lETO xxxiv., št. 43	Ptuj, 5. novembra 1981	cena 6 dinarjev
yu issn 0040-1978
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
uudstva
Vrsta nujnih ukrepov (stran 2)
Proslave - sestavni del kulturne politike (stran 4)
Setev še ve^o aktualna (stran 5)
Ne smemo jihpozabiti (stran 7)
Ptujski modelarji znova najboljši (stran 9)
Svečke so ugasnile, spomini živijo...
Ob dnevu mrtvih je na grobo-
vih naših padlih zagorelo na tisoče
svečk; nešteto cvetov smo posta-
vili na zemljo, pod katero počivajo
naši znanci, sorodniki in prijatelji,
poklonili smo se ob spomenikih
borcem za svobodo, spominu
vsem tistim neznanim ljudem, ki
so umrli za to, da danes mi živimo.
S cvetjem in svečkami smo po-
novno obudili spornine na vse
nirtve, za trenutek smo sklonili
glavo in se vdali spominom iz
preteklosti . . .
Povsod po naši republiki so se v
počastitev dneva mrtvih zvrstile
številne komemorativne sveča-
nosti. Tudi v ptujski občini jih je
bilo precej. Osrednja komemora-
cija pa je bila v soboto 31. oktobra
ob deveti uri na starem mestnem
pokopališču v Ptuju. I\>1 ure prej
so se na Titovem trgu v Ptuju
zbrali učenci, dijaki in študentje
-skupaj z delovnimi ljudmi in ob-
čani, ter predstavniki družbeno
političnih organizacij. Od tam so v
žalni povorki prišli do spomenika
padlim borcem na starem mes-
tnem pokopališču, kjer so najprej
položili vence in prižgali svečke,
zatem pa so prisluhnili komemo-
rativnemu govoru dr. Mitje Mr-
goleta, podpredsednika SO Ptuj.
Spomin na vse umrle so s kultur-
nim programom počastili še člani
komornega moškega pevskega
zbora iz Ptuja pod vodstvom
.Franca l.ačna, godba na pihala m
učenci OŠ Olga Meglič.
V nedeljo 1. novembra pa so
zaživela vsa pokopali.šča. Zago-
rele so nove in nove svečke, vju-
t^ranji rosi so oveneli številni spo-
minski cpetovi. Danes je cvetje že
uvenelo, svečke so ugasnile, a
spomini živijo . . .
M. Ozmec
Na osrednji komcmorativni sve-
čanosti je govoril dr. Mitja Mr-
gole
Ob spomeniku padlim so se zbrali številni Ptujčani in okoličani.
MEDOBČINSKI SVET ZKS MARIBOR
O delu komunistov v ostalih DPO
Na ponedeljkovem posvetu, ki ga je v
Mariboru vodila Ivanka Vrhovčak, izvršna
sekretarka za naloge ZK in delo komunistov v
DPO pri predsedstvu CK ZKS, je bilo največ
konkretnih misli povedanih o delu mladih
komunistov in mladine nasploh. Ugotavljali so,
da marsikje obravnavajo zvezo socialistične
mladine kot drugorazredno organizacijo, ne da
bi se ob tem zavedali,''da so problemi mladih
problemi celotne družbe. Vprašanj, katerih
reševanje je v zaostrenih gospodarskih pogojih
dosti težje kot sicer, ni malo. Predvsem so to
problemi v zvezi z usmerjenim izobraževanjem,
s socialnim položajem učencev in študentov, z
zaposlovanjem mladine, in tako dalje. Raz-
pravljalci so na posvetu opozorili, da mladinske
organizacije same o teh problemih lahko več ali
manj razpravljajo, reševati pa jih je moč zgolj s
skupnimi akcijami celotnega z^uženega dela.
Precej je bilo rečenega tudi o idejnopolitičnem
usposabljanju mladih aktivistov. Udeleženci
posveta so menili, da bi morale vse družbeno-
politične organizacije pripraviti poenotene
programe idejnopolitičnega us-posabljanja in jih
tudi skupaj izvajati, saj prav mladini za te
oblike usposabljanja zmanjkuje predvsem
sredstev. Hkrati pa so ugotavljali, da je mar-
sikje še velik razkorak med vodstvi občinskih
organizacij mladine in osnovnimi organiza-
cijami ZSMS. Tudi tu se srečujejo s forumskim
delom, premalo pa so povezani z ostalimi DPO.
Krivde za to ne gre prisoditi zgolj mladim,^V
občinah se je treba dogovoriti za skupne
programe dela DPO in jih skupno tudi
uresničevati — predvsem tisti del programov, ki
se nanaša na konkretne probleme mladih v vseh
okoljih.
Ko so udeleženci posveta govorili o delu
komunistov v SZDL so poudariU, da frontnost
te družbenopolitične organizacije ni uveljav-
ljena v celoti. To se odraža v neuresničevanju
sprejetih dogovorov tako v krajevnih skupno-
stih kot v združenem delu. Ker so OO ZKS
idejno premalo močne prihaja ob neuresničeva-
nju zastavljenega dela tudi do nepotrebnih
trenj, ki jih komunisti ne znajo poravnati v
tovariških pogovorih. To pa je tudi posledica
neuveljavljanja metod dela v zvezi komunistov
in forumsicega dela.
Med evidentiranjem kandidatov za razne
funkcije v delegatskem sistemu za naslednji
mandat se je pokazalo, da je med evidentira-
nimi sicer več članov zveze komunistov kot v
sedanjem, vendar je evidentiranih tudi enkrat
več mladih. Med njimi je precej takih z nižjo
izobrazbo. Glede na znane težave delegatov, ki
se ubadajo s strokovno pripravljenimi gradivi je
vprašanje, ali bodo zmogli dobro opravljati
svoje delegatsko poslanstvo. Poleg tega je med
evidentiranimi večina mladih predvsem zato,
ker starejši želijo prevaliti del bremena na mlaj-
ši rod. To bi ne bilo narobe,'če bi bili mladi tudi
dovolj usposobljeni za takšne naloge.
Ko so udeleženci posveta govorili o delu
komunistov v družbenih organizacijah in. dru-
štvih so menili, da je prešibko. Le malokje se
uveljavljajo aktivi komunistov kot metoda dela.
Kazalo bi to metodo uresničevati v vseh takih
organizacijah — Vendar ne kot stalno organiza-
cijsko obliko dela temveč kot metodo za reše-
vanje problemov, ki jih tudi v družbenih
organizacijah in v društvih ni malo.
N. Dobljekar
Ocena dosedanjih priprav na
volitve in na referendum
v ponedeljek. 9. novembra se bo na redni seji
sestalo predsedstvo občinske konference SZDL
Ptuj. Na seji bodo ocenili dosedanje priprave na
Volitve v letu 1982 in sprejeli naloge za nadaljnje
aktivnosti na tem področju. Posebej bodo ocenili
delo delegacij družbenopolitičnih organizacij v
družbenopolitični zbor skupščine občine Ptuj, po-
vezano s tem bodo tudi obravnavali gradivo za 42.
sejo DPZ SO Ptuj in oblikovali stališča za delegacijo,
dajih bo lahko posredovala na seji DPZ v torek. 10.
lovembra.
Pra\ tako v ponedeljek popoldne bo tudi skupni
posvet predsednikov krajevnih konferenc SZDL,
člano\ odbora za izvedbo referenduma in vodij
skupin, ki so zadolžene za pomoč pri delu krajevnih
skupnosti. Skupno bodo ocenili dosedanje razprave
v pripravah na referendum z' drugi občinski sa-
moprispevek za sofinanciranje gradnje šolskega
prostora v občini Ptuj. Na podlagi ocene se bodo
dogovorili za nadaljnje aktivnosti.
F K
Sindikalni delavci iz Egipta
obiskali TGA Kidričevo
v prejšnjem tednu je bila v tovarni glinice in
aluminija Boris Kidrič v Kidričevem na obisku
tričlanska delegacija sindikata delavcev kovinske
industrije iz Fgipta. Gostitelji .sojih ob tej priložnosti
Seznanili s celotnim delovnim proce.som v proiz-
vodnji aluminija, beseda pa je tekla .še ;> predvideni
gradnji nove elektrolize.
Sindikalne delavce i/ Kgiptaje med drugim za-
nimala tudi organizacija dela sindikata v tovarni in
Vrsta nodrohnnsii v 7^'^>7i s - .vi ■ln;i varnostjf /:■
poslenih. /lasti vloga skupnosti za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje.
Ob svojem obisku v ptujski občini sije delegacija
sindikata delavcev kovinske industrije iz Hgipta
ogledala še nekatere znamenitosti starega Ptuja in
rnu/cjsl.c zbirke, sestali pa .so se tudi s predstavniki
(•bčin.skega sveta zveze sindikatov Ptuj in člani ob-
činskega odbora sindikata delavcev zaposlenih v
kovinski predelovalni industriji.
V počastitev
Dneva
republike
Na zadnji seji odbora za orga-
nizacijo prireditev pri predsedstvu
SO Ptuj so sprejeli program prosla-
ve DNEVA REPUBLIKE, ki bo na
predvečer praznika, 28. novembra
ob 18. uri v avli CSUI v Ptuju. Ker
DO proslava potekala pod geslom: S
TITOM V SRCU, ZA DOMOVI-
NO IN L.IUDSTVO TITOVE JU-
GOSLAVIJE, mora tudi kulturni
program ustrezati temu geslu. Kul-
turni program bodo izvajali učenci
Centra srednjega usmerjenega
izobraževanja in člani DPD Svo-
boda Ptuj pod vodstvom Branke
Bezeljak Glazer.
Na seji so se tudi dogovorili, da
bo v počastitev praznika republike
tudi odprtje treh novih mostov čez
Dravinjo, ki so bili dograjeni pred
tedni, uradno pa še niso bili izro-
čeni v promet. To so mostovi v Trž-
cu, Doleni in Stogovcih.	pF
SEJA CK ZKS
O kmetijstvu
in gozdarstvu
Včeraj, 4. novembraje bila v Ljubljani 11. seja centralnega komiteja
ZK Slovenije. Osrednja tema je bila razprava o uresničevanju nalog ZK
v zvezi z razvojem te^socialističnd preobrazbo kmetijstva in gozdarstva;
obravnavali pa so tudi informacijo o pripravah na 9. kongres ZK
Slovenije in 12. kongres ZK Jugoslavije.
O središčni točki dnevnega reda je ustrezna komisija pripravila
obširno gradivo, kije bilo dobra podlaga za razpravo na seji. V poročilu
je podrobneje razčlenjeno prizadevanje ZK za uresničevanje idejno-
političnih usmeritev pri preobrazbi kmetijstva, zlasti še v obdobju po 2.
seji kotiference ZKS o kmetijstvu, kije bila junija 1969. V gradivu je med
drugirri zapisano:
»Večja proizvodnja hrane in surovin v kmetijstvu je v planskih
dokumentih republike in federacije opredeljena kot ena od strateških
nalog našega razvoja in pogoj za ekonomsko in s tem tudi za družbeno
stabilizacijo. Ta vprašanja so še toliko bolj aktualna, ker proizvodnja
hrane v svetu prerašča iz ekonomskega in socialne tudi v politično
Vprašanje. Razvite države, ki razpolagajo z glavnimi prjesežki hrane,
izrabljajo to okoliščino za to, da bi pridobile prednosti, ki izhajajo iz
ekonomske in politične neenakopravnosti na svetu. Uveljavljanje sa-
moupravnih družbenoekonomskih odno.sov, uporaba zemljiških povr-
šin in visoko produktivno in relativno cenejšo proizvodnjo hrane ter za
razvijanje lastne tehnologije in proizvodnih postopkov, je zato za Slo-
venijo in Jugoslavijo — ne samo notranjepolitično vprašanje, ampak
tudi vprašanje, ki pomembno vpliva na položaj Jugoslavije v svetovnem
gospodarskem sistemu.«
V nadaljevanju je zapisano, da za uresničevanje teh nalog ni po-
trebno znova sprejemati globalnih in idejnopolitičnih usmeritev, temveč
moramo uresničevati že sprejete in jih dosledneje uveljavljati v praksi.
Za sejo so bila pripravljena tudi stališča in usmeritve za delovanje
komunistov v zvezi s hitrejšim uveljavljanjem samoupravnih družbe-
no-ekonomskih odnosov v kmetijstvu in gozdarstvu. Bistveni povzetek
teh stališč objavljamo na 2. strani Tednika.
FF
EVIDENTIRALI
VODSTVO ZK
Na seji komiteja OK ZKS Ptuj, ki je bila v sredo, 28. oktobra, so
evidentirali kandidate za opravljanje funkcije predsednika občinske
konference, sekretarja in izvršnega sekretarja komiteja OK ZKS. Za
predsednika je predlagan Feliks Bagar, ki bo funkcijo opravljal nepro-
fesionalno, za sekretarja Stanko Lepej, za izvršnega sekretarja pa Slava
Šare — obe funkciji sta profesionalni. Vse osnovne organizacije ZKS v
občini bodo prejele obvestilo o evidentiranih kandidatih z opisom
njihove dosedanje družbenopolitične aktivnosti in bodo o evidentiranih
kandidatih razpravljale. Izvoljeni pa bodo na programsko volilni kon-
ferenci OK ZKS Ptuj v februarju 1982.
N. D.

2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
5. november 1981 —
tednik
TGA KIDRIČEVO
Vrsta nujnih
ukrepov
Vse več slišimo o mnogih ukrepih na raznih področjih naSega
gospodarstva, ki se novsod srečuie skoraj z enakimi problemi in teža-
vami. Tudi v TCj A »Boris Kidrič« v Kidričevem ne gre drugače, ker tudi
to delovno organizacijo pesti vrsta problemov, ki na tak ali drugačen
način otežujejo že itak težke probleme pri vsakdanjem delu.
Na eni izmed sej delavskega sveta TOZI) tovarna glinice so med
drugim obravnavali tudi predlog direktorja lOZI). kije članom de-
lavskega sveta posredoval predlog o ukrepih za manj.^^o porabo in
varčevanje s tekočimi gorivi. Prav ta TOZD namreč uporablja kot tekoče
gorivo v svoji proizvodnji predvsem mazut, ki je nujna postavka v
surovinah za proizvodnjo kalcinirane glinice kot tudi pri premagovanju
težav s preskrbo N I pare za potrebe TOZI) glinica v času večjih
remontov VT parnih kotlov. Razprava o teh nakazanih problemih, ki
članom DS niso bili nepoznani, je bila zelo pestra, konkretna in ob njej
se je marsikateremu članu porajala misel kako bo v naprej.
Člani DS TOZD tovarna glinice .so vzeli predvidene ukrepe z vso
resnostjo in odgovornostjo na znanje in seveda obvezo za dosledno
izvajanje predloženih ukrepov, ki so nujni. Zato tudi ni prav niččudnega.
če je DS enoglasno podprl predlog direktorja svoje FOZD in v skladu s
cilji uredbe — sprejel nujne varčevalne ukrepe in sicer:
Nujno je treba zmanjšati porabo mazuta za kalcinacijo glinice, saj
so se tu pokazale nekatere odvečne porabe mazuta, ker je bilo razvidno
iz raznih analiz in podatkov kontrole kvalitete, da je glinica preveč
kalcinirana. Z raznimi sprejetimi predlaganimi ukrepi pa bi naj z do-
slednim izvajanjem teh ukrepov uspeli prihraniti okrog 2% mazuta, kar
bi pomenilo približno 250 ton na leto. to pa že tudi nekaj pomeni tako pri
prihranku goriva kot tudi v uspešnejšem poslovanju same TOZD.
Pri tem so bile omenjene tudi variante o delnem prehodu na
zemljski plin. To bi predvem veljalo za poletne mesece, ko se pojavlja
višek zemeljskega plina. V primeru, da bi v TOZD tovarna glinice prešli
v poletnih mesecih na uporabo zemeljskega plina, bi na ta način
zmanjšali potrebe po mazutu za 5.000 do 6.000 ton na leto. To pa je že
številka, ki poslavlja tako TOZD kot celotno DO v nekoliko drugačni
položaj.
Pri vsem tem pa ne gre prezreti tega o čemer prav v TOZD tovarna
glinice na veliko razpravljajo. Svoj čas smo v Tedniku že poročali, da bo
TOZD tovarna glinice nabavila novi VT (visokotlačni) parni kotel na
premog, ki bi naj pričel z obratovanjem po letu 1983. Če bi torej potekalo
vse po zastavljenih naŽrtih. bi znižali porabo mazuta v TOZD tovarna
glinice kar na 2.000 ton na leto, ker bi namreč z vstavitvijo VT parnega
kotla odpadlo kurjenje NT parnih kotlov v času redni remontov.
To je torej ena izmed vrste že sprejetih nujnih ukrepov pri varče-
vanju s tekočimi gorivi in ostalega reprodukcijskega materiala, kot so
surovine, nujno potrebne za samo proizvodnjo glinice in aluminija od
boksita, premoga, mazuta, kavstičnega luga petrolkoksa in-smole. glinice
za proizvodnjo aluminija ter seveda močne postavke v proizvodu-
električne energije.
, DS TOZD tovarna glinice je končno še sprejel sklep, da bo vsak tretji
mesec obravnaval realizacijo sprejetih ukrepov, s katerimi so seznanjeni
zaposleni v DO TGA in le-te tudi v celoti podpirajo. Vsi skupaj, ki smo
zaposleni v tej DO pa smo dolžni, da z delovno disciplino in dovoljno
odgovornostjo vse to tudi dosledno izvajamo!
France Meško
K®*'
NOVA HALA ZA VZDRŽEVANJE VOZ
Boljši delovni
pogoji
Delavci centralnih železniških
delavnic Ljubljana — temeljne
organizacije za vzdrževanje voz
Ptuj so v sredo 28. oktobra slavili
pi.)membno delovno zmago.
Svojemu namenu so na skromni
slovesnosti predali novo halo za
vzdrževanje podstavnih vozičkov
s pomožnimi prostori.
Zbrane je uvodoma pozdravil
predsednik delavskega sveta, za-
tem pa je vrvico pred novo halo
prerezal najstarejši delavec
Franc Femec. Udeleženci sloves-
nosti so si takoj zatem ogledali
nove prostore. O pomenu investi-
cije in nasploh o razvoju železni-
škega gospodarstva v Ptuju je za
tem govoril direktor TOZD An-
ton Valentin. Med drugim je
dejal, da je veljala nova hala
blizu 67 milijonov dinarjev in. da
je to odraz številnih odrekanj ter
prostovoljnega dela zaposlenih.
