seveda posvetili študiju zgodovine socializma: poizkusi v Perziji in na Kitajskem, verske zrnate, utopistd, 1 a velo ved, krelkovci, pomen francoske revolucije, socda-feitdloni pisatelji pred francosko revolucijo, komunistične Občine v Ameriki, leto 1848, Marx in Engals, Lassalle, Komunistični manifest, prva intemaciomala, Erfurtski program itd.
Leta 1912 smo .ustanovni! tamburaški odsek, ki je štel 10 članov; vodil ga je Štefan Lapajne. Nastopal je pred igrami dn drugimi prireditvami, pa tudi izven imesta. Deloval je prav do konica prve svetovne vojne.
Dramski odsek ni mogel TazviiM večje dejavnosti, dokler si nismo napravil! svojega odra. Denar nam ije posadilo »Obče konsumno društvo«, sicer pa smo večino del opravili kar sami. Kulise nam je posMkal neki Sefljak iz Podmeloa. Oder smo postavljal! v dvorani pri »Ornem orlu«, kjer smo imeli večino predstav. Na predvečer delavskega praznika 1. maja 1912 smo iže liigrali prvo igro »Samosvoj«, ki jo je napisal Btbin Kristan. Pri njej je sodeloval itudi znani idrijski rojak Valo Bratdna, kd je prišel iz Trsta. Dvorana je bila popolnoma zasedena. Sledilo je dramsko delo »UČENJAK«, 22. decembra pa narodna igra »Deborah«. Leta 1913 smo zopet proslavi! 1. maj is Cankarjevo igro »Kralj na Beitajnovi«, ponovi! smo igro »Samosvoj« in odigra!! Kristanovi »Tovarna« ter »Ljutbi-sava«, potem pa kar po vrsti: »Jakob Ruda«, »Zupanova Micka«, »Za narodov blagor«, »Eno uro doktor«, .»Trije ftički«. Šele med vojno. je to tako plodno delo popolnoma utihnilo.
Zadnje leto pred vojno nas je večkrat
obiskal tudi dr. Turna iz Goniče ter nam 'predaval o Triglavu in o planinstvu sploh.
Ze leda 1911 smo ustanovili odsek »Mladinske zveze« v Sp. Idriji; pristopilo je 28 članov.
Po vojni delta 1919 smo poizkušali naše delo obnoviti v celoti. Najprej smo postavi! na noge pevski zbor; najprej ga je vodil Karel Bezeg, ki pa je bil prestavljen v Tolmin prav zato, da ne bi mogel voditi našega zbora. To je (bdi prvi korak italijanskega okupatorja, ki je začel preganjati naš slovenski jezik. Njihova taktika še pred nastopom fašizma je hiila, pregnati najprej slovenske izobražence. Vse je torej kazalo, da bomo ostali zopet brez pevo vodje. Tedaj se je pogumno pojavil naš pevec Viktor Ldpužič in izjavil: »'Če drugega nd, bom pa jaz poizkusil.« Bil je rudar in mi smo mu 'zaupali. Svoje delo je opravljal zelo vestno in vodil zbor 4 leta.
Pomemben je bil društveni shod januarja 1921. Bil je v prostorih Unije rudarjev. Zaradi novih razmer smo sklenili, da prekrstimo našo zvezo v »Kulturno zvezo« v Idriji. Moški zbor se je zopet Okrepil in naraste! na 26 pevcev. Naslednje leto smo ustanovili tudi mešani zboir, 'ki je štel 45 pevcev in pevk. Imeli smo več nastopov, med njimi tudi na grajskem dvorišču. Prvi .maj smo proslavil! pri Podroteji, tja pa je prišel tudi Ivan Regent iz Trsta. Ze februarja 1921 pa smo dožive! prvi večji incident z okupatorsko oblastjo. Na pustni vese!ci, ki smo jo priredili v rudniški dvorani, so se ipojavilli italijanski karalbdnjerjd in začeli streljati v zrak, da bi ljudi iraegnali. Na oder je stopil naš član Leopold Jurman in pozval ljudi, naj se mirno razddejo na svoje domove. Karabinjerjd so ga hoteli takoj aretirati, vendar jim je ušel. Pozneje so ga sicer odkrili in je bil obsojen k sreči samo na pogojno kazen. Zbor je nastopil tudi na prvomajski proslavi v telovadnici osnovne šole, kjer je govoril Dragotin Go-ddina o pomenu delavskega gilbanja. Oktobra smo imeli vinsko trgatev, ki je odlično uspela. Novembra smo igra! Funtkovo »Tekmo«. Tudi SdJlvetstaiovo smo obhajali s spevoigro ob nabito polni dvorani.
Močno dejavnost vseh naših odsekov smo raizvdld tudi še v letu 1922. Predpusitno veselico smo imeli v rudniški dvorani s petjem in dramsko predstavo. Pod vodstvom pevovodje Ldpužič a smo prvič zapeli (tudi »Zabe«, ki so vzbudile val navdušenja. 1. maj smo v tem letu proslavil! v smislu tradicije, .ki se je bila ustalila v našem rudarskem mestu. Na predvečer smo ime! pevsko dn dramsko prireditev, zjutraj je btiia budnica godbe na pihala, nato sprevod z irdečo zastavo, ki se nam
je ©hranila v Sip. Idriji do danes in jo čuva Mestni muzej. Na shodu pred jaškom »Barbara« je govoril idrijski irevoluciotnair Franc Vidmar, popoldne ipa smo imeli v rudniški dvorani javno veselico ob številni udeležbi in v vedrem razpoloženju. Decembra 1921 je priižtlio v naših organizacijah do preloma, s katerim je bila ustanovil jena v Idriji sekcija Komunistične partije. Ob prestopu v tretjo internacioinalo so med nami nastala močna politična trenja, ki pa na kulturno življenje niso imela večjega vpiliva, ker je nad vsemi vi!sel Daimofldejev meč — porajajoča se fašizem.
V letu 1922 so postali posebno aktivni akademiki, Osi so študirali v Ljubljani. Ustanovili so svoj Akademski krožek in Franc La-pajne je imel februarja 'dvoje predavanj o sončnem sistemu. Kanec jeseni in pozimi smo imeli tudi še pouk v prostorih osnovne šole. Računstvo nas je učil učitelj Otmar Novak. Ravnatelj Konsumnega društva je bil tedaj Dragoibin Gustinčič, ki nas je poučeval v knjigovodstvu. Fašisti so tedaj že močno ustrahovali vse slovenske organizacije ter vidnejše osebnosti in Gustinčič je moral zapustiti Idrijo. Odšel je na Dunaj in od tam v Sovjetsko zvezo. Ravnatelj Konsumnega društva je leta 1923 postal Alojz Hreščaik. Na dramskem področju je bil tedaj najbolj aktiven Akademski krožek, zelo dobro pa je delovala naša društvena knjižnica, )ka je štela 1100 knjig. Zamenjave (knjig so bile vsako nedeljo.
