se 11 dni maraton Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si 14. JUNIJ STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. trirajte g® [ran Ptuj, torek, 3. junija 2014 letnik LXVII Odgovorna Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR 14 • št. 43 C ■ V f =l> taierski in ID RADIOPTUJ 89,8«98,2oicn3 www.radio-ptuj.si Politika, podjetništvo Ptuj • Po dolgih pripravah - popoln fiasko na terenu O Stran 5 Šport Nogomet • Največ igral in zadeval Drevenšek O Stran 11 H Spodnje Podravje • Ravnanje z odpadki je lahko za uporabnike cenejše O poučenosti občinskih svetnikov in uradnikov Na območju spodnjepodravske regije, v 17 občinah, od aprila veljajo nove cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki. Cene storitev so potrjevali občinski sveti. Dokument, na podlagi katerega je definirana cena storitev, so pripravili izvajalci gospodarske javne službe. Kot ugotavljamo, je dokument nedorečen, saj ne predpisuje volumna posod, ki so ga dolžni uporabljati gospodarski subjekti. Med poizvedovanjem za pripravo članka smo uspeli izvedeti, da je tudi preračun za gospodinjstva (o volumnu posod) brez ustrezne pravno-formalne podlage. Elaborat o oblikovanju cen je imelo v rokah 17 županov, 17 direktorjev občinskih uprav in 17 občinskih svetov, v katerih sedijo 204 svetniki. V občinskih upravah 17 občin je redno zaposlenih 155 uradnikov, dodatno je k tem treba prišteti še 32 zaposlenih na Skupni občinski upravi občin Sp. Po-dravja. Pred obravnavo na občinskih svetih so elaborat obravnavali tudi člani občinskih odborov in komisij. Z dokumentom se je torej seznanilo več sto odločevalcev. Na pomanjkljivosti ni opozoril nihče. Vprašanje je tudi, kje so nadzorni sveti občin. O Stran 7 _ Foto: Črtomir Goznik Tenis • Tamara seje ustavila šele po desetih zaporednih zmagah O Stran 12 Aktualno Kidričevo • Brat svetnika je bil »občinski« gradbinec O Stran 2 Politika Markovci • Laguna je božja kazen namesto temelj turizma O Stran 7 » Moja največja želja Je, da se spet postavim na noge« Dornava • Janez Šumenjak je po delovni nesreči lani ostal priklenjen na voziček. Z jekleno voljo danes že lahko premika noge, a da bi lahko ponovno shodil, bi potreboval različne terapije, ki pa so zelo drage. O Stran 24 Spodnje Podravje Videm • Čez štiri leta po avtocesti do Gruškovja? O Stran 4 NAROČITE STAJ Izbirate lahko med: • BREZŽIČNO VREMENSKO POSTAJO ali • PLAŽNO BRISAČO S TREMI ŽEPI 70x215 cm m na POSTATI NOVI NAROČNIK STAJERSKEGATEDNIKA SE IZPLAČA - POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI KLUBA. Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. Izmed vseh novih naročnikov, ki se boste naročili na Štajerski tednik v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega in ga skupaj s spremljevalcem popeljali na tridnevni izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10.10.2014) s potovalno agencijo Turistagent. Z izletom bomo nagradili tudi enega izmed stalnih naročnikov Štajerskega tednika. 039 1 w8£» H B I 5-n.. "i iSR 1 L E3 =3 5 ^ =a =3 V 2 Štajerski1TEDNIK Aktualno torek • 3- junija 2014 Kidričevo • KPK odkrila nepravilnosti Brat občinskega svetnika je bil »občinski« gradbinec Po prijavi Nestrankarskega gibanja za Kidričevo je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ugotovila, da je občina poslovala s poslovnim subjektom, za katerega veljajo omejitve poslovanja; gre za firmo Beton, s. p., ki je last brata občinskega svetnika. Po ugotovitvah KPK je občina Kidričevo v nasprotju z določili 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije poslovala s poslovnim subjektom, za katerega veljajo omejitve poslovanja. Branko Štrucl, vodja gibanja, o tem pravi: »Župan Anton Leskovar in njegov strankarski kolega Milan Fideršek (SDS) sta kršila določilo o omejitvah poslovanja, saj je občina gradbene storitve naročala pri podjetju Beton, s. p., ki je v lasti Stanislava Fiderška, brata sedanjega občinskega svetnika. Omenjena koruptivna dejanja so bila odkrita za obdobje od maja 2011 do maja 2013, in sicer v skupni vrednosti 137.000 evrov. V odzivu na nezakonito poslovanje s podjetjem brata občinskega svetnika Fiderška so nam na občini pojasnili, da so si delavci občine napačno razlagali, kaj pomeni družin- Uvodnik ski član. Prepričani naj bi bili, da omejitev velja zgolj za osebe, ki živijo s funkcionarjem v skupnem gospodinjstvu, ker brata Fideršek ne živita skupaj, pa so menili, da omejitev poslovanja v tem primeru ne velja. Prav smešno, kakšne izgovore, neumnosti in sprenevedanja se gredo ti občinski veljaki.« KPK je naložila plačilo globe tako županu Leskovarju kot svetniku Fideršku, podjetje Beton pa naj bi zaradi ugotovitev KPK opravilo nekatera dela v občini v javno korist. Ob tem pa Štrucl dodaja: »V Nestrankarskem gibanju za Kidričevo smo zadovoljni, da je prišlo do prvih ugotovitev KPK, kajti prav to gibanje je prvo in edino opozarjalo na mešetarjenje, nepotizem in korupcijo v Kidričevem. Trdno smo prepričani, da je tovrstne korupcije v občini še mnogo več, zato pustimo KPK, da opravi svoje delo do Nikoli ni bilo dobro hiteti Po tem, ko je predsednik republike razpustil parlament in z odlokom razglasil, da bodo predčasne parlamentarne volitve 13- julija, je po državi završalo. Zaradi pričakovane nizke udeležbe, saj gre za čas poletnih počitnic in dopustov, zato je na ta zgodnji datum padla senca nelegitimnosti. Pred časom ustanovljena stranka Solidarnost je že napovedala ustavno presojo predsednikovega odloka, kar bi lahko datum volitev prestavilo na jesenski čas. Pa tudi sicer ne razumem tako hitre odločitve predsednika, saj je še pred časom obljubil, da s predčasnimi volitvami ne bo hitel in jih tudi oviral ne bo. Hiteti ni bilo nikoli dobro. In to velja še posebej sedaj, ko gre za tako pomembno odločitev naroda. Kakorkoli že, predvolilna tekma se je začela že pred to odločitvijo in je s tem tudi uradno sprožena, politično mešetarjenje pa se samo še stopnjuje. Rezultati evropskih volitev so pokazali, da ljudje današnji politiki ne zaupajo več, čeprav o njihovi pomembnosti govori tudi deklaracija, ki jo je v podporo kandidatu evropske levice za predsednika evropske komisije zapisalo 20 priznanih evropskih intelektualcev. V njej je zapisano: »Ce obstoječe avtoritarne neoliberalne politike ne bodo odpravljene, Evropo in svet čakajo katastrofalne posledice: nadaljnji razkroj in zaton demokracije, porast revščine in poglabljanje neenakosti, nadaljnje uničevanja naravnega okolja ter neizogiben vzpon skrajno desnih fašističnih gibanj, ki se napajajo iz obupa, rojenega v razmerah brezposelnosti, brezperspektivnosti in socialne prikrajšanosti.« To so, sicer malo pozno, spoznali tudi nekateri naši politiki, zato sta tako skrhana leva opcija kot na videz trda desnica že lep čas v boju za utrjevanje svojih vrst. Začela so se že ugibanja o povezovanju, čeprav voditelji enih in drugih sicer še niso povsem jasni, s kom in kako. Še vedno ni jasno, kakšna bo usoda zavezništva Bratuškove, čeprav so se že pojavili namigi, da naj bi podobno razmišljali v stranki Zares. Tudi Šoltesovo društvo Verjamem naj bi se nagibalo k levi opciji, socialnim demokratom, medtem ko pravkar ustanovljena Cerarjeva stranka napoveduje samostojen nastop. Sicer pa verjamem, da se bo našel kdo, ki bo razglasil, da bomo imeli volitve na partizanski spominski dan. 13. julija 1943 so namreč prve partizanske motorizirane enote vdrle v središče Žužemberka in ga tudi osvobodile, zato imajo ta dan svoj praznik slovenski šoferji in avtomehaniki. Martin Ozmec Foto: M. Ozmec Koruptivna dejanja v občini so bila odkrita za obdobje od maja 2011 do maja 2013 v skupni vrednosti 137.000 evrov. konca, kot je to potrebno.« Še več neodkritih nepravilnosti? »Sramotno in tudi v konfliktu interesov župana Leskovar-ja ter občinskih funkcionarjev je, da žena svetnika SDS Marjana Bezjaka opravlja nadzor nad proračunskimi sredstvi. To je nedopustno, saj je KPK občinski nadzorni organ že opozorila, da ne delajo v skladu z zakoni, pa se ni nič spremenilo. Župana Lesko-varja javno vprašujemo, ali še vedno misli sodno preganjati naše civilno družbeno gibanje, ki govori samo resnico ter se zavzema, da Kidričevo postane kraj brez korupcije. V gibanju menimo, da bi se lahko prihajajoče lokalne volitve pokazale kot učinkovita oblika sankcije, ki bi lahko vplivala na omejevanje domačijskega poslovanja občinskih funkcionarjev. Nam v gibanju Za Kidričevo ni vseeno, kaj se dogaja z našim proračunskim denarjem in kakšne koruptiv- ne stvari počnejo ti občinski funkcionarji že vrsto let. Zato naj se krajani Kidričevega odločijo sami, v kakšni občini želimo živeti.« Na občini Kidričevo zmoto priznavajo in jo obžalujejo In kaj o ugotovitvah KPK ter o trditvah Branka Štrucla menijo na občini Kidričevo? Direktor občinske uprave Damjan Napast pojasnjuje: »Poudarjamo, da Branko Štrucl do danes na občino Kidričevo ni naslovil nobenih vprašanj in da z občine nismo njemu in ne Nestrankarskemu gibanju za Kidričevo v tej zadevi dajali nobenih pojasnil. Na KPK je bilo poslanih več prijav o domnevnih nepravilnostih poslovanja na občini Kidričevo. V zadevi nadzora nad proračunskimi sredstvi, ki ga opravlja žena svetnika Marjana Bezjaka, KPK ni zaznala nepravilnosti in kršitev, je pa podala priporočilo o načinu izvajanja nadzora. Izmed vseh prijav se je ugotovila samo ena nepravilnost, in sicer v zadevi omejitve poslovanja z omenjenim subjektom. Zaposleni na občinski upravi so si napačno razlagali pojem 'družinskega člana1, in sicer le kot člana, ki živi s funkcionarjem v skupnem gospodinjstvu, prav tako pa omenjenega ni bilo na seznamu subjektov, za katere velja omejitev poslovanja. Žal nam je, da je prišlo do kršitve, ki je posledica napačne presoje, ne da bi kakorkoli podvomili o verodostojnosti. Predvsem pa ne ostajamo ravnodušni do napak delavcev občinske uprave, za katere odgovarja župan, čeprav on ne vodi postopka oddaje javnih naročil. To delo opravlja strokovni kader, zaposlen na Občini. Odločitev o oddaji naročila pa smo seveda odnesli v podpis županu kot odgovorni osebi občine. Do opozorila smo bili prepričani, da županu dajemo v podpis kredibil- no in strokovno podprto odločitev. Po opozorilu Komisije pa smo župana obvestili ter mu obrazložili naše zmotno tolmačenje 35. člena ZIntPK ter dejstvo, da omenjenega subjekta ni na seznamu subjektov na spletni strani KPK, za katere velja omejitev poslovanja z Občino Kidričevo. Župan nas je pozval k odgovornosti in zahteval izvedbo notranjih kontrol ter nadzor nad vsemi izvedenimi ukrepi in izdanimi naročili, ter da se nemudoma sprejmejo vsi potrebni ukrepi, da do kršitev več ne bo prišlo.« Kot je še povedal Napast, so takoj začeli postopek uveljavitve ničnosti poslov ter tudi takoj prekinili poslovno sodelovanje z izvajalcem Stanislavom Fiderškom, s. p., Beton: »Vsa dokazila o izvedenih ukrepih so shranjena v občinski upravi, vsi ukrepi pa so bili izvedeni, da podobnih kršitev več ne bi bilo. S tem se je omenjeni postopek zoper Občino Kidričevo tudi končal.« M. Ozmec Županu 1.800 evrov kazni, Fideršku zaradi zastaranja nič Pooblaščenka za odnose z javnostmi v Komisiji za preprečevanje korupcije Nina Wabra Jakič pa je k vsemu temu dodala le še to: »Potrdimo lahko, da je skupni znesek, ki je bil nakazan obravnavanemu subjektu, približno 137.000 evrov. Prekrškovni postopek zoper gospoda Leskovarja je pravnomočno končan. Višina globe, ki jo je poravnal, je bila 1.800 evrov. Prekrškovni postopek zoper gospoda Fiderška pa zaradi zastaranja ni bil uveden. Gospod Fideršek je namreč funkcijo občinskega svetnika začel opravljati novembra 2010. Funkcionar Komisiji za preprečevanje korupcije ni - skladno z ZIntPK - posredoval podatkov o subjektih, s katerimi so oni ali njihovi družinski člani v razmerju iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK. Zadeva je torej zastarala. Zoper podjetje Beton, s. p., komisija prekrškovnega postopka ni uvedla, saj za to ni pravne podlage.« Slovenija • Pahor razpustil parlament 13. julija res predčasne volitve? Predsednik republike Borut Pahor je podpisal odlok o razpustu državnega zbora s ponedeljkom in razpisu predčasnih državnozborskih volitev za 13. julij. Kot je po podpisu odloka v izjavi za medije pojasnil Pahor, je namreč 13. julij v danih razmerah najboljši mogoč datum za predčasne volitve. Datum volitev se lahko sicer še spremeni, saj so že ob prvi informaciji, da bi bile volitve lahko med počitnicami, nekateri napovedovali vložitev zahteve za ustavno presojo razpisa volitev. Državni zbor je tako že drugič v zgodovini države predčasno zaključil svoj mandat. Sedanji sklic, ki se je na ustanovni seji sestal 21. decembra 2011, je torej razpu-ščen po približno dveh letih in pol delova- nja. Mandat aktualnih poslank in poslancev bo sicer trajal vse do ustanovne seje novega DZ. Sam datum predčasnih volitev pa lahko spremeni še morebiten uspeh napovedane ustavne presoja odloka. Ustavno sodišče je namreč ob nedavni presoji o razpisu referenduma o arhivski noveli presodilo, da bi izvedba referenduma v času takoj po prvomajskih praznikih oziroma počitnicah volivcem otežila uresničevanje volilne pravice. Vendar pa je imel DZ za razpis referenduma čas leto dni, medtem ko je v primeru volitev v DZ treba slediti ustavni določbi, ki pravi, da če se državni zbor razpusti, se izvoli nov najkasneje dva meseca po razpustu prejšnjega, torej v vsakem primeru v času poletnih dopustov in počitnic. (sta) Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,10 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 3- junija 2014 Aktualno ŠtajerskiTEDNlK 3 Spodnje Podravje • Izvajalci pretkani, občine in svetniki slepi? Pri odpadkih »vsak po svoje pesem poje« V skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb (GJS) varstva okolja, ki je v veljavo stopila 1. januarja 2013, so občine absolutno in v celoti pristojne za potrjevanje cen komunalnih storitev. Občine na območju Spodnjega Podravja so cene storitev z Uredbo uskladile šele v zadnjem možnem roku, to je 1. aprila 2014. Za april in maj se tako občanom (gospodinjstvom in gospodarskim subjektom) cene storitev že obračunavajo po novem. Foto: MZ Pravilnik o tem, kakšen volumen posod za odlaganje mešanih komunalnih odpadkov so dolžna uporabljati gospodinjstva, načeloma (čeprav brez ustrezne pravno-formalne podlage) obstaja. Pravilnik, ki bi definiral velikost oziroma volumen posod za pravne osebe, pa sploh ne obstaja. Ker so izvajalci GJS cene storitev gospodarstvenikom izračunali »pač malo po svoje«, je marsikaterega podjetnika ob pogledu na znesek na položnici pošteno zabolela glava. Ker Uredba predpisuje, da so za oblikovanje in potrjevanje cen storitev GJS za področje varstva okolja v celoti odgovorne lokalne skupnosti, so »merodajni« za potrditev cen občinski sveti. Cene storitev oskrbe s pitno vodo in ravnanja s komunalnimi odpadki so občinski sveti na območju Spodnjega Podravja potrjevali v marcu. Več ali manj so povsod potrjevali nove cene brez težav. Cene so se potrjevale na podlagi elaboratov, ki so jih pripravili izvajalci GJS. Za področje ravnanja s komunalnimi odpadki so elaborate za Spodnje Podravje pripravila podjetja Javne službe Ptuj, Čisto mesto Ptuj in Saubermacher Slovenija. Čisto mesto, ki je Saubermacherjeva hčerinska družba, opravlja storitev GJS ravnanja s komunalnimi odpadki na območju 15 občin Spodnjega Podravja in občine Duplek, Javne službe pa na območju Mestne občine (MO) Ptuj. Predstavniki izvajalcev so na občinskih svetih občin, v katerih njihova družba opravlja storitev, sestavo novih cen tudi pojasnili. Kot smo marca razkrili v našem časopisu, so izvajalci takrat občinskim svetnikom »pozabili« pojasniti, zakaj bodo nove cene v primerjavi s starimi nižje. Zakaj so zneski na položnicah nižji, smo natančno pojasnili v mar-čevskem članku (in sicer zato, ker se na položnici več ne zaračunava postavka Investicija CERO Gajke). Kot smo takrat tudi pravilno izračunali, so se nove cene storitev GJS v primerjavi s starimi povišale. Nekaj kritične razprave se je na občinskih svetih v Kidriče- vem in na Ptuju v zvezi s to tematiko razvilo šele po objavi našega članka. A kljub temu so bile cene, ki so jih v elaboratu predlagali izvajalci, potrjene. Preračun za gospodarske subjekte ne obstaja V tabelah, ki so priložene elaboratu, je prikazan preračun, ki predstavlja neke vrste pravilnik o tem, kakšno poso- do naj bi gospodinjstva uporabljala. Volumen posode se določi glede na število članov gospodinjstva, od volumna posode je nato odvisen znesek cene storitve. Za gospodinjstva torej razdelilnik, ki predpisuje velikost posod in ceno za vsako izmed njih, na papirju obstaja. Preračuna o tem, kakšen volumen posod so dolžne uporabljati pravne osebe oz. gospodarski subjekti, v elaboratu in njegovi prilogi ni zaslediti. Izvajalce smo povprašali, na kakšen način so določili, kakšen volumen posode je dolžan uporabljati posamezen gospodarski subjekt. Ali se to določi glede na število zaposlenih, glede na dejavnost, ki jo opravljajo, glede na velikost poslovnih prostorov, višino prihodkov ... V imenu vseh treh izvajalcev je odgovarjal Alen Hodnik, direktor Javnih služb. Hodnik je pojasnil, da pravilnik, ki bi določal, kakšen volumen posode je dolžan uporabljati posamezen gospodarski subjekt, ne obstaja. »Veliko časa smo v preteklih dveh tednih posvetili ravno vprašanju, ki ga postavljate sami: kateri kriterij je dovolj pošten in hkrati določljiv, da bo določitev posode za pravne osebe kar se da korektna. Koliko odpadkov kdo ustvari, ni pogojeno ne z velikostjo poslovnega prostora, ne s številom zaposlenih, ne s poslovnimi prihodki. Morda je še najbolj odvisno od vrste dejavnosti. Pravne podlage, katere dejavnosti naj bi vplivale na velikost posode, seveda ni. Pravzaprav nobene pravne podlage ni za nobeno razmejitev. V luči navedenega bomo podjetjem za zdaj dovolili, da si izberejo volumen posode, kot sami predvidevajo, da potrebujejo, pri čemer v primeru, da bi bilo ob posodi predano več odpadkov, kakor gre v samo posodo, tega ne bomo odpeljali oz. bomo na njihove stroške namestili novo, večjo posodo. Menim, da zaradi takšne možnosti ne bi smelo priti do (preveč) špekulacij. S tem bodo podjetja tudi dejansko lahko sama vplivala na višino stroškov, spodbujalo pa se bo tudi ločeno zbiranje odpadkov in zmanjševanje količine mešanih komunalnih odpadkov. Pripravili bomo tehnični pravilnik, s katerim bi ta odprta vprašanja tudi formalno uredili. Kakšen bo režim, bo najbolj odvisno od občin,« je pojasnil direktor Hodnik. Da volumen posod za mešane komunalne odpadke, ki so jih dolžne uporabljati pravne osebe, ni definiran, v imenu vseh 17 občin priznava tudi direktorica Skupne občinske uprave občin Spodnjega Po-dravja Alenka Korpar: »Velikost zabojnika za pravne osebe ni določena, temveč mora biti dogovorjena v skladu s potrebami posameznega podjetja.« Preračun za gospodinjstva brez pravno-formalne podlage Tudi preračun, ki določa, kakšen volumen posode je dolžno uporabljati posamezno gospodinjstvo (glede na število članov), nima pravno-formalne podlage. To pomeni, da lahko tudi gospodinjstva povsem legitimno zahtevajo drugačen volumen posod, kot jim je sicer s tehničnim pravilnikom določen. »Če smo zelo natančni, preračun za gospodinjstva ni sestavni del elaborata, ampak je bil prikazan v informativnem izračunu, ki smo ga zaradi preglednosti priložili elaboratu. Glede na to, da neki tehnični pravilnik, ki bi te zadeve definiral, ne obstaja, tudi pri fizičnih osebah obstaja hipotetična možnost, da zahtevajo manjše posode. Pravzaprav je osnutek Uredbe o komunalnih odpadkih predvideval, da si posameznik lahko sam izbere velikost posode, od 80 litrov navzgor. Sicer bo za večino ljudi razdelitev, kot je bila predlagana ob sprejetju elaborata, ustrezna, saj je volumen odpadkov, ki ga ustvari posamezna fizična oseba, izmerljiv, in ustreza temu, kar je bilo predlagano v tabeli v elaboratu. Enaka je lahko situacija tudi pri pravnih osebah.« Mojca Zemljarič Občinski svetniki dvigujejo roke oz. stiskajo gumbe na glasovalnih napravah, ne da bi vedeli, o čem natančno odločajo. Več kot 200 jih je imelo v rokah elaborat o oblikovanju cen storitev GJS ravnanja s komunalnimi odpadki. Da preračun za pravne osebe ni definiran niti v elaboratu niti v prilogi, ni opazil nobeden izmed njih. Zakaj so cene na položnicah po novem nižje, pa je marsikateremu postalo jasno šele po objavi našega članka v marcu z naslovom Pocenitev samo pesek v oči. Foto: M. Ozmec Velikost posode si vsak lahko izbere čisto po svoje Gradivo, ki določa cene storitev GJS ravnanja s komunalnimi odpadki, so pripravili izvajalci te službe. Ker gre za gospodarske družbe, je popolnoma razumljivo, da stremijo k temu, da iz poslovanja nekaj iztržijo. Občinam pa bi v luči zagovarjanja interesov občanov vendarle moral biti cilj, da so cene komunalnih storitev čim nižje. Še bolj kot to bi se občine morale zavedati svoje odgovornosti, da bi bile cene pripravljene na ustreznih zakonskih oz. pravno-formalnih podlagah. Kot ugotavljamo, so lokalne skupnosti vnovič na celi črti pogrnile. Gradivo oz. elaborat, za katerega ugotavljamo, da je nedorečen, je bil obravnavan na 17 občinskih svetih. V rokah ga je imelo 17 županov in 17 direktorjev občinskih uprav. 17 občinskih svetov, v katerih sedi več kot 200 občinskih svetnikov, je elaborat potrdilo. Pa nihče izmed njih ni opozoril na to, da v dokumentih ni definicije, kakšne posode so dolžne uporabljati pravne osebe. Vsi gospodarski subjekti, ki ocenjujete, da bi lahko uporabljali manjšo (ali večjo) posodo za mešane komunalne odpadke, kot so vam jo določili izvajalci, imate prosto pot za zamenjavo. Manjši kot je volumen posode, nižji bo obračunani znesek storitve. Kot je moč razbrati iz odgovora direktorja Javnih služb Alena Hodnika, imajo možnost za menjavo posod tudi gospodinjstva, saj preračun, ki določa, kakšen volumen posode je dolžno uporabljati posamezno gospodinjstvo, nima pravno-formalne podlage. Preračun za gospodarstvo pa (za zdaj) sploh ne obstaja. 