O pomenu investicije je zatem
nove hale je predsednik delav-
skega sveta podelil ,še pismena
Zbrane je pozdravil predsednik
delavskega sveta Miran Skok
Foto: I.. Kotar
Zbrani na slovesnosti v novi hali. (Foto L. Kotar)
30 let trgovske organizacije Preskrba
V skoraj VNeh izložbah večjih
trgovin delovne organizacije Pre-
skrba. ki v občini Slovenska
Bistrica združuje TOZD Planika.
TOZD Veleprodaja m TOZD
Maloprodaja iz Poljčan.je mogo-
če opaziti lepo izpisane napise
■■>30. let Preskrbe-,
Delovni kolektiv združuje bli-
zu 650 delavcev v skoraj vseh
krajih občine Slovenska Bistrica
in tudi v nekaterih sosednjih
slovenskih in hrvatskih občinal).
Daje poslala pomembna gospo-
darska organizacija v občinskem
merilu kaže tudi podatek, da v
vseh treh TOZD nameravajo
letošnje leto ustvariti za okoli dve
milijardi dinarjev celotnega pri-
hodka in 175 dinarjev dohodka.
Tako pomembne finančne rezul-
tate dosegajo predvsem v zadnjih
dveh letih, ko so pričeli nastopati
združeno in so tudi smeleje
načrtovali. Močno .so povečali
poslovanje, k čemer jim je pripo-
mogla tudi modernizacija trgov-
skih lokalov
Pragerskem
v Oplotnici. na
nekaterih krajih
pa so zgradili nove trgovine, jih
posodobili in specializirali pro-
dajo v zastarelih.
Market v Slov. Bistrici je trenutno največji trgovski objekt kolektiva
Preskrba.
Dosedanji delovni uspehi so
delovni kolektiv navedli "tudi v
smelejše načrtovanje prihodnje,
ga razvoja trgovske mreže na
območju občine Slovenska Bi,
strica in tudi v prodajalnah izven
nje. V tem-srednjeročnem ob-
dobju se bodo posvetili nadaljnji
modernizaciji obstoječih trgov-
skih lokalov in gradnji novih
trgovskih površin tam kjer sedaj
ne zadovoljujejo potrebam obča-
nov.
Že v letu 1982 nameravajo
zgraditi večjo blagovnico v Polj-
čanah. v letu 1983 pa še večjo
trgovino v občinskem središču
Slovenski Bistrici. Na področju
drobnotrgovske prodajne aktiv-
nosti pa bodo v občini zgradili še
/a okoli 37(X) kvadratnih metrov
novih prodajaln in skladiščnih
prostorov.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
STALIŠČA iN USMERITVE CK ZKS
D NALOGAH V KMETIJSTVU
IN GOZDARSTVU
Centralni komrte ZK Slovenije poudarja, da
mora položaj kmeta v načelu temeljiti na enaki
podlagi kot položaj delavca v združenem delu, to
je na delu in rezultatih dela. Ukrepi ekonomske
politike morajo biti diferenciram in stimulativni,
da bi dejansko lahko pripomogli h krepitvi mate-
rialnega interesa kmeta za povečanje proizvod-
nje na podlagi njegovega vključevanja v
programe družbeno usmerjene proizvodnje. Ob
tem pa je treba poudariti, da na ohranjeni ali
celo okrepljeni zasebno-lastninski osnovi
proizvodnje tudi povečanje hektarskega maksi-
muma zemlje v zasebni lasti ne bi pomenilo
nikakršne kakovostne podlage ali možnosti za
uresničevanje strateških ciljev razvoja na podro-
čju kmetijstva in za učinkovito izrabo vseh pro-
izvodnih zmogljivosti. V sedanjih razmerah bi le
povečalo ekonomske, socialne in politične pro-
bleme na vasi, prav tako pa bi lahko odvračalo
od povezovanja in združevanja kmetov za
skupno proizvodnjo, kar je v nasprotju z osnov-
nimi načeli naše družbene in ekonomske uredit-
ve, v kateri družbeni položaj človeka določa
delo, ne pa lastnina. Uveljaviti je treba usmeritev
k postopnemu podružbljanju zasebne kmetij-
ske proizvodnje z združevanjem dela, sredstev in
zemlje ter z nujnim povečevanjem vpliva zdru-
ženih kmetov ter tako dosegati visoko stopnjo
intenzivnega delovanja zemljišč. Komunisti se
morajo zato z argumentirano razpravo, zlasti pa
z ustvarjalno obravnavo razvoja samoupravnih
družbenoekonomskih odnosov, novih načinov in
oblik dela ter proizvodnje upreti pritiskom po
odpravi hektarskega maksimuma, ker ta objek-
tivno krepi težnjo po ohranjanju in oživljanju
zasebno-lastninskega monopola nad zemljo in
kmetijsko proizvodnjo.
Hitrejše kakovostno spreminjanje načina
proizvodnje v kmetijstvu je bistveni pogoj za to,
da dosežemo hitrejšo rast produktivnosti ozi-
roma povečevanje obsega proizvodnje,
racionalizacijo stroškov ter optimalno izrabo
vseh zmogljivosti kmetijske proizvodnje.
Proizvodnja hrane in surovin mora v prihodnje
temeljiti na sodobnih proizvodnih postopkih in
tehnologiji, močneje mora biti naslonjena na
razvoj in uporabo raziskovalnih dognanj ter na
permanentno izobraževanje kmetijskih proizva-
jalcev. Nosilci uresničevanja takšnih razvojnih
usmeritev morajo biti sodobno organizirani
družbeni obrati, ki so proizvodno in dohodkov-
no trajno povezani z visoko produktivno,
specializirano in sodobno organizirano
predelovalno industrijo in trgovino.
Z uresničevanjem načela kontinuiranega
planiranja si morajo komunisti v kmetijskih
samoupravnih organizacijah in skupnostih,
bankah in skupščinah občin prizadevati, da bo.
upoštevaje dejansko razpoložljiva sredstva in
cilje družbenih planov Jugoslavije in Slovenije,
opredeljen strat^ki pomen razvoja kmetijstva,
in da bodo določene prioritete znotraj samega
kmetijstva. Pri tem je treba z uveljavljanjem
samoupravnega sistema planiranja v praksi
ustvariti možnosti, da bo kmet kot nosilec plani-
ranja dejansko sodeloval pri oblikovanju plan-
skih usmeritev in prevzemal obveznosti in
odgovornosti — tudi materialne — za uresniče-
vanje plana. Le tako bomo dosegli, da bo
gospodarjenje zasnovano na zaokroženih
dohodkovnih projekcijah, v katerih bodo jasno
dogovorjene materialne pravice, obveznosti in
odgovornosti pri zagotavljanju sredstev, razpo-
laganju in uporabi dohodka.
Komunisti morajo biti v delegacijah in
organih družbenopolitičnih skupnosti pobudniki
predlogov, da se oblikujejo in sprejmejo med-
sebojno in s politiko ekonomske stabilizacije
usklajeni ukrepi ekonomske politike, ki bodo
spodbujali uresničevanje dolgoročnih razvojnih
ciljev v kmetijstvu in pospeševali procese
podrulbljanja kmetijstva. Ukrepi ekonomske
politike morajo zagotavljati stabilnost proizvod-
nje ter normalno preskrbo prebivalstva s hrano
in industrije s surovinami. Komunisti še morajo
v davčni politiki zavzeti za takšne dopolnitve, ki
bodo tudi na področju kmetijstva in gozdarstva
omogočale ustrezen način obdavčevanja doho-
dka kmetijskih proizvajalcev. Pri tem je treba
uveljaviti takšne kriterije, s pomočjo katerih bo
tudi davčna politika pospeševala celovitost in
kakovost uresničevanja politike kmetijske
proizvodnje in gospodarjenja z gozdovi oziroma
ekonomsko stimulirala povečevanje produktiv-
nosti in učinkovito izrabo vseh naravnih danosti,
zJasti zemlje, združevanje kmetov in podobno.
V tem srednjeročnem obdobju je potrebno
na podlagi uvajanja sodobnejše in na domačan
znanju zasnovane visoko produktivne proizvod-
nje zagotoviti povečanje izvoza hrane in surovin
ter tako ustvariti možnosti za nujen uvoz suro-
vin, reprodukcijskih materialov in tehnologije za
potrebe kmetijstva ter s tem prispevati k izbolj-
šanju plačilne in devizne bilance države. Poseb-
nega pomena je, da komunisti v okviru
gospodarskih zbornic in splošnih združenj daje-
jo konkretne pobude za pripravo dolgoročnih
programov za vključevanje agroživilskih orga-
nizacij združenega dela v mednarodno delitev
dela, vključno s skupnimi naložbami v proizvod-
njo hrane in surovin v državah v razvoju.
Komunisti, zlasti tisti, ki delujejo v kmetij-
sko-zemljiških skupnostih, si morajo prizadevati
za uresničevanje celovitejše in kakovostnejše
politike gospodarjenja in upravljanja z zemljo
kot skupno družbeno dobrino in za odpravo sla-
bosti na tem poarocju. u temeljmn vprašanjih
razpolaganja s kmetijskimi zemljišči morajo
samoupravno odločati delavci in kmetje, zdru-
ženi v zemljiške skupnosti in delegatske skup-
ščine, ne pa posamezniki ali ozke skupine.
Pospešiti je treba pripravo in.sprejem oziroma
dopolnjevanje dolgoročnih prostorskih druž-
benih planov, ki naj imajo jasno in trajno opre-
deljeno namembnost prostora ter valorizirati
naravne danosti in zemljišča kot osnovo za
prestrukturiranje proizvodnje v kmetijstvu. Pri
tem je treba upoštevati omejenost obdelovalnih
zemljišč, s katerimi moramo v Sloveniji skrbno
in intenzivno gospodariti in jih dosledno
varovati pred družbeno in gospodarsko
nesmotrno uporabo oziroma pred uporabo za
druge namene. Komunisti se morajo zavzeti, da
bodo vsi nosilci kmetijskozemljiške politike na
podlagi odločitev delegatskih skupščin v občinah
sprejeli konkretne programe za vključitev vseh
kmetijskih zemljišč v sodobnejšo in učinkovi-
tejšo proizvodnjo. Pri tem je pomembno pripra-
viti in z družbenimi ukrepi podpreti programe za
spodbujanje uporabe kmetijskih zemljišč v zase-
bni in družbeni lasti za skupno dogovorjeno pro-
izvodnjo, združevanje dela, sredstev in zemlje
kmetov in delavcev v kmetijstvu. S kmetijskimi
zemljišči v zasebni, zadružni in družbeni lasti je
treba gospodariti tako, da bo moč stalno poveče-
vati količino doma proizvedenih pridelkov, pa
tudi produktivnosti dela učinkovito uporabo
sredstev družbene reprodukcije v lasti zasebnih
kmetov, zadružnikov in delavcev v združenem
delu.
V gozdnem gospodarstvu so kljub nekaterim
dosežkom pri gospodarjenju z gozdovi navzoči
številni problemi, ki izvirajo predvsem iz
okrepljene veljave in obsega lastninskih pravic
(stalno povečevanje števila lastnikov gozdov-ne-
kmetov, prekupčevanje z gozdovi, zlasti pa
pridobivanje izjemnega dohodka oziroma rente
mimo veljavnih zakonov). To je pomembno
razredno vprašanje, saj takšne razmere zavirajo
nadaljnje podružbljanje gospodarjenja z
gozdovi, ne prispevajo k uresničevanju stabiliza-
cijske politike na tem področju, predvsem pa
povečujejo neup?&vieeno socialno razlikovanje v
družbi. Takšne razmere zahtevajo podrobno
oceno stanja v slehernem gozdnem gospodarstvu
in občini. Pri oceni se moramo opreti na podatke
iz zadnjega popisa prebivalstva. Posebno pozor-
nost je treba namenjati povečevanju števila last-
nikov gozdov — nekmetov, ki gozd uporabljajo
le za svoje osebne potrebe — neglede na to, da so
gozdovi splošna družbena dobrina — ter
špekulacijam pri sečnji, razrezovanju (žage) in
prodaji gozdnih sortimentov.
govoril še Janko Bezjak. član
izvršnega sveta SO Ptuj. Najza-
služnejšim delavcem, ki so pro-
stovoljno pomagali pri graditvi
priznanja. V kulturnem progra-
mu pa so nastopili učenci O^
Tone Žnidarič
-O M
ŠKOFJA LOKA IN PTUJ
POBRATENJE INVALIDOV
V .soboto 31. oktobra je bila v gostišču Segula v Ptuju skromna
slovesnost na kateri sta podpisali listino o pobratenju invalidski društvi
iz najstarejših slovenskih mest Škofje Loke in Ptuja.
Ideja o pobratenju je bila že precej stara in bi jo društvi morali
uresničiti že v lanskem l^tu. vendar sta ta slovesen trenutek sporazumno
preložili na letošnje leto. Obe društvi sta tudi predlagali, da bi v svoje
prijateljstvo vključili še invalidsko društvo iz Pirana.
Sicer pa je sobotni podpis o pobratenju škofjeloškega in ptujskega
invalidskega društva odraz dolgoletnega sodelovanja invalidov z obeh
mest.	^
Listino o pobratenju sta na slovesnosti podpisala Tončka Kukič,
predsednica društva invalidov iz Škofje Loke in Milan Mojzer. pred-
sednik društva invalidov Ptilj. Oba sta ob tej priložnosti izrazila pre-
pričanje. da btista društvi nadaljevali s sodelovanjem na vseh področjih
in tako utrjevali medsebojno prijateljstvo Pričakujejo, da bo to pobra-
tenje pripomoglo tudi k tesnej.šemu gospodarskemu sodelovanju med
obema občinama. Ob zaključku slovesnosti so predstavniki obeh d ruštev
izmenjali še spopiinski darili.
— OM
Milan Mojzer in Tončka Kukič ob podpisovanju listine o pobratenju
(Foto: CIAM)
tednik -5. november 1981
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Prva seja predsedstva v novi sestavi
OK ZSMS PTUJ
V ponedeljek 19. oktobra so se
sestali na Drvi redni seii člani pred-
sedstva občinske konference ZSMS
v novi sestavi. Uvodoma so
razpravljali o aktivnosti mladih v
združenem delu. Pri tem so ugoto-
vili, da člani osnovnih organizacij
ZSMS v različnih delovnih sredi-
nah Se vedno niso dovolj aktivni,
da bi se lahko enakopravno z osta-
limi družbeno političnimi orga-
nizacijami učinkovito vključevali v
boj proti vsem negativnim poja-
vom v naiem gospodarstvu. O tem
smo se pogovarjali z Milanom
Kurijem, novim sekretarjem ob-
činske konference ZSMS v Ptuju,
ki je dejal:
,,2e na minuli programsko vo-
lilni konferenci OK ZSMS Ptuj
smo ugotavljali stanje aktivnosti
mladih v naši občini. Dejstvo je,
da mladi niso dovolj revolucionar-
ni v tem smislu, da bi bili sposobni
' ali pa sploh hoteli spreminjati ob-
stoječe nezadovoljivo stanje. Za-
vedamo se, da je treba mlade
pripraviti do tega, da bi se spopri-
jeli z vsemi negativnimi pojavi v
naši družbi. Zato menimo, da je
občinska konferenca ZSMS, kot
servis za vse osnovne organizacije,
ki je ob vsakem trenutku pripra-
vljen pomagati in usposabljati vse
člani^ Ijvtp želijo.
Pfepričani smo tudi, da družbe-
no politične organizacije ne posve-
čajo, dovolj pozornosti problema-
tiki mladih. Prav te so dolžne mla-
de osveščati in izoblikovati njihov
značaj, tako. da današnja mladina
ne bi imela za vzor neke tuje
ideologije, predvsem pa ne malo-
meščamke, ki tako in tako ni v
skladu z našo samoupravno soci-
alistično družbo.
Na prvi seji predsedstva v novi
sestavi smo precej pozornosti
namenili tudi aktivnosti mladih pri
izvedbi referenduma za novi ob-
činski samoprispevek. V ta namen
smo sprejeli poseben program za
aktiviranje mladih v vseh sredinah.
Se posebej pa se moramo povezati
z mladimi iz združenega dela, zato
smo določili po dva člana pred-
sedstva, ki bodo obiskali osnovne
organizacije ZSMS v TGA Kidri-
čevo, Perutnini, Kmetijskem
kombinatu in Agisu. Mladi v zdru-
ženem delu so se bolj kot kdaj koli
prej dolžni boriti skupaj z ostalimi
zaposlenimi za povečano produkti-
vnost, za zmajnševanje stroškov in
razne porabe, pa tudi za reševanje
problematike zaposlovanja mla-
dih."
M. Ozmec
Milan Kari, novi sekretar občinske
konference ZSMS v Ptuju
ŠE ZMERAJ NISMO DOJELI
BISTVA
Nedvomno je vloga mladih v združenem delu
prav tako pomembna, kot vloga vseh ostalih
subjektivnih proletarskih sil v našem gospodar-
stvu. Se posebej v sedanjem zaostrenem
gospodarskem trenutku, ko iščemo nove in nove
poti k svetlejšim ciljem. Prav gotovo pa mladi
delavci še niso povsem osveščeni, niso Se dojeli
bistva svojih pravic in predvsem nalog pri
odgovornosti do dogajanj v našem gospodar-
stvu.
O tem je razpravljal Franc Smigoc predsednik
konference mladih v združenem delu pri
občinski konferenci ZSMS v Ptuju, na zadnji
seji predsedstva:
„Dejstvo je, da smo v preteklem obdobju
mladi delavci razpravljali o vseh pomembnih
vprašanjih - kar se tiče brezposelnosti, zaposlo-
vanja pripravnikov, stanovanjske problematike
mladih in Se posebej problematika položaja
žensk v združenem delu. Vsekakor pa je naša
stalna naloga prizadevati si, da bodo stabiliza-
cijski ukrepi zares rodili sadove.
Prav tu pa se pojavlja vpraSanje neaktivnosti
in premajhne zainteresiranosti v posameznih
osnovnih organizacijah. V tem času že potekajo
obiski po večjih osnovnih organizacijah v
združenem delu. Ciani predsedstva želimo na ta
način animirati mlade delavce in poživeti
njihovo aktivnost.
Ugotavljamo nekatere negativne pojave, ki pa
jih mladi v združenem delu sami težje od-
pravljajo. Ti pojavi so širšega družbenega
značaja in pri njihovem odklanjanju bomo
morali poklicati na pomoč vse subjektivne sile,
ki sodelujejo ali pa so dolžne sodelovati z
mladimi v združenem delu. Prepričan sem, da
problem neaktivnosti mladih ni izključno
odvisen samo od mladih v posameznih
sredinah. Prav gotovo ima še večje razsežnosti.