Pozimi leta 1922 je bil prišel v Idrijo Lovko, da bi ustanovil podružnico Ljudskega odra, Iki je imel sedež v Trstu. Ker pa je bil Trst preveč oddaljen in bi imeli z igrami večje stroške kot dohodke, se naše članstvo s to reorganizacijo ni strinjalo. Naš dramski odsek je tedaj vodil Franc Troha, stebri našega odra pa so ibiili: Anton Sova, Anton Kokailj, Viktor Požene!, Franc Koikalj, Karel Von-čina, Albert Lipužič, Lovro Kavčič, Karel Pahor, Filip Kumer, Josip Koder, Filip Muro-vec, Stanislav Kokalj, Karel Vončina, Anton Pajer, Franc Rogelj, Leopold Troha, Ivan Krašna, Leopold Juirman, Mairtin Likar, Jože Murovec, Janko Moihcirič, Viktor Krašna, Ivan Eržen, Ivan Gantar, Franc Poženel, Viktor Liipužič, Jernej Murovec, Franc Lapajne in Rafael Lapajne. Glavne igravke so bile Fanči in Karolina Miklavčič, Tončka Baje, Pavla Puc, Terezija in Marija Velika j ne, Ivanka Poženel, Fanči Šinkovec, Ivica Veli-kajne, Angela Pivk, Ivana Pivk, Marija Pod-gornik, Lavra. Guderman in še druge.
Igram, ki smo jih že spredaj navedli, smo dodajali še nove: Tekma, Vele j a, Vozel, Ploha, V vrtincu, Mrak, Prisega ob polnoči,
Glavni dobitek, Sin, Strahovi, Satanska ženska, Pereat možje, Volkovi, Berite novice, Krojač Fiips, Napoleonov samovar, Železnica, Enajsta zapoved in še mnogo enodejank in šaljivih prizorov. Polnih 16 let je trajalo to plodno kulturno delovanje naše organizacije.
Ravnatelj Konsumnega društva Alojz Hreščak je po svojem prihodu prevzel oba pevslka zbora, katerima smo dodali še mladinskega. Toda ne za dolgo. Voditelji fašizma v Idriji so se na vse pretege trudili, da bi v mestu ustanovili fašistično stranko, pri čemer pa so naleteli na splošen odpor in so ujeli v svoje mreže samo posamezne renegate. Konec leta 1923 je fašistični tajnik Vlahovič pripeljal iz Italije 25 fašistov in jih večinoma zaposlil v rudniku; šele potem so lahko ustanovili svoj »Partito nazionale fascista«. Tedaj se je začel pravi teror. Toda naša organizacija še ni odnehala. Še vedno smo imeli redne pevske vaje trikrat na teden, v času nastopov pa tudi dnevno. Prav tako sta kar najagilmeje delovala tudi dramski in tamburaški odsek, ki ga je vodil Rafael Lapajne.
Dne 24. marca 1925 smo imeli pevske vaje. Dogodek mi je ostal živo v spominu. Nenadoma so se odprla vrata in z zaničljivim izrazom »z dovoljenjem« so stopila med nas štirje fašisti: na 'čelu poročnik karalbinjerjev, komisar tajne policije Dias, maršal tajne policije, znani fašistični irazbijač Jon, in maršal karaibinjerjev. Komisar se je že piri vratih surovo zadri nad Hreščafcom, če ne ve. da olilka zahteva, da se vstane, kadar oni vstopijo. Hreščak mu je popolnoma mirno odgovoril, da ga ne pozna in zato tudi ne more vedelti, ikdo je. Sledila je preiskava. Morali smo jim odpreti vse omare in pokazati vse knjige. Nato so vsakemu posebej pretipali vse žepe ter ga nato spustili skozi vrata, prej pa so vse prisotne še vnesli v zapisnik. Zadržali so samo Hireščaka ter ga odpeljali na njegov dom, Ikjer so mu tudi vse preobrnili, vendar tudi tu niso našli ničesar, s čimer bi lahko utemeljili aretacijo in razpustili društvo. Tega dne je bili namreč pri Hreščaiku naš poslanec Jože Srebrnič in policija je bila to izvohala. Računali so, da bo imel pri sebi kake papirje. Hreščak je imel v resnici v žepu nelka tajna partijska navodila, vendar mu jih je bil skrivoma odvzel eden od pevcev in jih spravil na skrivno mesto. Tedaj smo že delovali pod imenom »Izobraževalno društvo«, katerega je bila prevzela poid svoje okrilje Zveza kulturnih društev v Gortici, !ki nam je omogočila nadaljnji obstoj. Prav v tem se kaže tesno sodelovanje te napredne organizacije v Gorici, ko so morala prenehati politična nasproitstva v skupni borbi proti skupnemu sovražniku. Toda že 7. novembra 1926, ko
smo bili še v polnem ipoletu našega kulturnega (in političnega dela, je bilo razpuščeno tudi naše »Izobraževalno društvo«. V uradu javne varnosti smo morali podpisati uradni akt, s katerim inam je bilo 'sporočeno, da se društvo irazpušča »zaradi javne varnosti«. Hkrati ,so nam tudi zagrozili, da borno prišli pred posebno soidiišče, če se bomo še zanimali za društvene zadeve ali (poizkušali kakorkoli obnoviiti njegovo dejavnost.
Pa vendar še nismo hoteli odjenjarti. Tajno smo se Obirali pri Viktorju Lipužiču vsak teden ob sobotah ali nedeljah in vadili petje. Peli smo olb raznih priložnostih v Idriji, Sp. Idriji, v Šebreljah, na Šentviški gori, na Voj-iskem, v Ledinah, na Vrsniku, na Kovačevem rovtu, v Koševniifcu, v črnem vrhu, na Javor-nifcu, v Reki ob Idrijci, v Istri in celo v Trstu. Lepa slovenska pesem nas je družila in izkoristili smo vsako priložnost, da smo dali duška svojemu gnevu proti nasilnemu faši-
zmu. Ta tajni pevski zbor je deloval še do leta 1936, ko so postala tla (prevroča in vsako zbiranje nemogoče. Šele 'tedaj je popolnoma utihnilo naše prosvetno in politično delovanje, ki je bilo plodno kakor malofcje v socialističnih vrstah.
Zavedam se, da imoj Članek ni popoln in da ni mogel izčrpati problematike tega živahnega in razgibanega obdobja delavskega gibanja v naši rudarski Idriji. Arhivov nisem imel na razpolago, ker so bili uničeni. Posluževati sem se moral svojih priložnostnih zapiskov, redke literature, predvsem pa lastnega spomina. To obdobje je prav tako važno tudi iz vidilka političnega razvoja, ki ga nisem nameraval obdelati, ker to dogajanje zasluži globlje strokovne obravnave.