4 Štajerski1TEDNIK Spodnje Podravje torek • 3- junija 2014 Spodnje Podravje • Čez štiri leta po avtocesti do Gruškovja Prva etapa končno letos? Predstavniki Darsa so zadnji majski petek v Vidmu predstavili predviden potek izgradnje zadnjega kraka avtoceste. Kot je dejal predsednik uprave Darsa Matjaž Knez, gradbeno dovoljenje, za katerega so zahtevek na ministrstvo za infrastrukturo in prostor vložili 20. maja, pričakujejo v juliju. Po njegovem prepričanju to sodi med tekoče posle trenutne vlade, zato ne pričakuje zapletov. Šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja lahko objavijo razpis za izvajalca del. »Pred nami so sedaj kritični trenutki - pridobitev ustreznih virov financiranja za ta projekt in seveda pridobitev gradbenega dovoljenja ter razpis za izvajalca del. Upamo, da bomo skozi razpisni postopek uspeli dobiti izvajalca brez silnih zapletov. Gre za izredno težavno področje, kjer se srečujemo z vsemi vrstami gradbenih elementov,« je še dejal. Skladno s terminskim planom je predviden začetek gradnje prve etape, dolge okoli sedem kilometrov, konec letošnjega leta, druge etape jeseni 2015, konec vseh del pa do sredine leta 2018. Trenutno je v teku odkup nepremičnin za potrebe gra- dnje, pri čemer je po besedah člana uprave Darsa Franca Skoka zaenkrat odkupljenih okoli 90 % objektov in več kot 50 % zemljišč. V Podlehniku pričakovali višje odkupne cene za objekte Ob tem podlehniški župan Marko Maučič dodaja, da so Haložani tudi tokrat prikrajšani. Za prodana zemljišča in rušenje so namreč občani prejeli precej manj denarja. „Pri-čakovali smo, da bo odkupna cena objektov višja, saj morajo prebivalci zapustiti svoje domove. Takih družin je kar 33 in nekatere izmed njih so se odločile celo oditi iz občine. Razlog je najverjetneje tudi to, da naš občinski prostorski načrt še vedno ni sprejet, zato ne morejo začeti gradnje novih objektov," je povedal Mau-čič. Med drugim je izpostavil, da izbrana dolinska trasa z naravovarstvenega stališča ni najprimernejša. „Odločili so se za cenejšo različico. Okolju prijaznejša bi bila prav gotovo pobočna trasa, ki bi potekala ob pobočju doline in jo pustila odprto, sedaj pa jo bo še bolj razdelila na dva dela." V Žetalah nezadovoljni s priključkom V občini Žetale pa so nezadovoljni z avtocestnimi priključki. Kot je povedal župan Anton Butolen, je bila njihova želja priključek v kraju Stano-šina in ne v Zaklu. „S tem bi se našim občanom za dobra Foto: Črtomir Goznik »Pred nami so sedaj kritični trenutki - pridobitev ustreznih virov financiranja za ta projekt in seveda pridobitev gradbenega dovoljenja ter razpis za izvajalca del. Upamo, da bomo skozi razpisni postopek uspeli dobiti izvajalca brez silnih zapletov,« je povedal predsednika uprave Darsa Matjaž Knez, ki je skupaj s sodelavci (na posnetku) predstavil potek gradnje avtoceste. Življenje ob regionalni cesti skozi Podlehnik in Videm je že veliko let oteženo. V poletnih mesecih se proti meji s Hrvaško vijejo dolge kolone avtomobilov, zato je cesto nemogoče prečkati. Še huje je stati v koloni in se komaj prebiti do svojega doma. Cesta pa je vzela tudi nedolžna življenja. Zakaj teh 13 kilometrov avtoceste ni bilo zgrajenih hkrati z odsekom Slivnica-Draženci, ne zna odgovoriti nihče. Gre za edini odsek brez avtoceste na skoraj 1000 kilometrov dolgi phyrn-ski prometni poti (Nurnberg-Linz-Gradec-Maribor-Zagreb-Split). dva kilometra skrajšala pot do avtoceste. Posledično bi se lahko izognili slabi cesti v Kozmincih, do Ptuja pa prišli v veliko krajšem času. Zato nismo dali pozitivnega mnenja k državnemu prostorskemu načrtu, a žal nas stroka ni upoštevala. Sedaj si želimo le, da se bo gradnja čim prej začela in končala v navedenih ter-minskih rokih." V Vidmu brez pripomb Tudi Friderik Bračič, župan Vidma, upa, da se začetek gradnje ne bo znova zamaknil, kar se je v preteklih letih že dogajalo. Večjih težav zaradi gradnje ne pričakujejo. Zadovoljni pa so tudi z umestitvijo regionalne ceste, pločnikov ter nadvozov in podvozov. Predvidenih dobrih 250 milijonov evrov, čakajo na kredit Na Darsu zagotavljajo, da bodo med gradnjo poskušali zagotavljati čim bolj nemoten promet, saj se bo gradnja naenkrat izvajala le na polovici vozišča. Zaradi tega se je investicija nekoliko podražila. Celotna investicija je po tekočih cenah skupaj z davkom na dodano vrednost ocenjena na 238,8 milijona evrov, skupaj s stroški financiranja pa 252,3 milijona evrov. Polovico sredstev bodo pokrili s krediti, zato so na ministrstvo za infrastrukturo in prostor že poslali vlogo za soglasje za začetek zadolževanja za ta projekt. Estera Korošec Kidričevo • Ustanovljena fundacija V objemu skupnosti Zelja po pomoči povezala gospodarstvo in občino Park mladosti Kidričevo je zadnjo majsko soboto gostil nevladne organizacije, osnovnošolce in vrtčevske otroke, ki so oblikovali program ob podpisu akta o ustanovitvi Fundacije v objemu skupnosti Kidričevo. Tega so podpisali ustanovitelji fundacije župan občine Kidričevo Anton Leskovar, predsednik uprave Taluma, d. d., Marko Drobnič, in asistent direktorja podjetja Boxmark Leather, d. o. o., Matej Bastič. Ta fundacija je prvi projekt na Slovenskem, ki je povezal gospodarstvo, občino in društva, da bi dvignili kakovost življenja najranljivejših skupin prebivalstva. Gospodarstvo se je zavezalo, da bo prispevalo sredstva v fundacijo, društva pa za izvajanje in oblikovanje programov. Pobudnik ustanovitve fundacije je zavod Nazaj na konja: »Osrednji namen fundacije je zbiranje denarja, s katerim se bodo sofinancirali programi, ki jih bodo pripravljale lokalne nevladne organizacije. To je pomenilo, da so lokalne nevladne organizacije morale razmišljati o prilagoditvi programov tako, da se lahko vanje vključijo tudi ljudje, ki so sicer potisnjeni na rob. Doživeli smo velik odziv, saj je približno petnajst nevladnih organizacij pripravilo svoje programe,« je dejala Metka Demšar Goljevšček, ko-ordinatorka ustanovitve fundacije. Župan Anton Leskovar je ob tem dejal, da je občina že dalj časa razmišljala o ustanovitvi sklada za pomoč ranlji- vim skupinam. »Veseli me, da je to potrebo prepoznalo tudi gospodarstvo. Vemo, da lahko uspemo le, če si med seboj pomagamo. Ustvarili smo pogoje, da lahko vsak daruje in prepričan sem, da bodo sredstva prišla v prave roke,« je povedal. Predsednik uprave fundacije je Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma, d. d.:»Do zdaj smo se teh projektov v lokalnem okolju bolj ali manj lotevali sami, zato smo se z veseljem pridružili tudi temu projektu, v katerem vidimo vrednoti odprtost in sodelovanje. In prav zaradi tega se nam zdi pomembno, da se lokalna skupnost, nevladne organizacije in gospodarstvo povežemo in vsi skupaj skušamo narediti nekaj dobrega za to okolje.« Mojca Vtič FOTO: Mojca Vtič Zupan občine Kidričevo Anton Leskovar, predsednik uprave Taluma, d. d., Marko Drobnič, in asistent direktorja podjetja Boxmark Leather, d. o. o., Matej Bastič so podpisali akt o ustanovitvi fundacije V objemu skupnosti. Ptuj • V Domu podelili priznanja Prostovoljstvo - neprecenljiva vrednota V Domu upokojencev Ptuj so zadnji petek v maju pripravili medgeneracijsko druženje. V okviru prireditve so 49 prostovoljcem in prostovoljkam podelili priznanja in potrdila. Prostovoljske dejavnosti se udeležujejo mladi, in sicer učenci osnovnih in srednjih šol, ki pridobijo neprecenljive izkušnje za življenje. Druženje in pomoč oskrbovancem sta organizirana tudi znotraj generacijskega povezovanja. V tej obliki deluje skupina stanovalcev informatorjev, ki pomagajo na recepciji. Stanovalci in zunanji prostovoljci obiskujejo tiste, ki si želijo več družbe in obiskov. Druga skupina stanovalcev in zunanjih prostovoljcev nudi tudi medsebojno pomoč in skrbi za okolico in domače živali. Mladi radi pomagajo starejšim - letos je priznanja za prostovoljno Estera Korošec delo prejelo 49 prostovoljcev in prostovoljk. torek • 3- junija 2014 Politika in podjetništvo Štajerski TEDNIK 5 ČS Rogoznica • Zbor krajanov naselja Žabjak Po dolgih pripravah - popoln fiasko na terenu V prenovljenem Domu krajanov v ČS Rogoznica so se 29. maja zbrali številni krajani naselja Žabjak. Pridružili pa so se jim tudi krajani drugih območij ČS Rogoznica, kjer poteka izgradnja kanalizacije, in tudi tisti, kjer kanalizacije še ni, ker jih zaradi evropske zakonodaje niso mogli vključiti v projekt. Foto: Črtomir Goznik Zbora krajanov so se udeležili tudi krajani drugih naselij CS Rogoznica, zlasti še tisti, ki v projektu niso zajeti in za katere je nerazumljivo, da jih je projekt na tako kratki oddaljenosti (tudi za 50 metrov) obšel. „Norca se delajo iz nas ..." Dodatno so občanom že tako razrito cesto v Žabjaku uničili številni prevozi gradbenega materiala s težkimi tovornjaki, ki vozijo za dva investitorja. Slednja načrtujeta „neko gradnjo" na območju nekdanje opekarne, kjer je po starem prostorskem aktu še vedno mogoče izvajati industrijsko dejavnost, za katero pa še v tem trenutku ni izdano gradbeno dovoljenje. Po podatkih UE Ptuj naj bi na območju, ki ga zasipavajo, zrasli skladiščni prostori za les. Za ta namen je vloženo gradbeno dovoljenje. Sicer pa se govori tudi o razgradnji starih avtomobilov in o poslovno-stanovanjski izgradnji. Potencialna investitorja Ivan Žuran in Zdenko Ogrizek, ki sta se zbora krajanov tudi udeležila, z odgovori krajanov nista prepričala, četudi jih je Žuran skušal prepričati o tem, da že omenjeni prevozi, ki potekajo po gradbišču, ne morejo škodovati oz. se izvajajo v pravem času, ko cesta še ni sanirana. „Naše podjetje se ukvarja z reciklažo gradbenih odpadkov, rušenjem objektov, prevzemamo pa tudi izkopni material pri rekonstrukciji železniške proge Pragersko-Hodoš. Naši cilji še niso jasni, vsekakor bomo sledili prostorskemu načrtu MO Ptuj in delali skladno z gradbenim dovoljenjem,« je pojasnil navoz materiala Ivan Žuran. „Norca se delajo iz nas. Ko smo na ta problem opozorili, so nam na cesto navozili kamenje,« je ogorčeno povedal eden izmed prizadetih krajanov, ki se ni strinjal z odgovorom Žurana, da kamni niso bili večji od pet cm. »Za posege na levi strani imamo izdano okoljevarstveno dovoljenje za navoz izkopnega materiala, na desni strani pa na gradbišče deponiramo gradbeni material,« je povedal Žuran v odgovoru na vprašanje o dovoljenjih, s katerimi razpolagajo. Krajane pa jezi, da naj bi se dela izvajala brez ustreznih dovoljenj in da investitorja nista vzpostavila kakovostne komunikacije z njimi, prevoze pa opravljata ponoči. MO Ptuj očitajo, da ni izvedla predkupne pravice za to območje, če sta v novem prostorskem aktu na tem območju opredeljena poslovno-stanovanjska cona in športni park. Slovenska Bistrica • Druga dražba Granita Granit v prvih štirih mesecih posloval z dobičkom Upravitelj lani propadlega bistriškega gradbinca Granita Branko Dordevič bo 17. junija drugič letos skušal poiskati novega lastnika za zdravo jedro podjetja, ki še vedno posluje. Izklicna cena javne dražbe z zviševanjem znaša 10,8 milijona evrov, kar je 3,5 milijona evrov manj, kot je znašala izklicna cena na prvi dražbi marca letos. Upravitelj bo bistriškega gradbinca prodajal kot celoto, kar zaobjema kamnolom v Poljčanah, betonarno in trgovino v Slovenski Bistrici, gradbišča in strokovne službe, zalogo materiala surovin v Poljčanah in Slovenski Bistrici ter prevzem pogodbenih del. Kupec se bo moral tudi zavezati, da bo prevzel vseh 60 trenutno zaposlenih. Varščina, ki jo morajo plačati intere- senti, za drugo dražbo znaša dober milijon evrov. Zdravo jedro nekdanjega bistriškega gradbinca sicer še naprej posluje. Od začetka stečaja konec lanskega julija do konca letošnjega aprila so ustvarili za okoli 200.000 evrov dobička. Kljub zimskemu obdobju so tudi, z izjemo januarja, v vseh prvih štirih mesecih letos poslovali pozitivno in zabeležili 138.222 evrov dobička. Med večjimi projekti v tem času so bili sodelovanje pri gradnji kanalizacijskega sistema na Spodnji Polskavi in v Bukovcih ter gradnji kolektor-ja v občini Hoče-Slivnica. Aprila so oddali dodatnih 15 ponudb v skupni vrednosti 1,43 milijona evrov, za nekatere od teh so že tik pred dogovorom, je še razvidno iz rednega poročila stečajnega upravitelja, objavljenega na Ajpesu. Sta, Mojca Vtič Do konca septembra letos naj bi se po zagotovilih mestnih oblastnikov na območjih, ki so danes še gradbišče, lahko ponovno normalno živelo, tako kot pred gradnjo. Težave, ki jih je gradnja prinesla, bi bile manjše, če bi imeli pravočasne in kakovostne informacije, zatajil pa je tudi nadzor, so povedali prizadeti krajani, ki jim zmanjkuje potrpljenja. Projekt začeli brez osnovnih informacij Kot je bilo razumeti krajane, bi bilo njihovo nezadovoljstvo ob gradnji kanalizacije s plinovodom vred veliko manjše, če bi vsaj sproti poskrbeli za sanacijo cestišča, udarnih jam in škropljenje, da se ne bi dvigoval prah. Izvajalci so v celoti ignorirali želje domačinov. Zanimalo jih je, zakaj CP Ptuj dela ni izvajalo v podaljšanem delovnem času in hitreje. Nihče naj se ne bi razburjal, če bi bila cesta vsaj normalno prevozna, in še, kdo služi z asfaltom, ki so ga odstranili. Ker gre za gradbišče, ni mogoče pričakovati takšnih razmer za vožnjo, kot če bi še bil na cesti asfalt, je bil odgovor, ki krajanov ni zadovoljil. Sanacija ni, če se na cesto nasuje drobljenec. Nadzorni organ v tem primeru ni opravil svojega dela. Čisto drugače pa je bilo na območju gradnje, ki jo je izvajalo Komunalno podjetje Ptuj, so povedali krajani. Nesprejemljivo je, da se o takih posegih ne obvešča krajanov in gospodarskih subjektov, je poudaril Ivan Šenkiš v imenu CI: »Če bi te informacije imeli prej, bi bilo tudi manj hude krvi!« Foto: Črtomir Goznik Omizje zbora krajanov za naselje Žabjak, kakršno bi moralo biti pred začetkom investicije v kanalizacijo, da bi krajani dobili vsaj osnovne informacije o tej gradnji, ki sedaj povzroča toliko problemov. Grobi asfalt do srede julija letos »Če bodo roki prekoračeni, bodo občine morale vračati državni in evropski denar. Vse občine v Podravju so razkopa-ne. V takih razmerah je bilo delo nemogoče organizirati tako, da bi se lahko izvajalo nemoteno, brez težav. Skupaj z izvajalci del smo se sicer trudili za optimalna gradbišča, da bi za izvajalci kanalizacijskih del takoj prišli tudi polagalci plinovodnega omrežja in drugi infrastrukturni izvajalci, vendar to ni uspelo. Razmere na terenu so pokazale, da je bil ta trud premajhen, da bi lahko krajani kolikor toliko zadovoljivo živeli sredi gradbišč,« je drugo plat zgodbe pojasnil ptujski župan Štefan Čelan in še enkrat prosil za še malo strpnosti in razumevanja. Do septembra naj bi bilo stanje že bistveno boljše. Cesta skozi Žabjak bo asfaltirana v dolžini 1500 metrov, grobi asfalt bo položen do 15. julija. Gradnjo enostranskega pločnika in vse komunalne infrastrukture pa naj bi začeli v jeseni, ko bodo pridobili tudi vsa potrebna zemljišča za to izgradnjo. Ob cesti bo zgrajena tudi razsvetljava. Do 20. junija bodo dokončali izgradnjo plinovodnega omrežja, v celoti pa naj bi bila rekonstrukcija ceste skozi Žabjak dokončana do junija 2015. Župan Čelan je več povedal tudi o komunalnem prispevku, sicer pa bodo priklope na kanalizacijo izvedli po tehničnem pregledu in izdanem uporabnem dovoljenju. Tedenski sestanki s predstavnico CI Krajani pričakujejo, da bo mestna oblast dosledno spoštovala terminski plan pri sanaciji razmer po izgradnji kanalizacije in rekonstrukciji ceste skozi Žabjak. Na tedenskih koordinacijah za izvedbo projekta kanalizacije bo iz CI sodelovala Brigita Zelenko, do takrat pa se bodo sproti sanirale udarne jame, škropilo cesto, da se ne bo dvigal prah, SOU v Spodnjem Podravju pa bo podala pisno stališče glede sprememb prostorskega plana. MG Destrnik • Zgradili poslovno cono Postavljeni temelji za vrtec V okviru prireditev ob prazniku občine Destrnik je župan Vladimir Vindiš s slavnostnim prerezom vrvice namenu predal novozgrajeno poslovno cono Janežovski Vrh. Gre za infrastrukturno ureditev pobočja pod destrniško šolo, Volkmerjevim domom kulture in novozgrajenim poslovnim objektom. »Zgradili smo komunalno infrastrukturo in pripravili temelje za gradnjo novega vrtca. Na lokaciji, kjer se bo gradil vrtec, so tako vzpostavljeni vsi komunalni priključki: voda, elektrika, plin, širokopasovno omrežje za internet ...« je povedal destrniški župan Vindiš. Vrednost naložbe je 650.000 evrov. Znesek financiranja iz naslova regionalnih razvojnih spodbud je znašal dobrih 540.000 evrov, izvajalec del je bilo Cestno podjetje Ptuj. Na pobočju pod središčem Destr- nika je zdaj urejenih parkirnih mest. tudi sto MZ Foto: MZ 6 Štajerski1TEDNIK Spodnje Podravje torek • 3- junija 2014 Cirkulane • Ob sedmem občinskem prazniku Ponosni na doseženo, z optimizmom naprej V občini Cirkulane, eni najmlajših slovenskih občin, te dni potekajo številne prireditve ob sedmem občinskem prazniku. Župan Janez Jurgec ob tem ne skriva veselja ob dejstvu, da jim kljub krizi uspeva uresničevati zastavljene cilje. Minulo leto so tako spet zaznamovale štiri velike naložbe: »Gre za investicije, za katere smo pridobili sofinan-cerski deleže že lani na razpisih, izvajamo pa jih letos. To so energetska obnova stare dvorane, novogradnja ceste Gruškovec-Ržakov breg, pre-plastitev ceste gradiški Hum in preplastitev dela odseka ceste Levičnik-Brezovec, kjer bo urejena tudi kolesarska steza, prav tako pa smo prijavili na razpis še investicijo kanalizacije Dolane.« Izvedbo modernizacije ceste gradiški Hum v dolžini 2,7 kilometra, ki povezuje naselji Gradišča in Dolane z odsekom na priljubljeno pohodni-ško točko Hum, izvaja podjetje Strabag AG v vrednosti 537.000 evrov. Ob preplastitvi in razširitvi vozišča se bodo na novo uredile tudi bankine, postavile se bodo varnostne ograje in uredili podporni zidovi zaradi plazenja terena. Dela bodo končana v prvi polovici septembra. Hi Občinski prazni^ občine Cirkulane je prazni^ občanov in občani, torej vseij nas, Isi na tem območju živimo in ustvarjamo, zato Vam v svojem imenu, imenu občinskega sveta in občinske uprave iskreno čestitam in vas igrati vabim, da se udeležite prireditev, ^i potekajo V okviru praznovanja občinskega praznika. Vaš lüpaoj; Foto: Črtomir Goznik Zupan Janez Jurgec je prepričan, da jim dela ne bo zmanjkalo. Druga cestna naložba, prav tako sofinancirana iz t. i. razpisa Južna meja, je rekonstrukcija zelo zahtevne, plazovite in strme makadamske ceste Medribnik-Gruškovec-Rža-kov breg-Pisanec v dolžini 1,6 kilometra. Dela bo kot najugodnejši izvajalec po razpisu izvajalo Cestno podjetje Ptuj, vrednost pogodbe je nekaj manj kot 630.000 evrov, dokončana pa naj bi bila prav tako v prvi polovici septembra. Prav v prazničnem času so v Cirkulanah slavnostno predali namenu tudi modernizirano cesto Mali Okič-Veliki Okič. Dela so zahtevala skupno 814.859 evrov, od tega je občina preko uspešne prijave na razpisu skupaj z občino Videm pridobila 667.316 evrov. »Najbolj pa me veseli, da energetsko obnavljamo staro večnamensko dvorano, saj so nekateri izražali velike dvome ravno na račun dvorane, pa tudi podtikanj, da jo bom podrl. Tega namena sam nikoli nisem imel, saj je nekaj, kar je zgrajeno, enostavno porušiti, zgraditi nekaj novega pa danes precej težko. Zato je moje mnenje še danes enako kot takrat - dvorana mora imeti upravljavca. Dvorana je ravno tolikšna, da se v njej da organizirati marsikaj zanimivega in MESARIJA IN SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA MARIJA KOKOL s.p. DOLANE 9, 2282 CIRKULANE TEL.: 02/761-21-01 GSM.: 041 819 685 Delovni čas: PON: ZAPRTO TOR-ČET: 7.00-18.00 PET: 7.00-19.00 SOB: 7.00-14.00 NED: 7.00-12.00 Ob občinskem prazniku Cirkulane želimo vsem občanom veselo praznovanje, poslovnim partnerjem in cenjenim strankam pa se zahvaljujemo za izkazano zaupanje. da bo velika dodana vrednost kraju. Hkrati urejamo vse tisto, kar je bilo v preteklosti zamujenega, neurejenega, ne-izgrajenega,« pravi župan Jur-gec, ki je prav tako zelo vesel, da je po dolgih letih čakanja končno sprejet tudi občinski prostorski načrt: »Upam, da bo ta pripomogel k temu, da bo v domači občini ostala tudi kakšna mlada družina več.« Načrti župana za nadaljnji razvoj občine pa se s tem še nikakor ne zaključujejo: »Trudili se bomo še naprej, da bo naša občina po razvitosti dohitela čase, ko nismo veliko zaostajali za drugimi kraji v naši okolici. Načrtujemo še ureditev naše obrtne cone, nadaljevanje gradnje kanalizacij, iščemo rešitev, kako s sofinanciranjem pomagati občanom pri gradnji individualnih čistilnih naprav. Na našem območju je še vedno okoli 30 kilometrov neurejenih cest, ki so še neasfaltirane, precej jih že potrebuje sanacijo, potrebna bo ureditev kolesarske steze ob državni cesti. Urediti in pripraviti ter uveljaviti pa bi bilo treba tudi odlok o so-bodajalstvu, ki omogoča našim ljudem možnosti prodaje viška pridelkov brez dodatne obdavčitve. Dela nam torej v prihodnje ne bo zmanjkalo!« Župan Jurgec se sicer zelo dobro zaveda, da bo razvojnega denarja za nujne infra-strukturne projekte vse manj: »Na področju črpanja evropskih sredstev se bomo občine s tem problemom srečevale, zato bo treba ubrati način, da se bomo povezovali in tako pridobili sredstva. To ne bo velik problem, saj se na te načine že povezujemo.« SM Ptuj • Svet zavoda ptujske bolnišnice Z arbitražo do večjega plačila V ptujski bolnišnici so v štirih mesecih letos prepolovili presežek odhodkov na prihodki v primerjavi z lanskim letom. Medtem ko so lani v tem obdobju odhodki presegali prihodke mesečno v višini 100.000 evrov, znaša letošnji presežek 50.000 evrov. Skupni presežek odhodkov nad prihodki je v štirih mesecih letos znašal nekaj manj kot 200.000 evrov. Na vseh segmentih se trudijo, da bi zmanjšali odhodke. Finančno stanje ptujske bolnišnice pa je še naprej kritično, obveznosti do dobaviteljev se ne zmanjšujejo. Negativno jih je presenetilo dejstvo, da ne bodo več izvajali preventivne mamografije, saj vsak izgubljeni program prinaša dodatno izgubo. Direktor bolnišnice Andrej Levanič pa je tudi ob tej priložnosti opozoril na veliko finančno podhranjenost ptujske bolnišnice, ki za opravljeno delo ne dobi ustreznega plačila oz. dobi manj kot v primerljivih bolnišnicah. Zdaj vse upe stavijo na arbitražo oz. pričakujejo, da se bo sistem uredil tako, da teh anomalij ne bo več. V teh prizadevanjih Levaniča podpira tudi svet zavoda, iščejo pa tudi rešitve za izplačilo okrog deset tisoč nadur medicinskih sester, ki so delo opravile, plačila zanj pa še niso prejele. V dveh mesecih so število zaposlenih znižali za tri, število nadur se je znižalo za 2000. Kot pravi direktor, je to posledica delne reorganizacije delovnih procesov, nadomeščanja daljših odsotnosti, pri zunanjih sodelavcih ni sprememb. V ptujski bolnišnici pa končno razpolagajo tudi s pisnim dokumentom o vključitvi ptujskega urgentnega centra v mrežo urgentnih centrov v Sloveniji, v katerih sta poleg desetih urgentnih centrov, ki se bodo gradili s sofinanciranjem evropskih sredstev, vključena tudi centra v UKC Ljubljana in v Ptuju. Pa še tega so pridobili po zaslugi poslanca Andreja Čuša, ki je odgovor na vprašanje o tem, zakaj je bil ptujski urgentni center v preteklosti izpuščen in ali Ptuj ostaja v nacionalni mreži ur-gentnih centrov, dobil šele po tretjem poslanskem vprašanju. Glede na razpoložljiva sredstva in možnosti proračuna si bo Ministrstvo za zdravje prizadevalo, da bi bila v načrt financiranja vključena tudi urgenca Splošne bolnišnice Ptuj. Javnost ne sme vedeti, kaj bo z dolgom pol milijona evrov? V ptujski bolnišnici so izvedli tudi spremembe v notranji organizaciji, kar pomeni zdru- žitev funkcije poslovnega in strokovnega direktorja. Edini uradni pomočnik direktorja je pomočnik za področje zdravstvene nege (Sabina Bricelj Čelan), ni več namestnika, imajo pa dve vodji, enega za finančno (Boris Kmetec) in drugega za upravno tehnično področje (Aleksander Voda). Kirurg Zoran Koren pa opravlja posle iz delokroga strokovnega direktorja po pooblastilu direktorja Levaniča. Ptujska bolnišnica ni uspela z ugovorom glede davčne odločbe in plačila v višini 550.000 evrov za nepravilnosti pri izplačilih s. p. in d. o. o. v letu 2011. V tem delu razprave so sejo, ki je bila 29. maja, zaprli za javnost. Kot kaže, se temu plačilu ne bodo mogli izogniti, prav tako ne kazni, upajo samo, da bo možno plačilo na več obrokov, sicer jim grozi nelikvidnost in vse posledice, ki izvirajo iz nje. „Pričakujejo razumevanje države ..." „Pričakujemo razumevanje države kot lastnika in zagotovitev sredstev. Davčna tajnost se nanaša na podrobnosti. Pritožbe na ustrezna sodišča bodo vložene, vendar bo ugodna rešitev možna le, če bo država prepoznala problem, realnost in širino težav, v katerih se bodo slej ko prej znašle tudi druge ustanove. Na koncu koncev je država lastnica in odgovornost je na strani države," pravi Andrej Levanič. Kazen za nepravilnosti pri izplačilih naj bi plačal tudi bivši direktor Robert Čeh, ki pa pravi, da odločbe o tem še ni prejel, v vsakem primeru se bo pritožil. Tako so delali v vseh slovenskih bolnišnicah, 15 ali 16 jih je bilo, kazen pa je doletela le ptujsko. MG torek • 3- junija 2014 Politika Štajerski TEDNIK 7 Markovci • Srečanje turističnih društev objezerskih krajev Laguna je božja kazen namesto temelj turizma V Markovcih se je zadnjega maja zbralo 16 društev, ki jih je narava ali človeška roka povezala z jezerom. V okviru srečanja je potekala tudi okrogla miza o trajnostnem razvoju porečja reke Drave, ki pa je v ospredje postavila markovško laguno in napoved župana Milana Gabrovca o vložitvi ovadbe zoper neznane storilce, če do konca junija ne bo prejel zagotovil o ureditvi lagune. »Že od lani napovedujem vložitev ovadbe, vendar nisem želel uporabiti tako rigo-roznega ukrepa, saj sem imel vmes sestanek še z Dravskimi elektrarnami. Po drugi strani pa ne morem vložiti ovadbe zoper znanega storilca,« je dejal župan in pojasnil, da se ne ve, kdo vse je kriv, da je laguna onesnažen in smrdeč skupek vode in mulja. »Dravske elektrarne