Povezan je z nedoslednim izvajanjem
samoupravljanja in delegatskega sistema, je pa
tudi odraz mnogih negativnih pojavov. Če se
omejim za združeno delo, potem ugotovim, da
ni moč pričakovati aktivne osnovne organizacije
v delovni sredini, kjer so pojavi birokratizma,
tehnokratizma, kjer samoupravni organi
potrjujejo predloge poslovodnih delavcev, kjer
vodstva družbeno političnih organizacij in
vodstveni organi tvorijo zlepljeno strukturo. Ta
struktura po navadi sestavlja poročila o dosled-
nem izvajanju samoupravljanja in delegatskega
sistema, ter o uspešnem premagovanju raznih
težav. Pogosto pa tudi prikrivajo svojo
neuspešnost skozi prikazovanje splošne
gospodarske krize.
Ce upoštevamo, da samoupravnega odločanja
nismo uspeli povsod prenesti na delc^vne
skupine iu na delavce, potem lahko-kmalu
spoznamo, da se mlad delavec v takem okolju
ne more čutiti enakopravnega. Lahko se celo
,,zgubi", ker ne vidi prave možnosti za
odločanje.
Za revolucionarno spreminjanje
razmer pa mu pogosto zmanjka poguma, pa
tudi znanja. Iz tega sledi tudi pasivno in
kampanjsko delovanje večine osnovnih
organizacij ZSMS, ter prizadevanje posamez-
nikov za preboj v vodstvene in druge vplivne
sredine.
Delovanje osnovnih organizacij je
pogosto ležerno in omejeno na razne društvene
in akcijske aktivnosti. Sestanki so zelo poredko,
niso učinkoviti, nemalokrat pa so le sami sebi
namen.
Velik del krivde pa je na mladih samih, ki bi
se vendar že morali vključiti v družbeno
dogajanje in dojeti resnost situacije. Vsaka
razlaga, da je za to že še čas je zgreSena. Mlad
samoupravljalec MORA začeti z delom že v m.la-
dosti, da bi pa pozneje uspešno nadaljeval in
končno, mladi bodo imeli toliko manj
problemov in težav, kolikor jih bodo zares
sposobni sami reševati in učinkovito od-
pravljati."
—OM
Novo vodstvo slovenske mladine
Pred tedni je bila volilno-pro-
gramska seja Republiške konferen-
ce ZSMS. Cjlavni poudarek so dali
krepitvi notranje organizacijske in
programske enotnosti slovenske
mladine, ki bo sposobna mobilizi-
rati najširše množice mladih v
frontno organizacijo. To nalogo
bodo v RK ZSMS in njenih organih
uresničevali na podlagi akcijskega
programa dela in jo povezali s
pripravami na XI. kongres Zveze
socialistične mladine Slovenije.
Akcijski program obsega naloge
mladine na področju stabilizacije
gospodarstva, socialno-ekonomski
položaj mladih ljudi, uresničevanje
plana na področju kmetijstva,
uresničevanje usmerjenega izobra-
ževanja, povezano s samoupravnim
konstituiranjem vzgoje in izobra-
ževanja, aktivnosti v, pripravah na
volitve in delo mladih v SZDL,
mladinsko prostovoljno delo,
vsebinske povezanosti ZSMS in
zveze pionirjev in druge naloge, ki
so povezane s pripravami na XL
kongres mladih.
l«Ia volilno-programski seji so
izvolili tudi novo vodstvo RK
ZSMS. Tako slovensko mladino
odslej vodi Darja Colarič iz Novega
mesta, podpredsednik je ostal Bo-
jan Fink, sekretar Rober Černe; za
predsednika konference mladih
delavcev je bil izvoljen Branko
Florjančič, konferenco mladih v
vzgoji in izobraževanju vodi Bog-
dan Cepič, komisijo za idejno-
politično delo in kulturo Srečko
Kern, vodja centra za obveščanje in
propagando pa je Vili Pšeničny,
nekdanji odgovorni urednik ted-
nika Mladina. Kot zanimivost naj
še povemo, da je Vili Pšeničny letos
odslužil svoj kadrovski rok v JLA
prav v ptujski garniziji.
Drago Papler
Ostalo je še veliko
nedorečenega
Na kratko smo že poročali, da
je bilo \ torek. 27. oktobra v
Ptuju srečanje predvojnih komu-
nistov in aktivistov. Pod pokrovi-
teljstvom občinske konference
SZDL je srečanje organiziralo
Zgodovinsko društvo Ptuj. Ude-
ležba je bila izredno dobra, saj so
sc zaradi službene zadržanosti ali
bolezni opravičili 4 vabljeni, to
so bili: Ivan Bratko. Franček
Simonič. dr. Marja Boršnikova in
Štefan Matjašič: vsi ostali vablje-
ni pa so prišli na srečanje in so
tudi aktivno .sodelovali v razgo-
voru ob »okrogli mizi<<.
Poleg domačih gostov so v
razgovo'-u sodelovali: Vilma
Bebler. Ivan Kreft. Ivan Potrč.
Zvonko Sa^adin. .Mitja Vošnjak.
dr. Vanek Siftcr. Maks Gašparič.
Franček Glavnik. Slavica Zemlji-
čeva. dr. Marjan Kveder. Ema
Potrč. Branka Jurca. Fran Žižek,
dr. Radim Visenjak. Janko Vo-
grincc. .lože Vrbnjak in Primož
Hainz. predstavnik Republiške
konference SZDL Slovenije.
Po uvodnih besedah prof.
Ljubice Suligojeve. ki je nakaza-
la specifičnosti našega obmtKja.
to jc problem narodno-obramb-
ncga boja. ki je vzbujal v ljudeh
revolucionarno zavest, se je raz-
vila živahna izmenjava mnenj,
obujanje spominov na dogodke v
obdobju od leta 1929 do 1941 m
oblikovanje stališč do posamez-
nih dogodkov. Ta razprava je
trajala dobre 4 ure. kljub temu
pa je ostalo šc veliko nepoveda-
ncga. nedorečenega, zato so
sklenili, da bodo v začetku pri-
hodnjega leta z okroglo mizo
nadaljevali.
Daljši zapis iz te razprave
bomo objavili v naslednji številki
Tednika.
FF
Del udeležencem okrogle mize (od leve sedijo pri mizi): Maks Gašparič.
Fran Žižek, dr. Marjan Kmeder, Vilma Bebler, dr. Radim Visenjak, dr.
Vanek Šifter. Janko Vojjrinec, Mitja Vošnjak in Ema Potrč.
Foto: M. Ozmec
SEJA KOMITEJA OK ZKS PTUJ
Konferenca
ni delegatska
skupščina
Ko so člani komiteja ptujske občinsL konference ZK ocenjevali
uveljavljanje metod dela v zvezi komunistov so menili, daje še vedno
preveč forumskega delovanja. V mnogih okoljih je v delu osnovnih
organizacij ZK opaziti preveč mlačnosti. premalo pripravljenosti za
akcijo, za uresničevanje skupno zastavljenih ciljev. Pa ta ugotovitev ne
velja zgolj za osnovne organizacije, temveč tudi za občinsko konferenco.
Ta jc premalo aktivna in prisotna v temeljnih celicah, na svoja ramena
pa si nalaga ogromno problemov, ki so sicer v pristojnosti delegatskih
skupščin. Ugotovljeno je bilo, da se občinska konferenca vse preveč
poglablja v posamezne probleme, namesto da bi zastavila politično
akcijo v združenem delu in krajevnih skupnostih. Pričakovati pa je, da bo
številčno manjša konferenca bolje delala kot doslej, da bo resnični
mobilizator aktivnosti na vseh področjih.
S programsko volilnimi konferencami zastavljene naloge so res
široke in zajemajo vsa področja življenja in dela v občini, vendar bo
dovolj, če bodo komunisti v OO ZKS temeljito spregovorili o težavah in
uspehih v svojih okoljih in se dogovorili za konkretne aktivnosti. Teh pa
v času ekonomske stabilizacije ni malo, pa tudi poznamo jih dovolj, da
jih ni potrebno ponovno zapisovati. Svojo vlogo pa lahko komunisti
dovolj uspešno uresničujejo z doslednim uveljavljanjem znanih metod
dela. Pri svojih odločitvah bi se morali bolj povezati med sabo in še
posebej tesno sodelovati s strokovnjaki za posamezna področja deja-
vnosti. S skupnim delom je treba prevzemati tudi posamično in sku-
pinsko odgovornost in jo tudi uresničevati — ne zgolj z be.sedami, temveč
predvsem z dejanji.
N. Dobljekar
Naše želje, načrti
in potrebe
Center srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju je res pravi
center, .saj se v njem izobražujejo mladi dijaki tudi iz drugih občin. V
centru se mladi usposabljajo za poklice, ki jih bodo opravljali vse
življenje. V centru pa bo treba ša precej dograditi. Kot bodoči sred-
nješolci bi se tudi mi radi učili v sodobnih prostorih.
Da bomo lahko uresničili naše želje, načrte in potrebe, se bodo 6.
decembra 1981 delovni ljudje v občini Ptuj, kot upamo, v pretežni večini
izrekli za podaljšanje samoprispevka. S tem samoprispevkom, bi naj
uresničili drugo fazo izgradnje šolskega centra. To so delavnice za
praktjčni pouk. telovadnica in zunanji športni objekti.
Želimo, da se bodo občani Ptuja in okolice odločili za .samopri-
spevek in omogočili mladi generaciji boljše pogoje za izobraževanje.
Torej glas ujm o ZA!
Alenka Bagar, 8. c, OŠ Franc Osojnik
Aktivnosti
za referendum
v KS Juršinci
v petek, 23. oktobra seje sestalo predsedstvo krajevne konference
SZDL in sekretariat OO ZKS Juršinci. Na seji je stekla razprava o
pripravah na občinski referendum in na programsko volilno konferenco.
Prisotni so sklenili, da v nedeljo, 8. novembra skličejo zbore po vaških
odborih SZDL, na katerih bodo razprave z podaljšanje s :nioprispevka
zii gradnjo delavnic in drugih objektov, ki so centru nuino DOtrebni.
Kljub naraščajočim cenam in težki gospodarski situaciji so nekateri
v razpravi menili, da bo izid referenduma jamstvo za razširitev OS
Slovenjegoriške čete v Juršincih. ki je nujno potrebna kabinetov,
telovadnice in drugih prostorov za osnovno izobraževanje. Za mlade
učne moči pa so potrebna stanovanja, ker se sedaj vozijo, a zunaj šole jih
ni, .so pa v kraju nujno potrebni. Ta problematika je močno prisotna v
upanju, da se bo kaj spremenilo v naslednjem srednjeročnem planu.
Da bodo aktivnosti v pripravah stekle po dogovorih in sklepih DPO,
so na seji zadolžili aktiviste za javne razprave z nalogo, da občane na
zborih podrobno seznanijo s programom za podaljšanje občinskega
.samoprispevka za gradnjo .šolskega prostora. DPO in krajevna samo-
uprava krajevne skupnosti Juršinci, vabijo krajane, da se v nedeljo, 8.
novembra udeležijo zborov, ki bodo za vasi Juršinci, Dragovič in Rot-
man ob 8. uri v šoli. po ostalih vaških odborih pa ob 15. uri. Predsedstvo
konference meni. da se akcije moramo zavedati vsi krajani KS in stremeti
/jx tem. da referendum uspe. saj se z združevanjem sredstev in dela
razvijajo in lep.šajo naše krajevne skupnosti v celotni občini.
F. S.
O izvajanju družbenega plana
v letu 1982
Na skupni seji se bosta danes. 5. novembra sestala
v Ptuju občinski komite za družbeno-ekonomski
razvoj in planiranje ter občinski komite za urbani-
zem. gradbene in komunalne zadeve. Glavna tema
razprave bo obravnava delovnega osnutka resolu-
cije o politiki izvajanja družbenega plana občine
Ptuj za obdobje 1981 — 85 v letu 1982. povezano z
osnutkom enake republiške resolucije.
Gre za izredno pomembna dokumenta, ki ju
moramo oblikovati v okviru stvarnih možnosti na-
šega gospodarstva, upoštevajoč mednarodna go-
spodarska gibanja s poudarkom na izvozu. Temu
ustrezen bo lahko tudi uvoz. gospodarska rast in
zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb. Delovni
osnutek resolucije bomo objavili v prihodnji številki
Tednika.	FF
Spravilo sladkorne pese končano
Pred dvema dnevoma smo v ormoški tovarni
sladkorja zvedeli, da poteka spravilo sladkorne pese
po programu in bo končano v naslednjih dneh.
Danes lahko torej trdimo, da bcxio zadnje gomolje te
nove kmetijske kulture, ki sicer ni več nova, temveč
že uveljavljena, pospravljeni s polj že v tem tednu.
Nasploh je mogoče trditi, daje spravilo potekalo v
zadovoljstvo kmetov in prevoznikov ter predelo-
valcev takorekoč nemoteno in smo lahko povsem
zadovoljni. Obenem pa je leto.šnja akcija pokazala,
da smo sposobni izpeljati še tako velikopotezne in
tnlgovorne akcije, vse to pa so ptimembne izkušnje
za naslednja leta. ko bodo kmetijci pridelovali
sladkorno peso na vedno večjih površinah. Z letoš-
njim pridelkom so zelo zadovoljni tako v družbenem
kot zasebnem kmetijstvu Mnogi zasebni pridelo-
valci so dosegli pridelek, ki izstopa tako po količini
kot kvaliteti. Sicer v tovarni sladkorja ugotavljajo
povprečno stopnjo sladkorja 15,9 odstotka, pri ne-
katerih pridelovalcih je ta nižja — okoli 14, pri
drugih se dvigne na 17 in več odstotkov. Ce bo tudi
naslednje dni potekalo vse po načrtu, to pa gotovo
bo, bo tudi predelava pese zaključena do konca
novembra. V torek so imeli v skladišču nekaj nad
10.000 ton belega sladkorja, danes je ta količina
precej večja.
Celotna akcija spravila, transporta in predelave
sladkorne pese zasluži visoko iKeno. Vse to pa je
dobra spodbuda v pripravah na spomladansko setev
sladkorne pese. Priprave so že stekle in če bo tudi
setev tako uspešna, ne bo težav z realizacijo planskih
obve/novti	JB
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
5. november 1981 —
Teden obrti,
trgovine in turizma
Letošnji Teden obrti, trgovine in turizma v občini Slovenska Bi-
strica, ki je trajal od 19. do 25. oktobra, je potrdil prepričanje, daje tak.šna
oblika zbliževanja obrti, turizma in gostinstva z dejavnostmi v orga-
nizacijah združenega dela koristna in potrebna tako za hitrejši razvoj te
še vedno nedovoljno razvite gospodarske dejavnosti v občini Slovenska
Bistrica kot tudi za izpopolnitev nekaterih proizvcnlnih programov
delovnih organizacij.
Na območju občine Slovenska Bistrica deluje nad 320 obrtnih de-
lavnic. 103 avtoprevozniki, 43 gostincev in 174 obrtnikov raznih deja-
vnosti. Skupno zaposlujejo okoli tisoč občanov. Dohodek obrtnih
dejavnosti za leto 1980je znašal 86.000.000dinarjev, medtem koje znašal
povprečni neto osebni dohodek nosilca dejavnosti v tej str6ki mesečno
15.116 dinarjev.
Vsako leto se poveča število delavnic za okoli šest odstotkov,
medtem ko zaposlovanje v tem sektorju raste letno za prek deset od-
stotkov. N a osnovi potreb pa bi bilo treba rast zasebnih obrti še povečati,
s čemer bi dosegli cilje razvoja malega gospodarstva občine Slovenska
Bistrica.
Uspele prireditve, predvsem pa vliv na nadaljnji hitrejši razvoj
drobnega gospodarstva v občini, ki gaje imel lan.skole«ni Teden obrti in
turizma, so spodbudile organizatorje, bistriško združenje obrti, da je
podobni teden organiziral tudi v letošnjem letu. Izkušnje lanskega leta so
koristno uporabili, ko so letaš vključili tudi trgovino. To ni bilo slučajno,
saj je med.sebojno sodelovanje že vrsto let tesno povezano. Prav letos pa
trgovina bistriške občine, združena v Preskrbi praznuje 30-letnico de-
lovanja. Prireditve, razgovore in srečanja so letos še popestrili, kar velja
predvsem za prizadevanja na področju povezovanja drobne obrti z
organizacijami združenega dela.'
Osrednji dogodek letošnjega l edna je bila raz-stava v gradu v
Slovenski Bistrici, kjer se je predstavilo nad 70 obrtnikov s svojimi
izdelki. Razstava je bila odprta skozi vse obdobje Tedna in je v
popolnosti opravičila svoj namen, saj si jo je ogledalo veliko občanov,
med njimi tudi tak.šnih. ki so prav na osnovi obiska razstave vzpostavili
nove poslovne stike med obrtniki in trgovino pa tudi obrtniki in neka-
terimi organizacijami. Razstava bi bila prav gotovo še popolnejša, če bi
se na njej predstavili prav vsi obrtniki. Pogrešali so predvsem predelo-
valce lesa in aluminija, ki so v bistriški občini močno zastopani. Prav na
teh področjih tudi ugotavljajo, da so slabo razviti kooperantski odnosi
med združenim delom in zasebnimi obrtniki.
Vzporedno z razstavo so potekale tudi številne druge aktivnosti v
smeri uveljavitve drobnega gospodarstva, trgovine in turizma v občini.
Tako so na posebni seji izvršnega odbora Zveze obrtnih združenj
Slovenije pregledali dosedanje aktivnosti pri uveljavljanju malega go-
spodarstva v širšem slovenskem prostoru in v sami občini. Teden obrti so
spremljala številna predavanja, med njimi tudi o raziskovalni in ino-
vatorski dejavnosti. V praznovanja so vključili dan inovatoijev in na
svečani seji najuspešnejšim podelili tudi posebna priznanja in nagrade.
Inovatorji so svoje izdelke tudi razstavili.
Velika prizadevanja skupščine občine, da bi drobnemu gospodar-
stvu namenili kar največje možnosti hitrejšega razvoja, so se pokazala
tudi na izredni seji zborov skupščine, ko so obravnavali problematiko te
dejavnosti in nakazali smernice hitrejšega napredka. Med drugim so se
tudi zavzeli, da bo potrebno v novih zazidalnih načrtih večjih stano-
vanjskih območij nameniti posebno mesto tudi drobnemu gospodarstvu.