Konec
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR
Na podlagi 27. člena Statuta občine Idrija in 39. člena Zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ štev. 52-847/59) je Občinski ljudski odbor Idrija na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. aprila 1962 sprejel
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE IDRIJA (OBČINSKEM PRORAČUNU) ZA LETO 1962
1.	člen
Občinski proračun za leto 1962 obsega: dohodke v znesku	243,800.000
omejitev dohodkov v znesku 23,710.000 izdatke v znesku	220,090.000
2.	člen
Proračune občinskih organov, ki bi bili ustanovljeni v letu 1962, potrjuje Občinski ljudski odbor.
3.	člen
Za odplačilo anuitet najetih posojil (v znesku 177,919.349) se zagotovi v letu 1962 12 milijonov 686 tisoč dinarjev.
4.	člen
Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Idrija sme razpolagati s proračunsko rezervo ob pogojih 93. člena Zakona o proračunih za posamezne primere do zneska 100.000 din, vendar največ do tretjine proračunske rezerve.
5.	člen
Ta odlok prične veljati z dnem objave v Uradnem glasilu okraja Gorica, uporablja pa se od 1. januarja 1962.
Številka: 010-4/62-3/2 Idrija, 28. aprila 1962
Predsednik Lado Božič, s. r.
Na podlagi 2. točke 27. člena statuta občine Idrija, 106. člena Zakona o proračunih in o financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, štev. 52/59) in resolucije Ljudske skupščine LRS
0	nalogah komune in stanovanjskih skupnosti pri otroškem varstvu (Uradni list LRS, štev. 26/61) je Občinski ljudski odbor Idrija na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. marca 1962 sprejel
ODLOK
O USTANOVITVI SKLADA ŽA SOCIALNO VARSTVO OBČINE IDRIJA
1.	člen
Ustanovi se sklad za socialno varstvo občine Idrija (v nadaljnjem besedilu »sklad«).
2.	člen
Sklad je pravna oseba.
Za obveznosti sklada jamči ustanovitelj.
3.	člen Sredstva sklada so:
1	prispevek občine,
2.	prispevki gospodarskih organizacij, zavodov in ustanov,
3.	prispevki drugih politično-teritorialnih enot in skladov,
4.	prispevki državljanov,
5.	obresti od sredstev sklada,
6.	posojila,
7.	drugi dohodki.
4.	člen
Sredstva sklada se uporabljajo: 1. za izvajanje družbenega varstva otrok in odraslih, ki ga narekujejo občinski, republiški in zvezni predpisi,
2.	za razvoj preventivne dejavnosti na področju varstva otrok in odraslih,
3.	za razvoj socialnih služb,
4.	za investicijsko dejavnost na področju socialnega varstva.
5.	člen
Sklad upravlja upravni odbor, ki ima enajst članov.
Člane upravnega odbora imenuje občinski ljudski odbor izmed državljanov, ki poznajo probleme socialnega varstva in aktivno sodelujejo pri njihovem reševanju v občini, stanovanjskih skupnostih, gospodarskih organizacijah in ustanovah ter družbenih organizacijah.
6.	člen
Dohodki in izdatki sklada se določijo s finančnim načrtom, ki temelji na programu dela.
7.	člen
Sredstva, ki so določena za posamezne skupine izdatkov, se stavijo na razpolago tistim organom oziroma tistim organizacijam, ki opravljajo posamezne ali več nalog s področij, ki jih narekuje 4. člen tega odloka.
8.	člen
Upravni odbor sestavi program dela in finančni načrt sklada po smernicah za varstvo družine in za socialno varstvo pristojnih svetov občinskega ljudskega odbora.
Natančnejše razmerje ustanovitelja do sklada ter organizacije in način poslovanja sklada določi ustanovitelj s pravili.
9.	člen
Administrativne zadeve sklada opravlja Oddelek za splošne zadeve ObLO Idrija.
10.	člen
Z dnem, ko se začne uporabljati ta odlok, neha veljati Odredba o ustanovitvi sklada za zaščito matere in otroka občine Idrija štev. 5/12-55 z dne 6. 12. 1955.
Sredstva tega sklada, ugotovljena na dan 31. decembra 1961, pravice in obveznosti prevzame sklad za socialno varstvo občine Idrija.
11.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem glasilu okraja Gorica«, uporablja pa se od 1. januarja 1962.
Štev.: 021-19/1962-5 R/m
Idrija, 30. marca 1962
Predsednik Lado Božič, s. r.
Na podlagi 2. odstavka 3. člena Uredbe o nagrajevanju vajencev (Uradni list FLRJ, štev. 6/62) in 10. člena Statuta občine Idrija je Občinski ljudski odbor Idrija na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. marca 1962 sprejel
ODLOK
O POVEČANJU NAGRAD VAJENCEM V POSAMEZNIH POKLICIH
1. člen
Povečane nagrade se izplačujejo naslednjim
vajencem: zidarjem, tesarjem, dimnikarjem in brivcem.
2.	člen
Ker znaša učna doba za vajence teh poklicev samo 2 leti, se za 1.000 din povišajo nagrade, ki so po Uredbi o nagrajevanju vajencev določene za drugo in tretje učno leto. Tako povečane nagrade znašajo v prvem učnem letu 6.000 din in v drugem učnem letu 7.000 din mesečno.
3.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem glasilu okraja Gorica.
Štev.: 12-2/62-4
Idrija, 30. marca 1962
Predsednik Lado Božič, s. r.
Na podlagi 1., 2. in 3. člena temeljnega zakona o občinski dokladi in o posebnem krajevnem prispevku (Uradni list FLRJ štev. 19/55, 55/57 in 52/59) in 2. točke 27. člena Statuta občine Idrija je Občinski ljudski odbor Idrija na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 28. aprila 1962 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH EN DOPOLNITVAH ODLOKA O UVEDBI OBČINSKE DOKLADE NA DOHODKE OD KMETIJSTVA ZA LETO 1962
1.	člen
K zadnji točki 3. člena odloka o uvedbi občinske doklade na dohodke od kmetijstva za leto 1962 se doda nova 4. točka, ki se glasi:
»Dodatna občinska doklada na katastrski dohodek od gozdnih površin za vse katastrske občine se plačuje po naslednjih stopnjah od osnove:
do 50.000 6 % nad 50.000	do 100.000 7 %
nad 100.000	do 200.000 8 °/o
nad 200.000	10%
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem glasilu okraja Gorica«, uporablja pa se od 1. januarja 1962.
Štev.: 010-6/62 3/1 Idrija, 28. aprila 1962
Predsednik Lado Božič, s. r.