so res naredile jamo in lahko bi od njih zahteval, da območje uredijo tako, da nas ne ogroža. Vendar pa niso čisto sami krivi, saj imajo dokument, ki pravi, da lahko jamo pustijo, saj da bo ta postala vodna površina s kopenskimi in vodnimi živalmi,« je v bran Dravskim elektrarnam dejal župan in poudaril, da se v to laguno stekajo vode iz čistilne naprave Ptuj ter domnevno še voda iz približno 100 kanalov, ki zaobidejo čistilno napravo. In ravno te vode naj bi bile vzrok onesnaženosti lagune, ki po podatkih župana vsebuje celo rakotvorne snovi. O virih onesnaževanja ne upajo govoriti Tudi Iztok Šišernik z Dravskih elektrarn je priznal, da je laguna velik problem. »Naredili smo že študije sanacije in pripravili tudi sredstva. Četudi bi mi sanirali laguno, ne Udeleženci okrogle mize so kritično ocenili stanje markovske lagune Foto: Mojca Vtič ki nikakor ne dočaka sanacije. bi nič pomagalo, saj je treba odpraviti vir,« je dejal. K temu je dodal še misel o poplavah, ki so leta 2012 prizadele Mar-kovce in utrgale brežino, jez. »Največji problem je bil, da stara struga ni omogočala pretoka, ker se je trava razrasla in se je onemogočalo vzdrževanje zaradi drugih dejavnikov. Zaradi poplav smo imeli približno 10 milijonov škode, ki pa smo jo sedaj sanirali. Prav v tem mesecu pa so pri koncu dela na obvodnem kanalu Formin,« je še dejal. O markovški laguni je razmišljal tudi predsednik Skupnosti objezerskih krajev Slovenije Marjan Kardinar. »Ena je zgodovinska onesnaženost, ki je na dnu lagune, in onesnaževalci danes - čistilna naprava in drugi viri, o katerih si ne upamo govoriti. O saniranju lagune bi morali razmišljati že ob gradnji jezera, da torej laguna ali jezero ne bi postala kazen božja, temveč temelj naravoslovnega, rekreacijskega turizma,« je dejal. Onesnažena laguna je zaradi smradu in komarjev ovira tudi na poti razvoja turizma, čeprav ima društvo projekte in kraj veliko naravnih in kulturnih lepot, je prepričana predsednica Turističnega društva Občine Markovci Marija Forštnarič. Rešitev že na dlani, a (spet) so proti ljubitelji ptic... Takšne neurejene vodne površine so tudi v nasprotju s podobo Slovenije, ki se navzven oglašuje in predstavlja kot aktivna, zelena in zdrava, je povedala generalna sekretarka Turistične zveze Slovenije Karmen Grebene Burger. »Če poslušamo to zgodbo, nismo zdravi in ne zeleni. To je lokalni problem, ki pa na nacionalnem nivoju zvodeni, vendar če ne bomo reševali teh problemov, bo tudi na nacionalni ravni prišlo do problema. Zavedamo se, da če se prebivalstvo dobro počuti, potem se bodo tudi gostje v Sloveniji počutili dobro,« je še dejala prva dama turizma. Na občini so našli rešitev za laguno. In sicer z obvodnim kanalom bi preprečili vir onesnaževanja lagune, vendar jih je pri tej nameri zaustavilo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DO-PPS). »Država je dala temu društvu preveliko veljavo. Če oni rečejo da, je to da, če rečejo ne, je potem ne, ne glede na vzdržnost ali nevzdržnost argumentov. In zato nismo mogli rešiti problema, ki bi ga naš občan z mini kopačem rešil v nekaj urah z izkopom kanala, slednji bi namreč vodo iz čistilne naprave, ki je neoporečna, speljal mimo nas in laguna ne bi imela več vira,« je prepričan župan. Foto: Črtomir Goznik Pogled na markovško laguno iz zraka; v njej se že desetletja kopičijo nesnaga in strupene snovi. Čeprav je bila relativno enostavna rešitev nadaljnjega onesnaževanja že najdena, pa so ji nasprotovali člani DOPPS. Motorni čolni ogrožajo ptico, ki je ni videl še nihče Njegovemu mnenju o DOPPS so pritrdili tudi nekateri prisotni. Predstavnica TD Dravograd je med drugim povedala, da so se občine ob zgornjem toku Drave na Slovenskem povezale in uredile brežino ter pomole. »Vendar so ti pomoli sami sebi namen, saj Drava naj ne bi bila plovna in čolni z motorjem naj bi ogrožali ptico, ki je še nihče ni videl, med tem pa se lahko Avstrijci prosto vozijo na našem območju.« Ob tem je Šišernik z Dravskih elektrarn izpostavil še evropsko omrežje posebnih varstvenih območij Natura 2000. »Dravske elektrarne so imele vedno posluh za razvoj turizma in drugih dejavnosti, ki se navezujejo na jezero, vendar največkrat se zalomi ravno v okviru Nature 2000. Nekdo si je vzel preveč pravic, s katerimi omejujejo prebivalstvo ali turizem,« je povedal Šišernik. Sklepe okrogle mize je nato strnil predsednik skupnosti Marjan Kardinar. Izpostavil je prevetritev zakonodaje s poudarkom na plovnosti Drave, povezovanje vseh občin ob tej reki in ureditev lagune v Štur-movcih. Mojca Vtič Lenart • Visoka zadolženost občine Iz kredita v kredit Lenart se po besedah župana občine Janeza Krambergerja sooča z velikimi likvidnostnimi težavami. Občina je namreč zadolžena za skupno kar 6.841.000 evrov, vendar naj bi del tega dolga v višini 1.680.000 evrov odplačali septembra letos, saj gre za kratkoročni kredit. Župan Kramberger delno krivdo prevrača na državo, saj ta občini zaradi vloženih sredstev v javni vodovod dolguje sredstva v višini 611.000 evrov. Po besedah župana Janeza Krambergerja je občina Lenart v velikih finančnih težavah deloma zaradi projekta Celovite oskrbe severovzhodne Slovenije s pitno vodo -SZ Slovenske gorice. Občine, ki so se povezale pri izgradnji vodovoda, naj bi za omenjeni projekt od države pridobile odločbo o sofinanciranju projekta. Za odobrena sredstva po prvih dveh razpisih so tudi podpisali pogodbo o sofinanciranju. Zalomilo pa naj bi se pri tretjem razpisu, v okviru katerega so občine prav tako prejele pozitivne sklepe za sofinanciranje, izbrale izvajalce in nadaljevale delo, toda sofi-nancerskih pogodb (in s tem denarja) še vedno ni. »Tretji razpis je bil izveden že v letu 2012 in takrat so izvajalci začeli delati. Od države nam je bilo vedno rečeno, da pripravljajo pogodbe o sofinanciranju, vendar teh še do danes nismo prejeli,« je dejal župan Kramberger. Sicer pa je po njegovih besedah celoten projekt, v katerega je vključenih dvanajst občin, v gradbenem smislu končan. V finančnih težavah zaradi omenjenega projekta so tako tudi nekatere druge občine. »Država nam je za sofinanciranje Foto: arhiv Občine Lenart Zupan Janez Kramberger: »Ob začetku projekta smo imeli izdelano finančno konstrukcijo, ki pa se je porušila; denar, ki bi ga morali namenjati za druge potrebe, moramo sedaj namenjati za ta projekt.« projekta do danes po prvih dveh razpisih sofinancirala le 4,4 milijona evrov. Dolg države do samega projekta oziroma do občin znaša dobre 4,2 milijona evrov in ta sredstva so občine dejansko pokrile v imenu države. Občine smo prisiljene najemati kredite in plačevati obresti ter druge stroške v zvezi s tem, zaradi česar smo še dodatno v težki finančni situaciji,« je pojasnil župan Kramberger in še dodal: »Težko si predstavljamo, kako bomo rešili nastalo situacijo, če zaostalih sredstev ne bomo kmalu dobili. Prihodki občin so vsako leto manjši, stroškov pa je čedalje več.« Izvajalci še čakajo na poplačilo Občina Lenart naj bi po besedah župana Kramber-gerja kljub temu, da ji država še ni povrnila vseh vloženih sredstev za javni vodovod, poplačala vse izvajalce, za kar so morali najeti kredit, za ka- terega plačujejo konkretne obresti. Kot še pravi župan Kramberger, pa nekatere občine vsem sedmim izvajalcem z vrsto podizvajalcev še niso uspele poplačati vseh obveznosti. »Te znašajo za celoten projekt približno 400.000 evrov: od tega je že zapadlo približno 250.000 evrov, ostalo obveznost pa so jim dolžni pokriti po izteku garancijske dobe, ki se bo končala aprila 2015,« je dejal župan Kramberger in še dodal: »Ob začetku projekta smo imeli izdelano finančno konstrukcijo, ki pa se je porušila; denar, ki bi ga morali namenjati za druge potrebe, moramo sedaj namenjati za ta projekt - posledica so finančne težave, slabše vzdrževanje infrastrukture, slabša plačilna sposobnost občin, nezadovoljstvo občanov ...« Sicer pa bo občina po besedah župana Krambergerja lenarške občinske finance skušala rešiti z dolgoročno zadolžitvijo za 1.500.000 evrov. Dogovori z bankami naj bi že potekali. Monika Levanič 8 Štajerski TEDNIK Pozdravljeni v Zavrču torek. • 3- junija 2014 Od konjeniških iger do hitrostnega lupljenja jabolk Zavrč je ena najmanjših občin v Sloveniji, saj meri le slabih 19 kvadratnih kilometrov in ima okrog 1600 prebivalcev. Kljub majhnosti pa ji ne manjka zanimivosti. V njej deluje veliko društev, ljudje se družijo na raznih prireditvah, ponosni pa so tudi na svoje nogometaše - Zavrč je namreč ena najmanjših občin na svetu s prvoligaško nogometno ekipo. V Zavrču, ki leži v severozahodnem delu Haloz, se zaradi naravnih lepot in kulturnih znamenitosti vedno bolj razvija tudi turizem. Skozi občino potekajo Haloška planinska pot, Marijina romarska pot, ki se nadaljuje naprej na Hrvaško do Marije Bistrice, Pohodni-ška pot Maksa Furjana (gledališkega in filmskega igralca, ki se je rodil leta 1904 v naselju Goričak) ter tudi vinsko-turistična cesta VTC 11. Slednja povezuje med seboj vse pomembnejše vinorodne predele v občini in celotnih Halozah. Tukajšnja pokrajina je namreč porasla z gozdovi in vinogradi, v katerih vinogradniki pridelujejo dobra haloška oziroma slovenska vina. Poleg odlične kapljice obiskovalce Zavrča navdušijo tudi druge znamenitosti. Na vzpetini nad naseljem Zavrč, ki je središče občine, leži istoimenski dvorec. Pozidan je bil konec 15. stoletja in skozi zgodovino zamenjal veliko lastnikov. Zadnji so bili veleposestniki Ulmi, katerih primarna dejavnost je bila vinogradništvo, posedovali pa so tudi kamnolome in nahajališča premoga. Danes v dvorcu živi nekaj stanovalcev, pred časom pa je bil tukaj tudi sedež Občine Zavrč. V neposredni bližini dvorca je farna cerkev sv. Miklavža, kulturnozgodovinski spomenik, ki je bogato poslikan in opremljen s kipi. Nad njima pa stoji še podružnična cerkev device Marije. V Belskem Vrhu so opazne ruševine poznogotske cerkve sv. Urbana, v Gorenjskem Vrhu pa imajo še podružnično cerkev sv. Janeza Krstnika. V Turškem Vrhu si lahko ogledate podrto stebrasto znamenje, ki naj bi po ljud- skem izročilu označevalo turški grob, imenovan turška babica. V tem kraju je tudi podružnična cerkev sv. Mohorja. Najvišje ležeča točka v Zavrču je Švabovo, ki je na 400 metrih nadmorske višine in nudi veličasten razgled po haloškem okolju. Občina Zavrč je prav tako polna zanimivih ljudi, društvena dejavnost je dobra razvita. Prebivalci se med drugim srečujejo v gasilskem, lovskem, športnem, turističnem, planinskem, kulturnem, čebelarskem, gospodinjskem, vinogradniškem in konjeniškem društvu. Slednja med drugim pripravljajo različne prireditve vse leto. Med najbolj prepoznavnimi so farno žegnanje pri devici Mariji, konjeniške igre, mini kolesarski maraton, martino-vanje, tekmovanje v lupljenju jabolk, tradicionalni pohod po poti Maksa Furjana, Miklavžev koncert, blagoslov konj, pohod z baklami k polnočnici in drugo. Polona Ambrožič Bombek v Ze slišim 12. Poli maraton Skoraj smo že tu; pripravljeno je vse, manjkate le še vi 12. Poli maraton se bliskovito bliža. Tako bliskovito, kot bomo vsi skupaj pogumno poganjali pedale. Vsa pričakovanja so tako usmerjena v soboto, 14. junija, ko bo Ptuj zaživel kolesarski praznik. Kaj vse pomeni Poli maraton, pa bomo v naslednji številki Štajerskega tednika obelodanili na široko, kot se za takšen dogodek spodobi. Zdaj pa se lahko posvetimo sami sebi in pred 12. Poli maratonom tudi kolesu. Verjamem, da smo že pripravljeni, saj so trase maratona pripravljene tako, da jih lahko premagamo ne glede na telesno pripravljenost, le malce poguma in vztrajnosti je potrebne. Drugo vprašanje pa so naša kolesa. Ste jih letos že pregledali? Strokovnjaki priporočajo, da pred vsako načrtovano vožnjo s kolesom preverimo njegove vitalne sestavne dele, morebitne poškodbe, obrabo ali pa odvite vijake. Temeljit pregled in priprava kolesa nas obvarujeta kasnejšega presenečenja na terenu, ki nam lahko pokvari užitke. Najnujnejše lahko postorimo sami v le desetih minutah, za kakšen večji poseg pa bo potrebna strokovna pomoč. Ampak časa je še dovolj. Osnovni koraki pred načrtovanim kolesarjenjem zajemajo pregled tlaka v zračnicah, ali so kolesa trdno pritrjena na ležišča in ali delujejo zavore. Treba je pregledati še verigo in menjalnike ter preveriti lego sedeža. Sedež mora biti na takšni višini, da imamo noge rahlo pokrčene v najbolj iztegnjeni legi. Če je vse v redu, smo s že pripravljeni na vožnjo. Manjkajo nam le še 1 čelada in kilometri užitkov, ki nas čakajo. Tudi -2 na 12. Poli maratonu. Vse informacije in mo-| žnost predprijave lahko dobite in uredite tudi na i spletni strani www.polimaraton.si. Preglejmo svoja kolesa pred 12. Poli maratonom. Sicer pa bodo osnovni pregledi in manjši tehnični posegi mogoči tudi na dogodku samem, kjer vam bodo o vsem svetovali tudi kolesarski mojstri. Komaj vas že čakamo. torek • 3- junija 2014 Pozdravljeni v Vidmu ŠtajerskiTEDNlK 9 nii«^ Ponosni na zasluge patra Drevenška Leskovčani obujajo stare običaje V Vidmu je še vedno živ spomin na pokojnega patra Miha Drevenška. Njegov portret je na skulpturi Sožitje v krožišču, ki so ga uredili pred štirimi leti. Ob njem so prikazani še reliefi bega v Egipt, sejalke (simbol delavnosti), svetega Vida (zavetnik župnije in kraja Videm), putarja (simbol haloškega jesenskega praznika) in Franceta Forstneriča (pesnika in pripovednika). Turistično društvo Klopotec Leskovec v Halozah je bilo ustanovljeno leta 1995. Njegov osnovni namen je skrb za ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter prenašanje ljudskega izročila iz roda v rod. V okviru društva delujejo sekcije podeželskih žena, oračev in ljudske pevke. Po besedah predsednice Ide Belšak skozi vse leto pripravljajo najrazličnejše prireditve. pomagala občina v višini 5.000 evrov. Prostor za zdaj ostaja neopremljen, saj za pohištvo nimamo denarja. Upamo, da bomo lahko kmalu kupili vsaj platno in projektor," je povedal pater Ferlež. Na ogled bi lahko postavili tudi relikvije mučenca svetega Donata, ki so jih Vi-demčani dobili iz Rima leta 1750. Vse te zamisli pa bodo morale za nekaj časa še ostati v predalu. Pod domom je sicer že zaživela Vidova klet, ki je skupna točka ponudbe vinogradnikov in drugih turističnih subjektov celotnih Haloz. V njej se s svojimi vini in dobrotami predstavljajo vinogradniki iz celotnega območja Haloz. Ob kleti so uredili vhodni podij s stopnicami in zasadili vinsko trto. Objekt je tamkajšnja župnija svetega Vida predala občini v najem za 30 let. Pred Domom patra Miha Drevenška pa so pred dvema letoma postavili njegov doprsni kip. Sredstva zanj so zbrali Pobrežani. Njegove izjemne dosežke pa bo letos nagradila tudi občina. Ob občinskem prazniku v juniju mu bodo podelili posmrtni naziv častnega občana. Estera Korošec podelijo nagrade za najlepše urejene domove v občini Videm. Po zaslugi društva je jesenski praznik, martinovanje, prerasel v praznovanje po vsej občini. V Leskovcu zberejo okoli 500 litrov vina okoliških vinogradnikov. Domačo kapljico pa potem ponujajo obiskovalcem ob različnih prireditvah. Vsako leto organizirajo tradicionalni prvomajski pohod, ocenjevanje vin, potic in salam. Člani se radi udeležujejo tudi različnih tečajev in izobraževanj. Pri več dogodkih uspešno sodelujejo z Osnovno šolo Videm, podružnico Leskovec. Leta 2008 so uspeli s pomočjo občine pridobiti tudi svoj prostor za različne aktivnosti. Občina jim pomaga tudi finančno - vsako leto prejmejo okoli 1.000 evrov za delovanje turizma in 600 evrov za sekcije. V društvu je trenutno okoli 90 članov, ki vsak po svojih močeh pripomore k uspešnemu delovanju. Belšakova v zadnjih časih opaža, da imajo ljudje vse manj časa za aktivno sodelovanje pri organizaciji prireditev. „S skupnimi močmi nam vsako leto uspe, da vse načrtovane aktivnosti uspešno izpeljemo. Res pa je, da k nam turisti ne prihajajo, saj ena prireditev ni dovolj. Naš kraj premalo ponuja. Na področju turistične ponudbe bi morala več storiti tudi občina." Razvoj turizma je med drugim zavirala infrastruktura, kar pa se je v zadnjih letih bistveno spremenilo. Voda je speljana do vsake hiše, ljudje imajo dostop do interneta. Opremljenost z infrastrukturo se tako iz leta v leto izboljšuje. Na nekaterih delih je ostala še kakšna makadamska cesta. To območje kljub trudu še vedno označuje nizka naravna rast, odseljevanje mladih ljudi in vedno hitrejše staranje prebivalstva. Takšna sestava prebivalstva pa ne daje ustrezne delovne sile in ne nudi možnosti za hitrejši razvoj. Estera Korošec veka, ki ga je spodbujal tudi na njegovi glasbeni poti. Na pobudo minoritov so zato objekt ob cerkvi svetega Vida poimenovali Dom patra Miha Drevenška. Gre za večnamenski prostor, kjer se družijo mladi in različne verske skupine. Primeren pa je tudi za pripravo razstav. „Pri obnovi doma nam je finančno Skulptura simbolizira najvišje kulturne in razvojne dosežke občine Videm vse do danes. Oblikoval jo je Viktor Gojkovič. Osrednji steber je v obliki zaobljene tristrane prizme in je izdelan iz granita, na njegovi površini pa so uprizorjeni portreti v reliefni tehniki in odliti v bron. Plastika govori o smislu našega obstoja, o majhnosti in minljivosti. Obiskovalce nagovarja k sožitju med ljudmi ter med pokrajino in človekom. Njen vrh ima obliko sklenjenih dlani, ki se ponujajo v pozdrav ali pomoč mimoidočim. Vse te vrednote je med ljudmi oživljal tudi pater Drevenšek, ki je več kot 30 let preživel v Zambiji. Boril se je za pravice ubogih in revnih. Na misijo-nu je ustanovil radio, televizijo, vodil je tudi tiskarno in urednikoval publikacijam. Predstavljal je glas preprostega, domačega, lačnega, neukega, bolnega človeka. V njihovem imenu se je boril proti tistim, ki lažejo in kradejo. S prepoznavno zeleno kapo na glavi in praviloma v tradicionalni afriški obleki pa je pater Miha ostajal v prvi vrsti duhovnik, prerok med ljudmi. Imenovali so ga črnec v beli koži. To potrjujejo tudi najrazličnejša priznanja, ki jih je prejel. Veliko V začetku leta je čas za prikaz kolin, ki so namenjene tako izobraževanju kot druženju. Koline so bile za kmete včasih pravi praznik, kjer so se zbrali iz vse vasi, drug drugemu pomagali in se poveselili. Ker je ta običaj marsikje skoraj povsem izumrl, so se člani društva odločili, da ga znova obudijo. Iz mesa nato naredijo različne izdelke (klobase, kašnice, bunke ...), ki pridejo prav ob vsaki prireditvi. V marcu organizi- rajo pustovanje v povorkah s pristno Leskovško gostijo, orači in kurenti. Ob veliki noči pripravijo razstavo pisa-nic in presmecev. Osrednja prireditev društva je Kmečki praznik, ki ga bodo letos organizirali že 19. zapored. „Naši krajani že komaj čakajo soboto, 7. junija, ko bo na igrišču postavljen šotor, kjer poteka Kmečki praznik. Vsako leto je dogajanje povezano z opravilom naših dedov in babic. Lani smo prikazali, kako so haloški ljudje hodili nekoč obirat hmelj. Letošnja tema pa bo Gremo v mlat. Prireditev je namenjena obujanju starih kmečkih običajev ter predstavitvi življenja, navad in kulinarike," je povedala Belšakova. Letošnji gostje bodo člani Turističnega društva Leskovec pri Pragerskem. V njihove kraje so namreč Leskovčani hodili na delo in si služili kruh. Vsako leto pripravijo šaljive kmečke igre, bogat kulturni program in časa je posveti tudi otrokom in mladim, ki so preko njegove velikodušnosti in z dobroto mnogih ljudi po svetu zaživeli lepše življenje. Iz daljne Afrike se je zelo rad vračal rodne kraje - Pobrežje, Videm. Velikokrat je obiskal tudi mino-rite, ki delujejo v Vidmu. Pater Janez Ferlež ga je opisal kot izrednega člo- 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 3- junija 2014 Preddvor • Avdicija za 45. festival domače zabavne glasbe Ptuj Kljub manjši udeležbi kakovost ni okrnjena V Preddvoru pri Kranju je tudi letos potekala avdicija za najstarejši festival domače zabavne glasbe v Sloveniji, Ptuj 2014, ki bo 22. avgusta v prelepem okolju minoritskega samostana na Ptuju. Za letošnjo avdicijo, že sedmo po vrsti, ki so jo organizirali v Preddvoru v okviru tradicionalnega praznika glasbe in veselja, se je prijavilo 12 ansamblov. Avdicije so se udeležili predstavniki organizatorja 45. festivala domače zabavne glasbe Ptuj 2014, Radio-Tednika Ptuj, ki so tudi letos v Preddvor pripeljali zveste obiskovalce ptujskega festivala, poslušalce Radia Ptuj in bralce Štajerskega tednika. Poseben pozdrav je bil tokrat namenjen novemu direktorju družbe Radio-Tedni-ka Ptuj Dragu Slameršaku, ki se je prvič udeležil avdicije. V Preddvoru je bil 25. maja tudi bivši direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Jože Bračič, prav tako pa tudi Zdravko Geržina, Videoton Geržina, tehnični organizator predizbora. Komisija v sestavi Urška Čop Šmajgert (glasbena urednica Radia Maribor), Fredi Simonič (umetniški vodja Pihalnega orkestra Ptuj), tovenica 3S JaniQ Sipine KD Group ! AdriaticSlovenica SS Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group I Adr Zavarov; Štefan Petek (ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj) in Marjan Ogrin (predstavnik Ansambel Prleški kvintet iz Radencev je osvojil pokal v trajno last kot najbolj všečen ansambel letošnje avdicije za 45. festival domače zabavne glasbe Ptuj 2014. Ptujska zasedba z novim in starim direktorjem družbe Radio-Te-dnik, Dragom Slameršakom in Jožetom Bračičem, ter članoma komisije avdicije Štefanom Petkom in Fredijem Simoničem ter Zdravkom Geržino. Aí!ScS|wenica Ognjeni muzikanti so dvignili občinstvo. agencije Media butik in občine Preddvor, organizatorjev prireditve Praznik glasbe in veselja) je vstopnico za udeležbo na 45. festivalu domače zabavne glasbe Ptuj 2014 podelila ansamblu Sekstakord s Planine pri Sevnici, ansamblu Veseli Dolenjci iz Šentjanža, ansamblu Šok kvintet iz Rogaške Slatine, ansamblu Petan iz Novega mesta, ansamblu Ognjeni muzikanti iz Komende, ansamblu Vikend iz Velenja, ansamblu Savinjski kvintet iz Žalca, ansamblu Biseri iz Pivke in ansamblu Prleški kvintet iz Radencev. Zunaj konkurence za letošnje festivalske nagrade pa je ostal ansambel Viža iz Ljubljane, predvsem zaradi nekoliko slabše vokalne izvedbe in tudi nesproščenega nastopa. Sicer pa gre za obetaven mlad ansambel, o katerem bomo v prihodnje še slišali. Dva ansambla (Glas iz Zreč in Napev iz Slovenj Gradca) sta sodelovanje odpovedala. Še lani se je v Preddvoru za nastop na najstarejšem festivalu domače zabavne glasbe na Ptuju potegovalo skoraj enkrat več ansamblov, kot jih je bilo na koncu sprejetih. Podobne probleme z manjšim številom prijavljenih ansamblov imajo letos tudi drugi organizatorji festivalov v Sloveniji. Kriza je posegla tudi na področje ustvarjanja domače zabavne glasbe. To pa še ne pomeni, da je padla kakovost igranja, nasprotno, v Preddvoru so nastopili sami kakovostni ansambli, le eden je bil malo slabši, kar pomeni, da bo tudi na 45. festivalu domače zabavne glasbe na Ptuju, 22. avgusta, oster boj za festivalske nagrade in orfe-je. Nekateri med njimi imajo za seboj tudi že pomembne dosežke, kot ansambel Savinjski kvintet, ki je bil letos na festivalu Oberkrainer v Avstriji spoznan za najobetavnejši ansambel leta 2014. Ansambel Prleški kvintet pa je občinstvo na letošnji avdiciji izbralo za najbolj všečen ansambel. V trajno last so prejeli pokal, svojih deset let uspešnega nastopanja so kronali s prvo zgoščenko. »Po zmagi v Števerjanu in na Graški Gori gremo sedaj v boj za ptujskega orfeja,« so napovedali. MG Komentar tedna Ludvik Kotar, Radio Ptuj Doktor Zver ima prav Tokrat se moram strinjati z doktorjem Milanom Zverom, dosedanjim in prihodnjim poslancem v evropskem parlamentu, ki je na novinarsko vprašanje, kaj meni o tako nizki volilni udeležbi na nedeljskih volitvah v Sloveniji, dejal, da je to zaušnica politiki in medijem. Zaradi omembe medijev so ga prisotni seveda čudno pogledali. Vendar ima evro poslanec prav! Že večkrat sem zapisal in povedal, da je katastrofa za našo državo in družbo predvsem to, da se je politika zavlekla v vse pore našega življenja, osebnega in skupnega, mediji pa pri tem zavestno ali nevede asistirajo in