Zanimiva je bila okrogla miza pod naslovom »Malo gospodarstvo
v bistriški občini.« na kateri so sodelovali tudi predstavniki Zveze
obrtnih združenj Slovenije, gospodarske zbornice, skupščine občine,
delovnih organizacij in obrtnega združenja. O vlogi trgovine in turizma
so razpravljali tudi na ločenih sejah, kjer so nakazali poti nadaljnjega
tesnejšega medsebojnega povezovanja dejavnosti kot so drobno go-
spodarstvo. trgovina in turizem. Da bi se občani kar najširše seznanili s
temi aktivnostmi je obrtno združenje občine izdalo posebni bilten. Izšel
pa je tudi priložnostni prospekt turističnih znamenitosti občine Slo-
venska Bistrica.	Viktor Horvat
Delegatov ni bilo!
Da bi pred iztekom sedanjega mandata ocenili delo delegatov OK
ZKS Ptuj v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine, so člani
komiteja sklicali sestanek z delegati. Vendar se ga delegati niso udeležili.
Od šestih sta se opravičila le dva.
Sestanek je bil preložen, člani komiteja pa so z obžalovanjem
ugotovili, daje povezava delegacije z občinsko konferenco in komitejem
prešibka in še takrat, ko jih želijo povprašati o njihovem delu, tega ne
morejo storiti — pa čeprav le enkrat v štiriletnem mandatu. Na pri-
hodnjem sestanku bo najbrž vseh šest delegatov!
N. D.
Pravna pomoč v
občini Ormož
čeprav v občini Ormož ni nobene odvetniške pisarne, pa tudi v Ptuju
je iz leta v leto manj odvetnikov, v ormoški občini ocenjujejo, da je
nudenje pravne pomo'i občanom .še kar zadovoljivo. To potrjuje tudi
podatek, daje zadnja leta tudi vse manj občanov iz občine Ormož, ki bi
iskali pomoč pri Službi pravne pomoči v Ptuju.
V ormoški občini dajejo pravno pomoč svojim delavcem v.se večje
OZD. organizirana pa je pravna pomoč tudi pri občinskem svetu ZSS
Ormož. Ustrezno pravno pomoč nudi tudi ormoška enota Temeljnega
sodi.šča Maribor in družbeni pravobranilec samoupravljanja za območje
občin Ormož in Ptuj. Precej pravne pomoči občanom pa nudijo tudi
upravni organi "občinske skup.ščine. strokovne službe samoupravnih
interesnih skupnosti in tajniki oz. drugi funkcionarji krajevnih sku-
pnosti.
Kljub temu v občini Ormož ugotavljajo, da pravna pomoč delovnim
ljudem in občanom še ni organizirana tako kot to zahteva novi zakon o
pravni pomoči, zato bodo nadaljnja prizadevanja usmerjena v to. da
bodo tudi temu zadostili v interesu občanov.	—u
ŠTEVILNE
KOMEMORACIJE
v vseh krajih občine Slovenska Bistrica .so svečano počastili dan
mrtvih. Tudi letos se v občini niso odločili za osrednjo občinsko
komemoracijo, zato pa .so toliko več pozornosti posvetili svečanostim v
krajevnih skupnostih in večjih naseljih.
Skoraj povsod so že dan pred praznikom, drugod pa na sam dan
mrtvih, pripravili komemorativne svečanosti pred spominskimi obeležji
padlih za svobodo, skrb za urejenost grobov so prevzeli učenci osnovnih
šol ali krajevne organizacije ZZB NOV.
V.sa grobišča in njihov t okolja so dobila podobo urejenosti polna
cvetja, zelenja in sveč. Sorodniki, prijatelji in znanci pa so te dni odhajali
tudi na grobišča v oddaljenejših krajih kjer so pokopani njihovi najbližji
in najdražji.	Viktor Horvat
S STARŠI SEM POTOVAL V SRBIJO...
(VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI)
Letos mineva dvajsetletnica vlaka bratstva in
enof^osti, štirideset let, ko so bili naši očetje,
rojaki, d^je in matere izgnani v Srbijo. Srbija,
dežela, ki je na stotine kilometrov oddaljeno od
Slovenije, je naše ljudi sprejela z odprtimi roka-
mi. Težke trenutke, solze, lakoto in trpljenje so
delili s svojimi brati iz Slovenije. Sprejeli so jih
pod svojo streho, delili zadnji kos kruha, bili so
trdni, bratski in dočakali so srečni trenutki
svobode. Ti ljudje vedo, kaj je svoboda in kaj
je bratstvo med narodi Jugoslavije, ki je bilo
skovano med NOB in katerega je tovariš Tito
tako poudarjal, če se ne bi tako bratsko pove-
zali kot smo se, tudi ne bi bilo svobode in tujec
bi tlačil našo zemljo.
Tudi moj oče je bil izseljen, ko mu je bilo ko-
maj šest mesecev. Veliko mi je stara mama
pripovedovala o težkih in tudi lepih trenutkih,
veliko mi je povedala o teh ljudeh, o njihovi
dobrosrčnosti, iskrenosti in gostoljubnosti. Vse-
ga tega si nisem mogel predstavljati, dokler se
nisem sam udeležil vlaka bratstva in enotnosti,
ki je krenil iz Slovenije enajstega oktobra 1981.
Z železniške postaje v Mariboru je odpeljal
poseben vlak. Bil je okrašen s cvetjem in zasta-
vami, s slikami tovariša Tita in njegovimi odlo-
čilnimi besedami o bratstvu ,,Druie Tito, mi ti
se kunemo", je pisalo z velikimi črkami na
lokomotivi modrega vlaka, ki nas je peljal v Sr-
bijo. Vozili smo se ponoči in naša prva postaja
je bila v Beogradu. Od tam so nas odpeljali z
avtobusi pred Muzej 25. m^ia. kjer je bila pro-
slava ob štiridesetletnici izgnanstva in na kateri
je imel slavni govor Mitja Ribičič. Ogledali smo
si muzej, obiskali hišo cvetja in se poklonili na-
šemu tovarišu Titu. Dolga kolona se je v tihem
sprevodu pomikala mimo groba tovariša Tita,
tvorca in ustanovitelja vlaka bratstva in enot-
nosti.
Vlak je zopet krenil proti končnemu cilju Ti-
tovim Užicam, Na želežniški postaji v Užicah so
nas pričakovali nasmejani obrazi pionirjev z za-
stavicami in cvetjem. Povsod so nas spremljali z
dobrodošlicami, ki so nam jih izrekali domači-
ni. Mi smo izstopili v Užički Požegi, kjer so nam
zopet pripravili topel sprejem. Zopet poljubi in
stiski rok. Sprejeli so nas gostitelji in nas od-
peljali domov. Povsod ta domačnost, prijaz-
nost, toplota, kot da se že poznamo dolga dolga
leta. V teh petih Jmeh smo si ogledali mnogo
zanimivosti, tovarne ki so nastale po osvobodit-
vi in spoznali kraje. Poklonili smo se padlemu
delovskemu bataljonu na Kadinjači, nad Titovi-
mi Učicami. Ta bataljon je omogočil vrhovne-
mu štabu s tovarišem Titom na čehi umik iz
Titovih Užic na Zlatibor. Zvečer smo imeli
družaben večer, kjer smo se zbrali vsi gostje in
gostitelji. Bilo je veliko starejših ljudi, borcev,
ki so obujali spomine na težke trenutke. Bili
smo tudi obdarjeni s spominsko knjigo in
pogostili so nas s srbskimi specialitetami.
Dnevi so tekli prehitro, kajti v četrtek ob petih
popoldan je vlak krenil nazaj v Slovenijo.
Zbrali smo se vsi na železniški postaji, kjer so
nam pripravili kulturni program. Bilo mi je hu-
do, saj sem videl v vsakih očeh žalost in solze.
Slovo je bilo težko. Jokali smo, kot da bi bili
pravi bratje. Lokomotiva je zapiskala in še en-
krat smo se poljubili, stisnili in obljubili, da
pridemo spet. Mahali smo jim skozi okno in oni
so mahali nam. Pridite spet bratje naši, to so
bile besede, doživetja, ki jih ni mogoče pozabi-
ti.
Boštjan Napast, 5/a, OS Olga Meglič.
Ptuj
Teden požarne varnosti v občini
Slovenska Bistrica
Letošnje aktivnosti v okvirju Tedna p>ožarne
varnosti so na območju občine Slovenska Bistrica
bile ocenjene kot zelo uspešne, saj so v njih sode-
lovala prav vsa" prostovoljna gasilska društva, v
posameznih sredinah pa tudi člani civilne zaščite in
drugi občani.
Osrednji namen letošnjih aktivnosti je bil pri-
kazati širšemu krogu občanov vlogo gasilskega
društva v svoji življenski sredini. V občini Slovenska
Bistrica deluje trenutno 15 prostovoljnih gasilskih
društev, od tega so tri. (v IMF^OLU. delovni orga-
nizaciji Steklo Slovenska Bistrica in Opekarni Pra-
gersko). industrijska in imajo tako poseben jX)men.
S prireditvami in drugimi aktivnostmi v okviru
Tedna požarne varnosti so v bistriški občini pričeli
že 18. oktobra, ko so člani dru.štev s prostovoljnim
delom uredili okolico gasilskih domov, očistili
opremo in orodje in tako pripravljeni odprli domove
na ogled najširšemu krogu krajanov. V skoraj vseh
domovih so ob tej priložnosti pripravili tudi razstave
orodja in opreme. Pripravili so tudi pokazne vaje
delovanja članov kot tudi njihove opremljenosti.
Letošnji osrednji dogodek v okviru praznovanj
Tedna požarne varnosti na območju občine pa je bil
v Oplotnici v petek. 24. oktobra, ko so se zbrala
skoraj vsa društva in v skupni pokazni vaji uprizorila
re.ševanje ljudi in družbenega premoženja. Letos
prvič so pripravili tudi srečanje gasilcev veteranov,
ki se ga je udeležilo blizu 60 iz celotne bistriške
občine. Ob iskrenih čestitkah svojih mlajših posne-
malcev so se skupno poveselili in sklenili, da bodo
takšna srečanja odslej tradicionalna v Tednu po-
žarne varnosti. Tako kot osrednje občinske sveča-
nosti, bodo tudi srečanja gasilcev veteranov prirejali
vsako leto v drugem kraju.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Reševanje ljudi iz „gore£e"
zgradbe.
Polomljene veje dreves kazijo okolje
POLOMLJENO
VEJEVJE
Skoraj v vsaki krajevni skupnosti so že začeli z akcijo, ali se vsaj
nanjo pripravljajo »88 dreves v spomin na tovariša Tita«. V Kidričevem
pa izgleda, da imamo dreves celo preveč, zato jih ne znamo ceniti. Naj
bom konkreten:
Ob osnovni šoli Boris Kidrič v Kidričevemje avtobusno postajališče
za šolarje. Tam je vrsta lepih listnatih dreves, žal pa je na njih polno
polomljenih vej. Dvakrat sem bil priča, da to delajo učenci, ki čakajo na
šol-ski avtobus in o tem obvestil ravnatelja z namenom, da bi naj
prosvetni delavci bolj vplivali na učence, žal brez vidnega usf)eha.
Upam. da bo ta prispevek naletel na večje razumevanje pri odgovornih,
da bodo resno poučili tiste, ki uničujejo na.še okolje, lomijo drevesa, ki so
naš fKjnos.
Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč
V PRIPRAVAH NA NOVOLETNA PRAZNOVANJA
Izkušnje iz preteklih let. te so bile še posebno
neprijetne pri nabavi potrebnega za ob-
darovanja najmlajših, saj so se srečevali s celo
vrsto problemov, se je komisija za novoletna
praznovanja pri občinski Zvezi prijateljev
mladine Slovenska Bistrica odločila pričeti s
pripravami na letošnja praznovanja novega leta
že zgodaj. To pomeni pravočasno zagotovitev
tako potrebnih daril kot tudi kulturnega
programa.
Pri komisiji so se dogovorili, da bodo tudi
letos iz sredstev, zbranih na osnovi ustreznega
samoupravnega sporazimia za zbiranje sredstev
namenjenih novoletnim praznovanjem, ki so ga
[xxlpisale delovne in druge organizacije, društva
in nekateri zasebni obrtniki, organizirali v vseh
krajevnih skupnostih in večjih krajih posebne
prireditve, filmske in lutkovne predstave in
srečanja z dedkom Mrazom.
Enako kot lansko leto bodo tudi letos
najmlajše obdarili. Vrtci in osnovne šole pa
bodo prejele še kolektivna darila. Zveza
prijateljev mladine občine Slovenska Bistrica in
komisija za novoletna praznovanja, ki deluje v
njenem, okviru, se pri programiranju srečuje s
težavami, saj posamezni podpisniki sporazuma,
do danes še niso poravnali lanskoletnih ob-
veznosti iz sporazuma kar otežuje uresničevjmje
že tako skromno načrtovanih prireditev in dru-
gih dejavnosti v okviru novoletnih praznovanj.
Viktor Horvat
Proslave - sestavni del kulturne politike
Proslave pritegnejo ogromno občinstva, ki
sicer ne zahaja v kulturne hrame. In. namesto
da bi jih pritegnile k pogostej.šemuobiskovanju
različnih kulturnih prireditev, jih običajno
(.Klvrnejo od tega. Proslave morajo animirati
vsakega posameznika, mu pomagati pri obli-
kovanju lastnega kritičnega odno.sa do kul-
turnega ustvarjanja in poustvarjanja. Očitnojc.
da sc vse prenalo zavedamo velikega politično
— kulturnega sporočilnega namena proslav in
jih zato v pretežni meri razumemo kot eno od
obvcznt)sti ali »nujnosti« obeleževanja pt).sa-
meznih pomembnih prelomniczgcxlovinskega
ra/voja družbe. Običajno razumemo pi^
proslavo govor bolj ali manj znanega družbe-
nopolitičnega delavca in nastop skupine pi-
onirjev ali mladincev. Vsebina govora je na-
jvečkrat vezana na našo polpreteklo zgodovino
m na aktualni družbenogospodarski trenutek,
kulturni program pa jc povzetek govornikovih
misli. Da bi stvari premaknili s te točke in dali
proslavljanju oziroma proslavam globlji spo-
ročilni pomen, da bi postale proslave izziv ti-
stim. ki so jim namenjene, so se pri Zvezi kul-
turnih organizacij Slovenije dogovorili, da
bodo izdelali priročnik z navixlili in idejami,
kako pripraviti proslave za razjie priložnosti.
Prva misel, ki jo ob pripravi priročnika vse-
kakor morajo upoštevati je. da so proslave se-
stavni del kulturne politike in je zanje — vsai
osrednje občinske, republiške — potrebno
nameniti sredstva iz denaija. zbranega za to
področje. Kar na hitro je sicer težko pojasniti,
z.akaj bi naj namenjali že tako majhna sredstva
z.a kulturno dejavnost še za proslave. Vendar
dejstvo je. da kvalitetna proslava velja nekaj
denarja, ki ga izvajalci morajo običajno
»nastrgati« na različnih krajih.
Če so sredstva na voljo, je moč ob znanem
splošnem namenu proslave dovolj kvalitetno
opredeliti vsebinsko zasnovo le-te. To pa ptv
meni, da se lahko naročnik in izvajaltx- dogo-
vorita kaj je tisti dogodek ali osebnost iz pre-
teklosti, kakšno dediščino nam daje v roke in
kaj hočemo doseči jutri z močjo, ki jo črpamo
iz včeraj — kot so zapisali ob prvem sestanku
člani delovne skupine, ki pripravlja široko ja-
vno razpravo o proslavljanju in proslavah.
Proslavljanje bi naj torej bilo grajenje mostu v
prihodnost. Vsebinska zasnova pa mora biti
naravnana v izzven proslave, v njeno sporoči-
lo. V priročniku bi naj bil opredeljen tudi
potek proslave, ki zajema ne le kulturni pro-
gram, temveč proslavo kot celoto. Slavnostni
govor je prav tako del programa celotne pri-
reditve, ki steče pred občinstvom in mu je
seveda tudi namenjena.
Največ smelosti pa je pričakovati v tistem
delu priročnika, ki bo govoril o i>bUkah pro-
slave. Vse preveč smo vajeni klasičnih prošiav
z govori m kulturnim programom, ki običajno
zajema recitacije in zborovsko petje. Delovna
skupina že v prvi zasnovi ali bolje rečeno za-
misli o priročniku predvideva oziroma ponuja
nove oblike. Zakaj ne bi nekega dogodka obe-
ležili samo »z razstavo domačih fotografov
amaterjev — udarno, zgovorno izzivajoče,
vendar brez govora, brez recitacij«? Že večer
revolucionarnih pesmi v izvedbi simfoničnega
orkestra je lahko dovolj kvalitetna proslava ob
pomembnem datumu iz naše ljudske revolu-
cije — čeprav lani takšna dovolj kvalitetno in
profesionalno izvedena proslava v Ptuju ni
naletela na odmev pri občinstvu, ki sicer zah-
teva pe.strost kulturne ponudbe! Pa vendar je
upati, da bomo po prv ih. dovolj smelih korakih
iz konvencionalnosti. ki smo jim v Ptuju že bili
priča, uspeli uveljaviti mLsel, da vsi, ki se-
ukvarjajo s »kulturno ponudbo« v taki ali
drugačni obliki, ni.so zgolj servis za usluge. Da
bomo uspeli za vsako posamezno,
še tako skromno proslavo, oblikovati
urednLŠki ah dramaturški svet. sestavljen iz
strokovnjakov, vrednih zaupanja. Torej iz Iju-
dL ki bodo znali uveljaviti kulturno — politični
sporočilni namen proslave tako, da bo animi-
rala vsakega od nas v prizadevanjih za boljši
jutri na temeljih že pridobljenega.
Nrvenka Dobljekar
tednik
— 5. november 1981
NASE KMETIJSTVO-5
SETEV ŠE VEDNO AKTUALNA
Precej besed je bilo minuli
teden povedanih na račun neiz-
polnjevanja plana setve v ptujski
občini. Kljub dobrim pripravam
setev še zdaleč ni bila uspešna.
Medtem ko so kmetijske delovne
organizacije širom Slovenije
uresničile dogovorjene planske
obveznosti ali se vsaj približale
realizaciji plana, se je v sloven-
skem merilu najslab.še odrezala
kmetijska zadruga I.ovrenc na
Dravskem polju, sledi ptujska
kmetijska zadruga in kmetijska
zadruga Lendava.
l ežko je z gotovostjo trditi, kje
je vzrok za neuresničevanje plan-
skih obveznosti, čeprav na drugi
strani ugotavljamo, da .so kmetij-
ske zadruge na našem območju
izdale letos precej več kvalitetne
semenske pšenice, ptujska kme-
tijska zadruga kar za okoli 800
ZA KRUH IN SLADKOR
hektarov, pogodb pa so uspeli
skleniti pri okoli 500 prideloval-
cih skleniti za 220 hektarov.