Na podlagi 5. člena Uredbe o spremembah in dopolnitvah prometnega davka (Uradni list FLRJ št. 6/51-1962) ter 2. odstavka 27. člena Statuta občine Idrija je Občinski ljudski odbor Idrija na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. maja 1962 sprejel odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občini Idrija, ki se v prečiščenem besedilu glasi:
ODLOK
O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU OD PROMETA NA DROBNO V OBČINI IDRIJA
1. člen
Občinski prometni davek na drobno plaču-
jejo od celotnega prometa na drobno, ki ga imajo na območju občine Idrija:
a)	trgovska podjetja na drobno, in sicer za promet, ki ga imajo neposredno ali po svojih prodajalnah, izvzemši promet na debelo, ki ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico na debelo;
b)	trgovine;
c)	prodajalne trgovskih podjetij na debelo;
č) prodajalne proizvodnih organizacij;
2.	člen
Občinski prometni davek se ne plačuje:
a)	od prometa na proizvode, za katere se po zveznih predpisih prizna povračilo (regres) pri prodaji na drobno;
b)	od prometa s proizvodi, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na malo ali je določen način formiranja prodajnih cen na malo;
c)	od prometa z živilskimi potrebščinami, razen alkoholnih pijač;
č) od prometa s koleki in poštnimi znamkami, poštnimi dopisnicami, vsemi drugimi vred-notnicami, časniki, revijami in knjigami;
d)	od prometa z avtomobili (osebnimi, avtobusi, traktorji in prikolicami);
e)	od prometa z oficirsko opremo (uniformo in njenih posameznih delov).
3.	člen
Kot življenjske potrebščine, od katerih se davek ne plačuje, se štejejo živilski izdelki iz panoge 127 začasne nomenklature zvezne planske komisije iz leta 1948, iz panoge 211 — kmetijstvo, 212 — sadjarstvo, 213 — vinogradništvo, 214 — živinoreja, 215 — ribištvo, 218 — domača predelava kmetijskih pridelkov, razen alkoholnih pijač.
4.	člen
Občinski prometni davek se po tem odloku plačuje od prometa v trgovini, razen od prometa naravnih vin in ostalih alkoholnih pijač, po stopnji 4 %>, izvzemši motorna kolesa in motosku-terje, za katere se plačuje po stopnji 3 %>.
5.	člen
Ce se iz poslovnih knjig gospodarske organizacije, ki je zavezana plačilu tega davka, ne more ugotoviti prometa blaga, ki je zavezan plačilu tega davka, lahko občinski ljudski odbor z individualno odločbo določi povprečen odstotek občinskega prometnega davka od celotnega prometa, ki ga je gospodarska organizacija dosegla s prodajo na drobno, razen alkoholnih pijač.
6.	člen
Uredba o prometnem davku (Uradni list FLRJ št. 55/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, navodilo za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ št. 2/54) s poznejšimi spremembami in dopolnitvami, uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Uradni list FLRJ št. 33/53), pravilnik o sestavljanju periodičnih obračunov in pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ št. 24/59) in uredba o kazenskih obrestih od nepravočasno vplačanih dohodkov proračuna in družbenih skladov (Uradni list FLRJ št. 41/59) veljajo načelno tudi glede občinskega prometnega davka od prometa na drobno.
7.	člen
Izjemno od določb prejšnjega člena plaču-
jejo davčni zavezanci občinski prometni davek do vsakega 10. v mesecu za pretekli mesec.
8.	člen
Ko prične veljati ta odlok, prenehata veljati odlok o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občini Idrija štev. 03/1-36-96/1-1961-P/v z dne 25. 12. 1961 ter odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občini Idrija štev. 422-21/1962-3/1-1962-P/v z dne 30. marca 1962.
9.	člen
Ta odlok začne veljati od 1. junija 1962, objavi pa se v Uradnem glasilu okraja Gorica.
Štev.: 010-7/62-3/1-1962-P/v
Idrija, 30. maja 1962
Predsednik Lado Božič, s. r.
Na podlagi 27. člena Statuta občine Idrija, 22. in 43. člena temeljnega zakona o financiranju šolstva (Uradni list FLRJ štev. 53/60) je Občinski ljudski odbor Idrija na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. maja 1962 sprejel
ODLOK
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O STOPNJI PRISPEVKA V SKLAD ZA ŠOLSTVO OBČINE 'IDRIJA
1.	člen
1. člen Odloka o stopnji prispevka v sklad za šolstvo občine Idrija se spremeni in glasi:
»V sklad za šolstvo občine Idrija se steka 40,22 "/o vseh proračunskih dohodkov, ki pripadajo občini Idrija v letu 1962.«
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem glasilu okraja Gorica, uporablja pa se od 1. junija 1962.
Štev.: 010-5/62
Idrija, 30. maja 1962
Predsednik Lado Božič, s. r.
Na podlagi 3. točke 27. člena Statuta občine Idrija in 168. člena zakona v proračunih in o fi-nansiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ št. 52/59) je Občinski ljudski odbor Idrija na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 30. maja 1962 sprejel
ODLOK
O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE IDRIJA ZA LETO 1961 1. člen
Potrdi se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Idrija za leto 1961.
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki po zaključnem računu znašajo:
I. po občinskem proračunu:
din
dohodki	305,507.261
10 omejitev dohodkov	6,695.331
izdatki	289,685.405
presežek dohodkov nad izdatki 9,126.525
II. po predračunih proračunskih skladov:
din
dohodki	19,285.217
10 fl/o omejitev dohodkov	5,924.436
izdatki	11,295.133
obvezna rezerva skladov	1,699.531
presežek dohodkov nad izdatki 366.117
2.	člen
Presežek dohodkov nad izdatki občinskega proračuna v znesku 9,126.525 din in 10 % omejitev dohodkov v znesku 6,695.331 din se prenese kot dohodek proračuna za leto 1962.
Presežek dohodkov nad izdatki in omejitev proračunskih skladov se prenese kot dohodek skladov za leto 1962.
3.	člen
Zaključni račun o izvršitvi občinskega proračuna za leto 1961 z zaključnimi računi skladov je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem glasilu okraja Gorica. Štev.: 010-10/62 Idrija, 30. maja 1962
Predsednik Lado Božič, s. r.
Občinski ljudski odbor Idrija je na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 9. junija 1962 na podlagi 2. in 11. člena temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ štev. 51/53) sprejel
ODLOK
O USTANOVITVI ZAVODA ZA PRAVNO POMOČ ZA OBMOČJE OBČINE IDRIJA
1.	člen
Ustanovi se Zavod za pravno pomoč za območje občine Idrija kot samostojen zavod (v nadaljnjem besedilu: Zavod). Sedež zavoda je v Idriji.
2.	člen
Zavod daje pravno pomoč državljanom pri uveljavljanju in varstvu njihovih pravic pred sodišči, državnimi organi, zavodi, ki opravljajo javno službo, in organizacijami.
Zavod daje pravno pomoč tudi družbenim organizacijam, stanovanjskim skupnostim in hišnim svetom.
Pravna pomoč državljanom obsega:
1.	dajanje ustnih pravnih nasvetov,
2.	sestavljanje listin (pogodb, oporok, izjav idr.),
3.	sestavljanje vlog (prošenj, tožb, predlogov, pritožb, drugih zahtev in podobno),
4.	zastopanje na obravnavah in narokih pred rednimi sodišči v pravdnem, nepravdnem in izvršilnem postopku, v upravnih sporih in v kazenskem postopku glede uveljavljanja pre-
moženjsko pravnih zahtevkov ter zastopanje pred upravnimi organi v upravnem postopku, zavodi in organizacijami, ki opravljajo javno službo.