to podpirajo. Mediji tako diktirajo politiko in politika medije. In oboji živijo v prepričanju, kako so dobri in nepogrešljivi ter seveda najboljši in najkoristnejši za državo in družbo. Kakšna zabloda! Da ni tako, je dokaz tudi nedeljska izjemno nizka volilna udeležba, ena najnižjih v Evropski uniji. K temu seveda moramo dodati tudi stanje v državi, tako moralno kot materialno, pri katerem se potencira slabo in brezizhodno. Predvolilna soočenja in kampanja so bili znova brez vsebine, brez programov in programskih razlik, spet bolj pogovori za domačo rabo. Tako tudi niso čudna vprašanja o materialnem stanju kandidatk in kandidatov, da ljudje, ki so v stiski ali pa jezni na vse, znova bentijo nad razlikami in visokimi plačami poslancev, ki bi morali živeti z našo minimalno plačo. Čudno, da tisti, ki najbolj kritizirajo prejšnji sistem, to podpirajo ali podpihujejo! Čudna logika torej, ki pa je seveda všečna in po-pulistična. Ocena, kako je desnica močno porazila levico, če uporabim športni žargon, in da bo tako verjetno tudi na drugih letošnjih volitvah in glasovanjih, je tudi iz trte izvita. Po številu poslancev je tako, po odstotkih pa obratno. Pa tudi hvale na račun preferenčnega glasu, da smo volivci lahko izbrali tistega, ki mu najbolj zaupamo. To je recimo odneslo s položaja predsednika socialnih demokratov. V čem pa je to tako velika usluga volivcem? So lahko ti na listo postavili svojega kandidata? Kje pa! Glasovali in obkrožili so lahko le tistega, ki ga je postavila stranka! Druge možnosti kot ne iti na volitve, niso imeli, če jim ponujeno ni bilo blizu! In potem se čudimo nizki volilni udeležbi! In potem še norčevanje iz novih obrazov in napovedi ustanovitve novih strank. Te volitve naj bi, recimo, znova potrdile tezo o neprimernosti novih obrazov in strank, ki da so muhe enodnevnice in neresni. Pri takšnem odnosu politike in medijev do novih ali obnovljenih tako želenih novih ne bo. Bodo samo v naših razmišljanjih, v realnosti pa žal nimajo nobenih možnosti. Tako naj nam ostanejo le pravi, stari in dobri, tisti, ki so nas pripeljali sem, kjer smo, pa čeprav se odgovornosti za to branijo kot hudič križa in jo prelagajo na druge, najrajši na starejše in strice iz ozadja. Vsak izgovor je dober, tudi če ga mačka prinese na repu. Še enkrat bom ponovil predlog, ki sem ga ponudil tudi širše. Državni svet naj dobijo v roke civilna družba ter nova gibanja in stranke in se tam učijo obrti dela v politiki. Državni svet lahko namreč z vetom vpliva na odločitve v Državnem zboru, zato bi bila to dobra šola za vse nove, ki bi jih morali podpreti, ne pa jih onemogočati in se celo norčevati iz njih. Za udeležbo na teh volitvah bi bil, recimo, pogoj ta, da nisi član nobene stranke, ki ima poslance v Državnem zboru. Dobro, takšno idejo je treba dodelati in spraviti v red, sprejemljiv glede na zakone in predpise, ne pa po volji aktualne politike in medijev. Če si res želimo demokracije, potem jo tudi udejanjimo in se nehajmo sprenevedati! Foto: MG Foto: MG Ptuj • Dan dobrodelnosti z izjemnimi umetniki „To, da pomagamo, šteje največ" Letošnji ptujski dan dobrodelnosti je potekal v večnamenski dvorani OŠ Ljudski vrt. Ker še dvorišče minoritskega samostana ni pokrito, dvorana dominikanskega samostana pa premajhna, da bi lahko sprejela več kot 350 obiskovalcev, so se organizatorji odločili za dvorano Ljudski vrt. Šola za uporabo tudi ni izstavila računa, ker je bil to njen prispevek v tem dobrodelnem projektu. Izjemen 23-letni ptujski glasbenik in skladatelj Žan Te-tičkovič, ki živi, ustvarja in se glasbeno izpopolnjuje v New Yorku in se že ponaša s skla- dateljsko nagrado največjega ameriškega združenja komponistov, ima status najmlajšega asistenta in nekaj drugih priznanj, njegovo začetno pot onstran luže je podprla tudi MO Ptuj. Z Big Bandom RTV Slovenije ter z zvenečimi imeni na jazzovski glasbeni sceni je 23. maja podaril vsem, ki cenijo glasbo, izjemen večer, ki ga je navdihnila tudi srčnost. Žan se je občinstvu zahvalil za navdušen sprejem, 700 jih je 23. maja prišlo v večnamen- sko dvorano Ljudski vrt. Zahvalil pa se je tudi vsem, ki so sodelovali pri tem velikem in zahtevnem projektu, tako glasbeno kot produkcijsko. »To, da lahko vsi skupaj pomagamo, pa šteje največ, glasba je samo sporočilo,« je dejal Žan. Z izkupičkom letošnjega koncerta in donacijami bodo lahko kupili dva tisoč prehrambnih paketov, tisoč jih bo dobilo Območno združenje RK Ptuj, tisoč pa Karitas. MG Foto: Črtomir Goznik S ptujskega dneva dobrodelnosti, ki je letos potekal v večnamenski dvorani OŠ Ljudski vrt. Tenis Tamara se je ustavila šele po desetih zmagah Stran 12 Rokomet V Ormožu si želijo še več takšnih sezon Stran 12 Košarka Med trojkami najuspešnejši Slabi dečki Stran 13 Jadranje V Optimistu prva Pečen-kova, v Standardu Judež Stran 13 Nogomet Stojnčanom derbi in naslov prvakov Stran 14 Aeroklub Ptuj Slovenija na ptujskem nebu Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik iPoiiuiajts naí na íuítounim. ijitiíu! RADIOPTUJ na ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Sandi Čeh, NK Zavrč Za boljši dosežek je manjkala konstantnost v ■ ■ Nogometaši Zavrča so kot novinci med prvoligaši sezono končali na 5. mestu. Vsekakor je to lep rezultat, čeprav se je težko znebiti občutka, da bi lahko beli posegli še višje. To jim je preprečil katastrofalen spomladanski uvod. Kapetan moštva je bil 31-letni Sandi Čeh, bočni nogometaš, ki je že prava ikona kluba (v primeru njegove odsotnosti je bil kapetan Doris Kelenc). S Sandijem smo se pogovarjali o pravkar končani sezoni, o pogledih naprej, razkril pa nam je tudi, za koga bo stiskal pesti na bližajočem se nogometnem svetovnem prvenstvu. Premierna prvoligaška sezona je za vami. Ste z njo zadovoljni? S. Čeh: »Premierna sezona NK Zavrč v 1. SNL je bila - v celoti gledano - uspešna. Če bi nam nekdo ponudil takšen razplet pred začetkom sezone, se ga najverjetneje ne bi branili, drugače pa je bilo seveda pred spomladanskim delom, ko smo ciljali še višje.« Po jesenskem delu prvenstva je kazalo še na več. Ostaja kaj grenkega priokusa, da niste ostali na 3. mestu, ki bi prineslo Evropo? S. Čeh: »Pred začetkom sezone je bil cilj zgolj neposreden obstanek med elito. Ambicije so iz tekme v tekmo rasle in ob odličnih rezultatih smo si po prvem delu sezone delili 2. mesto. Cilji so se upravičeno postavili višje, a se nam na koncu žal ni izšlo.« Zavrč je na 36 tekmah zbral 53 točk. S. Čeh: »Vsekakor bi bila ob boljšem začetku drugega dela ta številka še nekoliko višja. Igrali smo zelo napadalen nogomet, saj smo po številu doseženih zadetkov na tretjem mestu, posledično pa smo jih prejeli preveč in to bo treba v prihodnosti izboljšati.« Vi ste bili kar precej časa poškodovani, toda ko ste nastopili, ste bili v vlogi kapetana? Kašen je občutek na igrišču voditi ekipo v 1. ligi? S. Čeh: »Nesrečni udarec na prvi pripravljalni tekmi me je postavil na spisek poškodovanih igralcev za kar dober mesec in pol, tako da sem izpustil celotno pripravljalno obdobje. Kljub temu Kaj je bilo po vašem krivo, da niste nadaljevali v slogu jesenskega dela sezone: menjava trenerja, so se tekmeci bolje pripravili na vas, poškodbe ... ? S. Čeh: »Mislim, da smo premalo odločno krenili v drugi del sezone. Nato smo po nekaj zaporednih porazih igrali iz tekme v tekmo boljše, a rezultatsko se nam nikakor ni izšlo.« Kakšna je primerjava med 1. in 2. ligo? S. Čeh: »Kot novinci smo se povsem enakovredno kosali z vsemi ekipami in mislim, da smo bili pozitivna popestritev 1. SNL. Ta se od 2. lige razlikuje predvsem po večjem številu tekem, po natrpanem urniku, organizacijski vidik je na visokem nivoju in še bi lahko našteval.« «3 Foto: Črtomir Goznik Sandi Čeh (Zavrč): »Mislim, da je Zavrč že v letošnji sezoni presenetil najboljše in verjamem, da bo v prihodnje z več izkušnjami še nevarnejši.« sem si pridobil zaupanje trenerja na večini tekem. Žal so poškodbe sestavni del nogometa in se je temu težko izogniti. V tistem trenutku, ko si na igrišču, razmišljaš le o tem, kaj je najboljše za ekipo in kako ji pomagati do uspešnega rezultata. Upam, da tako razmišljajo tudi drugi, ki niso kapetani (smeh).« Na katerih področjih mora po vašem Zavrč še napredovati, da bi bil lahko resna grožnja najboljšim v ligi? S. Čeh: »Mislim, da je Zavrč že v letošnji sezoni presenetil najboljše in verjamem, da bo v prihodnje z več izkušnjami še nevarnejši. Predvsem manjka konstantnost skozi celotno sezono.« Katera tekma vam bo ostala v najlepšem spominu in kaj bi izpostavili kot ključno v letošnji sezoni? S. Čeh: »Čeprav je bila vsaka zmaga nekaj posebnega, izstopa tista v Ljudskem vrtu. Ob tej priložnosti se v imenu celotne ekipe posebej zahvaljujem našim zvestim navijačem, ki so nas spremljali na vsakem koraku - v dobrem in slabem. Zaradi tega so v veliki meri zasluženi za našo končno uvrstitev.« Kako naprej? Ostajate v Zavrču? S. Čeh: »Najprej je treba dobro izkoristiti dva tedna aktivnega počitka, se popolnoma regenerirati in se nato počasi osredotočiti na pripravljalno obdobje. O moji nadaljnji poti pa tako: za mano je 7. zaporedna sezona pri Zavrču, tukaj se počutim dobro. Prihaja pa nova sezona, novi izzivi - lahko, da to ne bo več Zavrč.« So v moštvu Zavrča potrebne velike spremembe ali zgolj mali popravki za nadaljevanje uspešne zgodbe? S. Čeh: »Ekipa je bila postopoma grajena kar nekaj sezon in menim, da je ogrodje ekipe dobro sestavljeno. Okrepitve so vedno dobrodošle in verjamem, da bo strokovno vodstvo sestavilo dobro ekipo in bo Zavrč konkurenčno moštvo tudi v novi sezoni.« Bliža se svetovno nogometno prvenstvo. Kakšna so vaša pričakovanja? S. Čeh: »Kot aktiven nogometaš nisem izpustil še nobenega svetovnega prvenstva, tako da bom tudi tega podrobno spremljal in navijal za svojo reprezentanco. Sam ostajam zvest Španiji, upam pa tudi na kakšno presenečenje manj znanih reprezentanc. Zagotovo pa bodo pri samem vrhu ponovno Nemci, Argentinci ... « tp Nogomet • NK Aluminij, 2. SNL Največ igral in zadeval Drevenšek Nogometaši Aluminija počasi končujejo treninge v sezoni 2013/14 in se odpravljajo na počitnice. Največ minut je na igrišču prebil Marko Drevenšek (1978), tesno za njim sta Aljaž Medved in kapetan Denis To-polovec. V spomladanskem delu so več priložnosti dobili tudi mlajši igralci, med katerimi sta največ minut na igrišču prebila Luka Vindiš in Matic Vrbanec. Več priložnosti kot v prejšnjih letih je dobil tudi vratar Kristijan Lipovac, ki si je s prvim vratarjem Tomažem Mur-kom dokaj enakovredno razdelil minutažo. Tudi med strelci je na vrhu pristal Marko Drevenšek, ki je nasprotne vratarje premagal sedemkrat. Sledijo mu Robert Kurež, Rade Jovanovič (oba 6) in Eros Grezda (5). Kidričani so bili v končani sezoni dokaj dobri na gostovanjih (21 osvojenih točk), zato pa so preveč točk izgubili na domačem igrišču, kjer so bili v prejšnjih letih precej prepričljivejši. Kidri-čani se lahko ponašajo z najboljšo obrambo, saj so prejeli najmanj zadetkov izmed sveh moštev. Robert Kurež Eros Grezda Rade Jova novic Tomaž Murko Mitja Rešek David Lonzaric Timotej Petek Kristian Lipovac Rok Letonja 1536 23 1461 18 1455 24 1350 15 1187 16 1171 14 1090 20 1080 12 908 14 Odigrane minute v sezoni 2013/14 (št. srečanj): Marko Drevenšek 1978 24 Aljaž Medved 1974 23 Mitja Kovačevic Arpad Vaš 803 710 10 13 Marko Drevenšek (Aluminij) Foto: Črtomir Goznik Luka Vindiš Klemen Medved 639 635 9 10 Alen Kozar Blaž Cesar 426 416 8 8 Denis Rešek 59 2 Gorazd Zajc 8 1 Denis Topolovec 1919 24 Sandro Bloudek 633 9 Liridon Osmanaj 379 8 David Kajtna 2 1 Klemen Bingo 1775 22 Matic Vrbanec 569 10 Nejc Pečovnik 319 5 Luka Janžekovič 0 Leon Panikvar 1596 18 Leon Horvat 521 11 Elvino Podbrežnik 105 4 Miha Peršuh 0 Končna lestvica: Domače tekme: Gostujoče tekme: Strelci za NK Aluminij: 1. ROLTEK DOB 27 20 3 4 52:28 63 1. ROLTEK DOB 14 12 1 1 26:10 37 1. ROLTEK DOB 13 8 2 3 26:18 26 7 zadetkov: Marko Dreven- 2. K. RADOMLJE 27 15 5 7 61:36 50 2. ŠENČUR 13 9 2 2 30:17 29 2. K. RADOMLJE 13 7 2 4 25:19 23 šek; 6 zadetkov: Robert Kurež, 3. ALUMINIJ 27 13 8 6 45:23 47 3. K. RADOMLJE 14 8 3 3 36:17 27 3. ALUMINIJ 13 5 6 2 17:11 21 Rade Jovanovič; 5 zadetkov: Eros 4. FARM. VERŽEJ 27 15 2 10 54:48 47 4. FARM. VERŽEJ 14 8 2 4 31:20 26 4. FARM. VERŽEJ 13 7 0 6 23:28 21 Grezda; 4 zadetki: Timotej Petek, 5. ANKARAN H. 27 12 5 10 42:37 41 5. ALUMINIJ 14 8 2 4 28:12 26 5. ANKARAN H. 14 6 1 7 16:23 19 Leon Panikvar; 2 zadetka: Denis 6. ŠMARTNO 27 9 10 8 35:38 37 6. KRŠKO 13 8 2 3 30:15 26 6. ŠMARTNO 13 3 5 5 16:21 14 Topolovec, Klemen Medved; 1 7. KRŠKO 27 10 6 11 42:37 36 7. ŠMARTNO 14 6 5 3 19:17 23 7. KRŠKO 14 2 4 8 12:22 10 zadetek: Matic Vrbanec, David 8. ŠENČUR 27 9 4 14 42:50 31 8. ANKARAN H. 13 6 4 3 26:14 22 8. ŠAMPION 14 3 1 10 22:30 10 Lonzarič, Aljaž Medved, Leon Hor- 9. ŠAMPION 27 6 4 17 38:60 22 9. ŠAMPION 13 3 3 7 16:30 12 9. ŠENČUR 14 0 2 12 12:33 2 vat, Sandro Bloudek, Arpad Vaš, 10. BELA KRAJINA 27 1 3 23 10:64 6 10. BELA KRAJINA 13 1 1 11 3:24 4 10. BELA KRAJINA 14 0 2 12 7:40 2 Liridon Osmanaj. Najboljši strelci 2. lige: 16 zadetkov: Marko Nunic (Šenčur); 14 zadetkov: Slaviša Dvorančič (Krško), Luka Vrhunc (Kalcer Radomlje); 11 zadetkov: Lovro Bizjak (Šmartno 1928), Žiga Škoflek (Šampion) ... Odhajata še Mitja Rešek in Klemen Medved V tem tednu so se v Kidričevem razšli še z dvema nogometašema: za sodelovanje so se zahvalili Mitju Rešku in Klemnu Medvedu. Prvi je v Kidričevem prebil nekaj zadnjih let, drugi pa se je moštvu Aluminija pridružil v spomladanskem delu. S tem sprememb v moštvu še ni konec, saj se uprava intenzivno pogovarja z vsemi igralci. Glede na te pogovore bo tudi oblikovano moštvo za naslednjo sezono. Poročali smo že, da so se v Kidričevem razšli s trenerjem Robertom Pevni-kom ter Robertom Kurežem, nogometno kariero pa je končal Klemen Bingo. Jože Mohorič 12 Štajerski Šport torek • 3- junija 2Q14 Tenis • Mednarodni turnirji serije ITF in Tennis Europe Tamara se je ustavila šele po desetih zaporednih zmagah Tamara Zidanšek je trenutno naša najbolj »vroča« domača igralka, saj je slovenske ljubitelje tenisa opozorila nase z dvema izjemno odigranima članskima profesionalnima turnirjema. Najprej je iz kvalifikacij osvojila članski ITF-tur-nir v Velenju - nagradni sklad 10 tisoč dolarjev - na katerem je nanizala osem zmag, nato pa je svoj pohod nadaljevala še na največjem slovenskem profesionalnem turnirju - Infond Open 2014 (25 tisoč dolarjev). Na tem turnirju je lani slavila Polona Hercog, nekaj let nazaj pa Simona Halep (članica TOP 10 na lestvici WTA). V 1. krogu je 16-letna članica TK Terme Ptuj ugnala Hrvatico Ano Savic (523), v 2. pa je igrala z Avstrijko Liso-Mario Moser (310.). Naša igralka je dobila 1. niz (6:3), 23-letna Av-strijka pa je hitro izenačila na 1:1 (2:6). Izkušenejša tekmica je odlično začela 3. niz in po-vedla 0:3 in 1:4. Ko je že kazalo, da bo morala Zidanškova položiti orožje, je sledil izjemen preobrat: z dvema bre-akoma je povedla 5:4 in pred navdušenim številčnim avditorijem servirala za zmago. A je zobe pokazala tudi Moser-jeva in z breakom izenačila na 5:5. Izjemno psihično trdnost je Tamara pokazala v 11. igri, ko je znova odvzela servis tekmici in prišla do vodstva 6:5. V drugo je bila na svoj servis uspešna in je dvoboj zaključila na 7:5! Neverjetna trdnost 16-letnice, ki je na turnirjih podobnega ranga popolna novinka. V celotnem dvoboju si je Tamara priigrala kar 21 Tamara Zidanšek (TK Terme Ptuj) žogic za break, razmerje v točkah pa je bilo 108:98 v njeno korist. V četrtfinalu je Tamaro čakala (pre)visoka ovira v podobi Katerine Šiniakove (165 ) 18-letna Čehinja je v 2. krogu izločila Dalilo Jakupovič (1. nosilka Tadeja Majerič je izpadla že v 1. krogu), prepričljiva je bila tudi v dvoboju z Zidan-škovo. Konjičanka je bila po naporih zadnjih tednov psihološko in fizično »izpraznjena«. Nekajkrat je sicer zapretila, a je bila Čehinja tokrat odlično pripravljena in je slavila v dveh nizih. O moči Čehinje najbolje priča podatek, da je na koncu postala zmagovalka med posameznicami in tudi med dvojicami (skupaj z rojakinjo Krejcikovo). Na turnirju sta igrali tudi dve igralki izmed najboljše peterice mladink na svetu: Srbkinja Ivana Jorovic (2. na mladinski lestvici) in Hrvatica Ana Konjuh (4.); prva je izpadla v četrtfinalu, slednja pa v 2. krogu ... Infond Open 2014 (25 tisoč dolarjev), rezultati: 1. krog: Zidanšek - Ana Savic (Hrvaška) 7:6(15), 6:2; 2. krog: Zidanšek - Lisa-Maria Moser (Avstrija) 6:3, 2:6, 7:5; četrtfinale: Zidanšek - Katerina Šiniakova (Češka, 3.) 0:6, 2:6; finale: Siniakova (3.) - Yvonne Neuwirth (Avstrija) 6:1, 7:5. Rokomet • 1. A SRL (m) Z uvrstitvijo med najboljšo osmerico je Tamara povsem upravičila vlogo povabljenke na turnir in se izmed Slovenk prebila najdlje. Osvojila je novih 14 točk za lestvico WTA (za zmago v Velenju jih je prejela 12), kar jo bo ob prvi spremembi lestvice postavilo blizu 700. mesta. Mladinski ITF-turnir na Madžarskem: Potočnikova med četverico 17-letna članica TK Gal-tena Nina Potočnik (110. na mladinski ITF-lestvici) je pretekli teden nastopila na mladinskem ITF-turnirju 2. ranga Epitok-Abris Cup 1. krog: Potočnik (4.) - Nikola Dolakova (Slovaška) 6:3, 6:4; 2. krog: Potočnik (4.) - Csen-ge Furak (Madžarska) - predaja Furak; četrtfinale: Potočnik (4.) - Julia Payola (Španija) 7:6(2), 4:6, 6:4; polfinale: Potočnik (4.) - Miriam Kolodziejova (Češka, 5.) 3:6, 6:2, 6:7(5); finale: Kolodziejova (5.) - Dal-ma Galfi (Madžarska, 2.) 6:1, 6:1. v Budimpešti. Na turnirju je bila 4. nosilka, kar je na koncu z uvrstitvijo v polfinale tudi potrdila. V četrtfinalu je premagala 16-letno Španko Julio Payola, za katero je bil to šele drugi poraz v zadnjih dvanajstih srečanjih. Vstop v finale ji je preprečila češka vrstnica Miriam Kolodziejova (111.), ki je bila uspešnejša v dramatičnem zaključku 3. niza. Kasneje je brez težav zmagala še v finalu. Torneo Under 16 Biella: Svena ustavil odličen Argentinec V Italiji je v mestu Biella (severno od Milana in Torina) potekal močan turnir serije TE v konkurenci U-16, na katerem je nastopil Sven Lah. Član TK Terme Ptuj je izločil dva domačina, nato pa se je v četrtfinalu meril z Argentin-cem Olivierijem. Gre za člana argentinskega mladega vala, ki veliko obeta. Gavč je potrdil visoko kakovost in je slavil v dveh nizih, na koncu pa se je veselil tudi zmage na celo- Torneo Under 16 Biella, rezultati, posamezniki: 1. krog: Lah (5.) - Giacomo Gi-unta (Italija) 6:1, 6:2; 2. krog: Lah (5.) - Alessandro Coppini (Italija) 6:7(5), 6:0, 6:4; četrtfinale: Lah (5.) - Genaro A. Olivieri (Argentina) 1:6, 1:6. Dvojice: 2. krog: Lah/Lobak (2.) -Coppini(Grassi (Italija/San Marino) 6:2, 6:0; polfinale: Lah/Lobak (2.) - Oli-vieri/Ugo Carabelli (Argentina) 4:6, 5:7; finale: Olivieri/Ugo Carabelli -Scandroglio/Trapani (Italija) 6:3, 6:2. V Ormožu si želijo še več takšnih sezon Za slovenske igralce je sezona 2013/14 končana (razen za reprezentante, ki jih 8. in 15. junija čakata kvalifikacijski tekmi z Madžarsko). Za delavce v klubih pa še zdaleč ni čas počitnic, saj se v prvi vrsti iščejo finančni viri za novo sezono. Šele ko bo jasno, kako globoko dno ima finančna vreča, bodo klubi začeli sestavljati igralski mozaik za sezono 2014/15. Tako je vsaj v Ormožu, majhnem mestu in majhnem klubu, ki že deset let zapovrstjo meša štrene v elitni družbi. V teh letih se je v ekipi Jeruzalema vrtelo le nekaj doma vzgojenih igralcev. Iz leta v leto se ta zgodba na Harde-ku spreminja, saj v ospredje članske ekipe prihaja vedno večje število obetavnih domačih rokometašev letnika 1996, 1997 in tudi že letnika 1998. Želja kluba v prihodnosti je, da čez dve ali tri sezone jedro ekipe sestavljajo igralci, vzgojeni v ormoški rokometni šoli, ki od leta 2007 žanje izjemne uspehe tako doma kot na mednarodnih turnirjih. V zadnjih Ormožani so sezono brez posebnih pretresov končali na 8. mestu. sedmih letih so se različne generacije ormoške rokometne šole kar dvajsetkrat uvrstile na zaključne turnirje najboljše četverice in ob tem osvojile šest zlatih, pet srebrnih, tri bronaste kolajne ter šestkrat nehvaležno četrto mesto. Tudi sezona 2013/14 je bila za Ormožane izjemno uspešna. Člani so brez večjih težav obstali v ligi, čeprav jih je večina poznavalcev rokometa pred začetkom sezone Foto: Črtomir Goznik Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj) tnem turnirju (izločil je 1. 4. in 5. nosilca). Med dvojicami je Sven združil moči z Ukrajincem Vla-dyslavom Lobakom (bila sta 2. nosilca). Tudi v tej konkurenci sta jima poti prekrižala Argentinca, ki sta zmagala na turnirju. 7. Luka Koper Junior Open - U-12: Vidovič med zmagovalci turnirja V izjemno natrpanem urniku preteklega tedna je svoj pi-skrček uspehov pristavil tudi mladi Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj). Igral je na odprtem prvenstvu Kopra, ki spada v serijo TE U-12. V glavnem turnirju je nastopalo kar 64 dečkov; v tej kategoriji še ni nosilcev. Blaž je nanizal štiri zaporedne zmage in se prebil vse do polfinala (enak dosežek je izmed slovenskih igralcev uspel le še Filipu Kraljeviču). Tam ga je v napetem in zanimivem obračunu ugnal srbski vrstnik Goran Životic. Še uspešnejši je bil Blaž v konkurenci dvojic, kjer je igral v paru s Samuelom Patetom. Mlada Slovenca sta zaporedoma slavila na petih dvobojih in se na koncu veselila prestižne turnirske zmage. Jože Mohorič 7. Luka Koper Junior Open, rezultati, posamezniki: 1. krog: Vidovič - Yannick Schneider 6:2, 6:0; 2. krog: Vidovič - Nicolas Turtl (Nemčija) 3:6, 6:3, 6:4; 3. krog: Vidovič - Aleksander Ljubojevic (Srbija) 6:0, 2:6, 6:1; četrtfinale: Vidovič - Lovro Si-jevich (Hrvaška) 6:7(5), 7:5, 6:1; polfinale: Vidovič - Goran Živo-tic (Srbija) 6:7(4), 4:6; finale: Životic (Srbija) - Dominik Buzonich (Madžarska), predaja Životic. Dvojice: 1. krog: Vidovič/Pate - Hom-berg/Koszo (Nemčija/Madžarska) 6:2, 6:1; 2. krog: Vidovič/Pate - Jurjev-čič/Sklepič (Slovenija) 7:5, 6:1; četrtfinale: Vidovič/Pate - Poz-zani/Vaccari (Italija) 6:0, 6:3; polfinale: Vidovič/Pate -Pa-nowitz/Turtl (Nemčija) 6:2, 1:6, 10:3; finale: Vidovič/Pate - Petrovič/ Životic (BiH/Srbija), predaja Pe-trovič/Životic. Foto: Črtomir Goznik odpisala. Izkušnje igralcev so bile tiste, na katere so največ stavili v strokovnem štabu Jeruzalema, ki ga vodi trener Saša Prapotnik, ki poleg trenerske funkcije v klubu uspešno opravlja še vlogo repre- zentančnega trenerja mlajših selekcij. Z igrami je letos presenetila mladinska ekipa, ki je v 2. SRL osvojila tretje mesto in za las ostala brez 1. SRL. Uspešne mlade selekcije Mladinska ekipa Jeruzalema je bila daleč najmlajša v ligi, saj so bili fantje v povprečju tri ali celo štiri leta mlajši od tekmecev. Bo pa kaj kmalu prišel trenutek, ko se bodo Ormožani veselili vrnitve v elitno druščino, kjer bodo čez dve ali tri leta igrali vidno vlogo pri samem vrhu mladinske 1. SRL. Kadeti so sezono končali z bronom v državi, čeprav so si zaslužili vsaj srebro. V odločilni tekmi za naslov državnega podprva-ka proti Slovanu so zapravili vseh pet sedemmetrovk in sedem zadetkov prednosti. V zadnjih dveh sezonah so kadeti Jeruzalema obakrat osvojili bron, uspeh v kadetski konkurenci pa že ima svojo težo in je dobra napoved za prihodnost ormoškega rokometa. Starejši dečki A so v letošnji sezoni izjemno napredovali, vendar je to zadoščalo le za četrto mesto v državi. Proti prvakom iz Trebnjega so Ormožani klonili le za gol, proti podprvakom iz Novega mesta pa so tekmo končali z remijem. V obeh primerih so bili Ormožani tisti, ki so bili bližje zmagama, a je na koncu zmanjkala pika na i. Starejši dečki B so kljub izjemni borbenosti sezono končali na osmem mestu. Dolgo časa so bili v boju za Final 4, a so jih v odločilni tekmi na Hardeku premagali Celjani. Na zaključnem turnirju od 5. do 8. mesta so najprej po podaljških izgubili s Trimom in nato še z Rudarjem. V konkurenci mlajših dečkov A in B sta nastopili združeni ekipi Jeruzalema iz Ormoža ter Velike Nedelje Carrere Optyl. Obe ekipi sta se uvrstili v polfinale državnega tekmovanja, kjer sta imeli močne tekme - le-te pa prinašajo napredek v igri. MDA so prvenstvo končali na 14. mestu, MDB pa celo kot tretji v državi. Sodelovanje med kluboma je bilo na želeni ravni in le upati je, da bodo odgovorni v klubih pri sodelovanju mlajših kategorij podobno razmišljali tudi v prihodnosti. »Združeni smo močnejši«, je stavek, ki si ga velja zapomniti tudi za vnaprej. Če potegnemo črto skozi celotno sezono rokometnega kluba Ormož lahko rečemo le eno: v Ormožu si želijo še več takšnih sezon! Uroš Krstič torek • 3- junija 2014 Šport, šport mladih Štajerski 13 Šolski šport • Nogomet OŠ Ljudski vrt slavila na medobčinskem ... S finalnimi boji se je v petek, 16. 