Podobno je stanje v kmetijski
zadrugi l.ovrenc. To daje upanje,
da bo uspelo ob prihodnji žetvi
vendarle odkupiti količine pšeni-
ce. ki bodo približno enake
planski obveznosti 2320 ton. ki jo
je sprejela kmetijska zadruga
Ptuj in 440 ton kmetijska zadru-
ga l.ovrenc. Na vseh sejah, ki so
potekale v ptujski občini, so
obsodili tako imenovane pol-
kmete. ki se nočejo vključevati v
tržno proizvodnjo, pridelujejo
torej zgolj za lastne potrebe,
zemljo uporabljajo torej le kot
stranski vir zaslužka ali bolje
rečeno — delo na zemlji jim
predstavlja hobi.
Na seji zadružnega sveta pri
KZ Ptuj so kmetje sami ostro
obsodili vse kmete in polkmete.
ki nočejo sodelovati v družbenih
prizadevanjih za pridelavo naj-
večjih možnih količin kruha na
domači zemlji. »Če je delavec za
strojem, rudar v rudniku, dolžan
proizvajati oziroma delati v inte-
resu družbene skupnosti, bomo
morali isto zahtevati tudi od
kmeta. Kot proizvajalna sred-
stva, je tudi zemlja družbeno
dobro, vsi se moramo tega zave-
dati in pridelovati tisto, kar
družba od nas pričakuje.« Seve-
da moramo za to ustvariti tudi
ustrezne družbenoekonomske
odnose.
Da pa ne bi ostalo samo pri
razmišljanjih, so se povsod dogo-
vorili. da je potrebno s setvijo
nadaljevati vse do 10. novembra,
ko mora biti to opravilo resnično
končano.
»Ce ne gre drugače«, je bilo
rečeno, »naj vsak zavedni kmet
opozori na nalogo in obveznost,
ki jo pred kmete postavlja druž-
ba. katere sestavni dtl so. da naj
v preostalin dneh še poseje
pšenico na kmetijski površini, ki
bi sicei* ostala neizkori.ščena.«
Vsekakor pa je potrebno sedaj
pričeli z akcijo za dobro gnoje-
nje. zaščito posevkov, pa tudi z
organizacijo odkupa in zamenja-
ve pšenice za koruzoje že potreb-
no pričeti.
JB
USPEH ORMOŠKIH KMETIJCEV
V ormoški občini so se kmetijci zelo uspešno vključili v družbena
prizadevanja »za kruh in sladkor«. Pri tem je tudi njim letos v veliki meri
pomagalo vreme, da pa ni manjkalo dobre volje in prizadevnosti, pričajo
podatki, ki smo jih dobili pred dnevi. Podatki kažejo, da so v družbenem
sektorju kmetijstva od planiranih 260 hektarov posejali že precej več in
upajo, da bodo dosegli setev na 300 hektarih. V zasebnem sektorju je plan
predvideval tržno proizvodnjo pšenice na 340 hektarih, doslej jim je
uspelo skleniti pogodbe Is pridelovalci za setev na 265 hektarih, oce-
njujejo pa. da bodo še dodatno sklenili precej pogodb, saj je setev
opravljena na okoli 900 hektarih.
Spravilo sladkorne pese je takorekoč končano v obeh sektorjih, v
kmetijskem kombinatu torej na okoli 270 hektarih, v zasebnem pa na 180
iKktarih. Na poljih Kmetijskega kombinata je bila pred dnevi koruza še
na približno 130 hektarih, spravilo je bilo opravljeno že na 410 hektarih,
spravilo koruze pri zasebnih kmetovalcih pa je že končano. Pridelek
koruze je zelo dober. Zasebiii kmetje so pridelali v povprečju 5,2 tone
koruze na hektar, na kombinatovih poljih pa je pridelek večji, kar okoli
7 ton po hektaru. Ocenam da so se ormoški kmetijci tokrat resnično
izkazali torej ni pretirana.
JB
Spravilo koruze na poljih ormoške občine.	foto: I. kotar
Pomoč
mladih pri
trgatvi
Enako kot učenci drugih Sol na
območju Haloz, so se tudi učenci
in učitelji OS Maksa Bračiča
v Cirkulanah vključili v trgatev.
Delavcem kmetijskega kombinata
TOZD Vinogradništvo so na ob-
močju Zavrča pomagali pri trganju
grozdja. Skupno so natrgali nad 20
ton grozdja. Zaslužek bodo pora-
bili za financiranje šolskih izletov
in za druge potrebe na Soli.
Pomoč mladih pri trgatvi je ena
od programskih nalog, ki si ga je
zapisala v letnem načnu osnovna
organizacija ZSMS na šoli, ki so jo
v letošnjem letu že tudi uspešno
končali.	—u
IZREDNA
NAJDBA
MALEGA
GOBARJA
Aleš Cmager je šele učenec 1.
razreda osnovne šole v Središču ob
Dravi pa se že lahko pohvali z
izredno gobarsko najdbo. V družbi
dveh večjih fantov je tudi on v
gozdu nabiral gobe. Ves navdušen
je naletel na celi ,,grm" jurčkov,
ali pravilneje povedano na jurčka-
sedmerčka.
Goba je bila lepo oblikovana s
sedmimi klobučki iz sedmih koce-
nov, torej pravi sedmerček. Ko so
gobo očistili je tehtala 820 gramov.
Malemu Alešu želimo, da bi v Soli
lepo napredoval, pri gobarjenju pa
še več podobnih uspehov.
Besedilo in posnetek: R. Rakuša
Aleš z jurčkom — sedmerčkom
„ V goricah pd trgatvi"
To je bilo geslo vabila, ki je
dalo slutiti kam je tokrat name-
njen izlet ne več povsem rosno
mladih planink in planincev iz
Ptuja. Res. v hladnem jutru je
skupino 43 izletnikov potegnil
avtobus skozi gosto meglo vse do
Ormoža. Kaj kmalu za njim smo
.se podali strmo navzgor na Hum.
prijazno izletniško točko, ki se
nekako osamljen, ves pokrit z
vinogradi, vzdiguje med ravnino.
Čeprav smo uživali ob obšir-
nem razgledu, nas je precejšen
hlad silil k povratku in kar
prilegla sta se za tem topel čaj in
požirek »kačje sline«, s katerima
nas je pričakala v Obrežu, skrbna
Rakuševa gospodinja.
Dasiravno je bilo pri njej
prijetno, smo morali dalje, saj je
bilo pred nami še precej vožnje
preden smo prispeli v Lendavo.
Kratek postanek in že smo se
napotili po strmi poti skozi
je.sensko obarvane vinograde do
Trojice nad mestom. Od tu seže
pogled na čudovite Lendavske
gorice, širno Pomurje. tja na
Hrvaško in čez bližnjo mejo še na
Madžarsko.
Cas je tekel, nas priganjal
nazaj v mesto in od tu po Dolin-
skem do Bistrice, zatem čez
Muro, skozi Ljutomer. Železne
dveri na Jeruzalem in po krat-
kem odmoru naprej do cilja, kije
bil na Litmerku nad Ormožem.
Zaradi svojih treh vrhov, je med
planinci poznan kot »Prleški
Triglav«. Z vrha Kogla se nam je
nudil pogled po širni okolici,
nato pa nas je pot popeljala do
gostoljubne Leskovarjeve hiše na
dajši postanek.
Okusna domača juha. nadvse
slastne »hajdinske pogače.« z
obojim nam je postregla gospodi-
nja Marica in jasno, tudi dobra
litmerška kapljica, vse to je
dvignilo že tako dobro razpolo-
ženje izletnikov, kar se je ob
polkah ter valčkih, ki jih je
neumorno igral na harmoniki
tov. Joško. samo še stopnjevalo.-
Ni čuda, da so nas »zasrbele
pete«, se zavrteli in prepevali
lepe domače in partizanske pe-
smi.
Tako so planinke in planinci te
skupine, zadovoljno, veselo, ven-
dar povsem dostojno zaključili
letošnjo izletniško dejavnost. Kot
vse izlete že osmih let. je tudi
tega pripravil in vodil Lipe
Izlakar, vodnik starejše skupine
ptujskih planincev.
Skupina planincev iz Ptuja v Jeruzalemu.
Foto: R. Rakuša
V soboto nova akcija
za telefon
V krajevni skupnosti Zavrč v
tem času izvajajo dve večji akciji.
Prav je gradnja mrliške veže.
druga pa ureditev pa ureditev
avtomatskega telefonskega
omrežja. S prostovoljnim delom
so krajani najbolj angažirani prav
pri ureditvi telefonskega omrežja.
Tako so v prvem delu ob pomoči
vojakov izkopali jame in postavili
drogove iz Cirkulan do Za.vrča.
sedaj pa je v teku povezava z
vodnikom. Skupaj z delavci pošte
.so telefonski vod položili do go-
stilne Veselič v Turškem vrhu. od
koder bodo s polaganjem nad-
aljevali to soboto, torej 7. no-
vembra.
Z ureditvijo avtomatskega te-
lefonskega omrežja bodo v tem
delu Haloz pridobili 60 priključ-
kov. že sedaj pa telefon želi imeti
40gosi.)odinjstev. Po programu bo
akcija končana' 6b Drtevo repu-
blike. Tekst in foto: 1. Kotar
ZAVRČ
Telefonski vod bo v kratkem na drogovih
LIČKANJE
Ličkanje ali ko/uhanje je lepo kmečko opravilo. Vsa vas je takrat
skupaj, staro in mladi, Koruzni strt)ki so nasipani sredi »gUitine«,
ko/uhači sedejo okrog kupa. Prijetno šumenje ličja, smeh in prijetno
petje. Hladno, kje pa. Mošt je v tem času že precej močan, ki ga gospodar
nriUnt) toči. \'eselie se stopnjnje in kup se manjša, koruzjak pa se polni.
\a lepem latju puščajo tri ali štiri ličke. Ta koruza čez leto krasi pročelje
hiše. Pa tudi pt>suši se tako boljše in'ta je drugo pomlad namenjena za
sejanje. Ličkanje se konča. Večerja, ki jo običajno kronajo kuhani
kostanji m mošt. Tu nikoli ne manjka harmonikarja in pesmi. Pleše
in veseli se dojutra. Ljudje se zjutraj polni vtisov vračajo domov počivat.
Kajti drugi večer bodo ličkali pri sosedu. Tu se rojevajo tudi prijateljstva
in ljube/ni ...
Stioji so začeli izpodrivati tudi to kmečko opravilo. Povsod jim to ne
uspelo. Upam. da ne. Kajti to je eno zadnjih opravil, kjer ljudje
ohranjajo stare navade. Stroji pa ljudem omogočajo, da so opolnoma
neodvisni od soseda. Ograje med sosedi se višajo. Koliko gorja in bolečin
prinese v hišo prav strojno ličkanje koruze. Seveda le tam. kjer podce-
njujejo nevarnost tega siroja. Tu gospodar nima časa. da bi občudoval
i/jemne primerke koruze m odločal: ta bo za seme. Tu m časa za smeh:
I šc manj pa za petje, kajti ropot stroja tega ne dopušča.
Kolo časa torej neusmiljeno izpodriva stare običaje, ki so zbliževali
ljudi. Koliko prijetnih spominov je ostalo na luščenju bučnic. Danes so
jih izpodrinile bučnice-golice.
Prav tako je bilo na »cajzanju« perja. Danes .so pernice izpodrinile
cenejše umetne blazine. Ce bo šlo tako naprej, .se ljudje tudi na vasi ne
bomo več poznali med seboj. Upam. da se motim.
M. Menoni
Mladi pomagali
pri spravilu pridelkov
Pred dnevi so mladinci iz Osnovne šole Ilajdina sodelovali pri
spravilu koruze pri kmetu Vladu Zupaniču, ki je prvotno pospravljal
koruzo s kombajnom, ker pa je precej koruze ležalo, je ostalo na polju
precej pridelka. Na pomoč je poklical mlade iz omenjene osnovne šole, ki
so se akcije radi udeležili. Tako so opravili dvakrat koristno delo —
pomagali so pri spravilu koruze, s tem pa so zaslužili tudi nekaj denarja,
ki ga bodo koristno porabili za zaključni izlet po domovini. Da seje akcija
izplačala priča podatek, daje ostalo na polju, na površini sedmih hektarov
kar okoli 8 ton koruze v storžih.
JB
Učenci osmih razredov osnovne šole Hajdina na delovni akciji
POSPRAVLJANJE
SLADKORNE PESE
Čeprav je bila 25. oktobra nedelja so pridelovalci sladkorne pese
pridno nalagali to dragoceno surovino na kamione ali traktorske pri-
kolice. pa tudi stroji za pobiranje sladkorne pese so bili v polnem pogonu.
Take prizore sem videl povsod na območju Slovenskih goric — v dolini
Pesnice in Ščavnice.
Pri tem pa želim opozoriti na problem, ki sem ga na terenu opazil.
Za strojem ostane na njivi še nekaj pese in to peso pobirajo za sebe, če ne
pa zahtevajo plačilo 2 din za kg. Pridelovalci menijo, da je to predrago,
ilasti še v primerjavi s ceno in s trudom, ki ga morr. vložiti pridelovalec
skozi celo leto. da pesa zraste.
Besedilo in posnetek: Konrad Zoreč
Stroj hitro pobira sladkorno peso in jo odlaga na kupe, odkoder jo s
kamioni odpeljejo v tovarno sladkorja
Nove možnosti sodelovanja
z Arandjelovcem
Predstavniki pobratene občine Arandjelovac so v pogovoru s člani
delegacije ptujske občine predlagali, da bi se naj v medsebojno gospo-
darsko sodelovanje vključila tudi ptujska mesno predelovalna indu-
strija. Pri tem so mislili predvsem na Perutnino, ki je znana po vsej
Jugoslaviji. Izrazih so željo, da bi od časa do časa Perutnina tudi k njim
poslala kak kamion piščančjega mesa. Pa ne samo v Arandjelovcu. tudi
v drugih mestih Šumadije bi piščančje me.so iz Ptuja radi kupovali,
čeprav bi k prodajni ceni pribili še nekaj prevoznih stroškov.
Morda bodo v Perutnini sprejeli to pobudo in navezali stike s
trgovino-v .Arandjelovcu. seveda na ptnilagi ekonomske račiinice.
Franjo Hovnik
6- IZ NAŠIH KRAJEV
5. november 1981 —
tednik
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Barok in rokoko sta stroge
linije v oblikovanju pohištva
razgibala, klasicizem pa jih je
začel umirjati. Na okus dobe so
vedno bolj vplivali premožni
meščanski sloji. Na začetku 19.
stol. je francoski dvor še enkrat
uveljavil pravi razkošni dvorni
slog. ki je imel močan vpliv po
vsej Iivropi. Iz tega obdobja,
imenovanega empire (1800—1815), hrani Pokrajinski muzej'Ptuj
bogato garnituro pohištva za spalnico in dnevno sobo. ki seveda
vključuje tudi stole.
Zelo močno pa se je v naših krajih udomačil slog, imenovan
bidermajer (1815—1848). To je izrazito meščanski stil, katerega
osnovne značilnosti so skromnost, udobnost in funkcionalnost, skladna
razmerja, dober material in obrtniška solidnost. Intimna sredina
premožnejše meščanske družine je zahtevala izdelke, ki so zagotavljali
praktičnost. Oblika in krasje sta morala biti v tesni povezavi z na-
membnostjo predmeta. Zato je bidermajersko pohištvo brez razkošne-
ga okrasja. To se na stolih navadno omejuje na skromne, a vendar
izrazito skladne in prefinjene intarzije na naslonjalih, le včasih tudi na
prednjih nogah. Sedežne ploskve so običajno trapezaste ali polkrožne
in večkrat prevlečene s progastim blagom s cvetličnimi vzorčki. Noge
so upognjene rahlo navzven, prednji dve pa sta pogosto usločeni v
rahli S liniji. Pri naslonjalih je bilo dovoljene več o,blikovalske do-
mišljije in sproščenosti, zato na teh poleg ravnih in rahlo ukrivljenih ali
v trikot zloženih palic srečujemo zelo pogosto tudi srčaste oblike ali
naslanjala v obliki pahljačasto odprtega palminega lista, neredki pa so
tudi motivi v obliki lire.
Stol, ki ga hrani Pokrajinski muzej Ptuj v kulturnozgodovinski
zbirki, je tipičen primer iz bidermajerskega obdobja, ki ga zaznamuje-
jo skladnost oblik in funkcionalnost, skrbna izdelava, navzven usloče-
ne noge, naslonjalo pa je predrto v obliki petlistnega cveta.
Marjeta Ciglenečki
Bidermajerski stol iz kulturnozgodovinske zbirke Pokrajinskega muzeja.
Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka F 1083.
Srečanje V Cirkovcah
Drugo srečanje tamburaških orkestrov, ki so ga Cirkovčani odlično
izpeljali, je potrdilo upravičenost odločitve o srečanju. Zelo spodbudna
sta udeležba in kvaliteta zlasti mladih glasbenikov, prijetno nedeljsko
popoldne pa je ostalo v lepem spominu tako nastopajočim kot poslu-
šalcem.
Tekst in foto: 1. kotar
— Nastopajoče, goste in številne poslušalce je med prireditvijo pozdravil
predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj Stane Stanič
— Domačini .so pripravili tudi okrepčilo — po nastopu so glasbenike
povabili v šolsko kuhinjo na pečenice z zeljem
Konec nastopa in prireditve — nasvidenje na tretjem srečanju!
OBISKALI SMO
HIŠO CVETJA
o delu društva upokojencev v
Kidričevem smo že večkrat pisa-
li, zato ga je odveč ponovno
predstavljati. Velja povdariti, da
jim ni nobeno delo pretežko in so
doslej vsako nalogo tudi v celoti
opravili. Številnim izletom v
razne kraje, znane iz NOB. .se je
pridružil tudi tisti, o katerem so
dolgo govorili in se nanj pripra-
vljali. To je bil dvodnevni izlet v
Beograd z obiskom hiše cvetja na
Dedinju, kjer večno počiva naš
ljubljeni tovariš TITO.
To kar smo vsi prisotni dožive-
li v teh dveh dneh in s kakšnimi
občutki smo se nemo pomikali v
koloni okrog grobnice, ni moč
opisati, vse to se lahko le doživi.