3.	člen
Zavod daje pravno pomoč proti plačilu po tarifi, ki jo določi Občinski ljudski odbor Idrija.
4.	člen
Zavod gospodari s premoženjem, ki mu ga prepušča v upravljanje ustanovitelj.
5.	člen
Dohodki zavoda so:
1.	dohodki, ki jih zavod ustvari s svojo dejavnostjo,
2.	dotacija iz proračuna občine.
6.	člen
Zavod razporeja svoja sredstva vsako leto s finančnim načrtom, ki obsega skupne dohodke in skupne izdatke ter skupne dohodke in izdatke njegovih skladov.
7.	člen
Organa zavoda sta upr. odbor in upravnik.
Upravni odbor ima 5 članov.
Člane upravnega odbora in upravnika imenuje občinski ljudski odbor.
8.	člen
Plače uslužbencev zavoda se določajo po pravilniku o plačah, ki ga predpiše upravni odbor zavoda v soglasju z občinskim ljudskim odborom, ki tudi potrjuje sistemizacijo zavoda.
9.	člen
Zavod ima pravila, ki jih predpiše Občinski ljudski odbor Idrija.
10.	člen
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za občo upravo in notranje zadeve Občinskega ljudskega odbora Idrija.
11.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi službe pravne pomoči Občinskega ljudskega odbora Idrija (Uradno glasilo okraja Gorica št. 5/61).
12.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu okraja Gorica.
Štev.: 010-17 62
Idrija, 9. junija 1962
Predsednik Lado Božič. s. r.
IIZ ZAPISNIKOV SEJ OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA IDRIJA
XXVIII. skupna seja obeh zborov dne 30. marca 1962
Razpravljalo se je o poročilu sodnika za prekrške za leto 1962.
Imenovani so bili: 1. V komisijo za določitev vrednostnih razredov gozdov:
Venceslav Štravs, Ivan Lampe, Franc Šuligoj, Evgen Gnezda, Cveto Lipovec.
2.	V komisijo za pregled gozdno-gospodarskih načrtov:
Ing. Franjo Kordiš, ing. Marjan Šibenik, ing. Ferdo Papič.
3.	Razrešeni so bili upravitelji naslednjih šol: Breda Saprikin — Osnovna šola Gore, Dora Cesar — Osnovna šola Godovič, Ana Rejec — Osnovna šola Zadlog,
Karel Paulin — Osnovna šola Novaki, Evlalija Boscherini — Osnovna šola Ravne, Amalija Podobnik — Osnovna šola Podlanišče, Katarina Pogačar — Osnovna šola Gorje, Marija Puhek — Osn. šola Srednja Kanomlja, Albina Zajec — Osnovna šola Otalež, Ciril Bevk — Nižja Glasbena šola Cerkno, Silva Kogej — Čipkarska šola Cerkno.
4.	Pri Svetu za kulturo in prosveto so razrešeni naslednji člani:
Feliks Ogrič, Ferdinand Ličar, Tomaž Gaberc. Na njihovo mesto pa so bili imenovani: Ing. Ivica Kavčič, ing. Ruža Jager, Vlada Božič in Nadja Zelene.
XXIX. skupna seja obeh zborov dne 28. aprila 1962
Imenovani so bili:
1.	V komisijo za izvrševanje predpisov o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij in zavodov:
predsednik — ing. Miloš Šulin, člani — Cveto Šulgaj, Srečko Poljanec, Franc Sever, Silvester Kleindienst, Rado Prelovec.
2.	V davčno komisijo za odmero davka od samostojnih poklicev:
predsednik — Leopold Terpin, namestnik predsednika — Viktor Negodi, člani — Ljubo Ko-lakovič, Ivana Mikuž, Stanislav Štravs, Franc Močnik, Jakob Primožič, Matevž Rupnik, Stanko Petrovčič, Marko Birtič in Bruno Ve-har.
3.	Za člana Sveta Doma starih in onemoglih Idrija je bil imenovan Bruno Vehar.
4.	Za gradbenega inšpektorja Občinskega ljudskega odbora je bil imenovan ing. Miran Grum.
5.	V upravni odbor Dijaškega doma Cerkno je bila imenovana Ladislava Jurman.
XXXI. skupna seja obeh zborov dne 9. junija 1962
Imenovani so bili:
1.	za upravnika Kmetijske zadruge Cerkno Vladimir Zaje,
2.	za direktorja Obrtnega podjetja »Remont« Idrija Stanislav Valič,
3.	V komisijo za pregled davčnega zaključnega računa:
predsednik — Jože Neškudla, člani — Majda Eržen, Pavla Sever in Vilma Kerševan za namestnika člana.
Ločeni seji obeh zborov dne 30. marca 1962
Sprejeti so bili:
1.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku,
2.	Odlok o kategorizaciji šol in o določitvi načel za določanje sredstev, ki pripadajo šolam za njihovo osnovno dejavnost,
3.	Odlok o ustanovitvi sklada za socialno varstvo občine Idrija,
4.	Odlok o povečanju nagrad vajencem v posameznih poklicih,
5.	Odločba o ukinitvi Zavoda za napredek gospodinjstva v Idriji,
6.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o uvedbi občinske doklade na dohodke iz kmetijstva za leto 1962.
7.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občini Idrija.
V	sklad SLP so bila sprejeta zemljišča, ki so jih podarili:
Franc Crv, Bukovo 3, Jože Pagon, Sevce 51, Matevž Rovtar, Idrijske Krnice 15.
Zamenjana so bila zemljišča v družbeni lastnini, ki so jih posedovali: Kristjan Kertelj, Ivan ' Vončina in Franc Čadež.
Za gradnjo stanovanjske hiše je bilo dodeljeno zemljišče Metodu Habetu, Mariji Kogej, Hubertu Trohi in Skladu za zidanje stanovanjskih hiš, da bo postavil stanovanjsko-poslovno hišo v Idriji, Ljubljanska ulica.
Izdana je bila garancijska izjava, da bo podjetje »ETA« v Cerknem lahko najelo posojilo za investicije v znesku 140,763.000 din.
Ločeni seji obeh zborov dne 28. aprila 1962
Sprejet je bil:
1.	Predlog programa gospodarskega razvoja občine Idrija za leto 1962,
2.	Odlok o proračunu občine Idrija za leto 1962,
3.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinski dokladi iz kmetijstva za leto 1962.
Najeto je bilo posojilo v znesku 3 milijone dinarjev za adaptacijo upravnih prostorov v občinski stavbi.
Komunalni banki Gorica je bilo izdano soglasje za razdelitev sredstev po zaključnem računu bivše Komunalne banke Idrija.
Izdana je bila garancijska izjava Podjetju »ETA« Cerkno, da bo najelo posojilo za investicije v višini 15,000.000 din, in Planinskemu društvu Cerkno za posojilo v višini 1,000.000 din.