5., v Cirkulanah končalo medobčinsko tekmovanje v malem nogometu za učenke letnika 2001 in mlajše. Tekmovanje se je začelo s tekmami predtekmovanja že 23. 4. - nastopilo je šest ekip. Le-te so bile v predtekmovanju razdeljene v dve skupini, v vsaki skupini pa so bile tri osnovne šole. V finale sta nato napredovali najboljši ekipi iz vsake skupine. V finalu najboljše četverice so največ pokazale mlade nogo-metašice iz OŠ Ljudski vrt, ki so tako osvojile naslov medobčinskega prvaka. Rezultati, finale: Ljudski vrt - Destrnik-Trno-vska vas 1:0, Cirkulane-Zavrč - Gorišnica 0:1, Destrnik-Trno-vska vas - Gorišnica 2:0, Ljudski vrt - Cirkulane-Zavrč 2:0, Cirkulane-Zavrč - Destrnik-Trno-vska vas 0:2, Gorišnica - Ljudski vrt 2:0. Končni vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Destrnik-Trnovska vas 3. OŠ Gorišnica 4. OŠ Cirkulane-Zavrč 5. OŠ Markovci 6. OŠ Breg ... in območnem tekmovanju Telovadnica OŠ Oplotnica je v torek, 27. 5., gostila območno tekmovanje v nogometu za mlajše učenke letnika 2001 in mlajše. Prepričljivo so slavile učenke OŠ Ljudski vrt, ki so slavile s skupno razliko v zadetkih 10:0. Tekmovanje se na tej stopnji tudi konča. Rezultati: OŠ Ljudski vrt - OŠ Oplotnica 5:0, OŠ Destrnik-Trnovska vas -OŠ Gorišnica 1:3, OŠ Oplotnica - OŠ Gorišnica 0:1, OŠ Ljudski vrt - OŠ Destrnik-Trnovska vas 3:0, OŠ Destrnik-Trnovska vas -OŠ Oplotnica 6:0, OŠ Gorišnica - OŠ Ljudski vrt 0:2. Končni vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Gorišnica 3. OŠ Destrnik-Trnovska vas 4. OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica tp Zmagovalna ekipa OS Ljudski vrt. Nogomet • Turnir VDC Zmaga nogometašev Sožitja Varstveno-delovni center Sožitje Ptuj (v nadaljevanju VDC Sožitje) je 20. maja izvedel nogometni turnir v sklopu lige malega nogometa Specialne olimpijade Slovenije. Turnir je potekal na igrišču z umetno travo na ptujskem Mestnem stadionu. Sodelovale so vse tri ekipe iz tretje skupine, in sicer VDC Sožitje Ptuj, VDC Novo mesto in OŠ Minke Namestnik Sonje iz Slovenske Bistrice. Gostitelji so najprej z rezultatom 5:0 premagali ekipo OŠ Minke Namestnik Sonje iz Slovenske Bistrice, nato pa s kar 6:0 še ekipo VDC Novo mesto. Tekma med OŠ M. N. S. iz Slovenske Bistrice in VDC Novo mesto se je končala z neodločenim izidom 2:2. Turnir, ki je potekal v športnem in prijateljskem vzdušju in je minil brez poškodb, je odlično vodil nogometni sodnik Iztok Milošič. Za zmagovalno ekipo so pod vodstvom trenerja Srečka Pirca in njegovega pomočnika Aleša Panikvarja nastopili: Jernej Bezjak, Marko Bra-tušek, Robert Cafuta (vratar), Milan Fašing, Goran Gjurasek, Aleš Leskovar, Mitja Letonja in Zoran Pod-lesnik. Najboljši strelec je bil član zmagovalne ekipe Marko Bratušek, ki je dosegel pet zadetkov. Naslednji turnir bo v Slovenski Bistrici, finale lige pa v Zagorju. Silva Razlag Foto: Petra Suster Ekipa zmagovalcev turnirja VDC Sožitje Ptuj Košarka • Košarkarski vikend na Ptuju Med trojkami najuspešnejši Slabi dečki v^l ■ Starejši ljubitelji košarke se morda še spominjajo nočnega turnirja trojk, ki je bil organiziran še na starih igriščih pri športni dvorani Mladika, a zgodovina bi nas v tem primeru ponesla kakšnih 25 let nazaj. Na novi košarkarski »bum« na Ptuju je bilo treba dolgo čakati, v petek in soboto pa sta ga s skupnimi močmi pripravila Košarkarski klub Ptuj in Klub ptujskih študentov. Dogajanje je bilo postavljeno na zunanje igrišče ob športni dvorani Campus, dogajalo pa se je dva dneva. Prvi dan je bil na sporedu nočni turnir trojk, ki se ga je udeležilo 15 ekip, ki so prišle na Ptuj iz različnih krajev Slovenije. Ekipe so bile razdeljene v štiri skupine in iz vsake sta se najboljši dve uvrstili v četrtfinale. Izmed treh domačih ekip - KPŠ, KK Ptuj - mladi in KK Ptuj - so se le slednji uvrstili v nadaljevanje, a so jih v četrtfinalu premagali člani ekipe Bruce Lee. Ti so v polfinalu izgubili z Bad Boysi (15:10), v drugem polfinalu pa je ekipa Nima veze bila boljša od ekipe Intervencije (15:12). Po približno šestih urah turnirja, ki je prinesel zanimive in kakovostne košarkarske predstave, je bil na sporedu veliki finale, ki si ga je ogledalo precejšnje število gledalcev. Teh se je čez celoten turnir zbralo zelo veliko, kar je dokaz, da za košarko in podobne dogodke na Ptuju obstaja zanimanje. V napetem finalu je ekipa Bad Boysov premagala ekipo Nima veze z rezultatom 15:13. Člani ekipe Bad Boys so bili Marko Vranjkovič, Jure Kosi, Iztok Ocepek in Suad Ša-botič, ki so za zmago na Ptuju prejeli pokal, 100 evrov, praktične nagrade in vstopnice za Bazene energije, ki bodo 4. julija v Termah Ptuj. Iz zmago- Foto: Črtomir Goznik Tekme trojk so bile zelo zanimive tudi za številne gledalce. Nočni turnir trojk Rezultati, polfinale: Bad Boys - Bruce Lee 15:10, Nima veze - Intervencija 15:12; tekma za 3. mesto: Bruce Lee - Intervencija 15:13; tekma za 1. mesto: Bad Boys - Nima veze 15:13. valne ekipe »slabih fantov« je bil izbran tudi MVP (najkoristnejši igralec) turnirja, to je postal Marko Vranjkovič (gre za prvoligaškega igralca, ki je v tej sezoni nastopal za ekipo Tajfun Šentjur, op. a.). Na 1. košarkarskem vikendu na Ptuju so v spremljevalnem programu pripravili tudi tekmovanje v metanju trojk. Med 19 udeleženci je bil najbolj natančen Tomaž Rakovec. Po uspešno opravljenem nočnem turnirju trojk sta organizatorja drugi dan pripravila razigran dan košarke za najmlajše. Približno 20 otrok, mlajših od deset let, je Foto: Črtomir Goznik V soboto so na svoj račun prišli še najmlajši. premagovalo različne poligone in se med seboj pomerilo v zabavnih igrah. S prihodom jih je presenetil tudi Lipko. Vsi udeleženci so se prijetno zabavali in spoznavali osnove košarke. Popoldanski del je bil namenjen pionirskemu turnirju trojk. Osem ekip se je v štirih urah merilo v zanimivih tekmah. Tudi pri mlajših zmagovalna ekipa prihaja iz Maribora in se je imenovala Čebullsi. MVP ali najkoristnejši igralec turnirja je postal domači košarkar Jaki Kovač. Glede na dober odziv so se organizatorji odločili, da bodo prihodnje leto takšen košarkarski dogodek ponovili in ga najverjetneje še nadgradili. David Breznik Jadranje • Jadro Ranca 2014 V Optimistu slavila Pečenkova, v Standardu Judež Brodarsko društvo Ranca Ptuj je v sodelovanju z Jadralno zvezo Slovenije v soboto in nedeljo na umetnem jezeru reke Drave izvedlo tekmovanje Jadro Ranca 2014. To tradicionalno tekmovanje je imelo v prejšnjih letih standardni termin v aprilu, a je bilo tokrat zaradi določenih napovedanih del na reki Dravi in ob njej prestavljeno, kar se žal ni izkazalo za dobro potezo, saj regata tokrat ni imela predznaka kriterijske. To je pomenilo, da se je niso udeležili vsi najboljši mladi jadralci in jadralke, ki so lovili norme za nastope v slovenskih reprezentancah. Na regati so bila razpisana tekmovanja za razrede Optimist, Laser 4.7, Laser Radial in Laser Standard. Jadralo se je tokrat z »Optimisti« in v »Standardu«, ki je tudi olimpijski jadralni razred. Prvi dan tekmovanja je potekal v odličnih vremenskih pogojih. Drugi dan je nekaj časa pihal idealen veter, ob koncu pa je začel pojenjati, tako da so izpeljali le en plov. Pri Optimistih je bila najboljša mladinka Karolina Pečenko Foto: Črtomir Goznik Mladi jadralci so se merili na tekmovanju Jadro Ranca 2014. (KYCK - Celovec), ki je tudi članica avstrijske jadralke reprezentance. Sledila sta ji dva mlada domača jadralca, Sašo Gabrovec in Jan Miklošič. Bolj zanimivo je bilo v razredu Standard, kjer sta se za zmago borila dva člana domačega BD Ranca Uroš Judež in Vid Lah. Po prvem dnevu je bil za zmago uspešnejši Judež, ki je to malo prednost ohranil tudi drugi dan in je zmagal v tem zelo zahtevnem olimpijskem Rezultati, Optimist: 1. Karolina Pečenko (KYCK -Celovec) 2. Sašo Gabrovec (Ranca Ptuj) 3. Jan Miklošič (Ranca Ptuj) Standard: 1. Uroš Judež (Ranca Ptuj) 2. Vid Lah (Ranca Ptuj) 3. Jure Korenjak (Ranca Ptuj) jadralnem razredu. BD Ranca zaradi manjše udeležbe tokrat ni podelilo prehodnega pokala Jadro Ranca 2014. Letošnja regata je bila glede na prejšnje mirnejša, a je kljub manjšemu številu udeležencev treba pohvaliti organizatorje, da so dobro izpeljali to kompleksno tekmovanje. Po njem v društvu nikakor ne bodo počivali, saj bodo skozi poletje pripravili veliko različnih športno-zabavnih prireditev, medtem ko 22. junija začenjajo šolo jadranja, o kateri najdete več informacij na spletni strani www.ranca-ptuj.com. David Breznik 14 Štajerski Šport, rekreacija torek • 3- junija 2Q14 Nogomet • 3. SNL vzhod, lige MNZ Ptuj Stojnčanom derbi in naslov prvakov 3. SNL vzhod: Vodilni dvojec učinkovit v gosteh Krog pred koncem sta znani prvo- in zadnjeuvrščeni ekipi tekmovanja, medtem ko bo v zadnjem krogu zanimiv boj treh ekip za končno 3. mesto. Prvaki iz Slovenskih Konjic so se znesli nad Bistričani, saj so zmagali kar 8:2. Prvaki so bili proti Bistri-čanom še kar prizanesljivi v prvem delu, dva zadetka, v nadaljevanju pa so jih dodali kar šest - po dva sta dosegla Čander in Čaks. Drugouvr-ščena Drava se je sicer proti Rakičanu znašla v zaostanku, a se je nato pobrala in vknji-žila zanesljivo zmago 4:1, za katero je s svojo dobro igro in dvema zadetkoma največji delež prispeval Furek. Derbi začelja je bil odigran v Šentjurju, kjer je domači Fo-silum v zanimivi tekmi s 3:2 ugnal zadnjeuvrščeno Čardo. Na drugih igriščih je ponovno visoko zmagala ekipa Šmarij pri Jelšah, pri katerih je dal dva zadetka Asllanaj. Zelo napeto je bilo na tekmi med Odranci in Avto Škafarjem iz Beltincev, na kateri se je zbralo kar 600 gledalcev. Gostje so povedli v predzadnji minuti rednega dela tekme, točko pa je domačinom z zadetkom z enajstmetrovke v sodnikovem podaljšku zagotovil Go-stan. Zaradi protestov sta bila ob tem izključena dva igralca iz Beltincev (Zlatar in Horvat). REZULTATI 25. KROGA: Ra-kičan - Drava Ptuj 1:4 (1:3), Šmarje pri Jelšah - Avto Rajh Ljutomer 4:0 (2:0), Tromej-nik G Sukič - Nafta 1903 2:2 (1:1), Aha Emmi Bistrica - Dravinja Kostroj 2:8 (0:2), Odranci - Avto Škafar Beltinci 1:1 (0:0), Malečnik - Grad 3:1 (2:1), Fosilum Šentjur - Čarda 3:2 (2:0). 1. DRAVINJA K. 25 19 6 0 75:15 63 2. DRAVA PTUJ 25 17 3 5 56:21 54 3. ODRANCI 25 13 5 7 63:38 44 4. RAKIČAN 25 12 7 6 50:37 43 5. ŠMARJE PRI J. 25 13 3 9 63:40 42 6. ŠKAFAR BELTINCI 25 12 5 8 43:37 41 7. RAJH LJUTOMER 25 11 4 10 47:39 37 8. NAFTA 1903 25 10 6 9 36:36 36 9. MALEČNIK 25 7 10 8 31:43 31 10. TROMEJNIK G-S. 25 9 3 13 43:46 30 11. GRAD 25 5 7 13 39:53 22 12. FOSIL, ŠENTJUR 25 7 1 17 29:80 22 13. A. E. BISTRICA 25 4 4 17 39:65 16 14. ČARDA MART. 25 2 4 19 22:86 10 RAKIČAN - DRAVA PTUJ 1:4 (1:3) STRELCI: 1:0 Karas (6.), 1:1 Furek (20. - z 11 m), 1:2 Furek (34.), 1:3 Lavrinc (45.), 1:4 Ljubec (80.) DRAVA PTUJ: Ajlec, Antolič (od 46. Jaušovec), Javornik, Ljubec, Furek (od 84. Kajzer), Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Stojncev so z zmago v Vidmu potrdili naslov najboljše ekipe Superlige. Lavrinc, Krajnc De., Nežmah, Kirič, Tomažič Šeruga, Ar-sič (od 58. Droždek). Trener: Franc Fridl. Derbi kroga so zanesljivo dobili Ptujčani, ki bi lahko ob štirih doseženih zadetkih dosegli še vsaj enkrat toliko zadetkov. A prvi so se veselili domači, ko je z glavo zadel Ka-ras. Po uvodnem šoku so se igralci Drave zbrali in prevladovali na igrišču skozi ves preostanek tekme. Po prekršku nad Lavrincem v kazenskem prostoru je glavni sodnik Tkal-čič dosodil enajstmetrovko za ptujske nogometaše, ki jo je zanesljivo izvedel Furek. Slednji je bil zelo razpoložen za igro in je po samostojnem prodoru v 34. minuti z zadetkom končal akcijo. V zadnji minuti prvega polčasa je Drava po-vedla 1:3, potem ko je zmedo med obrambnimi igralci in vratarjem Rakičana Gerenda-jem izkoristil Lavrinc. Tudi po visokem vodstvu je bila Drava boljša v igri, medtem ko so bili domačini nevarni le občasno. Pri gostih je bil ponovno razpoložen vratar Ajlec. Ptujčani so imeli v nadaljevanju veliko nasprotnih napadov, v katerih so bili v situacijah 3-1 ali 4-2, a priložnosti za zadetek niso izkoristili. Jo je pa s samostojnim prodorom v 80. minuti tekme izkoristil najboljši strelec Drave v tem prvenstvu Lju-bec, ki je zadel za končni izid 4:1. Super liga Matematika je pred predzadnjim krogom Super lige v delu za prvaka Vidmu še ponujala možnost, da pride do vrha, a na derbiju so Stojnča-ni dokazali, da so bili v tem prvenstvu najbolj konstantna in uspešna ekipa ter so zasluženo postali prvaki Super lige. Na izenačenem derbiju so Stojnčani izkoristili svoje priložnosti, medtem ko so Vi-demčani tokrat zaigrali nekoliko slabše kot pred tednom dni na derbiju v Podvincih. Prav v Podvincih je bil še drugi derbi 22. kroga med domačini in ekipo iz Gerečje vasi, ki se je končal brez zmagovalca z izidom 2:2. V tekmi polni strasti je imel zelo veliko dela glavni sodnik Peter Mertelj, ki je kazal rumene kartone kot po tekočem traku, med drugim je tudi izključil dva domača igralca - Brumna in Rumeža. Kakšnih 200 gledalcev je videlo zanimivo tekmo in na koncu neodločen rezultat, ki daje Podvinčanom možnosti, da še »napadejo« 2. mesto v ligi. Manj napeto je bilo tokrat v Super ligi v delu za obstanek, saj gledalci na Hajdini niso videli zadetka, medtem ko je Boč po zaostanku ob polčasu z 0:1 proti Apačam v drugem delu naredil preobrat in zmagal z 2:1. Tako se je Boč na lestvici prebil pred Apače, a je pred zadnjim krogom še marsikaj odprto. Liga za prvaka Podvinci Betonarna Kuhar -1A avto Gerečja vas 2:2 (2:1); strelci: 0:1 Adedoja (10.). 1:1 Lah (15.), 2:1 Požegar (40.), 2:2 Horvat (61.) Videm - Stojnci 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Zorko (33.), 0:2 Horvat (62.) 1. STOJNCI 21 17 2 2 50:12 53 2. VIDEM 21 14 2 6 56:23 44 3. PODVINCI KUHAR 21 13 4 4 48:20 44 4. 1A GEREČJA VAS 22 11 7 4 56:20 38 5. SREDIŠČE 21 5 9 7 33:61 21 VIDEM - STOJNCI 0:2 (0:1) STRELCA: 0:1 Zorko (33.), 0:2 Horvat (62.) VIDEM: Kovačic, Trep, Simo-nič (od 83. Drevenšek), Lah, Kostanjevec, Leskovar (od 83, Lesjak), Škvarič, Tement, Kme-tec, Krajnc, Hrženjak (od 46. Muric). Trener: Primož Gorše. STOJNCI: Ladic, Vinkovič, Ratek, Janžekovič, Priher, Ko-rez (od 83. Roškar), Kokot (od 86. Zupanič), Zorko (od 88. Meznarič S.), Meznarič P., Horvat, Lešnik (od 74. Petrovič). Trener: Silvo Fošnarič. Vodilni ekipi Super lige sta na derbiju pokazali dokaj enakovredno in čvrsto predstavo. Gostje so si bolj želeli zmage in so z njo že tudi osvojili naslov prvaka. Skozi srečanje sta si obe ekipi priigrali nekaj priložnosti, a v samih zaključkih akcij so bili tokrat uspešnejši Stojnčani. Prvi dve priložnosti so imeli Videmčani, potem ko je najprej Lah streljal čez vrata, nato pa je Kmetec s pravo bombo zadel zunanji del vra-tnice. Stojnčani so povedli v 33. minuti, ko sta Kokot in Zorko izmenjala podaji, slednji pa si je dobro ustavil žogo in dosegel zadetek s strelom skoraj po sredini gola. Do konca prvega dela je približno 200 gledalcev videlo še kakšno polpriložnost na vsaki stran, vendar sta bila oba vratarja pri poizkusih na pravem mestu. V nadaljevanju so po pričakovanju nekoliko bolj pritisnili nogometaši Vidma, ki pa so le s težavo prihajali do zaključnega strela. Piko na i zmagi so z drugim zadetkom postavili Stojnčani, ko so kombinirali Kokot, Vinkovič in Horvat, ki je po lepi akciji dosegel zmagovalni gol. Kljub pomembnosti tekme so gledalci videli zelo korektno športno predstavo z obeh strani. Ptuj • Praznik Aerokluba Ptuj Slovenija na ptujskem nebu Ta konec tedna bo v znamenju prireditev ob 60-letnici Aerokluba Ptuja. Praznični program se bo v Moškanjcih začel v soboto, 7. junija, s poleti balonov, promocijskimi poleti, panoramskimi leti, nastopi mladih glasbenih skupin, izvedbo letalskega sejma, srečanji letalcev in letalskim piknikom. Udeleženci pa se bodo zbrali že 6. junija. V nedeljo, 8. junija, bodo izvedli proslavo ob 60-letnici in dnevu slovenskih letalcev, vrhunec dogajanja pa bo letalski program, v katerem bodo sodelovali predstavniki slovenske vojske, poslovna in akrobatska letala ter padalci. »Majhen del veličastne zgodbe o letenju je tudi Aeroklub Ptuj z ljudmi, ki so se v njem izšolali za letenje ali skakanje s padali. Zametki Aerokluba Ptuj segajo v leto 1935, korenine so postavili v letalski skupini Aeroklub - naša krila, ki je deloval v gimnaziji. Aeroklub Ptuj je bil ustanovljen 9. maja leta 1954, 29. maja istega leta so skočili prvi padalci. Ptujski padalci in padalke so danes prepoznavni doma in po svetu, vseskozi so osvajali prva mesta na državnih, evropskih in svetovnih tekmovanjih. Zadnji veliki Foto: Črtomir Goznik Ivan Furjan, Albert Bene in Otmar Gaiser: »Dali smo vse od sebe, da bo največji letalski dogodek letos v Sloveniji pritegnil najširši krog ljubiteljev letalstva.« uspeh Petra Balte tako ni naključje. Do danes smo v Aero-klubu Ptuj izšolali več kot 600 padalcev. Marsikatero zmago na državnih in mednarodnih tekmovanjih je doseglo tudi več kot 450 jadralnih pilotov, skoraj nikoli pa se praznih rok s tekmovanj niso vrnili motorni piloti. Teh smo izšolali več kot 300. Zelo ponosni smo tudi na delovanje modelarske sekcije, ki je zlate tekmovalne čase dosegla z Otom Velun-škom, ki pa se nadaljujejo z odličnimi tekmovalnimi uvrstitvami današnje generacije modelarjev. Leta 1995 je bila ustanovljena tudi balonar-ska sekcija, njena dejavnost je bila kasneje prenesena na Balonarski klub Ptuj. Pri Aero-klubu Ptuj deluje tudi sekcija ultra lahkih letal, ki omogočajo cenejše letenje. V vsej zgodovini Aerokluba pa so bile in bodo finance vedno problem,« je pred velikim srečanjem letalcem Ptuj 2014 povedal predsednik Aeroklub Ptuj Albert Bene, ki skupaj z Ivanom Furjanom, podpredsednikom kluba, in Otmarjem Gaiserjem, predsednikom Liga za obstanek Hajdina - Carrera Optyl Ormož 0:0 Boč - Apače 2:1 (0:1); strelci 0:1 Šenkiš (4.), 1:1 Jelovšek (68.), 2:1 Žišt (82.) 1. HAJDINA 21 6 10 4 29:37 23 2. BOČ 21 7 12 2 25:48 23 3. APAČE 21 6 10 4 29:43 22 4. C. OPTYL ORMOŽ 22 4 12 6 24:46 15 5. BUKOVCI 21 2 14 5 21:61 11 David Breznik 1. liga MNZ Ptuj: Cirkulane z zmago ohranile vodstvo REZULTATI 18. KROGA: Podvinci DS Galun - Gorišnica 2:0, Lovrenc - Rogoznica 5:0, Leskovec - Tržec 1:3, Skorba -Markovci 5:0, Dornava Vrtnarstvo Kovačec - Cirkulane 1:4. 1. CIRKULANE 18 11 4 3 41:15 36 2. TRŽEC 18 10 5 3 36:20 33 3. PODVINCI GALUN 18 10 5 3 30:17 33 4. LESKOVEC 18 8 3 7 37:23 31 5. GORIŠNICA 18 8 5 5 19:19 29 6. SKORBA 18 8 7 3 38:31 27 7. MARKOVCI 18 8 8 2 26:29 26 8. LOVRENC 18 5 10 3 20:26 18 9. DORNAVA KOVAČ. 18 4 12 2 30:48 14 10. ROGOZNICA 18 1 14 3 12:61 6 2. liga MNZ Ptuj: Derbi začelja Makolam REZULTATI 18. KROGA: Polskava - Slovenja vas 3:2, Oplotnica - Podlehnik 1:0, Majšperk - Grajena 4:2, Pra-gersko 75 - Makole 2:5, Haj-doše - Zgornja Polskava 4:2. 1. PODLEHNIK 18 13 2 3 39:13 42 2. ZG. POLSKAVA 18 10 3 5 50:22 35 3. HAJDOŠE 18 9 6 3 45:38 30 4. POLSKAVA A. G. 18 9 7 2 40:27 29 5. OPLOTNICA 18 8 6 4 36:30 28 6. MAJŠPERK 18 8 9 1 44:41 25 7. GRAJENA 18 7 9 2 31:47 23 8. SLOVENJA VAS 18 6 10 2 35:53 20 9. PRAGERSKO 75 18 4 13 1 28:47 13 10. MAKOLE 18 4 13 1 30:60 13 JM organizacijskega odbora letošnjega praznika, pričakuje, da bo obisk poplačal vsa njihova prizadevanja. Kriza, ki se je zajedla v vse pore družbenega življenja in dela, tudi dejavnosti slovenskih aeroklubov ni obšla. Kljub temu bo v Mo-škanjcih te dni možno videti vse, kar Slovenija premore na področju letenja, od proizvajalcev do letalcev, je povedal Ivan Furjan, podpredsednik Aerokluba Ptuj. Pipistrel bo prišel z vsemi svojimi modeli, prav tako Iztok Šalamon s svojo firmo C2P, videti bo mogoče tudi žirokopter, svojo floto bodo predstavili slovenski aeroklubi, na ogled bodo jadralna letala, ultra lahka letala, motorni zmaji in letala, ki jih uporablja slovenska vojska, to so predvsem propelerska letala, helikopterji slovenske vojske in policije. Še vedno pa upajo, da jih bo v prazničnih dneh obiskalo letalo, ki čuva slovensko nebo, saab griffin, in morda tudi aerofighter. Precej letal in helikopterjev je v Sloveniji v zasebni lasti, tudi te bo mogoče občudovati na letališču v Moškanjcih. »Javnosti smo želeli predstaviti tudi slavnega slovenskega fal-cona, žal nismo uspeli, ker v programu njegove uporabe ni planirano, da se kaže na aero mitingih, možno pa ga je videti na Brniku ali pa na letališču v Mariboru,« je povedal Otmar Gaiser. MG torek • 3- junija 2014 Poslovna in druga sporočila ŠtajerskiTEBKlK 15 Hermanova 3 2250 Ptuj Slovenija d.o.o. elektromontage Za delo v Avstriji zaposlimo več električarjev Pogoji: - 5 let delovnih ¡skušenj v hišnih inštalacijah-samostojno delo - osnovno znanje nemškega jezika! - izpit B kategorije Gradbišča: Feldbach, Graz, Innsbruck, Fiss, Dornbirn, VVildon, občasno Munchen Tel: 0043 664 3170450 ali 0038631 500 598 KAVARNA BODI, ULICA HEROJA LACKA 8, PTUJ 7.6. -MANOUCHE KARTE NAPRODAJ V KAVARNI 21.6. -LOV NA ZAKLAD SKUPINSKA IGRA VEČ INFORMACIJ NA FACEBOOKU 28.6. -SAINT CAMPBELL VSTOPNINE NI IMAMO JIH 50... PREVERI ODLIČNE KAVICE, COCKTAILI, FRAPEJI, LEDENI ČAJI, GRATIS PRIGRIZKI, SVEŽI ROGUIČKI, ČASOPISI, VVl-FI, KONCERTI, STAND-UP KOMEDIJE, ZABAVNE IGRE... B E I www.facebook.com/kavarna.bodl QQQ # KAVARNA V družbi Radio Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največje bogastvo, zato želimo za njih narediti nekaj več. Skupaj z občinami organiziramo prireditev, kjer bodo otroci prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo z imenom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Z nami bodo peli in se veselili otroci osnovnih šol občin: Juršinci, Markovci, Gorišnica, Destrnik, ^¡"BDJS -- Trnovska vas, Hajdina, Sveti Tomaž, Cirkulane, Središče ob Dravi, Dornava, Podlehnik, Sveti Andraž, Ormož in Mestne občine Ptuj. Vabljeni tudi vi, da se skupaj poveselimo. Prireditev bo potekala v posameznih sodelujočih občinah. Na predtek-movanju se bo predstavilo dol2 posameznikov ali skupin, učencev OŠ, ki bodo izvajali slovensko narodno ali zabavno glasbo. Sledil bo finale 12 najbolje uvrščenih skladb z vseh predtekmovanj. Trije najuspešnejši udeleženci prireditve bodo posneli CD in nastopili na Orfejčkovi paradi. Zmagovalec bo prejel tudi praktično nagrado. Na zaključni finalni prireditvi bo vstopnina 3 EUR (otroci imajo prost vstop) in se bo donirala v dobrodelne namene, s čimer bo izpolnjen osnovni cilj prireditve: druženje, zabava, solidarnost in prijateljstvo. Za informacije o sodelovanju na prireditvi pokličite 031 331 979. VABILO Vabimo vas na dan KGZS Zavoda Ptuj, ki bo v petek, 6. junija 2014 s pričetkom ob 9.00 uri Kmetijsko gozdarska ¿bornJca Slovenije k m rrij s ko gozdarski ZAVon PTUJ Ormoška cesta 28,2250 Ptuj tel.: (02) 749 36 10, fax: (02) 749 36 20 E-pošta: taJnlstvo@kgz-ptuJ.sl www.kgz-ptuj.sl Bogat program bodo popestrile naslednje vsebine: 9.00 Siliranje žit - predavanje, Anton Hohler, specialist za živinorejo 10.00 Pozdravni nagovor direktorja Zavoda Predstavitev projekta »Slastni štajerski običaji« - Vrtec Ptuj 10.30 Predstavitev plemenskih bikov OS Ptuj, Jože Smolinger, strokovni vodja za lisasto pasmo 11.30 Video predstavitev plemenskih merjascev 12.00 Družabno srečanje zaposlenih Zavoda s kmetovalci in poslovnimi partnerji Na dan Zavoda pripravljamo tudi tržnico kmečkih dobrot, predstavitev dejavnosti zavoda in likovnih del udeležencev na natečaju »Kruh naš vsakdanji«. Manjšo pogostitev bomo pripravili v sodelovanju z društvi kmečkih žena. Vabljeni na enkratni strokovni in družabni dogodek. Direktor: Andrej Rebernišek, un/v.dip/.inž.kmet. www.radio-tednik.si Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09 - ZPNačrt-A, 80/10 - ZUPUDPP (106/10 - popravek), 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNačrt-B, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12 - ZPNačrt-C, 35/1 3 - sklep ustavnega sodišča) in 30. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 63/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 22/10) Občina Hajdina objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja za občinski prostorski načrt Občine Hajdina 1. Javno se razgrne dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Hajdina, ki ga je izdelal Urbis, d. o. o., pod številko projekta 2008-0PN-089-HAJDINA, z datumom april 2014. V nadaljnjem besedilu se namesto pojma občinski prostorski načrt uporablja kratica OPN. Sočasno se razgrneta tudi okoljsko poročilo pod številko projekta 3095/08, z datumom marec 2014 ter dodatek k okoljskemu poročilu za varovana območja pod številko projekta 3059/08-A, z datumom marec 2014, ki ju je za dopolnjen osnutek občinskega prostorskega načrta Občine Hajdina izdelal Vodnogospodarski biro Maribor, d. o. o. 2. Javna razgrnitev navedenega gradiva bo v mali sejni sobi (1. nadstropje) Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44 a. Javna razgrnitev bo od srede, 11. 6. 2014, do vključno petka, 11. 7. 2014. Razgrnjeno gradivo bo v času javne razgrnitve elektronsko dostopno na prostorskem informacijskem sistemu občine (PISO), do katerega se lahko dostopa preko spletnega naslova http://www.hajdina.si. 3. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka in okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja, ki bo v sredo, 2. 7. 2014, ob 17. uri, v veliki sejni sobi Občine Hajdina, Zg. Hajdina 44 a. 4. V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge k dopolnjenemu osnutku in okoljskemu poročilu z dodatkom za varovana območja za OPN Občine Hajdina. Pripombe in predloge se pošlje na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali se jih pošlje na naslov Občina Hajdina, Zg. Hajdina 44 a, 2288 Hajdina, ali pa se pripombe in predloge na mestu javne razgrnitve vpiše v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb in predlogov poteče s potekom javne razgrnitve. 5. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik in na spletni strani Občine Hajdina (http://www.hajdina.si). Številka: 350-4/2014-1 Datum: 2. 6. 2014 mag. Stanislav Glažar, župan občine Hajdina RADIOPTUJ 89,8° 98.2 ° 104,3 www.radio-tednik.si Na podlagi 60. in 61. a člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B, 108/09 ZPNačrt-1A, 80/10 ZUPUDPP 43/11 ZKZ-C, 57/12 ZPNačrt-1B, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12 ZPNačrt-1 C, 35/13 sklep US) in 30. člena Statuta Občine Markovci (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 15/06 in 26/09), Občina Markovci objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta del enote urejanja prostora P13-O1 Novi jork, spremembe 2014 (Reseda) 1. Javno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za del enote urejanja prostora P13-O1 Novi jork, spremembe 2014 (Reseda) (v nadaljnjem besedilu: spremembe podrobnega načrta), ki jih je izdelala družba Umarh, d. o. o., Ptuj; številka projekta je 08/14, maj 2014. 2. Območje obravnavanih sprememb podrobnega načrta sovpada z delom območja enote urejanja prostora iz občinskega prostorskega akta. Obsega površino, ki jo tvori zemljišče s parcelno številko 258/20, k. o. Nova vas pri Markovcih. S spremembami podrobnega načrta se namerava ob obstoječem objektu prizidati pritlično stavbo, ki bo pretežno namenjena skladiščenju, ter nadzidati obstoječ pisarniški del objekta do etažnosti P+3N. Dejavnost na območju investitorja se ne bo spreminjala. 3. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb podrobnega načrta bo v času od srede, 11. 6. 2014, do vključno četrtka, 26. 6. 2014, v prostorih Občine Markovci, Markovci 43. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka sprememb podrobnega načrta izvedena v sredo, 18. 6. 2014, ob 16. uri, na sedežu Občine Markovci. 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Občine Markovci (www.markovci.si). Številka 3505-1/2014 Datum 2. 6. 2014 Občina Markovci Župan Milan Gabrovec Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1 B, 108/09 ZPNačrt-1A, 80/10 ZUPUDPP 43/11 ZKZ-C, 57/12 ZPNačrt-1B, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12 ZPNa-črt-1 C, 35/13 sklep US) in 30. člena Statuta Občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 16/10-UPB-1), Občina Videm objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja P18-M1 Območje poslovno-logistične cone Videm (spremembe 2013) 1. Javno se razgrne dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta za enoto urejanja P18-M1 Območje poslovno-logistične cone Videm (spremembe 2013) (v nadaljnjem besedilu: spremembe podrobnega načrta), ki jih je izdelala družba Projekta inženiring Ptuj, d. o. o., Trstenjakova ulica 2, Ptuj, pod številko projekta 092-044-N-13, z datumom maj 2014. 2. Območje obravnavanih sprememb podrobnega načrta sovpada z območjem enote urejanja prostora iz občinskega prostorskega akta. Obsega površino velikosti cca 5,85 ha, ki jo tvorijo zemljišča s parcelnimi številkami 310/5, 310/6, 310/7, 310/8, 310/9, 310/10, 311/8, 311/9, 311/10, 311/11, 311/12, 311/13, 311/14, 311/15, 311/16, 311/17, 311/18, 311/19, 311/20, 311/21, 311/23, 311/24, 311/25, 311/26, 311/27, 311/28, 311/29, 311/30, 311/31, 311/32, 311/33, 316/4; vse parcele so v katastrski občini Lancova vas. S spremembami podrobnega načrta se predvideva na posameznih parcelah sprememba tlorisnih velikosti nekaterih objektov, dopusti se gradnja nadstropnih stavb in nadomestitev posameznih dejavnosti z drugačnimi. Vse takšne poslovne namembnosti so v poslovno-logistični coni že obstoječe. 3. Javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprememb podrobnega načrta bo v času od srede, 11. 6. 2014, do vključno petka, 11. 7. 2014, v prostorih Občine Videm. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava dopolnjenega osnutka sprememb podrobnega načrta izvedena v sredo, 2. 7. 2014, ob 16. uri, na sedežu Občine Videm (sejna soba). 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu gradivu na naslov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Občine Videm (http://obcina.videm.si). Številka 3505-4/2013 Datum 30. 5. 2014 Občina Videm Župan Friderik Bračič 16 TEDNIK Iz naših krajev torek • 3- junija 2014 Trnovska vas • Priročnik za ustvarjanje spletnih strani v Joomli Ustvarjanje spletnih strani ni več rezervirano le za profesionalce Zmago Šalamun je zaljubljen v računalništvo že od konca srednje šole, kjer se je srečal s prvim računalnikom ZX Spectrum. V zadnjih letih so ob novinarstvu, odnosih z javnostmi in grafičnem oblikovanju spletne strani postale njegova digitalna ljubezen, ob katerih se zbuja in s katerimi hodi pozno ponoči spat. Prisega na odprtokodno programsko opremo, kar pomeni, da jo je možno brezplačno sneti z interneta. Od tod in tam »Začetki odkrivanja tega področja so se začeli povsem naključno,« pove Šalamun. »Kot ljubitelj diskusij, povezanih z računalništvom, sem se udeležil predavanja doc. dr. Mateja Mertika Internet naš vsakdanji. Po koncu sem se z dr. Mertikom zapletel v debato o računalniških sistemih in skupaj sva bentila nad nenehnimi posodobitvami in nadgradnjami komercialnih programov. Zavila sva tudi na področje odprtokodnih sistemov, ki so dostopni vsakomur in so brezplačni. Priznam, da ko sem prišel domov, sem nemudoma začel raziskovati meni še neodkrit svet.« Zasvojenost z odprtokodnimi sistemi je po slabem letu obrodila pozitivne sadove - uspešno je končal študij Medijskih komunikacij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko z diplomskim delom Analiza obstoječih razširitev v sistemu Joomla. V njegovem 12-letnem podjetju PiKA, kreativne komunikacijske rešitve (www.kreativne-resitve.eu), so ustvarili ogromno spletnih strani, vsaj ducat jih vsakodnevno ažurirajo in skrbijo za varnostne posodobitve. Iz pridobljenega strokovnega in praktičnega znanja je ugotovil, da ljudi zanima predvsem to, kako bi lahko sami naredili in urejali spletno stran. Ideja je bila rojena, treba je bilo zavihati rokave in se lotiti pisanja priročnika. Zmago Šalamun: »Ves čas pisanja knjige sem imel le en namen: da je knjiga jasna, preprosta in razumljiva ter tako dostopna vsakomur, ki ima željo po postavitvi oziroma urejanju spletne strani.« Joomla! za vsakogar - spletna stran za vsakogar »Ves čas pisanja knjige sem imel le en namen: da je knjiga jasna, preprosta in razumljiva ter tako dostopna vsakomur, ki ima željo po postavitvi oziroma urejanju spletne strani.« Na začetku priročnika je podal nekaj osnovnih podatkov o odprtokodnih sistemih, Joo-mli in njeni zgodovini. Priročnik, ki je izšel tudi v elektronski obliki, vsebuje 112 strani in ima več kot 135 slikovnih primerkov, ki vodijo do postavitve spletne strani. Sam je, ko je pisal diplomsko nalogo, na- letel na enormne količine angleške literature, raznih video posnetkov, člankov, ki niso bili najbolj v pomoč. Preveril je tudi debate na raznih forumih, nikjer pa ni naletel na literaturo v slovenskem jeziku, ki bi ponudila celovita navodila, kako izdelati spletno stran v Joomli. Iz svojih lastnih izkušenj se je »zaklel«, da bo njegov priročnik elegantno vodil do lepe, uporabne in zanimive spletne strani, ustvarjene v Joomli. Od začetka do konca. PiKINE stranke, ki so prejele priročnik Joomla! za vsakogar, so bile navdušene, da lahko samostojno urejajo vsebine, fotografije in povezave na svoji spletni strani. 77 odstotkov Slovencev se pred nakupom storitev ali izdelkov o njih pozanima na internetu »Verjetno se vsi strinjamo, da se vedno bolj uveljavlja pregovor, če te ni na spletu, ne obstajaš. Glede na težke krizne čase pa vse več ljudi išče ugodne alternative, da bi se tudi njihovo ime, podjetje, promocija začela uveljavljati v digitalnem svetu. Sami tudi vemo, da vse več podatkov in informacij poiščemo na spletu preko računalnikov in vedno več preko mobilnikov. Ni zanemarljiv podatek Consumer barometra, da se kar 77 odstotkov Slovencev pred nakupom storitev ali izdelkov o njih pozanima na internetu. Vedno glasnejša in pomembnejša postajo viralna sporočila in oglaševanje na socialnih omrežjih - priročnik vas tudi vodi, kako vašo novo spletno stran tehnično povezati s Fa-cebookom, Twitterjem, Goo-gle+ in drugimi,« ter dodaja, da bomo morali na odgovor, zakaj je pomembna povezava socialnih omrežij in spletnih strani, malce počakati, saj bo to argumentiral v magistrskem delu ob koncu magistrskega študija, ki ga zaključuje na fakulteti, kjer je diplomiral. DS Ptuj • Likovna razstava Etno oblačila in plesi mojega ljudstva Ptuj - središče ustvarjalnosti mladih V galeriji Magistrat na Ptuju so 22. maja odprli razstavo likovnih del umetnikov do 20. leta z vsega sveta, ki so del zbirke nagrajenih likovnih del mednarodnih razpisov Likovni svet iz Celja, na katerih je sodelovalo 130 tisoč mladih iz 105 držav z vseh kontinentov, in Potujoče galerije mladih Mihaela Lišanina. Gre za najboljša dela na temo Etno oblačila in plesi mojega ljudstva, ki so bila ustvarjena v zadnjih petih letih. Mihael Lišanin je odprl že okrog 206 tovrstnih razstav. Razstavljena dela v ptujski galeriji Magistrat je predstavil dr. Matjaž Duh z Univerze v Mariboru. Njen pomen je v multikulturnosti, razumevanju sveta in bivanja drugih, je poudaril. O pomembnosti povezovanja in ustvarjanja otrok pa je govorila večkratna Gu-innessova rekorderka in svetovna popotnica Benka Pul-ko. „Ko gre za otroke, Ptuj in svet, sem zraven. Želim si, da bi na Ptuju nekoč imeli stalno Foto: Črtomir Goznik Z odprtja razstave v galeriji Magistrat Mestne hiše na Ptuju zbirko otroških idej, ustvarjalnosti z vsega sveta. V Sloveniji imamo veliko upov, pozitivne energije. Vredno je nadaljevati to, kar delamo." Razstavo Etno oblačila in plesi mojega ljudstva, ki bo na ogled mesec dni, je odprl ptujski župan Štefan Celan, ki je prepričan, da bo dom mlade ustvarjalnosti (Mestni kino s pripadajočimi prostori) znal izkoristiti to začetno idejo, ter da bo Mihael Lišanin imel na Ptuju na voljo stalni prostor za galerijo likovnih del mladih upov z vsega sveta. Odprtje je z glasbo pospremil trio kitar iz Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj. MG Foto: Marcela Krničar Hajdina ❖ Tretjega maja sta si po petdesetih letih skupnega življenja prstana ponovno izmenjala Marija in Jožef Kme-tec z Zgornje Hajdine 72 a. Prvič sta se poročila 2. maja leta 1964. V zakonu sta se jima rodili hčerki Zinka in Fanika. Danes ju razveseljujejo vnuki Matjaž, Mitja in Monika, ki so bili tudi njuni poročni priči na zlati poroki. Civilni obred zlate poroke je opravil hajdinski župan Stanislav Glažar ob pomoči občinskega svetnika Franca Krajnca. Na zlato poroko ju bo spominjala slika cerkve sv. Martina na Hajdini, darilo Občine Hajdina. Te zlate trenutke jima je s pesmijo olepšal Uroš Sagadin. Cerkveni obred zlate poroke pa je opravil farni župnik in naddekan Marijan Fesel. MG Foto: M. Ozmec Spodnji Velovlek * Antonijo Šori iz Spodnjega Velovleka 41, ki je 22. aprila slavila 90. rojstni dan, sta na njenem domu obiskala predsednik društva upokojencev Rogoznica Janko Mlakar in podpredsednica Tončka Horvat ter ji ob visokem jubileju čestitala in jo obdarila s šopkom rož ter darilom. Prijetno sta bila presenečena nad vitalnostjo tete Tončke, nad njenim bistrim spominom in nad njeno aktivnostjo, saj sama postori še marsikaj. Njen recept za dolgo življenje je: skromnost, delo in nobenega pretiravanja v ničemer. Leta 1957 se je poročila s Tomažem Šorijem in si ustvarila družino. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, v glavnem pa je opravljala gospodinjska dela in odhajala na dnino. Kljub težkemu življenju je gospa Tončka še vedno polna dobre volje in zdravja. Zelo rada spremlja tudi aktualno dogajanje doma in po svetu. Najbolj pa je vesela, ko jo obiščejo njeni bližnji, ki jih tudi sama rada obišče, na jesen življenja pa jo razveseljuje kar šest vnukov in devet pravnukov. Teta Tončka, še na mnoga zdrava leta! -OM Foto:Tatjana Mohorko Hajdina * Desetega maja letos je bilo veselo pri Šlamber-gerjevih v Slovenji vasi 11. Zakonca Berta in Henrik Šlam-berger sta slavila zlato poroko. Prvič sta si prstana nadela 9. maja leta 1964. V zakonu sta se jima rodila hčerka Metka in sin Zvonko. Ob vnukih Monji, Aneju, Niku, Luki, Teu in Marku ju razveseljuje tudi že pravnukinja Lia. Obred civilne poroke so opravili župan Stanislav Glažar ter podpžupana Franc Mlakar in Andrej Tkalec. Zlatoporočenca Šlamberger bo na letošnji 10. maj, ko sta si ponovno izmenjala prstane, spominjala slika, darilo Občine Hajdina. S curkometom pa so zlatoporočenca presenetili gasilci PGD Slovenja vas, ki so jima ob tej priložnosti izročili prav posebna darila: Henrik je prejel novo gasilsko delovno obleko, Berta pa šopek rož. MG Foto: ZS torek • 3-junija 2014 Reportaža, Pisma bralcev Štajerski TEDNIK 17 Piše: Uroš Žajdela • Ukrajina (7. del) Volitve v Ukrajini Po »uspešno« izpeljanih referendumih na polotoku Krim in v vzhodni Ukrajini so v senci vse hujših vojaških spopadih v nedeljo (25. 5.) potekale ukrajinske predsedniške volitve, na katerih je brezkompromisno zmagal oli-garh Petro Oleksiyovych Poro-shenko, nekdanji minister in lastnik tovarne čokolade. Nemudoma po neuradni izvolitvi je postregel z željo po začetku mirovnih procesov v Ukrajini ter pomenljivo usmeril svoj pogled prihodnosti v smeri Moskve. Hkratno je izrazil trdno prepričanje v obnovo časti in ponosa ukrajinske vojske, ki v skorajšnji državljanski vojni potenčno izgublja zaupanje državljanov. Uresničitev smelih idej gospoda Poroshenka bo vse prej kot lahkotna naloga, saj je državni udar v Kijevu prinesel tudi izrazito zmanjšanje političnih pooblastil predsednika z namenom večanja tovrstne moči parlamenta. Ukrajina se iz predsedniškega sistema počasi usmerja v parlamentarni sistem s predsedniško marioneto, kot smo ji priča v Sloveniji. Novoizvoljen predsednik nima poslanske podpore v parlamentu. Kon-tradiktorno, imata veliko moč v parlamentu največja tekmica Poroshenka, kriminalno bolestna Julija Timoshenko, in njena stranka Domovina, ki je že v času predvolilne kampanje napovedala začetek novih političnih protestov v Ukrajini, če ji na predsedniških volitvah ne uspe zmagati. Razen težav z Julijo Timošenkovo se bo nov predsednik vsekakor moral soočiti z nagnusno temnim madežem predvolilnih soočenj in brutalnim napadom nad prorusko usmerjenim predsedniškim kandidatom Olegom Tsarevom. Nenazdanje, pred- Prejeli smo Kaliningrad (baltska flota) Severomorsk (severna flota) 1 letalonosilak 36 podmornic 10 rušile ev in patruljnih cplnov -3 nosilci medcelinski Sevastopol (črnomorska flota) -2 podmornici; - 2 protipodmorniški ladji; - 16 motornih čolnov; - 2 patrolna čolna Foto: Uroš Zajdela Vojaška razdelitev Ruske federacije s poudarkom na pomorskih vojaških flotah. Ruska vojska sicer zelo spretno skriva dejanski obseg teh pomorskih oporišč, odkriva le podatke o številčnosti stalnih flot z impresivnim obsegom. Kot vidimo, ima Rusija v neposredni soseščini vzhodne Evrope dve ključni pomorski oporišči, Baltsko in Severno morsko. sedniške volitve, kjer večina v neki regiji zaradi varnosti in vojaških posredovanj ne more oddati svojega glasu, so z vidika mednarodnega prava povsem nelegalne in nelegitimne. Na nevzdržnost volilnih pogojev morajo opozoriti mednarodni opazovalci, ki naj bi jih bilo v Ukrajini okrog 3.600 iz devetnajstih držav in prav toliko organizacij, vendar brez dejanskega nadzora v samooklicanih republikah Donetsk in Lugansk. Volilnih upravičencev v Ukrajini je bilo malo čez 35 milijonov, vendar so uporniki v vzhodni Ukrajini onemogočili volitve skoraj 5,1 milijona volilnim upravičencem. Na področju Do-netksa je bilo od predvidenih 2430 volilnih enot odprtih le 426. Zaradi težav z uporniki v mestu Lugansk več stotisoč volilnim upravičencem ni bilo moč oddati svojega glasu. Nepredstavljiva dvoličnost Zahodne mednarodne skupnosti je kriče tožila neposredno po volitvah in izjavi generalnega sekretarja zveze NATO Andersa Fogha Rasmussena, v kateri je čestital prebivalcem Ukrajine za izpeljavo demokratičnih in svobodnih volitev, dasiravno vsi niso mogli oddati svojega glasu. Na volitve sta se nepričakovano spokojno odzvali tako Belorusija kot Rusija, ki sta zagotovili dialog z novoizvoljenim predsednikom. Nagajive oči predsednika Putina ob tej izjavi so povsem javno opozar-j ale na figo v žepu, na katero so nas že naslednji dan opozarjali litovski spletni portali. Ruska vojska naj bi neuradno krepila svojo vojaško prisotnost na področju Kaliningrada, torej v osrčju Evrope in v soseščini Litve in Poljske. Sicer je treba tovrstne informacije precej paničnih litovskih novinarjev zdravorazumsko interpretirati, a je Kaliningrad vsekakor »vzhodni« sod smodnika, ki nedvomno čaka primerno iskrico. Kaliningrad je relativno majhno, a strateško strahovito pomembno rusko ozemlje na območju Baltskega morja, kot zadnji stoječ opomnik temačne prisotnosti Sovjetske zveze v tem delu Evrope. Področje Kaliningrad Oblast je nekdanji severni del zgodovinske vzhodne Prusije, sicer nemške enklave od I. svetovne vojne do leta 1945, ko jo je zasedla Rdeča armada in priključila Sovjetski zvezi na osnovi potsdamskih določil. Večina nemškega prebivalstva je bila umorjena ali izseljena na območje Zahodne Nemčije. Zaradi strateške pomembnosti se je proces rusifikacije kmalu po vojni razcvetel. Zanimivo, Kaliningrad nima neposredne kopenske povezave z osrednjo Rusijo. Danes v Kaliningradu živi okrog milijon prebivalcev, od tega več kot 85 % Rusov, sledijo Ukrajinci in Litovci. Področje Kaliningrad je predvsem nepojmljivo pomembno vojaško pomorsko rusko oporišče na pragu »razvite« Evrope, od koder ima rusko ladjevje neposredni stik s severno Evropo. Nadaljevanje prihodnjič »Puksicevi podaniki na enem, Vindiševi na drugem bregu V omenjenem članku novinarka citira izjave svetnika g. Branka Horvata, ki jih je podal pri 26. točki Pobude in vprašanja, o zavlačevanju sprejetja (1) Programa opremljanja stavbnih zemljišč (POSZ) in (2) Odloka o komunalnem prispevku (KP) ter o vračilu KP, ki ne držijo in zavajajo javnost, zato člani odbora njegove navedbe zavračamo. Nelogičen je tudi njegov pre- dlog za spremembo komaj sprejetega odloka, za katerega je na isti seji tudi sam in brez pripomb glasoval. Razlog zavlačevanja sprejema odloka je občinska uprava (beri direktorica in župan), ker zunanjemu izvajalcu OI-KOS iz Ljubljane ni posredovala pravilnih in popolnih podatkov o obstoječi in novi infrastrukturi v Občini De-strnik. Celih 14 mesecev (od « januarja 2013 do aprila 2014) je trajalo, da je pripravljavcu dala končno približno realne podatke, potem je postopek sprejemanja stekel normalno. Z novim Občinskim prostorskim načrtom (od 1.1.2012) smo v občini Destrnik pridobili bistveno več parcel namenjenih pozidavi (+12 %), povečala se je kvota neto tlorisnih površin (+17 %), povečana so tudi nepovratna sredstva Svet je majhen Ukrajinski Balkan Na žalost, tako kot smo znotraj naše rubrike predvidevali na samem začetku krize, se kriza v Ukrajini nadaljuje. Novica ni več na prvih straneh svetovnih medijev, ker so se razmere stabilizirale, vendar so se stabilizirale na slabše. Stanje stalne napetosti med Kijevom in Moskvo ugaja vsem igralcem. Ruska federacija ima izgovor, da je vpletena v podporo rusko govoreče manjšine, Ukrajina, prisiljena reagirati na terenu z uporabo sile, pa upa, da bo prišlo v kratkem do stanja civilne vojne in da bo Zahod, končno, prisiljen intervenirati in rešiti celotno krizo. Če bo prišlo do odprte civilne vojne, se tako imenovan Zahod ne bo spustil na spolzka Ukrajinska tla. Zakaj? Ker je lahko Ukrajina še bolj zapletena, kot je bil v devetdesetih Balkan. Evropska unija in ZDA bodo še naprej protestirale in uvajale sankcije. Sankcije, ki so bile do danes sprožene proti Rusiji, predstavljajo že drugi paket možnih ukrepov ZDA in EU oz. članov NATO zavezništva proti Rusiji. Države, ki so jih sprejele, niso bile enotne in ne kaže, da bi v prihodnosti lahko bile kaj bolj enotne, če bi Washington zahteval ponovno zaostritev. Prav zaradi omenjenega razloga je za Obamo-vo administracijo zdaj primarnega pomena, da evropskim zaveznikom sporoči, da so ZDA prisotne in so jim v primeru večjih težav tudi pripravljene pomagati. Nobelov nagrajenec za mir predsednik Obama se do danes zagotovo še ni izkazal v vodenju zunanje politike, zato čuti nujno potrebo po reševanju lastne politične podobe in verodostojnosti. Strah po pomanjkanju oz. občutek neprisotnosti ZDA lahko pri evropskih zaveznikih sproži verižno reakcijo destabilizacije in paničnih reakcij, ki so v mednarodni politiki lahko usodne. V primeru ponovnih težav bi lahko v prihodnosti skupina G7 zelo verjetno predlagala nove sankcije na uvozu in izvozu ruskega gospodarstva. Prvi in najbolj jasen udarec bi bil za Rusijo občuten na energetskem sektorju, ampak v načrtih, ki se pripravljajo, bi se glavna posledica morala pokazati na uvozu hrane. Federacija uvaža več kot 40 % hrane z zahoda, in kot so pokazale težave, ki jih je povzročil konfliktzEU glede svinjskega mesa, ne zmore biti samostojna oz. nadomestiti zahteve trga z domačo proizvodnjo. Lokalna proizvodnja ali ni zadostna ali je pomanjkljiva in dražja zaradi tehnološke zaostalosti sektorja. Skupina G7 meni, daje Moskva na tem področju precej bolj odvisna od zahoda kot zahod od Moskve in si lahko privošči izgubo takšnega trga oz. zaslužkov za dosego strateških ciljev. Rusko gospodarstvo temelji večinoma na tuji valuti, ki jo zagotovi izvoz energen-tov in bi potrebovalo dolga leta in ogromno investicij, da bi lahko doseglo samooskrbo. Znotraj takšnega scenarija se bo Rusija zagotovo obrnila na Kitajsko, ki pa se že sama sooča s težavami na