Moram povdariti. da smo bili vsi
nestrpni že tedaj, ko smo pred
pisarno društva upokojencev ča-
kali na avtobus. Mladi šofer
Slavko Kukovec nas je lepo in
varno pripeljal na določeno me-
sto in tudi varno nazaj na naše
domove.
Člani društva upokojencev so
dobro izbrali traso potovanja, saj
smo si po izjemnem doživetju in
občutju v hiši cvetja ogledali še
Novi Beograd in nato nadaljevali
pot proti Novemu Sadu, kjer smo
si med drugim ogledali znameni-
to Petrovaradin.sko trdnjavo, kjer
je bil nekoč zaprt tudi tovariš
Tito. No. povedati moram, da
smo prej obiskali še muzej >>25
MAJ«, ki je nedaleč od hiše
cvetja. Kar smo videli v tem
muzeju ni mogoče opisati v nekaj
vrsticah, saj bi tudi sami potrebo-
vali namesto ene ali dveh ur kar
ves dan ali še več. da bi si lahko
ogledali vse do podrobnosti.
Ob tem ne smemo prezreti
požrtvovalnosti tovarišev v društ-
vu upokojencev tako predsedni-
ka. tajnika in Ivana REPČA. kije
bil tako pri organizaciji kot tudi v
ostalem izredno aktiven in požrt-
vovalen. saj mu ni bilo žal časa.
Ker imenovanega mnogi upoko-
jenci poznajo že iz prejšnjih
dobro organiziranih izletov in
njegovega aktivnega dela ne le v
DU. v SZDL in še kje, zato ga ni
potrebno še posebej predstavlja-
ti. Prepričan sem, da bo Ivan tudi
v bodoče prizadevno opravljal
naloge pri rekreaciji upokojen-
cev.
Tako njemu za dobro organi-
zacijo in vodenje, kot mlademu
šoferju »ČERTUS« iz Ptuja v
svojem imenu in v imenu vseh, ki
smo se tega izleta udeležili,
prisrčna hvala! France Meško
V Gaberniku so
aktivni gasilci
Tokrat smo obiskali gasilsko
društvo v (laberniku pri Juršin-
cih in k razgovoru povabili
poveljnika (il) .ložeta Novaka. O
zgodosini gasilstva v tem kraju je
povedal:
»Po znanih podatkih obstaja
GD Gabernik že od leta 1929. Po
pripovedi še živečih članov je
bilo ob ustanovitvi kar'35 aktiv-
nih člant)v. Iz vsake hiše je bil
vsaj po eden gasilec. Danes nas je
nekaj več. pa še zmeraj malo.
kajti vas Ciabernik je zelo raz-
tegnjena po hribih in v dolini.
Lahko rečem, da seje gasilstvo
v Gaberniku razvijalo z vasjo.
Nenehno so aktivni gasilci po-
mlajevali svoje vrste. tako. da
imamo danes dve moški desetini,
dobro opremljena in izurjena je
tudi ženska desetina. Razen tega
imamo še precej pionirjev in
mladincev, ki so že opravili tečaj
za izprašane mladinske člane.«
Kako je z gasilskim domom,
pred kratkim ste ga razširili. Ali
.sedaj zadostuje vašim potrebam?
»Prvi gasilski dom je bil posta-
vljen že pred drugo svetovno
vojno. Sicer je bil manjši, vendar
so ga leta 1945 porušili, baje
zaradi gradnje ceste. No. leta
1950 smo začeli graditi novi dom.
ki pa nam je pozneje postal
premajhen. Pred kratkim smo ga
dogradili, tako. da imamo sedaj
to urejeno. Imamo še sicer v
načrtu, da bi zgradili .še sanitarije
in manjši pisarniški prostor.
Potrebovali pa bi tudi garažo za
naš avtomobil.«
Kako ste opremljeni z gasilsko
tehničnim orodjem?
»Že svojih deset let imamo
dotrajano terensko vozilo. Takrat
na drugo nismo mislili, saj j£ bilo
že to precej, dandanes pa bi
potrebovali novo in predvsem
večje vozilo s cisterno. Žal pa
nimamo dovolj denarja. Drugače
smo s cevmi in ostalo opremo še
kar dobro oskrbljeni. Imamo dve
razmeroma dobri motorni briz-
galni. .skratka, mislim, da smo za
naše razmere še kar zadovoljivo
opremljeni.«
Za nami je teden požarne
varnosti, ali ste v vašem G D
izvedli kakšne aktivnosti?
»Seveda smo. Po vasi smo
opravili več preventivnih gasil-
skih pregledov in opozorili na
številne pomanjkljivosti in ne-
pravilnosti. Razen tega smo ob
prazniku KS Juršinci prav mi
prvi preizkusili nove hidrante na
Kukavi. kjer je pred dnevi prvič
pritekla voda. Vaščani so bili nad
tem zelo navdušeni.«
Ste imeli v zadnjem času na
vašem območju kak večji požar?
»Letos na srečo še ne, smo pa
pred letom dni imeli večji požar
zaradi strele. Cel kup nevšečnosti
se nam je takrat zgodilo. Prvič
nismo irrteli elektrike, da bi
alarmirali gasilce o požaru. Dru-
gič, požar je nastal na izredno
težko ^dostopnem območju in
tretjič, zaradi blata nismo mogli
vsega pogasiti. Nastala je velika
materialna škoda. Drugih večjih
požarov na srečo še nismo imeli.«
Kako sodelujete s sosednjimi
G D?
»Zelo dobro. Mislim, da vsa
društva v okviru gasilskega cen-
tra med sabo dobro sodelujemo.
Predvsem ob raznih prireditvah,
tekmovanjih in srečanjih pa tudi
ob akcijah gašenja požarov če je
potrebno.«
Ste zadovoljni z gasilskim
kadrom?
»Tu se lahko celo pohvalimo,
saj imamo v našem GD šest
nižjih gasilskih častnikov, enega
podčastnika prve stopnje, enega
višjega častnika, žensko gasilsko
sodnico in tri častnice. Skratka,
na tem področju imamo vse
urejeno, pa tudi aktivni so v
veliki večini. Mislim, da nismo
veliko društvo, smo pa zato
precej aktivni, tako. da v pcini
meri upravičujemo naš obstoj in
zaupanje va,ščanov.«
M. Ozmec
Jože Novak, poveljnik GD Ga-
bernik
Komemoracija pred spomenikom
Borisu Kidriču
Pred dnevom mrtvih so se
zbrali pred spomenikom Borisu
Kidriču v Kidričevem člani ZZB
NOV, učenci OŠ Borisa Kidriča
v Kidričevem in drugi krajani ter
skupno počastili spomin na pa-
dle borce, posebej pa še na
Borisa Kidriča, enega največjih
sinov slovenskega naroda. O tem
je spregovoril Ivan EIsner, pred-
sednik KO ZZB NOV Kidričevo,
nato pa so delegacije položile
vjence pred spomenik. Učenci OŠ
Kidričevo pa so izvedli kulturni
program z recitacijami in s pev-
skim zborom.
Besedilo in posnetek: Konrad
Zoreč
Tudi najmlajši so prižigali svečke v spomin padlim
Mladi dejavni na različnih področjih
OOZSMSPODLEHNIK
Pred dnevi sem bil med mladimi v osnovni
organizaciji ZSMS Podlehnik. Povedali so, da
mladinska organizacija šteje 140 mladincev in
mladink, od tega pa je aktivnih le dobrih
trideset. V okviru interesnih dejavnosti se mladi
vključujejo na področju kulture, športa,
mladinskega prostovoljnega dela, informiranja,
splošne ljudske obrambe in družbene
samozaščite, idejnopolitičnega dela ter
kadrovanja mladih.
V okviru kulturne komisije pripravljajo
kulturne in literarne večere, proslave ob
pomembnejših praznikih, skupaj z osnovno
šolo Martin Kores v Podlehniku, deluje tudi
dramsko-recitatorska in pevska sekcija. Ob
prazniku dela so priredili kresovanje z
mitingom in razstavo o tovarišu Titu.
Športna komisija organizira v poletnem času
prijateljska srečanja, turnirje v nogometu,
košarki na igrišču ob domači osnovni šoli, člani
pa se udeležujejo tudi športnih tekmovanj v
sosednjih krajevnih skupnostih. Letos so
sodelovali na turnirjih v Selah, Zetalah,
Majšperku in Tržcu. V zimskem času imajo
enkrat tedensko rekreacijo v telovadnici
osnovne šole, dekleta so formirala rokometno
ekipo, ukvarjajo se z namiznim tenisom. Na
prostem pa prirejajo smučarska tekmovanja v
veleslalomu, slalomu, smuku.
Komisija za SLO in DS vključuje mlade v
akcijo NNNP, vključeni v prostovoljno gasilsko
društvo, ki je eno najuspešnejših v okviru
gasilskega centra Videm. Tudi letos so bile
marljive članice na tekmovanju v Selah. V
njihovem varstvu je spominska plošča na
Združenem domu, spomenik padlim kurirjem,
udeležujejo se tradicionalnega ,,Pohoda po
poteh revolucije" v Mostje in s tem krepijo
revolucionarne tradicije NOB in revolucije. V
načrtu imajo organizacijo orientacijskega
pohoda.
Komisija za idejno politično delo pripravlja
predavanja iz aktualnih tem, razpravljajo o
razvoju in načrtih krajevne skupnosti, po
sestankih se pogovarjajo o političnih dogodkih
doma in v svetu, nekaj predavanj pa bodo
pripravili v sodelovanju s Centrom marxističnih
krožkov, ki deluje pri OK ZSMS Ptuj.
Komisija za mladinske delovne akcije ima
glavno nalogo dokončanje del pri urejanju
bankin, popravilu krajevnih cest, pripravi
kresov, sami pa so položili tlak in uredili
mladinsko sobo v Zadružnem domu, kjer se
zbirajo ob koncu tedna. Dva mladinca sta bila
udeleženca zvezne M DA v Kotorju. Mlade
obveščajo o svojem delovanju in akcijah.
Anica Murk, sekretarka OO ZSMS
Podlehnik, je povedala, da so sestanki slabo
obiskani, za kar so vzroki oddaljeni kraji,
mladi, ki študirajo v Mariboru in Ljubljani
pridejo redkeje dpmov tako, da so v dejavnost
vključeni v večini le srednješolci. Prizadevali si
bodo, da v svoje aktivnosti vključijo čim večje
število mladih, večjo pozornost pa bodo
namenili tudi informiranju. S skupščino
krajevne skupnosti, KK SZDL, GD, osnovno
šolo Martin Kores in Prosvetnim društvom
dobro sodelujejo; v njih je vključenih več
mladih.	D. Papler
tednik
— 5. november 1981
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Vladimir Satler, ustreljen 4. 9.
1941
Pred 40-leti, ko so prijeli ju-
goslovanski narodi za orožje, da bi
pregnali iz svoje domovine okupa-
torje — so padle prve žrtve v boju
za osvoboditev. Padli so prvi borci
v partizanskih enotah v spopadih s
sovražnikom. Se mnogo več pa jih
je ustrelil okupator kot talce, ali
pokončal kako drugače, kar je stra-
šna obsodba nacizma in fašizma.
Misleč, da bo z nasiljem, s streljan-
jem in trpinčenjem domoljubov
zatrl osvobodilno gibanje, je
okupator uprizarjal pokole, kakr-
šnih dotlej zgodovina ni poznala.
Na tisoče talcev je ustrelil leta 1941
v Kragujevcu in Kraljevu. Na Slo-
venskem so bili umorjeni prvi talci
leta 1941 na vseh treh delih razko-
sane Slovenije, na nemškem, mad-
žarskem in italijanskem.
Spomnimo se v mesecu, ko praz-
nujemo dan mrtvih — ustreljenih
talcev leta 1941 z našega območja,
saj ne smemo pozabiti na njihovo
največjo človeško žrtev!
Lojze Štrafela, ustreljen 23, 9.
1941
Skoro vsi talci z našega območja
so padli na Štajerskem, kjer so jih
Nemci leta 1941 ustrelili 174. O teh
jih je bilo iz tedanjega ptujskega
okraja 22. Prištejemo jim lahko še
dva, rojena v ptujskem okraju, a
živeča izven njega. Naj kar tu nave-
dem, da s^o trije ptujski talci izgubi-
li življenje v pokolih izven Štajer-
ske. V strašnem pokolu talcev v
Kragujevcu oktobra 1941 je padel
Ptujčan Janez Velkavrh, (25) bivši
oficir jugoslovanske vojske; v
pokolu v Kraljevem pa Ormožanec
Alojz Novak (37), po poklicu urad-
nik. Decembra 1941 so ustrelili Ita-
lijani med talci v Ljubljani Ignaca
Žagarja, jurista iz Ptuja, starega 30
let.
Povrnimo se k talcem, ustrelje-
nim na Štajerskem leta 1941!
Napisati moram, da ni namen tega
članka opisovati njihovega prispev-
ka v osvobodilnem boju, ki je
obravnavan v publikaciji SKOZI
VIHARJE V LEPSO PRIHOD-
NOST in je bil obravnavan v mno-
Ne smemo jih pozabiti
gih člankih v našem listu, ampak je
v tem članku navedeno le poročilo
o njihovi srhrti z glavnimi osebnimi
podatki. Le tu pa tam je omenjeno
kaj več o kakem talcu, kar v publi-
kacijah še nismo objavili.
Prvi talci na Štajerskem so padli
30. julija 1941. Ustrehli so jih v
Dobravi pri Brežicah. Bilo jih je
deset. Lepak o streljanju navaja v
imenu šefa civilne uprave za
Spodnje Štajersko, da so jih ustre-
lili, ker so našli pri njih orožje in
prepovedane tiskovine ter razstre-
livo, za kar prejmejo krivci po
odredbi šefa civilne uprave, z dne
17. maja 1941, smrtno kazen. V tej
skupini talcev so bili domačini s
krškega območja.
Drugo skupino talcev so ustrelili
Nemci 10. avgusta pri Miklavžu na
Dravskem polju. Bilo jih je šest.
Doma so bili iz raznih krajev Šta-
jerske. Med njimi je bil v Ptuju, v
Senčarjevi trgovini zaposleni tr-
govski pomočnik, JožeTršek (21).
Tretjo skupino talcev, po Številu
deset so ustrelili v Maribora 24.
avgusta na dvorišču sodnih zapo-
rov. iMed njimi so padli narodni
heroji Slavko Slander in Slava
Klavora iz Maribora in Franjo
Vrunč iz Slovenj Gradca. Že
naslednjega dne so ustrelili v Mari-
boru četrto skupino talcev. Bili so
trije in nobeden s ptujskega ob-
močja. Spet je šef civilne uprave za
Spodnje Štajersko javil z lepakom,
da so bili talci, ustreljeni 24. in 25.
avgusta — ubiti zaradi posesti
orožja in ker so pripravljali sabo-
tažne akcije.
Peto skupino talcev so ustrelili v
Celju 4. septembra 1941. Bilo jih
je deset. Med njimi so bili iz
ptujskega okraja vrtnar in gostinec
Tomaž" Meško (41) iz Dornave,
sedlar Tomaž Klepač (43) iz Ptuja
in davčni uradnik Vlado Satler (27)
tudi iz Ptuja. Satler je napisal v
zaporu poslovilno pismo na ovoju
pralnega praška, kar je iztihotapil
iz zapora. Pismo je naslovil na
svojo mamo. Napisal je:
,,Mamica! Morda si, morda boš
izvedela, da sem mrtev. Bodi hrab-
ra, kot sem hraber jaz v teh tre-
nutkih. Bodi hladnokrvna in se za-
vedaj, da nisi edina, ki je izgubila
to kar ji je najdražje. Milijoni ma-
ter na svetu kličejo po svojih sino-
vih. Umrl sem kot mož in to naj Ti
bo v ponos. Ne morem Ti vsega
pisati, kar bi hotel, vedi pa eno: ni
mi žal, da umrem. Kajti prihaja
čas, ko bo težko biti še človek in
ko bo kri klicala kri.
Oprosti mi vse, kar sem Ti hudega
naredil če sem Te žalil ali karkoli.
Živi v spominu na mene. Kmalu se
vidiva, ako obstaja posmrtno živ-
ljenje, v katero v zadnjih trenutkih
zaupam in verujem.
Tvoj Vlado"
Razumljivo je, da Vlado Satler ni
svoji mami napisal vsega, kar bi
rad, saj bi lahko prišlo pismo v ro-
ke okupatorju. Med vrsticami pa
čutimo njegovo glavno misel, da
umira kot mož za osvoboditev
svojega naroda. Tolažilne pa so
njegove besede o snidenju z mater-
jo v posmrtnem življenju.
Šesto skupino talcev so ustrelili
Nemci 17. septembra v Trbovljah.
V njej so bili štirje talci s trbo-
veljskega območja. Sedma skupina
talcev, s številom desetih moških,
je bila ustreljena v Mariboru 23.
septembra. Med ustreljenimi je bil
Alojz Strafela iz Markovec na
Ptujskem polju, star 20 let, po
poklicu ključavničar, a zaposlen v
galanterijski trgovini Vuga-Bačnar
v Ptuju. Skupina je bila obdolžena
posesti orožja in komunističnih
dejanj.
Osma skupina je bila ustreljena v
Šoštanju 10. oktobra. Spet je pad-
lo deset talcev in med njimi dva iz
ptujskega okraja: agronom Miha
Anžel, star 30 let iz Zabjeka pri
Ptuju in Lojze Zorman, študent iz
Sakušaka v Slovenskih goricah,
star 20 let. Zorman ie napisal v za-
poru svojcem poslovilno pismo. V
šoštanjski skupini talcev so ustrelili
tudi Dušana Finžgarja-Fidžija iz
Celja, starega 21 let, ki je v ptuj-
skem okraju organiziral mladino
'za boj proti okupatorju od maja
do julija 1941. Iz Pragerskega so
bili v Šoštanju ustreljeni: uradnik
Franc Bizjak (20) in brata
delavca Maks (24) in Franc
Berglez (20). Skupina talcev v
Šoštanju je bila ustreljena zaradi
partizanskega napada na Šoštanj
8. oktobra.
Deveto skupino talcev so ustreli-
li 21. oktobra v Mariboru. Štela je
šest moških. Iz ptujskega okraja
je bil v njej Ivan Korošec (34),
mlinar Lz Obreža pri Središču.