V	stanovanjski hiši v Idriji, Kajuhova ul. 14, je bilo eno stanovanje prodano Ivanu in Vikici Primožič, drugo pa Francu in Jelki Šuligoj.
V	sklad SLP so bila sprejeta zemljišča, ki jih je podarila Štefanija Gliha iz Idrije, Levstikova 9.
Zavrnjen je bil predlog Stanovanjske skupnosti Idrija, da bi ji dodelili v upravljanje gostinski obrat »Soča«, dodeljen je bil Gostinskemu podjetju »Nanos« Idrija.
Za gradnjo družinske stanovanjske hiše je dobil zemljišče Janez Gantar iz Idrije.
Ločeni seji obeh zborov dne 30. maja 1962
Sprejeti so bili:
1.	Poročilo o gibanju gospodarstva v I. četrtletju leta 1962.
2.	Odlok, da manjšim gospodarskim organizacijam ni treba sestavljati dokumentacije v smislu navodil v Uradnem listu FLRJ, št. 19/62,
3.	Odlok o občinskem prometnem davku,
4.	Odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev,
5.	Odlok o občinskem prometnem davku od prometa na drobno,
6.	Odlok o stopnji prispevka v sklad za šolstvo občine Idrija,
7. Odlok o potrditvi zaključnega računa o izvršitvi proračuna občine Idrija za leto 1961.
Potrjen je bil tudi zaključni račun sklada za šolstvo za leto 1961.
Razpravljalo se je o dotedanjem delu komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka ter o poročilih predsednikov svetov glede ukrepov posameznih svetov za utrditev našega gospodarskega sistema.
Ločeni seji obeh zborov dne 9. junija 1962
Sprejeti so bili:
1.	Sklep o združitvi dotedanjega samostojnega zavoda Mestni vodovod Idrija s Komunalnim zavodom Idrija,
2.	Odlok o ustanovitvi Zavoda za pravno pomoč občine Idrija,
3.	Odlok o plačilu pravne pomoči,
4.	Odlok o položajnih plačah uslužbencev ObLO Idrija,
5.	Odlok o položajnih plačah sodnikov in uslužbencev Okrajnega sodišča Idrija,
6.	Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o potnih in drugih stroških javnih uslužbencev,
7.	Odlok o uvedbi posebnega krajevnega prispevka na območju Krajevnega odbora Za-vratec,
Z	A	P
8. Odlok o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine Idrija za leto 1962.
Komunalni banki Gorica je bilo izdano soglasje k njenemu statutu.
Razpravljalo se je o poročilu sveta za gospodarstvo glede razširitve proizvodnje v podjetju »Simplex«. Določene so bile smernice glede ugodnosti, ki jih imajo posamezniki po odloku
0	načinu izplačila odškodnine za nacionalizirane zgradbe, dele zgradb in gradbena zemljišča.
Pri Komunalni banki Gorica je bilo najeto dodatno posojilo v znesku 1,300.000 din za gradnjo RTV pretvornikov.
Za zidanje stanovanjskih hiš so dobili zemljišče v uporabo Marija Vončina, Jože Vehar, Jože Lapajne, Franc Rupnik, Štefanija Pelhan, Bogomir Seljak in Janez iPoljanec, vsi iz Idrije.
V korist sklada SLP so bila zamenjana zemljišča, ki so družbena lastnina, z zemljišči Jožeta Poženela iz Črnega vrha, Marije in Andre Rudolf iz Črnega vrha ter Marije Vončina iz Idrije.
Zavrnjen je bil zahtevek Viktorije Razložnik in Frančiške Baloh za nakup stanovanjske hiše v Idriji, Kosovelova ul. 14.
Rafaelu Kobalu je bila dodeljena odškodnina v znesku 45.000 din za cestišče, ki ga je napravil z lastnimi sredstvi in ki služi sedaj kot javna pot.
1	S	K	I
LETOŠNJI DAN MLADOSTI
Praznovanje dneva mladosti se je pričelo že 7. aprila, ko je odšla štafeta mladosti izpod velikih železarskih plavžev na Jesenicah. Mladi ljudje so jo nato spremljali po vseh krajih, ki so znani iz NOB, in povsod so prirejali večja ali manjša slavja. Posebno obeležje ji je letos dala 70-letnica rojstva našega maršala Tita.
Tudi naš okraj je organiziral vrsto proslav, na katerih je mladina manifestirala svoje uspehe in svoje namene. V idrijski občini smo imeli kar tri lokalne štafete. Prva je šla s Porezna mimo bolnišnice Fran je in je prispela v partizansko Cerkno, kjer je bilo zborovanje s kratkim kulturnim sporedom. Druga je šla z Brinovega griča, kjer je imel svoj logor naš primorski narodni heroj Vojko. Tretja pa je šla z Vojskega v Idrijo; obkrožila je mesto v spremstvu baklade in se ustavila na Trgu maršala Tita, kjer jo je kljub slabemu vremenu pričakalo mnogo ljudi in ji izročilo pozdrave za tovariša Tita.
Medtem so bila tudi razna športna tekmovanja, katerih se je udeležila predvsem šolska mladina. Na predvečer dneva mladosti so bile na trgu krožne dirke z mopedi, gasilska mladina pa je pokazala svojo izurjenost. Sledil je tradicionalni koncert rudniške godbe na pihala, na okoliških gričih pa so zagoreli kresovi. Na dan mladosti nas je prebudila rudarska godba z bud-nico, ki je naznanila zbiranje mladine pri Prej-nuti, od koder je kmalu nato krenila pisana po-vorka mladih ljudi. V sprevod so se razvrstile narodne noše, taborniki, brigadirji, biciklisti, mo-pedisti, zastavonoše, razni šolski krožki, ki so simbolično prikazovali svoje delo, podmladek RK, rudarji v delovnih oblekah, mladina iz tovarn in še mnogi drugi. Parada je napravila krožno pot skozi mesto in se je nato razvrstila na novem še nedograjenem športnem stadionu.
Svečanost je nato začel predsednik občinskega komiteja Franc Božič. Slavnostni govornik
je bil predsednik mladinskega komiteja Miha Ravnik, ki je na kratko orisal naloge mladine v prizadevanju za dosego lepših življenjskih pogojev naših narodov. Sledil je športni in kulturni program. Najprej je okrog 250 mladih ljudi zaplesalo belokranjske plese, njim je sledila skupina z Vrsnika, nato pa recitacije in nogomet med dvema razredoma v opomin tistim, ki imajo nalogo, da poživijo telesno vzgojo v našem mestu.
13. maja je kljub slabemu vremenu odšlo v Goriška brda lepo število naših mladincev, da so se udeležili mednarodnega mladinskega srečanja.
26. in 27. maja je bil festival telesne kulture v Novi Gorici, kamor je odšlo mnogo mladine iz naše občine, ki je sodelovala na nastopu. Na predvečer je bil kulturno zabavni program s sodelovanjem RTV Ljubljana in znanih slovenskih pevcev. Sledila je folklorna skupina iz stare Gorice, ki je prikazala furlanske plese, nato pa so naši najboljši telovadci prikazali nekaj vaj na orodju. Pri prosti zabavi je igral zabavni orkester rudarjev iz našega mesta, ki je dobil ob tej priložnosti zelo laskava priznanja.