področju prehranske industrije, pa tudi kakovost kitajskih proizvodov je precej nižja od evropske. Brazilija, Indija in Afrika bi lahko pomagale. Znotraj takšnega scenarija je pričakovati tudi rušenje ruskega gospodarstva na mednarodnih trgih oziroma borzah. Rusija bo pospešeno začela preoblikovati lastno gospodarstvo in modele razvoja v naslednjih mescih, ampak tamkajšnje gospodarstvo, tako za normalno delovanje kot tudi za delovanje avtarkije, krvavo potrebuje likvidnost iz tujine. Sama Moskovska borza ne more preživeti. Kar koli se bo dogajalo v Ukrajini, se moramo zavedati, da bo vplivalo na nas znotraj NATO in EU zavezništva. Od Lendave do Ukrajinske meje je skoraj enaka razdalja kot od Gruškovja do Beograda. Laris Gaiser EU (+13 %). Vse te vrednosti vplivajo na izračun in znesek KP tako, da je sedaj za občane ugodnejši. Tudi dosedanji odlok je bil skladen z zakonodajo in ni bilo z njim nič narobe kot trdi Horvat. Tudi 19. člen odloka ni od nikogar vsiljen, ampak je zakonska materija (6. člen ZUP-a). Po »starem« odloku izdane odločbe s strani Občine Destrnik so po večini prav- nomočne. Po ZUP-u, mora Občina Destrnik za njihovo izvršitev skrbeti po uradni dolžnosti (286. in 289. člen ZUP) z izvršbo, vendar tega ni storila. Ker ne sme odločati o isti stvari dvakrat, pa občina postopka ne sme začeti niti po uradni dolžnosti, izvršiti pa mora že izdane odločbe. Torej bo občina morala poleg izterjave plačila KP izterjati še zamudne obresti. Člani odbora smo pojasnila z dokazi, ki Horvatove navedbe v celoti zavračajo, obširno in argumentirano napisali v glasilu Občan, maj 2014, stran 10, ki je dosegljiv tudi na www.destrnik.si/index.php/ multimedija/glasilo-obcan. Odbor za infrastrukturo Občinskega sveta Občine Destrnik Pisem bralcev ne lektoriramo. Ur 18 štcgerskiTEBUK Nasveti torek • 3- junija 2014 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Aprilsko vreme v maju Tako je, aprilsko vreme je bilo veliko bolj podobno tistemu, kar pričakujemo v maju, zdaj pa je za nami obdobje nizkih majskih temperatur in potem sicer ne pretirano hladnega, a vendarle zelo mokrega vremena. Zato lahko pričakujete veliko težav pri prezgodaj posajenih plodovkah. Kljub temu da so nekateri doživeli že tudi točo, se je težavno obdobje komaj začelo. Nekatere rastline so tako vreme komaj čakale, vendar toplo vreme pomeni močno nevarnost za nastanek bolezni na veliko vrtninah, tudi solati, čebuli, ne samo na plodovkah. junij N 1 p 2 0 T 3 oi' de 10.00 .00 do 17.00 P od 18.00 * S 4 do 16.00 0 e 5 © p 6 dO 15.00 ^ Od 16,00 jf s 7 Jp 1 N 8 P 9 od 11.00 T 10 do IB.00 s 11 č 12 od 13.00 0 7h P 13© da ti.00 0 od 17.00 ^ s 14 do i i.oo J| N 15 ad 13.00 P 16 / T 17 do 14.00 - * od IS,00 s 18 č 190: do B.00 od 9.00 0 p 20 s 21 do IS.OOfp n 22 p 23 t 24 X s 25 / I3h č 26 do 11.00 in od 16,00 t p 27© \ s 28 n 29 j- do [2.00 od Í1M0 p 30 do 12.00 0 od 13,00 Da se bodo rastline hitreje prilagodile na poletne razmere, vam toplo priporočam, da namesto običajnih gnojil za rastline, rastlinam pomagate s pripravki, ki jih sicer velikokrat omenjam ravno zato, ker odlično delujejo prav v takih vremenskih razmerah. Vsebujejo izvlečke morskih alg ali aminokislin. To so algo-plasmin, bioplantella vita, proti-tfert LMW ali delfan plus. Ti pripravki okrepijo rastline, jim pomagajo premagovati vsak dan drugačne pogoje in jim sploh dodajo primerno energijo. Na take razmere, ki jih pričakujemo zdaj, so občutljive predvsem plodovke ter tudi grah in fižol. Tudi balkonskim rastlinam občasna uporaba teh pripravkov namesto gnojil zelo odgovarja. Pri uporabi teh pripravkov naj povem, da jih morate absolutno uporabljati natančno po navodilih in da jih ne uporabljajte skupaj z drugimi gnojili v paketu. Kar pomeni, da gnojite rastline naslednji dan po uporabi teh pripravkov. Dokler trajajo taki spremenljivi pogoji, je smiselno tak pripravek uporabiti enkrat tedensko. Med doma narejenimi pripravki za krepitev rastlin pa naj omenim ponovno čaj iz cvetov regrata ali čaj iz cvetov ognjiča. Poleg teh pripravkov je na trgu kar nekaj listnih gnojil, ki pa delujejo tudi proti okužbam z glivicami. To so bakrena listna gnojila, kot sta labicuper ali koptrel, zato uporaba pripravkov, kot so ridomila ali cuprablau in drugih sredstev za varstvo rastlin, na paradižniku sploh ni potrebna. Listna gnojila nimajo čakalne, karenčne dobe, rastline nahranijo in zavarujejo pred boleznimi. Prav posebej priporočam uporabo tega listnega gnojila na papriki. Nevarnost razvoja bakterijske pegavosti, ki povzroča prezgodnje odpadanje listov, je namreč velika. Edino baker pa je sposoben vsaj upo- Tako se že letos pikapolonice pasejo na kamilicah. časniti razvoj te bakterije za tako dolgo, da se začne obdobje visokih temperatur, ko se bakterija ne more več razvijati. Ker pa je paprika prizadeta tudi zaradi prenizkih temperatur v preteklih tednih, nekaj dni po tretiranju z bakrenimi pripravki uporabite še aminokisline, pripravkov pa ne mešajte. Se ena skupina listnih gnojil je taka, ki lahko pomaga tako upočasniti razvoj glivičnih obolenj kakor nahraniti rastline in zdaj v tem času predvsem pospešiti razvoj koreninskega sistema, to so listna gnojila, ki vsebujejo fosfor v prav posebni, fosfitni obliki. Na tržišču jih je sicer več, najpogosteje pa lahko najdemo trafosK (tega kombiniramo z delfanom) ali protifert fosfit kalij ali basfoliar activ. Prva dva priporočam za uporabo v plodovkah, čebulnicah in solati, zadnjega pa pri fižolu in grahu. Seveda pa lahko vse tri uporabite na vseh vrtninah brez čakalne dobe in brez strahu. Balkonske in okrasne rastline Tudi številne balkonske rastline so komaj čakale toplo vreme. To ni nič čudnega, saj jih večina prihaja iz tropskih predelov našega planeta. Vendar bodite pozorni. Nekatere rastline ne marajo veliko Baldrijan v polnem cvetu Foto: Miša Pušenjak zalivanja. Med njimi so tudi milijon zvončkov. Ta rastlina je sicer nekoliko podobna surfini-ji, vendar je v nasprotju od nje veliko bolj skromna. Oblino zalivanje jih hitro uniči. So pa ljubiteljice toplote in sonca. V hladnem vremenu kar obtičijo na mestu, zato so mnogi razočarani nad njimi. Šele v poletnem soncu bodo pokazale svojo lepoto in očarljivost. Tudi trave so po večini skromne rastline, sta pa dve izjemi. Bambusova trava in mehka medena trava se ne smeta izsušiti. Predvsem prva se lahko spremeni v suho maso, če ostane za del dneva na suhem. V takem primeru jo porežemo do polovice, saj ima enkratno lastnost, da se hitro in tudi lepo obraste. Korita z vodno rezervo rešujejo to težavo. Vendar zdaj na njih še ne moremo povsem računati, saj korenine rastlin še niso dovolj globoke. Zalivamo jih vedno tako, kot smo navajeni od prej, po zemlji. Le kazalnik vsebine rezerve preverjamo, da bo le-ta vedno polna. Na gredice smo posadili tudi enoletnice. Mnoge motijo šte- Bakterijska pegavost na listih paprike je velik problem v vlažnem in toplem vremenu. Foto: Miša Pušenjak vilne čebulnice, ki sedaj končujejo svoj letni cikel in njihovi rumeni listi kazijo izgled gredic. Vendar listov ne smemo rezati, dokler se naravno ne posušijo. Zgodnji tulipani in narcise pa so že končali svojo rast. Tisti, ki želite, jih lahko izpulite in shranite čebulice do jeseni. Letos je to posebej priporočljivo, saj je bilo veliko vlage in bodo čebulice precej okužene. Zato jih po izkopu dobro posušimo, vendar ne na soncu. Nato jih za 10 minut namočimo v čaj iz hrenovih in žajbljevih listov. Lahko dodamo tudi koprive. Potem jih posušimo do konca in shranimo. Najboljše je skladiščenje v mrežastih vrečah, ki jih obesimo pod strop. Zelišča in dišavnice Upam, da ste si zeliščni kotiček že ustvarili. Kot vidim, je kamilica, ki se je zasejala sama v lanskem letu, že v polnem cvetju. Zato ne bo odveč, če povem tudi nekaj o tej vsem poznani in skromni rastlini. Vsa zelišča nabiramo zaradi posebnih kemičnih snovi - učinkovin, ki jih vsebujejo. Zato je zelo pomembno, da vemo, kateri deli rastlin vsebujejo največ teh učinkovin. Količina učinkovin v rastlini v življenjskem obdobju rastline precej niha. Niha pa tudi čez dan. Mnogi verjamemo v lunin setveni koledar, tudi pri nabiranju zelišč se ga je dobro držati. Kamilice nabiramo v dnevih za cvet seveda, saj uporabljamo njihove cvetove. Še nekaj je pomembno, zelišč ne nabiramo po močnejšem dežju, saj le-ta spere tudi učinkovine. Zato vedno počakamo vsaj en dan ali dva po močnejšem nalivu. Pri kamilici vsebuje največ učinkovin torej cvetje, posušeno ali sveže. Pomembno je, da cvetove nabiramo odprte. Cve- tje ima največ učinkovin takoj, ko se odpre. Najbolje je obirati cvetje pred poldnevom. Ker je cvetje še posebej občutljivo, ravnamo z njim po obiranju zelo nežno, da vsa eterična olja, ki nam pomagajo, ne izhlapijo. Ne nabiramo starih cvetov in ne nabiramo v vročini. Po obiranje cvetove takoj razprostremo nekje v senčnem in temnem, a čim bolj zračnem prostoru. Kamilice so tudi odličen sosed nekaterim vrtninam, predvsem kapusnicam. Tam, kjer rastejo med zeljem in cvetačo, je veliko manj škodljivcev, predvsem gosenic pa tudi bolhačev. Mnoge moti, da so hitro ušive. Vendar gre v njihovem primeru za kamilično uš, ki se ne seli na vrtnine. Zaradi nje pa so na kamilicah tudi vedno prisotne pikapolonice, njihove ličinke pa se potem naselijo tudi na drugih vrtninah in tam pomagajo v boju proti škodljivcem. Ravno zdaj so se začele razmnoževati, zato bodite zelo previdni pri uporabi insekticidov, da z njimi ne naredite več škode kakor koristi. Če je kamilica ušiva, boste čaj iz njenih cvetov uporabili za varstvo vrtnin pred boleznimi, če pa ni, vas bo grel v mrzlih zimskih večerih. Pomembno je tudi, da zelišča nabiramo vedno z dobro voljo. Če smo slabe volje, vso negativno energijo prenesemo na zelišča, ki nam potem ne služijo tako, kot bi si želeli. Zelišča so lahko velika pomoč pri boju s težavami tudi pri vrtninah. Zdaj je primeren čas, da si naberemo tudi baldrijan, saj lepo cveti marsikje, kjer je nekoliko vlažnejša zemlja. Tudi oves je zdaj ravno pravšnji za nabiranje. Tudi vreme v prihodnjih dneh bo primerno za nabiranje zelišč. Zal pa so lunini dnevi, primerni za cvetje (kamilica) ali za list (baldrijan, oves), šele naslednji teden. Odločitev je vaša. Miša Pušenjak Legenda: korenina cvet list plod neugodno presajanje Vir: www.klubgaia.si torek • 3- junija 2Q14 Odraslim prepovedano Štajerski TEDNIK iS S svetovne glasbene scene To je to V Londonu so pred dnevi podelili prestižne britanske glasbene nagrade Ivor Novello Awards 2014. Nagrade vsako leto podeljujejo najboljšim glasbenim avtorjem in njihovim skladbam. Največji zmagovalci letošnje podelitve so Nick Cave & The Bad Seeds, Mumford & Sons in James Blake. Nick Cave & The Bad Seeds so v kategoriji najboljši album z albumom Push the sky away premagali zasedbo Arctic Monkeys in njihov album AM. Mumford & Sons so osvojili nagrado za najboljšo mednarodno izdajo. James Blake je za skladbo Retrograde prejel nagrado za najboljšo moderno skladbo. Za avtorja leta je bil proglašen Tom Odell, nagrada za življenjsko delo pa je šla v roke Christine McVie iz zasedbe Fleetwood Mac. ®@® Člani popularne ameriške pop rock zasedbe Maroon 5 bodo 2. septembra izdali svoj novi studijski album s kratkim naslovom V. Album so snemali v Los Angelesu, pri tem pa so jim pomagali sami znani pro-ducenti, kot so MaxMartin, RyanTedder (OneRepublic), BennyBlanco, Shellback in Sam Martin. Skupina Maroon je pred kratkim tudi podpisala pogodbo s podjetjem Live Nation, ki je največji koncertni promotor na svetu. To pa seveda pomeni, da se bodo verjetno kmalu podali tudi na koncertno turnejo. Skupina Maroon 5 je bila ustanovljena leta 1994 v Los Angelesu, njeni člani pa so Foto: facebook Nick Cave & The Bad Seeds Adam Levine, Jesse Carmichael, Mickey Madden, James Valentine in Matt Flynn. Pohvalijo se lahko s svetovnimi uspešnicami, kot so bile skladbe This love, She will be loved in Moves like jagger, ki so jo posneli skupaj s Christino Aguilero. Legendarna britanska rock zasedba Queen bo do konca leta objavila novi album, na katerem bodo še neobjavljeni posnetki njihovega pokojnega pevca Freddija Mercuryja. Mercury je za posledicami aidsa umrl 24. septembra 1991, štiri leta zatem pa so preostali člani skupine izdali album Made in heaven. To je bil tudi zadnji album skupine BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. FRANCY - IGGY AZALEA FT. CHARLI XCX 2. PROBLEM - ARIANA FT. IGGY 3. ALL OF ME - JOHN LEGEND UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. STAY WITH ME - SAM SMITH 2. WAVES - MR. PROBZ 3. DANGEROUS LOVE - FUSE ODG FT SEAN NEMČIJA 1. TRAUM - CRO 2. AUF UNS - ANDREAS BOURANI 3. CALM AFTER THE STORM - THE COMMON LINNETS Queen, na katerem so uporabili stare posnetke, ki so ostali za tem legendarnim pevcem. Kitarist zasedbe Brian May je ob tem dejal: "V arhivu smo našli še nekaj prekrasnih še neobjavljenih posnetkov, na katerih Freddy prepeva, mi pa igramo." Album naj bi izšel pod imenom Queen Forever. ®®® Na svetovno glasbeno sceno se z novo skladbo in albumom vrača angleška glasbenica Cheryl Cole, ki je zaslovela v dekliški zasedbi Girls Aloud. 30-letna pevka je napovedala, da lahko še letos pričakujemo njen novi studijski album. Znan je tudi že prvi singel novega albuma, to bo skladba z naslovom Crazy stupid love. Omenjena skladba naj bi bila premierno predstavljena 7. junija v oddaji šova Britain's got talent. Cheryl Cole je svoj zadnji album A million lights izdala leta 2012. ®@® Na spletni strani priceono-mics.com so objavili podatke o tem, koliko s svojimi koncerti zaslužijo največji svetovni glasbeni zvezdniki. V prvi kategoriji najdemo tiste izvajalce, za katere je treba odšteti milijon ali več ameriških zelencev. Med njimi so Bruce Springsteen, Bon Jovi, Madonna, Justin Timberlake, Taylor Swift in Justin Bieber. Okrog 750.000 dolarjev za svo- je nastope zahtevajo Lady Gaga, Adele in skupina Coldplay. Medtem pa se Green Day, The Killers, Pearl Jam, Foo Fighters, Kanye West in Nickeback zadovoljijo s pol milijona ameriških dolarjev za nastop. Zagotovo ste opazili, da med omenjenimi glasbeniki ni nekaterih "težko-kategornikov", kot so U2, The Rolling Stones, AC/DC in Metallica. O zaslužkih slednjih na hspletni strani niso poročali. Novi studijski album Ghost Stories zasedbe Coldplay, ki je izšel pred dnevi, je že postal najbolje prodajan album v letu 2014. Ze šesti studijski izdelek te legendarne britanske zasedbe je nastajal v zadnjih dveh letih, ko je razpadal zakon pevcu zasedbe Chrisu Martinu in njegovi partnerici, filmski zvezdnici Gwyneth Paltrow. Temu primerno se zasedba Coldplay z novo ploščo znova vrača k svojim melanholičnim koreninam. Njihov melanholičen album Parachutes iz leta 2000 jim je namreč prinesel svetovno slavo. Coldplay navdušenci, ki so bili v strahu, da bo zaradi zakonskih težav pevca Chrisa Marina skupina razpadla, si lahko tako sedaj oddahnejo. Gwyneth Pal-trow očitno za skupino Coldpay ne bo tako usodna, kot je bila Yoko Ono za Beatlese. Janko Bezjak Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA Ime in priimek:. Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.„. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Možnost izbire Pred kratkim so v državah Evropske unije potekale volitve poslancev v evropski parlament; tudi v Sloveniji. Priložnost, bi morda pomislil ... Možnost, da kaj spremenimo, da izrazimo svoje mnenje. No, tako bi pomislil, a realnost se je ponovno izkazala kot precej bolj pesimistična. Volitev se je namreč udeležila zgolj kakšna četrtina vseh volilnih upravičencev v Sloveniji. Po nekaterih drugih evropskih državah so številke bile nekoliko višje, a prav tako ne posebej spodbudne. Namesto kakšne odločenosti, vznesenosti ter upanja se je tako na volitvah pokazalo zgolj razočaranje ter nezaupanje. Do določene mere verjetno razumljivo, saj je javnost do politike v zadnjih letih gojila vse večji odpor, k čemur so pripomogli mnogi dejavniki. To sprejemam, a sam kljub vsemu ostajam mnenja, da nesodelovanje v ponujeni demokraciji teh problemov ne bo rešilo. Če kaj, bi deloval ravno nasproten pristop ... Da bi se volitev udeležila velika večina populacije ter morda jasno izkazala podporo alternativi; tako, teoretično. To je namreč demokracija in takšna so pravila igre, ki smo jih sprejeli. Vsi imamo namreč zmeraj precej povedati glede politike, naj je slednja domača ali evropska. Predvsem slednjo se marsikdaj označuje za fašistično, parazitsko ali lenobno, kot politiko, v kateri slovenski poslanci sodelujejo le zato, da prikimavajo ter pobirajo visoke plače in bonitete. Tudi prav, vendar sedaj je imel vsak izmed nas možnost, da glasuje za nekoga, za katerega meni, da si to zasluži ... Smo jo izkoristili? Neeeee, a verjamem, da to ne bo zadosten razlog, da ne bi še naprej kritizirali velike evropske krivičnosti in požrešnosti. Krivdo za nastalo situacijo nam bo ponovno uspelo zvaliti na koga drugega ter sebe tako oprati kakršnekoli odgovornosti. To me nekako spominja na tiste feministke, ki vztrajno opozarjajo na problematiko ženskih poslank ali predsednic, ki pa nikdar ne pograbijo priložnosti, da bi same zavzele kak tak položaj, kadar okoliščine tako nanesejo. Torej, tudi na volitvah se ponuja priložnost za spremembo, a kadar ta dejansko postane realna opcija in ne več zgolj abstraktna ideja, ki jo je enostavno popljuvati, stisnemo rep med noge ter zbežimo v varno zavetje, kjer ni treba veliko storiti. Tudi prav, le ne po tem na okoli razglašati, kako možnosti kratko malo ni. So bile, in če bi si želeli zelo resnih sprememb, bi na primer lahko celo sami kandidirali! Kakorkoli že, volitve so sedaj za nami in evropske klopi so zapolnjene. Škoda se mi edino zdi, da je o tem odločala zgolj peščica ljudi, medtem ko verjamem, da bo nezadovoljstvo ponovno precej splošno prisotno. Morda pa se vsaj do naslednjih volitev naučimo, da apatija ne spremeni ničesar. Matic Hriberšek Vroča linija Radia Ptuj V četrtek, 5. junija, med 16.00 in 17.00. O prihodnosti in vsebini ormoških lagun. Voditeljica: Natalija Škrlec. Sodelujte v Vroči liniji Radia tudi vi! I_e s t v i \ NAJ LESTVICA I i. LIAR LIA * VILLIAMS Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAJ 11 RADIA PTUJ LIAR - CRIS CAB/PHARREL WI 2. BUDAPEST - GEORGE EZRA 3. WAVES - MR. PROBZ 4. CALM AFTER THE STORM - THE COMMON LINNETS 5. SING - ED SHEERAN 6. ALL OF ME - JOHN LEGEND 7. FEVER - THE BLACK KEYS 8. STUPID LITTLE THINGS - ANASTAC 9. HAPPY - PHARREL WILLIAMS 10. I WILL NEVER LET YOU DOWN - RITA ORA 11. BLACK SATURDAY - MANDO DIAi fsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8»98,2» 1043 bo Janko Bezjak 20 Šta/m&TEDNlK Nasveti, za kratek čas torek • 3- junija 2014 Smeh ni greh TOREK grahova juha s krompirčkom, pleskavica, solata, mehka lena pita* SREDA makaroni z mesom, solata, kompot ČETRTEK ocvrt piščanec, riž, solata PETEK krompirjev zavitek**, solata, jogurtovo pecivo SOBOTA paradižnikova juha, puranji naravni zrezek, pečen krompirček, solata, ribezovo pecivo NEDELJA ciganska pečenka, krompir, haloška gibanica PONEDELJEK krompirjeva juha, rizi bizi, solata *Mehka lena pita Sestavine: za testo: 3 jajca, 1 skodelica (2 dl) jogurta, 1 skodelica olja, 1 skodelica sladkorja, 2 skodelici moke, 1 pecilni prašek; za nadev: 1 kg naribanih jabolk, 2 žlici olja, 1 vaniljin sladkor, cimet, sladkor (po želji, če so jabolka kisla), 2-3 žlice zdroba. Jajca in sladkor zmešamo, da dobimo penasto zmes. Dodamo olje in jogurt ter dobro premešamo. Nazadnje vmešamo še moko s pecilnim praškom. V kozici na olju podušimo naribana jabolka. Po okusu jim dodamo sladkor, vaniljin sladkor in cimet. Če je zmes preredka, jo zgostimo z dvema ali tremi žlicami zdroba. Ohladimo. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija. V namazan in z moko potresen pekač vlijemo 2/3 testa in ga pečemo 10 minut, da se naredi skor-jica. Po njej enakomerno razporedimo dušena jabolka, jih poravnamo in prelijemo s preostankom testa. Spečemo do konca (dobre pol ure; preverimo z zobotrebcem). **Krompirjev zavitek Sestavine: 1 kg krompirja, 2 čebuli, 40 g masla, 250 g listnatega testa, sol, majaron, kumina, mleta rdeča paprika, poper; 1,5 dl kisle smetane, 2 jajci. Olupljen, na rezine narezan krompir skuhamo v slani vodi, nato ga dobro odcedimo. Čebulo narežemo na kolobarje in jo prepražimo na polovici masla. Ko se ohladi, jo zmešamo s krompirjem. Testo razvaljamo in ga premažemo s preostalim staljenim maslom. Nanj nadevamo krompir s čebulo. Potre-semo z majaronom, kumino, mleto rdečo papriko, solimo in popramo. Kislo smetano stepemo z enim jajcem in vse skupaj prelijemo preko nadeva. Testo zvijemo, premažemo s stepenim jajcem in pečemo 40 minut pri 180° C. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Foto: ASV PRISPEVEK »Dragi, pred vrati je nekdo, ki zbira prispevke za dom starejših občanov!« »Kar svojo mamo mu daj!« ©©© DIGITALNA URA Policist si je kupil novo digitalno ročno uro. Ponosno jo je takoj zapel na roko in jo v službi pokazal kolegom. Naenkrat ga eden od kolegov vpraša: »Ti, Janez, koliko je ura?« »Pet deljeno s sedemnajst! Koliko je pa to si pa sam izračunaj!« ©©© RAZLIKA Mlada prijatelja se sprehajata po cesti in ko zagledata policista, ki se jima približuje, eden glasno vpraša drugega: »Ali veš kakšna je razlika med policistom in oslom?« V tem trenutku pride do njiju policist in reče: »No, da slišim, kakšna je razlika!« Mladenič se prestraši in zaje-clja: »Saj ni nobene razlike!« »Toliko bolje zate!« mu odgovori policist. ©©© ŠTEVILKA Mož se je odločil, da bo ženi za rojstni dan kupil lep kostim, zato je obiskal prodajalno in res izbral prelep kostim. Prodajalka ga je vprašala, katero številko potrebuje, on pa je pojasnil: »Za številko ne vem, toda ko doma vstane s kavča, mi z ritjo zakrije celoten ekran televizije, ki v diagonali meri 70 cm!« ©©© POMEN Nevrotik je tisti, ki gradi gradove v oblakih. Psihotik je tisti, ki tam živi. Psihoterapevt je tisti, ki pobira najemnino. ©©© POPULARNA OSEBA »Maja, povej mi, katera oseba je v naši državi najbolj popularna,« je rekla učiteljica. Maja je vstala in povedala: »Naš predsednik države Borut Pahor!« Nato pa je zopet sedla in zašepetala: »Oprosti mi, Bar-bika!« ©©© ZNANSTVENIKA »Katera dva srbska znanstvenika sta bila največja na področju znanstvenih dosežkov?« »Nikola Tesla in Slobodan Milo-ševic. Nikola je izumil dvosmerni tok, Slobodan pa izolacijo!« ©©© SESTAVIL EDI KLASINC RASTLINA DEŽEN, BRŠČ AGAVI PODOBNA RASTLINA STROJ, NAPRAVA POTICA OKROGLE OBLIKE NAPAD, NASKOK NAMERA, NAKLEP, HOTENJE RUSKI REVOLUCIONAR (LEV) LENOBNOST FILMSKI MUZEJ, ARHIV MENIK PUSČANIK, SAMOTAR FARMACEVTSKI IZDELEK POKRAJINA V ITALIJI ARTHUR (KRAJŠE) PREBIVALKA ISLANDIJE PUSTNA SEMA VAS PRI PRESTRANKU TOVARNA NA TEZNEM MESTO V VOJVODINI ZNAK NA ZASLONU MORSKA RIBA, MOL EDO DERŽAJ ŠPORTNE SANI GLUKOZNE TABLETE 1000 kg KRAJAN ARTA GREGA USENIK DODATEK, DOSTAVEK DIAPOZITIV HRVAŠKI PISATELJ KOŠČEK SLANINE TOALETNA POTREBŠČINA VAS PRI LJUBLJANI ČEBULAST GOMOLJ NOVINAR (HUGO) KRAJ PRI DOBOROVEM TORINO VOHALNI ORGAN VAS PRI ORMOŽU ANGLEŠKI IGRALEC HENDRY KRAJ PRI GORENJI VASI VAS PRI STAHOVICI LOVSKI PES HINKO DASKO RADIJ PREPROST PLUG AVTORSKO PLAČILO VAS PRI LISIČNEM NAŠA KRAŠKA PLANOTA NAŠA RITMIČNA TELOVADKA STANČIČ ZGORNJI DOM PARLAMENTA UGANKARSKI SLOVARČEK: ARČAN = krajan Arta, KLAKE = naselje pri Lisičnem, KORAMIN = glukozne tablete, LUČINE = naselje pri Gorenji vasi, POTAR = krajan Potarjev pri Tržiču, RAKULIK = naselje pri Prestranku, TEMERIN = mesto v Vojvodini, TROCKI = ruski revolucionar (Lev). '1VN3S 'VNVDVdO 'SONVN '3>HV1>H 'dVdONOH 'OIVdO 'd3ld31 "IVWZ '3NI0m 'oi 'onsvm 'vidni 'lAidovi 'Hoa 'voNssisnonv 'via 'vnoi 'NiiAivaovi 'aoa 'Q3 'Nm3i/\i3i 'iaivi 'vinnviva 'wqnvisi 'ivdvd3dd 'vviNvovdi 'oaviva 'oiaiviv 'dviod 'invw :ouabjopoa imnvzihm aiAaiišaa torek • 3- junija 2014 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Govori se... ... da bi tekoča premierka na Štajerskem gotovo prejela več podpornikov, če bi v ime svoje stranke vstavila besedo tekoča. Ni ga namreč Štajerca, ki ne bi bil za tekoče zadeve. Še Dolenjci bi opustili ljubezen do Janeza Ivana ... ... da je zadnje čase vse več podjetij, ki začno poslovati z dobičkom šele potem, ko so že v stečaju. Tako da pojem stečaj nikakor več ne bi smel imeti slabšalnega prizvoka, prej obratno. ... da bi štajerski kmetje morali na tečaj k svojim goriškim kolegom, kako pobrati evropska sredstva za razvoj kmetijstva. Tam se namreč skoraj vsaka druga kmetija ponaša z znano modro tablico z zvezdicami, na krožniku pa so samo »specialitete« iz evropskih trgovinskih verig... ... že padajo stave, kakšna bo udeležba na referendumu o arhivih. Bojda se stave gibljejo med 0,1 in 10 odstotki... ... da je slovensko nogometno delegacijo v Argentini presenetil čustven sprejem številnih zdomcev. Verjetno so prvič slišali o slovenski manjšini v tej državi ... Vidi se... ... da je spominska plošča na lovrenškem pokopališču, ki naj bi jo tja postavilo društvo nemško govorečih žena Mostovi, že pred uradnim odprtjem povzročila med občani občine Kidričevo veliko nezadovoljstva. Napis na njej: Umrli v partizanskem koncentracijskem taborišču Strnišče ... je namreč tudi za zgodovinarje nekaj novega, za pa rtiza n e pa vsekakor žaljivega. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo RUBRIKA JE NAMENJENA OTROKOM. Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Otroci, poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 9. junija, pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Leto rojstva:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v sprejemni pisarni Radia-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Knjigarna Felix. Nagrado prejme Vanesa Štrakl - Tot. ^^ mmWM Qehx .w» www.felix.si IX UČILA Foto: Svetlana Milošič Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Fotografijo sem posnela doma na vrtu v Repiščah, kjer je v lepem, sončnem vremenu muren igral svojo čudovito melodijo,« je ob današnji fotografiji tedna pripisala avtorica Svetlana Milošič. Iskrice Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejevznakpskpp 1 5 3 6 7 1 8 8 2 7 9 3 4 5 1 9 7 2 4 6 5 3 8 2 1 9 5 3 2 7 4 5 6 6 9 1 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven vv ©© €€€ O Bik vvv © €€ OOO Dvojčka v ©©© € OO Rai vvv ©© €€€ O Lev v ©©© €€ OOO Devica vvv © € OO Tehtnica vv ©©© €€ O Škorpijon vvv ©© € OOO Strelec v ©©© €€ O Kozorog vv © €€€ OO Vodnar v ©©© €€ OO Rbi vvv ©© € OOO Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 3. junija do 9. junija 2014. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) •k"k"k »Ce se ti tvoji dnevi zdijo revni, ne obtožuj svojih dni. Obtoži samega sebe, ker nisi dovolj močan, da bi priklical njihovo bogastvo.« Rainer Maria Rilke •k** »Vedno obstaja košček vesolja, ki ga lahko popravite: to ste vi sami.« Gabriel Honore Marcel •k** »Ce živimo samo zase našo osebnost načenja rja.« Victor Hugo •k-k-k »Človek se vsega nauči, tudi čednosti.« Joseph Joubert •k** »Clovekova osebnost mora biti močna kot stena, ker vse gradi na njej.« Ivan Turgenjev •k-k-k »Strah Gospodov je začetek znanja, modrost in vzgojo zaničujejo bedaki.« Sveto Pismo, Pregovori 1,7 •k"k"k »Dokler se ne bomo pomirili sami s seboj, ne bomo mogli doseči miru na svetu.« Dalajlama •k** »Kadar nas bogovi hočejo kaznovati, izpolnijo naše molitve.« Oscar Wilde •k"k"k 22 Šio/ersfo'TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 3- junija 2014 Dobrodelna glasbena prireditev vsi SKUPAJ SMO enakost-prijateljstvo-sopomoč... 26.6.2014 v Termah Ptuj Nastopili bodo: Gadi, Dejan Vunjak, Ana Karneža, Rebeka Dremelj, Tanja Žagar, Victory, Alfi Nipič, Pajdaši, Slovenski muzikantje. Vstopnice za prireditev se prodajajo preko prodajne mreže Eventim (Pošta, Petrol, Big bang, trafike, ...). Obiskovalci Term Ptuj, ki boste na dan koncerta kupili celodnevne vstopnice za kopanje v Termalnem Parku Term Ptuj, bodo le te veljale tudi za ogled koncerta. Organizator prireditve: Družba Radio-Tednik Ptuj, v sodelovanju s SAVA Hotels&resorts - Terme Ptuj, Centri za socialno delo ob podpori Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zvezo društev za cerebralno paralizo, Sožitje -zveza društev, Zvezo prijateljev mladine Slovenije, drugimi socialno-humanitarnimi organizacijami. Člani povabljenih organizacij bodo ob prireditvenem prostoru lahko ponujali svoje izdelke. Del zaslužka od prodaje kart za koncert bomo namenili družini Kolarič iz Bukovcev. eventim.si PRODAJA VSTOPNIC NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE ^vvIZPLAČA - izmed vseh, ki se boste na Štajerski tednik ^>^naročili v času od 6. 5. do 18. 7., bomo izžrebali enega izmed vas in vas popeljali na izlet - OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (10. 10. 2014). Skupaj z vami bo potovala še ena oseba, ki jo izberete vi. Prav tako bomo izžrebali enega izmed vas, naši zvesti naročniki, ki nas prebirate že dalj časa in tudi vam omogočili OBIRANJE MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE ^i» i sopotnikoma " Izbirate lahko med nagradama: 1. BREZŽIČNA VREMENSKA POSTAJ. z zunanjo enoto ali 2. PLAŽNA BRISAČA S TREMI ŽEPI - 70x215 cm Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. Štajerski (Rradioptuj 89,8-98,2*104,3 : i NAROCILNICA ZA Štajerski Želena nagrada (označi): |T| \2\ Ime in priimek: Naslov: Pošta: Davčna številka: Telefon: Podpis: S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. lOUMNJI čl* porovRmflRGEncufl V [MM REKE IMMVE «SEtutas^-s m 1. DAN, 10.10.2014: SLOVENIJA - TROGIR - KANJON CETINE -OMIŠ - NEUM Prvi postanek bo v enem najlepših dalmatinskih mest Trogir, ozke uličice utrjenega starega mestnega jedra, stisnjenega med kopnim in otokom Čiovo si bomo ogledali z lokalnim vodnikom, ne bomo izpustili s strani UNESCO-a zaščitene trdnjave Kamerlengo, utrdbe sv. Marka, mestne katedrale in obzidja. Nadaljevali sledi po jadranski magistrali do Omiša, reke Cetinje, Omiške Dinare, Radmanove mlinice, kjer si bomo ogledali stare mline ter si privoščili degustacijo okusnega dalmatinskega pršuta in domačega kruha »ispod peke«. Po ogledu bomo pot nadaljevali skozi hrvaški turistični biser pod planino Biokovo - Makarsko rivijero, mimo Bacinskih jezer (panoramski postanek) in doline reke Neretve do Neuma, sledi večerja in zabava z živo glasbo in animacijskimi vložki. Nočitev. 2. DAN, 11.10.2014: NEUM - DOLINA NERETVE - NEUM Po zajtrku vožnja v dolino Neretve. Za začetek neretvanske pustolovščine si bomo ogledali zelo zanimiv Arheološki muzej Narona, Po potepu skozi zgodovino si bomo privoščili vpogled v zanimiv vsakdan prebivalcev te zelene doline. Gostoljubni domačini nas bodo pričakali s tipično domačo »dalmatinsko marendo«, travarico, lozo in suhimi figami. S tipičnimi neretvan-skimi plovili, »ladami« se bomo nato odpravili na zanimivo plovbo po zeleni reki Norin, rokavu reke Neretve. Vmes bomo kakšno zapeli ob spremljavi žive glasbe. Na ladah se bomo lahko okrepčali z okusnim dalmatinskim pršutom, sirom in drugimi dobrotami pod katerimi se bodo šibile mize. Po okrepčilu bomo začeli z »berbo« v nasadih, bogato obloženih s sočnimi sadeži (3 kilogrami mandarin so vključeni v ceno aranžmaja, preostanek ob doplačilu na kraju samem). Sledi pristno domače kosilo, po katerem bo sledila zabava ob živi glasbi. Za odlično glasbo in veliko dobre volje bo poskrbela popularna glasbena skupina Versi iz Metkovica. 3. DAN, 12.10.2014: NEUM - MEDUGORJE - SLOVENIJA Po zajtrku se bomo iz Neuma odpeljali proti notranjosti BiH. Pot nas bo najprej vodila do svetovno znanega romarskegasredišča MEDUGORJA. Tukaj bomo imeli na voljo 3 ure časa, tako da se bodo lahko interesenti odpravili na t.i. »brdo ukazovanja«, hrib, kjer naj bi se po pričevanjih domačinov prikazovala Marija. Udeležiti se bo mogoče tudi svete maše. V okolici Medugorja je pred leti zrastla ETNOGRAFSKA VAS HERCEG z etnografskimi in drugimi posebnostmi pokrajine Hercegovine. Sledi degustacija domačih vin. A ¡s' S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI: ■ 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanje okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... ■ Tv priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma ■ 20% popust pri naročilo malih oglasov ogled brezplačne gledališke predstave konec leta 2014 Avtobus zvestobe (predbožični izlet evropske prestolnice) dodatni popusti pri zakupu izletov preko agencije Turi-stagent (obiranje mandarin v dolini reke Neretve 10. 10. 2014 3 dni samo 165,00 €, plačilo na obroke) Praktična darila za nove in obstoječe naročnike Vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK STAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! ■ ifiSnrž-»- »».-»V« .«.*•*. • jr« •<-.' i r - . tT;-"- «rr torek • 3- junija 2014 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 08:00 Kronika iz občine Destrnik 09:45 Utrip iz Ormoža 10:45 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 18:00 Destrnik - !z domače skrinje 20:00 16. praznik Občine Destrnik 21:30 Ujemi sanje 22:30 Oddaja o kulturi SIP Prireditvenik PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV Kronika iz občine Hajdina Polje, kdo bo tebe ljubil 2013 Video strani Seja sveta Markovci - V ŽIVO 17. Praznik Občine Starše 40 let Gasilskega zbora Hajdoše Gostilna pri Francetu Oddaja Uživajmo 08:00 Zaključek zborov OS Dornava 10:00 Ljudski pevci se predstavijo 12:00 Video strani 16:00 Seja sveta Lenart - V ŽIVO 20:00 1 Sv. Obhajilo v Dornavi 21:00 Dornava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA: ¡nfo@siptv.si kontakt: 02 754 00 30: 041 618 044: www.siptv.si Marketing: Megamarketing d .o. o,; 02 749 34 27; 031 627 340 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.c 02/ 749 34 10 VSÄBC CETFŠT! PREDLOGI ZA SLOVENSKIH IP©P f T®[F Torek, 3. junij 10:00 Ptuj, Dravska ul. 18: odprtje razstave ročnih del članov medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, na ogled do petka, 6. 6., med 8. in 14. uro 11:00 Ptuj, DomKULTure Muzikafe: predstavitev programa 18. festivala Dnevi poezije in vina, ki bo 27. in 30. avgusta na Ptuju 17:00 Ptuj, Miheličeva galerija: Odeto v pozabo, predavanje dr. Dragana Božiča, Hladno orožje in barvit nakit, Ptuj z okolico v mlajši železni dobi 18:00 Ormož, gimnazija: Zrcalo leta, predstavitev projektnega dela 19:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča: literarni večer, predstavitev novega romana Aleša Štegra Odpusti ter pogovor z avtorjem Sreda, 4. junij 16:00 Ormož, Knjižnica F. K. Meška: pravljična ura s plesom 20:00 Ptuj, DomKULTure Muzikafe: potopisno predavanje Vilija Podgorška - Mehika Četrtek, 5. junij 18:00 Hoče, Botanični vrt Univerze v Mariboru: prireditev Vrtnice in vino, Gala koncert z degustacijo vin in hrane Petek, 6. junij 14:00 Majšperk, sedež podjetja Albin Promotion: Chicken feet party, 24 let podjetja Albin Promotion 16:00 Ptuj, Mestni stadion: športno humanitarna akcija 10 krogov za 10 nasmehov, za socialno ogrožene družine 18:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: osrednja slovesnost ob 7. prazniku občine Cirkulane 18:00 Ptuj, CID: zaključek nadaljevalnega tečaja znakovnega jezika 19:30 Ormož, Dom kulture: premiera predstave Boing Boing, Stevardese pristajajo, KŠD Dobrava in Moški zbor Dobrava Mestni kino Ptuj Četrtek, 5. junij: 19:00 Potepuh Tomaž. Petek, 6., sobota, 7., in nedelja, 8. junij: 17:00 Hiša velikega čarodeja; 19:00 Zlohotni-ca; 21:00 Ničelni teorem. Ii STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu. Registrirajte se na wwmfeämfcoii Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO PRODAM dve breji telici, simentalki, pašni, v 9. mesecu brejosti. Tel. 769 28 71 in 031 733 762._ KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041767 760. UGODNO prodamo bukovo hlodovino za drva in jo dostavimo na dom. Informacije na tel. št. 0590 73 000. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. BUKOVA drva ugodno prodam, možnost razreza in dostave. Tel. 051 793 069._ KUPIM bikce za nadaljnjo rejo in prodam priklop za traktor Zetor ter več vratnih kril. Tel. 041 645 875. PRODAM telico simentalko v devetem mesecu brejosti. Tel. 040 368 161. NEPREMIČNINE BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. DOM-STANOVANJE ENOSOBNO stanovanje, opremljeno, 38 m2, in klet, 16 m2, v Gori-šnici, menjam za primerno na Ptuju. Šifra »NA PTUJU« IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj. iK ©b m um MESEC JUNIJ 7 S LOVEN 8 KI H POLK m V&LČTOV 1. SPEV - Neskončno sem jo ljubil 2. DEJAN VUNJAK-0 sladoled 3. MARJAN ZG0NC - Dalmacija in Slovenija 4. SVAR0G0V-V Portorožu na postaji 5. VEDRAN FRANC HUSAR - Moj rojstni kraj 6. MATIJA PUŽ & CLAUDIA - Stara kitara 7. TRIO GENIALCI - Špela z Bleda Zmagovalec meseca MAJA: TANJA ŽAGAR - Vino. vino Še eno možnost v JUNIJU ima: SPEV - Neskončno sem jo ljubil 1. Ans. EKART - Še eno rundo 2. NAPEV - Reci mi 3. SVETLIN-Palme in valovi 4. MLADI ODMEV - Za vedno tvoja 5. DINAMIKA-Čas veselja 6. ROSA - Babica naša slavi 7. ŠTIRJE KOVAČI - Kovaških 60 let Zmagovalec meseca MAJA: VESELI SVATJE - Prvič bom mamica Še eno možnost v JUNIJU imajo: Ans. EKART - Še eno rundo RAZNO ŽE VEČ kot mesec dni pogrešamo dva nemška ovčarja na območju Trnovske vasi, slišita na ime Rex. Če ste ju videli, pokličite na tel. 070 812 679. www.tednik.si SPOMIN 2. junija je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustila draga mama, žena in Julijana Vindiš GRADIŠČA 17 26. 1. 1933 t 2. 6. 2013 Hvala vsem, ki postanete ob njenem grobu in s prižgano svečko ohranjate spomin nanjo. Vsi njeni Sreča je kakor sonce, ko je najlepše, zaide. Po hudi bolezni nas je v 65. letu starosti zapustil mož, oče, tast in dedek Ivan Vajda IZ MIHOVCEV PRI VELIKI NEDELJI 102 /- \ 1 M Od njega se bomo poslovili v torek, 3. 6. 2014, ob 16.30 na pokopališču pri Veliki Nedelji. Žara bo položena v vežico dan pred pogrebom ob 11. uri. Na pokojnikovo željo cvetje in sveče hvaležno odklanjamo v namen obnove gasilskega doma v Veliki Nedelji. Žalujoči: žena Štefka, hčerka Klavdija in sin Samo z družinama Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tiho srce tam zajoče, saj skoraj razumeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo... med nami si. V SPOMIN 3. junija 2014 mineva 10 let, odkar si nas za vedno zapustila, draga mamica, žena, babica Terezija Zebec IZ MEDVEDC 29 B Kako velika praznina je ostala za tabo doma, vemo le mi, najbližji, ki te zelo pogrešamo. Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in prižgete svečke. Tvoji najdražji Bleda luna mirno plava skoz oblake in megle, ona vedno tebe išče in ne najde te, ker ti v hladnem grobu spiš. ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga mama, tašča, babica, prababica in praprababica Roza Ciglar roj. 16. 2. 1916 t 6. 5. 2014 IZ PODVINCEV 88 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo patroma Klemnu in Marjanu za opravljen obred, ge. Veri za molitev, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošema in javnim službam. Vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih. Posebna zahvala ge. Justini Ficjan za nesebično pomoč. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Vsi njeni . -»<=_____________________ SLOVENSKIH P@P 1 T@P Glasujem za:__ Ime in priimek: 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV Glasujem za:_ Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov MEGAMARKETING d.O.o, p p. 13. 228 B Hajdina KMALU V STAJERSKEM TEDNIK }Aob\ ogtasi , z uoKoidi^ obMD&ja. Štajerski 'EDNIK oma »Ko sem videl kakšnega človeka na vozičku in še nisem bil poškodovan, sem si vedno mislil, da ne bi bil nikoli rad na tem mestu. Tega sem se zelo bal,« je žalostno dejal 48-letni Janez Šumenjak. A življenje se je z njim kruto poigralo. Konec julija lani se je na delovnem mestu hudo poškodoval in postal hrom, kar je bil za prej delavnega in aktivnega možakarja hud udarec. »Naenkrat se človeku vse podre, vse poruši,« pripoveduje Janez, ki se s svojo poškodbo nikakor ne more sprijazniti. »Danes je na mojem prvem mestu, da ozdravim in naredim prvi korak, kot ga naredi otrok, ki se uči hoditi,« s cmokom v grlu pove Šumenjak, ki vseeno ostaja močan. Vso svojo energijo vlaga v redno telovadbo, »Solidarnost je izredna. Akcije zbiranja potekajo v krajevnih organizacijah Rdečega križa, v šolah, društvih, veliko darujejo posamezniki,« je dejala Bračičeva. Zbirali so ustekleničeno vodo, konzervirano hrano, higienske pripomočke, plenice, spodnje perilo, spalne vreče, podloge za spanje, odeje, posteljnino, škornje, zaščitne obleke in drugo, z izjemo oblačil in zdravil. Pomoč na prizadeta območja pošiljajo preko Rdečega križa Slovenije v upanju, da se bo ponovno postavil na noge. »Moj dan je zelo naporen. Zelo veliko telovadim, ker mi to pomaga. Če delam, vidim, da telo postaja aktivnejše, vse bolj čutim. Še bolj pa bi mi pripomogle terapije, a zdravstvo ne prisluhne dosti na tem področju,« pove sogovornik in doda, da država sicer primakne nekaj, a s tem si ni mogoče veliko pomagati. »Država ti da le dva tedna terapij, kar pa za tako poškodbo, kot jo imam jaz, ni nič. Namreč šele po dveh tednih sem začutil spremembe v svojem telesu, ampak takrat sem moral domov,« pripoveduje sogovornik. A terapije, ki Janezu zelo pomagajo, so drage. In Šumenjakovi si jih enostavno ne morejo privoščiti. Janez je namreč družini - svoji ženi in v Srbijo in BIH pa tudi sami. Zbrano pomoč so minulo sredo, 28. maja, naložili na palete v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Bistrica (OZVVS). Tudi člani veteranske organizacije so zbirali pomoč ter zbrali materialnih izdelkov za dvajset velikih palet. Zbrane stvari so odpeljali v Zenico in Doboj, kjer so jih pričakali člani specialne policije bosanske in hrvaške vojne mornarice, je povedal Božo dvema hčerama - kruh služil sam. Sedaj pa tega ne zmore, kar ga še dodatno teži in obremenjuje. »Bil sem zelo malo doma. Delal sem namreč vse mogoče. Tudi kot mesar. Delal sem tudi po terenu in če sem že bil doma, sem delal še v svo- Juhart Jakec, pobudnik akcije. »Denarnih sredstev je zbranih nekaj čez 1.000 evrov. Za ta denar bomo kupili še nekaj orodja, samokolnice, perila, otroških oblačil in hrane. Fi- ji garaži, kjer imam stružnico.« Sedaj pa ne more sam niti do garaže, saj ga omejujejo stopnice. »Teren ni pripravljen, tudi zunaj ne morem biti. Pogrešam garažo. Pogrešam pa tudi oldtajmere, saj sem se z njimi rad ukvarjal.« nančne vrednosti ne bomo ocenjevali, saj gre za pomoč prijateljem, s katerimi gojimo prave prijateljske odnose v okviru festivala miru in za nas vsota ni pomembna. Zbirali Zakaj ravno jaz? Janez kljub težki poškodbi ostaja pozitiven in prepričan, da se bo ponovno postavil na noge. A včasih pridejo tudi zanj črni dnevi. »Včasih pridejo takšni dnevi, da sem zelo slabe volje. Ampak potem sam sebe spodbujam in si pravim, da moram naprej,« prizna Janez in doda: »Najtežje je bilo, ker se nikakor nisem mogel sprijazniti s poškodbo, ki me je doletela. Velikokrat sem se spraševal, zakaj mi je bilo namenjeno ravno to. Dostikrat tudi povem, da sem šel delat v kratkih hlačah, domov pa prišel v bundi, saj me kar pet mesecev ni bilo doma.« Da Janez kljub hudi nesreči, ki ga je doletela, ostaja dobre volje in pozitivnih misli, dokazuje tudi s prepevanjem v Kvartetu Polenšak. Kot nam je povedal, pesem nanj zelo dobro vpliva. »Ko pojem, pozabim na vse tegobe, ki jih imam v sebi. Odrežem vse. Počutim se, kot da nisem na vozičku. Pesem me res poživi,« še doda Janez. Monika Levanič smo po najboljših močeh in prepričan sem, da to ni zadnji kamion, ki bo peljal iz našega veteranskega centra,« je povedal Juhart. Mojca Vtič Osebna kronika Rojstva: Urška Petek, Volk-merjeva cesta 5, Ptuj - deček Noel; Mateja Černelč, Partizanska ul. 36, Slovenska Bistrica - deklica Evelina; Mojca Kralj, Slovenja vas 41, Hajdina - deklica Žana; Jasmina Bel-šak, Ul. 19. septembra 4, Sp. Duplek - deklica Kim; Metka Pavalec, Zg. Hajdina 202, Haj-dina - deček Staš; Katja Kosi, Lancova vas 46 b, Videm pri Ptuju - deklica Lara; Elena Zupanc, Rabelčja vas 28, Ptuj - deklica Vita; Sanja Kesar, Moškanjci 117, Gorišnica -deklica Lara; Martina Vidovič, Soviče 23, Videm pri Ptuju -deklica Mia; Doroteja Brumec, Leskovec 119 b, Pragersko - deklica Žanin; Anja Leš, Leskovarjeva ul. 8, Slovenska Bistrica - deček Tit; Roberta Novak, Murska ul. 12, Beltinci - deček Mark; Doroteja Vrabelj, Osluševci 2, Podgorci - deček Tjaž; Brigita Šešerko, Bukovci 80, Markovci - deček Jaša; Mojca Neudauer Meglič, Osterčeva ul. 12, Ptuj - deček Benjamin; Liljana Poplatnik, Dornava 90, Dornava - deklica Klara; Ines Tašner, Romiho-va ul. 59, Slovenska Bistrica -deček; Janja Jurgec, Bukovci 176 a, Markovci - deček Žan. Umrli so: Barbara Gregorec, roj. Hvalec, Skorba 53, roj. 1928 - umrla dne 23. maja 2014; Janez Pernek, Veliki Okič 15, roj. 1955 - umrl dne 23. maja 2014; Anton Vodo-šek, Pleterje 43, roj. 1926 -umrl dne 24. maja 2014; Ivan Novak, Kolodvorska cesta 9, Središče ob Dravi, roj. 1941 - umrl dne 27. maja 2014; Marija Šketa, roj. Vogrinčič, Trnovska vas 20, roj. 1950 - umrla dne 18. maja 2014; Jožef Vidovič, Velika Varnica 24, roj. 1960 - umrl dne 25. maja 2014; Ana Toplak, roj. Tašner, Bišečki Vrh 13, roj. 1937 - umrla dne 25. maja 2014; Ana Pal, roj. Babošek, Draženska cesta 19, Ptuj, roj. 1933-umrla dne 28. maja 2014. Poroke - Ptuj: David Kelenc, Stojnci 22 b, in Mateja Zu-panič, Muretinci 14; Marjan Mohorko, Jurovci 14, Videm, in Sandra Mikša, Dragovič 8, Juršinci; Albin Krajnc, Velika Varnica 92, in Božena Bedrač, Janežovski Vrh 38; Milan Ku-kovec, Nova vas pri Markov-cih 19 a, in Petra Žorman, Volkmerjeva c. 5, Ptuj; Zoran Resnik, Eberlova ul. 4, Fram, Rače-Fram, in Leonela Pučko, Reševa ul. 13, Ptuj. Poroka - Ormož: Dejan Luk-man in Emanuela Ivanuša, Ša-lovci 46, Središče ob Dravi. Danes bo zjutraj precej jasno, čez dan pa spremenljivo oblačno. Popoldne bodo predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji krajevne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, najvišje dnevne od 19 do 23, na Primorskem do okoli 25 stopinj C. Obeti V sredo bo zjutraj pretežno jasno, popoldne pa spremenljivo oblačno, v zahodni in deloma osrednji Sloveniji bodo krajevne plohe in posamezne nevihte. V četrtek bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. POMISLIMO TUDI NA ŽIVALI Zbiranje hrane za humanitarno pomoč Medtem ko se naši južni sosedje j spopadajo s hudimi naravnimi težavami, ne : smemo pozabiti na živali, ki ko» ljudje potrebujejo hrano za preživetje, ____ _--S«? < - l Éuianta za tnale živa Napoved vremena za Slove ni jo Če junija sonce pripeka in vmes dežek rosi, ni treba se bati teka, obilno zemlja rodi. vi0/22^ Dornava • Ko se ti življenje obrne na glavo mm u u ▼ u r ■■ 1 »Moja največja želja je, da se spet postavim na noge « Janez Šumenjak je človek, ki nam je vsem lahko v navdih. Po hudi delovni nesreči, ki ga je pred slabim letom dni ohromila in priklenila na voziček, je danes s svojo jekleno voljo prišel tako daleč, da lahko že malce premika noge. A da bi lahko ponovno shodil, bi potreboval najrazličnejše terapije, ki so vse prej kot poceni. Dobrodelni koncert V nedeljo, 8. junija, bo ob 16. uri v večnamenski dvorani v Juršincih potekal dobrodelni koncert za Janeza Šumenja-ka, na katerem bodo nastopili številni glasbeniki. Zbrana sredstva bodo namenjena njegovemu nadaljnjemu zdravljenju. »Najtežje je bilo, ker se nikakor nisem mogel sprijazniti s poškodbo, ki me je doletela. Velikokrat sem se spraševal, zakaj je bilo meni namenjeno ravno to,« prizna Janez Šumenjak, ki vseeno ostaja močan in poln pozitivnih misli. Slovenska Bistrica • Več ton pomoči za poplavljene v BiH in Srbiji Solidarnost med ljudmi je velika Klicu na pomoč poplavljenih v Srbiji ter Bosni in Hercegovini se je že pred dvema tednoma z zbiranjem materialnih potrebščin odzvalo Območno združenje Rdečega križa Slovenska Bistrica in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Bistrica. Do srede, 28. maja, so zbrali na rdečem križu pet ton pomoči, je ocenila sekretarka RK Slovenska Bistrica Marija Bračič. Foto: ML