Ze čez devet dni, 30. oktobra so
ustrelili Nemci v Mariboru deseto
skupino talcev v letu 1941 na Šta-
jerskem. V njej je bilo dotlej naj-
večje število ustreljenih, kar tride-
set. Iz ptujskega okraja je v njej
padlo sedem talcev: Karel Hrenič
(22) delavec iz Stukov pri Ptuju,
zobotehnik Milan Ošlovnik (17),
krojaški vaj pomočnik Franc Gra-
bar (21) in Alojz Zajšek (17),
krojaški vajenec — vsi s Hajdine,
Franc Toplak (24) študent
agronomije iz Mostja, dr. Metod
Spindler (35) iz Juršinec in kroja-
ški pomočnik Karel Arnuš (22),
borec Pohorske čete septembra
1941, doma iz Polenc pri Polen-
šaku.
Franc Toplak, oba brata Spin-
dlerja in Milan Ošlovnik so napi-
sali pred smrtjo vsak svoje poslo-
vilno pismo svojcem s pretresljivo
vsebino.
Konec prihodnjič
Miha Anžel, ustreljen 10.10.1941
Karel Arauš, ustreljen 30.10.1941
Milan Ošlovnik, ustreljen 30. 10.
1941
Franc Toplak, ustreljen 30. 10.
1941
Alojz Zajšek, ustreljen 30. 10.
1941
Franc Grabar, ustreljen 30. 10.
1941
Dr. Metod Spindler, ustreljen 30.
10.1941
Kar«! Hrenič, ustreljen 30. 10.
1941
Kam smo prišli?
»Kar zgrozil sem se, ko sem dobil v roke obvestilo Odbora za zeleno
in čisto Ljubljano. Tako dober namen pa tako slaba slovenščina! Še sami
preberite!«
Krajevna skupnost Prule — »Odbor za zeleno in čisto Ljubljano«poziva
delovne ljudi in krajane, hišne svete, lastnike hiš, najemnike poslovnih
prostorov, delovne in druge organizacije, VVZ in osnovne šole, da takoj
pristopijo po danem programu in pozivu občinskega »odbora za čisto in
zeleno Ljubljano.« Krajevna skupnost Prule poziva, da v dneh 9. in 10.
aprila 1981 pristopijo k čiščenju zelenic in drugih površin.
Ves odpadni material je v dneh izvajanja akcije deponirati na površinah,
ki so dostopne z motornimi vozili, zaradi nemotenega odvoza v centralno
de ponijo. O zaključku akcije in pripravljeni deponijije obvestiti KS na tel
št. 21-067 zaradi odvoza. Obvestilo mora vsebovati mesto deponije in
približno količino odpadnega materiala v m{
Besedilo zgovorno priča, kam nas je pripeljal nepismeni birokratizem.
Namesto birokratske navlake (da takoj pristopijo po danem programu,
da pristopijo k čiščenju, je v dneh izvajanja akcije deponirati, o zaključku
akcije in pripravljeni deponiji je obvestiti) pišimo rajši: naj očistijo
zelenice, ob čiščenju je treba odložiti, o končani akciji in pripravljenem
odlagališču naj obvestijo, pa bo že s tem napravljen prvi korak k
snažnejšemu okolju.
Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in
pišemo, naj predloge pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na
naslov;
Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razsodišče, RK SZDL
Slovenije, 61000 Ljubljana, Komenskega 7.
Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb!
(21. nadaljevanje)
VELIKA NEDELJA (GROSS-SONNTAG), GRAD, KOMEN-
DA
Na pomolni ravnici ob župnijski cerkvi. Velika Nedelja 9 pri
Ormožu. Občina Ormož.
Leta 1190 je vojvoda Friderik Svabski ustanovil v Palestini nemški
oziroma križarski viteški red, ki se je hitro razširil po vseh nemških
deželah. Zgodilo naj bi se neki na veliki petek 1199, ko je Friderik Ptujski
sprejel oklepljene nemške viteze, ki so se v Ptuju najprej poklonili
božjemu grobu, že naslednjega dne pa so se mu pridružili na pohodu
zoper krdela ogrskega kralja Emerika, ki so ga na veliko nedeljo do kraja
potolkli. Na kraju bitke naj bi Friderik zasadil v tla zastavo nemškega
reda z besedami: »Na veliko nedeljo je bil ta kraj zavzet in Velika Nedelja
naj se imenuje, nemški vitezi pa naj ga v prihodnje varujejo in branijo.«
Vojvoda Leopold Slavni je osvojeni del pokrajine pripojil Štajerski in ga
podaril zmagovalcu Frideriku Ptujskemu, ta pa gaje izročil nemškemu
viteškemu redu. 1222 je Friderikov sin, Friderik IL, potrdil nemškemu
viteškemu redu pose^ Velike Nedelje kot »prazno in neobljudeno
zemljo.« Ozemlje se nato znova omenja 1259 kot terra Nedelk et Zunk
site inter Drauam et Mura, grad kot središče viteške posesti pa šele dosti
pozneje, 1321 kot haus Suntag. Prvotno skromno ozemlje se je z daro-
vnicami in nakupi postopno večalo, tako da so bili komendi sčasoma
podrejeni tudi vikariati v Ormožu, Središču in Miklavžu. Grad je imel
pomembno vlogo pri obrambi nekdanje nemške meje proti Ogrom,
pozneje pa tudi pri bojih s Kruci. V rokah križnikov je ostal do zadnje
vojne. Zdaj so vfljem stanovanja.
Grad je v.svojem jedru podolgovata, dvonadstropna, 13 x 7 osna
stavba s štirimi trakti, ki obdajajo notranje dvorišče. Vogali zasnove so na
vzhodu okrepljeni z okroglima stolpama, na zahodu pa z rondeloma. Tu
je bil nekdaj obrambni jarek, kije zasut. Nad njim pred osrednjim delom
zasnove je zdaj nizek prizidek gospodarskega značaja, ki nas pripelje do
rustičnega vhodnega portala z blendo (njegov zgornji del je zakrit z
vežnim podstrešjem). Notranja odprtina portala je polkrožna, v triko-
tnih j3oljih pod preklado so odprtine s kolesci za verige vzdižnega mostu,
sredi nje pa je križevniški grb z inicialkami L R. V. G. S. D. N. O. B. Skozi
obokano, z rečnimi oblicami tlakovano avlo severovzhodnega stolpa
pridemo na prednje dvorišče s stranskim, iz dveh, iz različnih obdobij
'zvjrajočih enot sestavljenim traktom na desni proti zahodnemu, ve-
znemu traktu osrednje grajske stavbe. Tu je spet portal, opremljen s
Ifrižem in letnico 1723. Takoj na levi, na steni severnega trakta, je vzidana
kamnita heraldična plošča z napisom: IM lAHR 1612 HAT DER
HOCHNVURDIGE VND WOLGEBORNE HERR MARQVARDT
FREVHE: ZVE ECKH VND HVNGERSBCH TEVTSCHORDENS
RITTER LANTCOMMENTHVR DER N. OS. BALTEV FURSTLI-
CHER DURCHL. MAKSIMILIANI DES ELTERN ERTZ HERT-
ZOG ZV OSTERREI GEHEIMER RATHOBRIST: HOF-
MAIST: DISES GEBAI AVFVR: VND VERFERTIG: LAS:.
Poleg nje je vzidan antični relief, ki kaže mladca na dirjajočem
hipokamu. Dvorišče je brez arkad; arkadiran je bil nekdaj le
vzhodni trakt, a še ta samo v pritličju, kjer sta zdaj dve zazidani ločnT
odprtini. Na dvorišču je lep baročen vodnjak s kovano krono in kom-
pletnim pogonskim mehanizmom ter več baročnih portalov, ki drže v
obokane pritlične prostore; ponekod so pod njimi stare, prostorne kleti.
Portal v severnem traktu je nekoliko bolj razgiban; na sklepniku ima
letnico 1730. Tik za njim so lepo kovana baročna notranja vrata, za njimi
pa je štiriramno zrcalno stopnišče s kamnitno balustradno ograjo. Vo-
galni stebriči so na vrhu okrašeni s pinijevimi storži. Stopnišče drži v
nekdanjo obednico-temter s štukiranim okvirom na stropu (prostor je
zdaj preeljen). Stopnišče v zahodnem delu južnega trakta drži do dvo-
etažne kapele v nadstropju. Kapela je v tlorisu skoraj kvadratna. Stene
so okrašene s pari pilastrov, ograjo volutasto razgibane empore obli-
kujejo leseni balustradni stebriči, na stropu je plitek, koloriran, deko-
rativen štuk s križevniškim znamenjem na sredi, ki ga oblikuje orna-
mentalen preplet trakov cvetličnimi vazami. Iz kapele izvirajo Alto-
montejeva oljna podoba Marija z Jezusom, predvsem pa čudoviti gotski
plastiki sv. Barbare in sv. Katarine, kijih hrani Pokrajinski muzej v Ptuju.
Skozi obokano vežo vzhodnega trakta stopimo na malo zunanje dvorišče
gradu. Tuje v steni kamniten portal, poudarjen z grbom in letnico 1729.
Stavbno zgodovino objekta je zaenkrat mogoče le bežno skicirati.
Prvotna komenda je bila skromna, saj sojo še 1542 ocenili le na 500
funtov vrednosti. V jugozahodnem delu osrednje zasnove še naletimo na
srednjeveške arhitekturne elemente kot so napr. svetlobne line v pritličju
(te utegnejo izvirati še iz časa. ko je stavba nastala), vendar pa v njenem
značaju dominirajo poteze, kijih je grad dobil ob temeljiti prenovi in
raz.širitvi o. 1622, ki joje opravil baron Markvard baron pl. Egkh — o tem
govori citirana plošča. Poznejše predelave, med njimi zlasti tiste iz let
1723—1730 (letnici na fx>rtalih), so se omejile na višinsko izravnavo
traktov, na baročno preoblikovanje fasad ter zlasti na modernizacijo
*oken in vrat. Takrat so v vzhodnem delu gradu uredili razkošno balu-
stradno stopnišče, v južnem traktu pa kapelo. Ob preureditvenih delih v
letih 1805 in 1850 so na zahodni strani zasnove pozidali gospodarska
poslopja.
Nadaljevanje prihodnjič
Velika Nedelja — litografija iz okrog leta 1830
8- NAŠI DOPISNIKI
5. november 1981 —
tednik
O LOUlSU ADAMIČU
Ob 301etnici smrti Louisa Adamiča so bile prirejene
razprave in spominske svečanosti. Pri nas na Sob pa
smo s Studijsko knjižnico uredili razstavo njegovih pi-
sateljskih del, raznih člankov o njem in slik.
Adamič je bil priznan ameriSki pisatelj in javni dela-
vec. Pisal je v angleščini, nikdar pa ni zatajil svojega
slovenskega rodu.
Adamič se je rodil 23. marca 1898 v Blatu pri Gro-
suplju kot kmečki sin. Čeprav niso bili reveŠ, ga je
gnalo v široki svet. Petnajst leten je prisp)el v Združene
države. Sprva so Lojzku pomagali znanci. Kmalu pa
je spoznal, da zgodbe o bajni Ameriki niso resnične.
Uspel je samo, kdor je bil bolj nasilen, močnejši, kdor
se je bolje znašel, kdor je bolj brezobzirno izkoristil
sočloveka. Sloje le za dobiček. Adamič pa je prekopa-
val cestni tlak, nakladal blago, bil pometač, delal v re-
stavraciji, služil kot mornar in bil celo vojak na fronti.
Četudi bi že skoraj obupal, se je poleg vsega vzti4;j-
no učil angleščine in študiral. Začel se je uveljav;j..'i
kot novinar in pisatelj. Neizprosno izpodrivanje in
tekmo za denar je primerjal z džunglo. Vendar ni iz-
gubljal zaupanja in vedrine. Tako je dal eni svojih
prvih knjig naslov Smeh v džungli. Tu je podal prizore
iz lastnega življenja, razmere v stari domovini in uso-
do priseljencev, ki so jih bogati Američani imeli za
gnoj. Neumorno je pisal in se zavzemal za njihove pra-
vice. Ko je pred zadnjo vojno obiskal Jugoslavijo, je
obsodil nasilje, ki so mu bUi izpostavljeni delovni lju-
dje. V knjigi Vrnitev v rodni kraj je odkrito pisal o za-
pornikih v Glavnjači. Med vojno je širil resnico o
Jugoslaviji in njenem osvobodilnem boju. Takratni
ameriški predsednik ga je pritegnil za svetovalca.
Pripomogel je, da so Američani spoznali, kdo se v
Jugoslaviji dejansko bojuje proti skupnemu sovražni-
ku.
Po vojni je Adamič spet obiskal staro domovino.
Sešel se je s tovarišem Titom. O Titu, partizanih, o no-
vi Jugoslaviji in napadu informbiroja je pisal v knjigi
Orel in korenine.
Izida knjige ni dočakal. 4. septembra 1951 so ga na-
šli ubitega na njegovi farmi v Milfordu (New Jersey).
Preminil je kot žrtev sovražnega napada. Verjel je v en
sam pravični svet.
Simona Toplak, 8/c,
OS Franc Osojnik,
Ptuj
V 00 ZSMS Postaje milice
izvolili vodstvo
Pred kratkim so se člani osno-
vne organizacije ZSMS Postaje
milice z Ptuja sestali na volilni
konferenci. Pregledali so realiza-
cijo preteklega dela in prejeli
smernice za delo osnovne orga-
nizacije do konca tekočega leta.
Pohvala je bila izrečena za špor-
tno in tovariško srečanje v nogo-
metu z ekipo garnizjje Dušan
Kveder-Tomaž Ptuj in poudarje-
no, da se takšna srečanja tudi v
naprej nadaljujejo in s tem zbli-
žujejoinkrepijoveziJLA—milica.
Uspešno je bilo izvedeno tovari-
.ško srečanje upokojenih milični-
kov, tovrstna srečanja so zaželje-
na. Dogovorili so se o nalogah
komisije za šport in rekreacijo, ki
bo skrbela za športna tekmovanja,
novoletni obdaritvi otrok, novo-
letnem srečanju mladincev. Po
vsakem sestanku pripravijo aktu-
alno temo; tokrat bodo govorili o
spopadu med Iranom in Irakom,
pripravil pa jo je Zvonko Zinrei-
ch. sledilo je predavanje pred-
stavnika ptujske vojašnice Duša-
na Kvedra o protidesantni zaščiti s
predvajanjem filma.
Predsednik OO ZSMS Postaje
milice Ptuj je tudi v naslednjem
obdobju Zvonko Zinreich. ki je
tudi član komisije za IPU, kadre in
organizacije, sekretar je Ivan
Kralj, obenem član komisije za
šport, rekreacijo in kulturo. Bla-
gajnik je Srečko Kamenšek,
predsednik komisije za IPU, ka-
dre in organizacijo Branko Kopše
in član Darko Najvirt. Komisijo
za šport, rekreacijo in kulturo vodi
Marjan Fajfar, član je Silvo Skok,
komisijo za informatiko in ure-
dniški odbor stenčasa pa sesta-
vljajo predsednik Aleksander
Majdič, ki je tudi mentor OO
ZSMS, člana pa sta Zvone Vido-
vič in Danica Kirbiš. Za gospo-
darja osnovne organizacije ZSMS
je bil izvoljen Darko Najvirt.
Deloven utrip z volilne konference OO ZSMS Postaje Milice
D. Papler
Zgodovina
me uči
Tople kaplje jesenskega dežja
polzijo po tebi, ti pa stojiš negiben
in nem. S svojimi velikimi črnimi
očmi gledaš za menoj. Z roko mi
kažeš na nekoga, ki ga ne morem
videti. Zgodovina NOB je že daleč
za menoj, tvoje ime zveni junaško
in lepo: narodni heroj Jože Lacko.
Ideje so ostale, segajo globoko va-
me, zaradi njih se zdim močna in
pogumna. Ne vem, če te prav razu-
mem, a vseeno občudujem tvojo
narodno zavest in ljubezen.
Francu Knezu so Nemci zaprli
sina zaradi sodelovanja s partizani.
Nemcem je dokazal, da je njihov
hlapec, izdal je Slovenjegoriško če-
to, sina pa kljub temu niso izpustili
iz zapora.
S svojo skupino prijateljev bor-
cev si 8. avgusta prihajal proti goz-
dičku Laze. Nič hudega sluteč ste se
utaborili. Popoldne se zaslišijo prvi
streli. V trenutku ste pri orožju.
Umikate in branite se do zadnjega.
Obkoljeni ste. Po več kot dveur-
nem boju se iz obroča rešite trije:
Osojnik, Mirko Reš in ti Lacko, ki
si se zatekel h kmetu v Spodnji
Velovlek. Izdal te je v upanju, da
bo rešil sebe.
Zjutraj te je obkolila četa Nem-
cev. Ne braniš se. Težko si ranjen v
glavo. S kopiti udarjajo po tebi,
zvežejo te, na prsi ti pripnejo sra-
motilno tablo z napisomrsem mori-
lec in vodja banditov. Po zasramo-
vanju te več dni zverinsko mučijo,
dokler ne umreš.
Ne nisi mrtev, niso te ubili, ne ži-
viš samo v meni, v vseh, ki se čutijo
zavedni državljani. Kip je le
simbol, opazujem njegovo gibkost.
Vedno boš stal tu. Dež bo pral tvo-
je telo, sneg bo padal na ramena,
veter in burja se bosta zaman zaga-
njala vate, ne bosta izbrisala spo-
mina na težke dni NOB.
Grozljiv pogled v preteklost me
zdrami. Kako dolgo že pravzaprav
stojim tu in razmisljujoče zrem va-
te. Ne morem doumeti, da sin slo-
venske zemlje izda rojaka. Ne zna
se žrtvovati, ne premagati strahu,
proda sebe in svoje najdražje, samo
da si ohrani svoje življenje. Hočem
biti zavedna Slovenka, vzgled si
bom vselej jemala po tebi. Domovi-
no imeninem m^ti, ker ima mehko
sfci' Uak-or mati. Kako bi jo mogla
drugače imenovati.
Spominski razstavi
Matična knjižnica v Slovenski Bistrici je v okviru svojih rednih
aktivnosti, med katere uvrščajo tudi spremljanje pomembnih obletnic
slovenskih, jugoslovan.skih pa tudi svetovnih književnikov, 19. oktobra
odprla razstavo, ki so jo posvetili mesecu knjige. Razstava povezuje
obeležje 150. obletnico rojštva Frana Levstika in 100-letnico smrti Josipa
Jurčiča.