Drugega dne je bil svečani del festivala na novozgrajenem stadionu, ki ga je zgradila goriška mladina večinoma s prostovoljnim delom. Telovadne točke so bile dobro pripravljene in so žele pri gledavcih veliko odobravanje. Vse udeležence je nagovoril okrajni sekretar Tine Rem-škar, ki je v imenu vseh zaželel našemu predsedniku republike še mnoga srečna leta.
F. B.
ODMEV S CERKLJANSKEGA
Jasno ima čelo, mu lica kar žare, saj v cerkljanskih hribih poje mu srce!
Delavka ETE iz Cerkna nam je poslala dopis, ki je sicer precej romantičen, vendar ga
objavljamo, ker izraža razpoloženje tamkajšnjega prebivavstva in ker tako redko pišejo s tega predela naše komune.
Nad Cerknem leži rahla meglica in če nanjo gledamo s hribov, se zdi kakor pajčolan v pravljici in da se pod njim skriva zaklad. Cerkno, ki je bilo še pred leti znano le po težkih bojih in številnih grobovih padlih partizanov, se sedaj prebuja v industrijsko središče. Nekdanji pastirček je dobil kruha in dela v ETI, ki že ima nad 300 delavcev, precej pa jih zaposlujejo tudi ostala podjetja. Na prvi pogled se zdi to zelo malo, vendar je za Cerkljansko velikega pomena, saj prihajajo semkaj ljudje iz vseh bližnjih in daljnih vasi. Vsak dan se srečujejo v podjetjih, čeprav pride eden iz Trebenč, drugi iz Orehka, iz Za-križa, iz Podlaniša. Vsi postajajo tudi enakopravni upravljavci v podjetjih in se počasi vživ-ljajo v novo življenje. Dolgo pot imajo za seboj, vendar prihajajo na delo nasmejani in polni zdravega humorja.
V ETO prihajajo vedno novi delavci, polni pričakovanja in želja. Sprva so malo boječi, vendar imajo roke, ki so pripravljene, da se spoprimejo z vsakim delom in z vsemi težavami.
Še so ljudje na Cerkljanskem, ki čakajo, kdaj bodo tudi oni poklicani med delavce.
Ivanka Čadež
TRETJA OBČINSKA GLASBENA REVIJA »VZGAJAJTE MLADINO Z GLASBO, KER JI KREPI SRCE IN DUHA!«
TITO
Pod tem geslom se je pričel 22. maja letos ob 19,30 razvijati program tretje občinske glasbene revije mladinskih zborov.
V	dveurnem programu se je v najlepšem in discipliniranem redu razvrstilo na pevskih prak-tikablih pet sto mladih pevcev in pevk, od drugega razreda osemletne šole do četrtega višje gimnazije.
V	prvem delu programa sta se nam predstavila dva enoglasna pionirska pevska zbora z osnovne šole Idrija, ki sta nam pod vodstom tovarišice Bizajlove in Valentine Lampetove ljubko in prepričljivo zapela vsak po pet pesmi.
Ravnateljstvu osnovne šole v Idriji gre vse priznanje, da je omogočilo pouk zbornega petja že v drugem razredu, saj si le tako zagotovimo pevski kader za naprej.
Prvič se nam je predstavil mladinski pevski zbor z osnovne šole Sp. Idrija pod vodstvom tovarišice Rijavčeve. Žal se ravnateljstvu v Sp. Idriji ni posrečilo urediti pevskega pouka tako, da bi zajel vso sposobno šolsko mladino. Z resno in dobro voljo se bo v prihodnjem šolskem letu gotovo odpravila tudi ta pomanjkljivost v dobrobit mladine nasploh in v dobrobit pevskega zbora na šoli.
V	nadaljnjem programu se nam je predstavil že znani pevski zbor osnovne šole Cerkno pod vodstvom tovarišice Doljakove. Cerkljanska osnovna šola ima že večletno zborovsko tradicijo in za dober razvoj najboljše pogoje, zlasti ker imata zbor in pevovodkinja od ravnateljstva vso potrebno pomoč.
Na odru sta se razvrstila še dva zbora, in sicer: Mladinski pevski zbor osnovne šole Idrija, ki je že dvakrat dosegel prvo mesto na okrajni reviji v Novi Gorici, ter mešani pevski zbor Gimnazije Jurija Vege iz Idrije, ki ima za seboj že petletno tradicijo mešanega zbora. Na tej reviji so letos prvič nastopili gojenci glasbene šole, ki
so s svojimi skrbno pripravljenimi točkami dali programu več pestrosti. Posebno je navdušil dvorano z zahtevno Beklanovo etudo za trobento in klavir Vinko Štravs, učenec šestega razreda iz Spodnje Idrije. Z isto skladbo je navdušil poslu-šavce tudi na okrajni instrumentalni reviji v Ajdovščini.
V predzadnji točki se nam je predstavil godalni kvartet glasbene šole iz Idrije, ki je v solidni izvedbi zaigral Corellijevo gavoto za godalni kvartet in flavto. Za zaključek te velike glasbene manifestacije je zapel mešani zbor gimnazije nekaj koroških, beneških in slovenskih narodnih pesmi.
Hvaležni ildrijčani so nagradili vse nastopajoče s tem, da so do stojišča napolnili obširno rudniško dvorano in s tem dokazali, da so vedno pripravljeni moralno podpreti in se s svojim obiskom oddolžiti za ves tisti tihi in nevidni trud, ki ga mora vložiti vsak sodelujoči, če se hoče dostojno predstaviti ljudstvu, ki ga želi poslušati.
Občinska glasbena revija postaja tradicija: Vsi, ki se čutimo sposobni, moramo prispevati svoj delež. Pomen občinske revije ni le v tem, da smo deležni te kulturne manifestacije. Njen pomen je predvsem ta, da je občinska revija odraz množične mladinske glasbene aktivnosti, ki se s tem duševno bogati. Gre za doraščajočo mladino, ki naj že ob prvih korakih v življenje spoznava in se vzgaja, se bogati s kulturnimi dobrinami. V tem je največji pomen in najgloblja vsebina vsakoletne občinske revije.
Ivan Rijavec
RAZPONI PLAČ PRI SIMPLEXU
Naš članek »Gospodarstvo in delitev dohodka v občini«, ki je bil objavljen v lanski četrti številki, je med prebivavstvom vzbudil mnogo zanimanja, kritike in komentarjev, pa seveda tudi negodovanja. Iz tega pa lahko sklepamo, da je dosegel svoj namen.
Obrtno podjetje »Simplex« pa nas je zaprosilo za objavo naslednjega pojasnila:
Pisec članka navaja, da je najnižji osebni dohodek v našem podjetju znašal 8.537 din, iz česar je sledil razpon med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom 1 : 7,21. Pri preverjanju po- ' datkov pa je bilo ugotovljeno, da je imela oseba, na katero se nanaša ta podatek, v septembru samo 17 delovnih dni ali 136 ur, ker je bila 5 dni na bolezenskem dopustu, 4 dni pa je imela neplačan dopust. Ce bi imela delavka 26 delovnih dni ali 208 ur, bi znašal njen osebni dohodek 13.084 din, razmerje med najnižjim in najvišjim zaslužkom pa bi bilo 1 :4,70.
Ker se širijo med prebivavstvom razne govorice, želi podjetje tudi pojasniti, da ima letos plan realizacije v višini 218 milijonov dinarjev ter za 80 °/o plana tudi že sklenjene pogodbe. Ce bi imelo podjetje dovolj kvalificiranega kadra, bi lahko letošnjo realizacijo dvignilo na približno 300 milijonov dinarjev. Za uvedbo večje kooperacije z »Iskro« iz Kranja gre glavna zasluga našim občinskim in političnim forumom. Podjetje želi predvsem odpreti nova delovna mesta zlasti za žensko delovno silo, ki je je v našem mestu največ na razpolago. Pri tem bo seveda rabilo nove investicije za nabavo strojev in za obratna sredstva.
Uredništvo
IZPRED NAŠEGA SODIŠČA
Brus Drago-Ivan iz Idrije, Študentovska 9, je neupravičeno vdrl v tuje zaprte prostore in protipravno vzel tuje motorno vozilo z namenom, da ga uporabi za vožnjo. Dne 12. 12. 1961 je v večernih urah v družbi s starejšim mladoletnikom Antonom Krapežem iz Idrije, Ljubljanska 11, s silo snel s tečajev zaklenjena vrata barake Ivana Gnezda in Franca Pavšiča na kraju Debela Brda pri Spodnji Kanomlji, v kateri imata vsak svoj moped, ter si prilastil moped znamke Tomos Kolibri Franca Pavšiča in se nato z njim vozil po Kanomlji. S tem je zakrivil kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po členu 154/1 KZ in neupravičene uporabe motornega vozila po členu 1, odstavek 254 a KZ. Še pred začetkom javne razprave 25. 1. 1962 sta oškodovanca umaknila predlog na kazenski pregon, ker sta z obtožencem sklenila sodno poravnavo, na podlagi katere se je obdolženec zavezal obema povrniti materialno škodo, in sicer Francu Pavšiču 3000 din, Ivanu Gnezdu, pa 27.000 din. Sodišče je zaradi tega moralo obtožbo zavrniti in kazenski postopek zoper obdolženega ustaviti.
Zoper Karla Rupnika iz Idrijske Bele št. 5 je bil izročen sodni opomin, ker je 7. 1. 1962 kot član lovske družine Črni vrh streljal med varstveno dobo proti odločbam zakona o lovu na kraju za Koševnikom na skupino srn. S tem je Rupnik zakrivil kaznivo dejanje nezakonitega lova po 1. odstavku 247. člena KZ
Dne 4. januarja 1962 je Jožef Čelik iz Reke št. 27 vdrl v sobo svoje polsestre Pavle Šturn, ki je ležala v postelji, in jo z baterijo obsvetil. Nato je skočil na posteljo, jo začel brcati, zgrabil jo je za spalno srajco, jo porinil k zidu ter jo z baterijo udaril pod desno oko ter jo poškodoval. Čelik je s tem storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po členu 142/1 KZ. Ker na javno obravnavo ni prišel nihče izmed vabljenih, je sodišče zasebno tožbo formalno zavrnilo.
Okrožno sodišče v Gorici je vložilo obtožni predlog zoper Adalberta Hvalo z Vojskega, ker je pri prepiru z nevarnim orodjem ogrožal življenje P. M. Okrajno sodišče v Idriji je obdolženca spoznalo za krivega in ga kaznovalo po 144. členu KZ na mesec dni zapora.
Cvetko Lesjak iz Koritnice je med fantovskim pretepom v Orehku drugega lahko telesno poškodoval z žepnim nožem, zaradi česar je
Okrajno sodišče v Gorici uvedlo zoper obdolženega kazenski pregon po 142. členu KZ; po istem zakonitem določilu ga je Okrajno sodišče v Idriji kaznovalo na mesec dni zapora.
Anton Lampe iz Črnega vrha je opustil pomoč drugemu, ki je bil v življenjski nevarnosti, zaradi česar je Okrožno javno tožilstvo v Gorici vložilo zoper obdolženega obtožni predlog; Okrajno sodišče v Idriji ga je kaznovalo po 147. členu KZ na dva meseca zapora. Obdolženi je predlagal Zveznemu javnemu tožilstvu, naj vloži pri Zveznem vrhovnem sodišču v Beogradu zahtevo za varstvo zakonitosti.
Na obtožni predlog Okrožnega javnega tožilstva Gorica je Okrajno sodišče v Idriji kaznovalo Jožeta Tratnika iz Pluženj zaradi ogrožanja javnega prometa; obtožencu je odvzelo potrdilo o znanju prometnih predpisov za dobo enega leta.
Tudi Stanko Močnik iz Cerknega je z malomarno vožnjo ogrožal javni promet, zaradi česar ga je Okrajno sodišče po obtožnem predlogu Okrožnega javnega tožilstva v Gorici spoznalo za krivega in ga po 1. in 3. točki 271. člena KZ kaznovalo na 20 dni zapora; hkrati mu je odvzelo vozniško dovoljenje za dobo dveh let. Na obdolženčevo pritožbo je Okrožno sodišče v Gorici spremenilo varnostni ukrep tako, da mu je odvzelo vozniško dovoljenje za dobo enega leta.
Andrej Mažgon je vrgel sekiro v srno in jo pri tem ubil. Zakrivil je kaznivo dejanje nezakonitega lova, zaradi česar ga je Okrajno sodišče v Idriji po obtožnem predlogu OJT Gorica kaznovalo na mesec dni zapora; izvršitev kazni se odloži za dobo dveh let.
Ana Brus je v službi neupravičeno uporabljala denar, ki ji je bil zaupan, zaradi česar je Okrožno javno tožilstvo v Gorici uvedlo zoper njo kazenski pregon. Okrajno sodišče v Idriji jo je spoznalo za krivo in jo po 1. točki 323. člena KZ kaznovalo s tremi meseci zapora. Izvršitev kazni pa se odloži na dobo dveh let.
Jože Jezeršek iz Jazen se je ukvarjal z nedovoljeno trgovino z jelovim lesom in deskami, zaradi česar ga je Okrožno javno tožilstvo v Gorici obtožilo po 1. točki 226. člena KZ, nato ga je Okrajno sodišče v Idriji po istem zakonitem določilu kaznovalo na 15.000 din denarne kazni. Izvršitev se odloži na dobo treh let. Obdolženec pa je hkrati moral plačati doseženo premoženjsko korist v znesku 50.866 din.