Levstik je predstavljen po področjih svojega ustvarjanja, medtem
ko so Jurčičeva dela predstavljena p)o kronologiji izhajanja. Razstavo
dopolnjujejo tudi predstavitve del v katerih o obeh slovenskih literatih
govorijo njihovi kritiki in zgodovinarji. Razstava je ponovno dokazala
veliko zavzetost zaposlenih v Matični knjižnici, da občanom kar najbolj
približajo slovensko literaturo. Zal je ta njihova prizadevanja zagrenilo
spoznanje, da seje otvoritve razstave udeležila le peščica ljudi, tistih
najzvestejših bralcev, medtem ko n:\ed obiskovalci ni bilo predstavnikov
družbenopolitičnih organizacij društev in drugih sredin, kaj šele njiho-
vih članov, pa čeprav je Matična knjižnica poskrbela za obveščenost tako
z osebnimi vabili kot tudi vabili organizacijam, društvom in drugim
sredinam.	'	Viktor Horvat
Popolnejši turistični
informator
v okvir Tedna obrti, turizma in trgovine seje Turistično društvo
Slovenska Bistrica vključilo tudi z izdajo zanimivega turističnega vodiča,
ki v slikah in besedi prikazuje turistične znamenitosti občine Slovenska
Bistrica. Priložnostna publikacija je izšla pred dnevi in se z njo pred-
stavljajo tudi na posebni razstavi v bistri.škem gradu.
v publikaciji posebno pozornost posvečajo predstavitvi starejše in
novejše zgodovine območja občine. Predstavlja tudi letna in zimska
turistična rekreacijska sredi.šča med katerimi so ^še posebno znani
Osankarica, grad Statenberg in Trije kralji s kompleksom bistriškega
Pohorja in Boč.
Publikacija je gotovo bogat prispevek v razmeroma skromni izbiri
podobnih pisanih predstavitev občine tujim obiskovalcem.
i	^ > i	Viktor Horvat
PRIZNANJE ZA SREČANJE
Tradicionalna sr^ečanja slovenskih, jugoslovanskih m zamejskih
pisateljev na gradu Statenberg so pred nedavnim dobila še eno po;
membno priznanje. Skupščina občine Slovenska Bistrica in njeni zbori
.so sprejeli odlok o podelitvi domicila Društvu slovenskih pisateljev,
podružnici Maribor, za organiziranje Statenberških srečanj.
S tem .so se prebivalci občine odločili štatenberška srečanja pisa-
teljev vključiti v svoje srednjeročne programe dela za kar bodo v pri-
hodnje odvajali.tudi del potrebnih finančnih sredstev.
Štatenberška srečanja organizirajo, z enoletno prekinitvijo, že od
leta 1963.	Viktor Horvat
RAZSTAVA DENARJA
Ker >c približuje 31. oktober svetovni dan varčevanja, se naj pri-
pravljajo tudi uečnci osnovne šole v Juršincih. Učenci so mnenja, da
moramo oenar m njegovo zgocovino poznati ooije, saj imaniu z ujim
opravka vsak dan. Na šoli deluje Pionirj^a hranilnica in to precej
uspešno.
Na razstavi bo mogoče videti denar iz več obdobij m različnih držav.
Tako bomo dobili vpogled na to pomembno področje tudi s te strani.
Razstavljen denar bo iz ^y,sebnin zbirk. Pri tem delu nam pomaga
Pionirska hranilnica. S to razstavo bomo tudi mi dali svoj delež k
b<.)ljšemu poznavanju denarja in da ga bomo bolj cenili. Slavko Feguš
ŠPORT.M DAN
V torek, 20. oktobra, smo imeli
športni dan. Tovarišica za telova-
dbo s.ta pripravila kros za vse raz-
rede. Ker je bilo vreme lepo, je
tekmovanje uspelo.
Zbrali smo se na igrišču.
Postavili smo se v dolgo kolono po
dva in dva od prvega do osmega
razreda. Sli smo skozi gozd in po
travniku do jase. V gozdičku ob
jasi smo se preoblekli v telovadno
opremb. Ko smo se preoblekli smo
SI ogledaji progo. Prvi je tekel
prvi razred. Na startu smo se
postavili v vrsto. Nestrpno smo ča-
kali na start, drug drugega smo
izrivali. Tovariš je počil s pištolo
in začeli smo teči. V gneči se je Ve-
sna spotaknila in padla. Poškodo-
vala si je prst. Pomoč je poiskala
pri socialni delavki, ki ji je prst
obvezala. Vsi smo hitro tekli in se
prehitevali. Pot je bila označena s
črnimi in rdečimi krogi. Na enem
ovinku je kazal pot Doni. Na cesti
nismo vedeli kam bi zavili. Tovariš
Vlado nam je pokazal kam naj te-
čemo. Bližali smo se cilju.
Nekateri smo že zmagovali. To-
varišici smo dali lističe z imeni.
Naša imena je prepisala po vrsti,
kateri smo pritekli na cilj. Mi pa
smo se oblekli, da se ne bi prehla-
dih. V času, ko so drugi razredi,
tekali smo se mi igrali v gozdu.
Skrivali smo se med drevesi in se
lovili. V skupini smo se vrnili na
šolsko igrišče in malicali. Malica je
vsem zelo teknila. Po,malici smo
se spet zbrali in se postavili v vrste.
Tovariš je podelil priznanja vsem,
ki so bili prvi v teku. V našem raz-
redu je dobil posebno priznanje
Sandi, vsi pa smo dobili priznanje
za sodelovanje. V razredu smo ga
obesili na vidno mesto. Vedno nas
bo spominjalo na prijeten dogo-
dek.
Za konec smo še igrali igro med
dvema ognjema. Z igro smo
zaključili prijeten dan. Sklenili
smo, da bomo tudi doma vsak dan
tekali. V spomladanskem krosu bi
vsi radi bili hitrejši.
Učenci 3. razreda,
OS Majšperk
KNJIGA — OKNO V SVET
,,Knjiga. -Velika ali majhna,
tanka ali debela. Takšna ali druga-
čna," pomislim včasih, ,,veliko jih
je, raznovrstne so, nekatere ti
vzbudijo zanimanje že, ko se ti
pogled ustavi naTivitku." Vendar
ali res knjiga ne more privlačiti
vsakega? In zakaj ne? se sprašuje.
Knjigo sem vzljubila v svoji rani
mladosti. Najprej so bile to slika-
nice živali, nato pravljice, ki mi jih
je prebirala vsak večer mamica. S
prvo slikanico v roki sem sedela
zunaj na travi pred pred hišo in
ugota-vljala, katera žival je
naslikarra. Včasih je po cesti pri-
tekla ali se priplazila žival in spo-
znala sem jo takoj zatem v slikani-
ci. 2e s tem sem se učila spozna-
vati okolico. Ali nisem takrat mor-
da pomislila, da me bo pozneje v
življenju to k'daj pripeljalo do
kakšnega resnejšega spoznanja.
Morda! Morda pa tudi ne!
Sedaj hodim že več let v šolsko
knjižnico. Komaj čakam na sredo,
ko je knjižnica odprta. Ta teden
sem si poiskala knjigo, ki mi jo je
predlagala prijateljica. Knjiga nosi
naslov: ,,Skrivnostni otok." Ni mi
žal, da sem jo ubogala. Zanimivej-
še knjige od te še verjetno nisem
videla, kaj šele brala. Ta knjiga me
je vso prevzela. V tej knjigi pa
imaš zapisanih toliko potrebnih
stvari, ki jih v življenju še lahko
mnogokrat s pridom uporabiš.
Knjiga namreč pripoveduje o petih
brodolomcih, ki jih je sreča zane-
sla na otok, ko so potovali preko
Atlantskega oceana. Knjiga pa je
že.tudi napisana v takem slogu, da
jo z veseljem bereš.
Ob tej knjigi sem se spet povrni-
la v premišljevanje: V šoli rečeš:
Berem. Pa velikokrat ne veš, zakaj
si to rekel. Naletiš na knjigo, ki ti
ni všeč. Kaj storiš? Pregledaš stra
ni, pa jo pustiš potem ležati cel te-
den. Nato jo odneseš nazaj. Ali
potem lahko rečeš, da si bral? Mor-
da se ti zdi v redu, če neseš polno
knjig iz knjižnice, nato jih pustiš v
vrečki, da leže tam ves teden. Ne
vem. Moja navada je prebrati
knjigo od začetka do konca. Tudi
v taki knjigi gotovo najdeš kaj,
kar ti je, ali pa ti bo morda še kdaj
v prid.
Polica v moji knjižni omari je
docela pokrita s knjigami.
Pripovedke, pravljice, romani,
so moji zvesti, ki jih berem. Knji-
ge, ki me tako prevzamejo, da ne
«lišim klicev iz kuhinje, kjer me
kliče mamica. Dolgi dnevi še daljši
večeri bi bili pusti in prazni, ko ne
bi im^lfi knjige, ki je del mene sa-
me, saj mamica pravi, da bi jaz še
umrla na knjigah. A kaj, ko jt
knjiga nekaj takega, brez česar ne
mOrem biti. Mnogokrat'se vpra-
šam, kaj mi nudi knjiga. Odgovor
na to vprašanje: »Vse.« V^e. kar
je lepo. Pa tudi potolaži ine. Knji-
go v kateri pisatelj opisuje, delo in
dejanja, občutke in krivice, ki jih
ponekod doživljajo mladi ljudje,
pa je knjiga, ki je vredna, da jo
prebereš.
Knjige ne bom nikoh zapustila,
temveč jih bom vedno rada pre-
brala in si z njimi kratila svoj pro-
sti čas.
Darinka Klasinc,
8/b, OS Cirkovce
ZBIRAJMO PAPIR!
Vsi nepremišljeno uničujemo in
sežigamo papir. Nihče ne pomisli,
kaj papir sploh je in kako hudo bi
bilo, če bi ga zmanjkalo. Mnogo
dragocenih dreves je bilo podrtih
za nekaj kilogramov papirja.
PRI TUJIH lJUDEH
Mnogo dela in vloženega truda, ^^
en naš zvezek.
Naša tovarišica nas je vzpodbu-
dila k akciji za zbiranje papirja. V
našem razredu vsi zbiramo papir.
Odpadni papir zvežemo v svežnje
in ga odnesemo v šolo vsak četr-
tek. Mnogo papirja mi prinese
mamica iz tovarne.
Ko bomo zbrali veliko papirja,
ga bomo prodali. Denar bomo po-
rabili za izlet.
Vsi zbirajmo papir, še posebej
pa veliki porabniki! Tako bomo
prihranili veliko denarja in očuvali
mnogo dreves!
Nataša Kokot, 3/a,
Gorišnica
Umrlje dedek, oče moje mame. Bilo je med šolskim letom, zato sta
se oče in mama sama odpravila na pogreb, naju s sestro pa sta zaupala
hišni prijateljici. Le-ta je imela dva nagajiva sinčka, njena ljubljenčka in
razvajenčka. Večkrat sta kaj ušpičila, zato sva s sestro nerada odhajala od
doma. Mama je vztrajala in morala sva kloniti.
Prvi dan je bilo vse v najlepšem redu. Naslednji dan pa je bil črni
petek. Ko smo se najedli, je »tuja« mamica odšla v službo in naročila
sinkoma, da morata pomiti posodo. Ker sta lena, sta zahtevala, naj sestra
opravi njuno nalogo. Zabrusil sem jima, da sta lenobi. Vnel seje prepir.
Med prerivanjem je padla na tla lepa porcelanasta vaza. V prvem
trenutku smo vsi prebledeli. Razvajenčka sta se kar hitro ovedela in
krivdo zvalila na naju.
""Sredi prepira je prišla njuna mama, kije bila veselo razpoložena,
zato je pela. Koje zagledala na tleh črepinje, soji stopile solze v oči. Vaza
je bila zanjo dragocen spomin. Vprašala je, kdo je to storil. Njena
ljubljenčka sta seveda pokazala na naju. Midva s sestro sva se branila,
toda »tuja« mama nama je zabrusila, da sva lažnivca. To naju je tako
bolelo, da sva polovico noči prejokala.
Ko sta se vrnila mama in oče, sva se jima pritožila. Mama je vprašala
prijateljico, kaj je bilo. Odvrnila ji je, da sva lažnivca in da sva ji razbila
najlepšo vazo. Takrat sta se z mamo sprli. Pozneje seje izkazalo, da sva
govorila resnico. Mamina prijateljica seje opravičila.
Od takrat nerad zahajam k drugim ljudem, kajti doma je najlepše in
najboljše.
Franci Cerček, 7. a
OŠ Gorišnica
MLADI GASILCI
V letu 1981 smo postali gasilci.
Zbrali smo se pred gasilskim do-
mom v Majšperku. Bilo nas je pre-
cej. Prvič, ko smo bili tam, nam
je tovariš' povedal, da se moramo
pri gasilcih lepo obnašati. Nato
nam je povedal, kako mu je ime.
In tako smo mu mi tudi povedali,
kako oam je ime in kako se piše-
mo. Ko smo že drugič prišli tja,
smo že delali z ročnim in rodnim
gasilskim aparatom. Ko smo kon-
čali z delom nam je tovariš Danilo
Hertiš kupil ore. Nato smo lahko
odšli domov. Ko smo že šli več kot
petnajst krat, nam je tovariš Dani-
lo povedal, da bomo čez nekaj
tednov imeli tekmovanje. Cez tri
tedne smo imeli tekmovanje. Zma-
gal je Majšperk, ker je imel največ
točk. Tekmovali smo tudi mladi
gasilci. Iz našega razreda nas je
šest mladih gasilcev.
Dejan Orthaber, 3/razred,
OS Majšperk
MOJA POT V ŠOLO
Jutro. Temačno jutro z rahlim
dežjem me je spravilo iz mehke,
tople postelje. Hočeš, nočeš sem se
oblekla in hop v čevlje ter na pot.
Avtomobili švigajo mimo mene,
jaz sama s svojimi mislimi, ko
naenkrat skoči predme ljubka ži-
valca. Takoj me zdrami iz mojih
misli. Pogled ji sledi v gozd: Oh,
kako lep zajček, vzkliknem sama
pri sebi. Res lep zajček z zimsko
dlako. Saj res, pomislim, botrca
jesen je že tukaj s svojimi hladnimi
jutri in s sivo meglo. No, s^daj pa
je že dovolj graje za jesen. Treba
je povedati tudi njene dobre strani.
Da, da to je čista resnica, si mis-
lim, medtem ko grizlam sočno
jabolko. Jesen nam daje: krompir,
ki je skoraj glavna hrana, jabolka,
ki so tako sočna in sladka, hruške
in grozdje, ob katerih se ti kaj
kmalu pocedijo sline. Brrr, kako
mi je hladno. Potipam se po hrbtu
in vidim, da je ves moker. Oh, ta
drevesa! Kar- naprej ti spuščajo
kaplje za vrat. Spotoma se v svoji
jezi na drevesa, dotaknem veje z
zlatorumenimi listi. Naenkrat sem
vsa posuta z listi. No, sedaj vidite,
kakšno je jutranje potovanje v šo-
lo.
Zadnji košček poti se mi pridru-
žijo veseli škorci, ki hitijo obirat
brajde, ki so ostale neobrane. Mo-
ram povedati, da so kar pridni
brači, saj so tudi pri nas obirali.
vendar smo jih pravi čas nagnali.
Oho, zagledala sem svojo sošolko.
Treba bo malo nabrusiti noge, da
bom pravi čas dohitela sošolko.
Po običajnem pozdravu mi je
ponudila kostanje. Ko sva se pos-
ladkali s kostanji, sva zagledali šo-
lo. Stekli sva proti šoli in se ogreli
pri toplih radiatorjih. Takšna je
pot v šolo, lepa in mrzla, pisana in
zanimiva.	,
Alenka Celan, 6/a razred,
OS Boris Kidrič,
Kidričevo
MOJ DOŽIVUAJ S SRNICO
Ze kot majhen deček sem rad
gledal živalske slikanice in se igral
z igračami v podobah živali. Se
bolj pa sem bil vesel, če sem se
lahko kakšni živi živalci tudi
približal.
Tako je bilo tudi nekega poletja.
Zaradi moje bolezni so se starši
odločili, da preživimo dopust na
Pohorju namesto na morju. Jaz se
tega nisem preveč veselil, saj sem
na morje vedno rad hodil. Toda
starši niso popustili in tako smo se
odpravili za deset dni na Pohorje v
dom Planinke. Ne morem pa opi-
sati veselja, ko smo prispeli tja.
Ob ognju sem namreč zagledal
ljubko, malo srnico, ki me je ra-
dovedno in strahoma opazovala.
Previdno sem stopil k ograji, saj
sem se bal, da jo prestrašim. Tako
smo se nekaj časa radovedno
opazovali. Ce ne bi prišel čas ve-
čerje, je ne bi bil zapustil. Toda še
naslednje jutro sem zgodaj pohitel
k njej. Ob ognju je bila njena
hrana, s katero sem jo hranil.
Tako je bilo dan za dnem in spom-
nim se, da je gospodar doma
pripovedoval, da so srnico našli
lovci v snegu samo kot mladičko in
jo prinesli. Sam jo je s skrbno ne-
go in hrano vzgojil. Povedal je tu-
di, da jo bo moral kmalu izpustiti.
Pri njej sem presedel mnogo časa,
se z njo pogovarjal in zdelo se mi
je, da me posluša. Cez nekaj dni
sva postala prava prijatelja. Vzlju-
bil sem jo in z njo me je oče tudi
fotografiral.
. Žalosten sem bil, ko smo odha-
jali, tudi srnica se mi je ob slovesu
zdela bolj otožna kot drugače. Ko
smo pa ta dom čez nekaj časa
zopet obiskali, sem bil zelo razo-
čaran, saj srnice ni bilo več.
- ■ ■ Gorazd-Soršak, 8/ai
dS Kidričevo
tednik
— 5. november 1981
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9
V	SOBOTO ZAČETEK
PRVENSTVA
v slovenskih košarkarskih ligah bodo to soboto pričeli s prven-
jivom v sezoni 1981/1982. Med ekipni KK Ptuj bo največ pozornosti
veljalo nastopt)m članic in članov. Članice b(xlo nastopale v enotni
republiški ligi. člani pa v območni.
V	ligi članic bo nast^alo deset ekip, Ptujčanke pa bodo v prvem
^olu gostovale v Murski Soboti. Pomerile se bodo z domačim Pomur-
jcm. «ipo, ki seje vrnila iz druge zvezne lige.
Deset ekip bo nastopalo tudi v II. SKL — vzhod članov, igralci
KK Ptuj pa bodo v prvem kolu gostovali v Kamniku.
Ptmski ekipi se bosta domačemu občinstvu predstavili v drugem
kolu (14. 11.). člani se bodo pomerili s Šentjurjem, članice pa z Roga-
1. kotar
Pm pnrastveni srečanji v dvorani Mladika bosta |mhodnji teden (foto:
Občinski icros najmlajših
Občinskega krosa otrok, ki so vključeni v vzgojnovarstvene
zavode, se je v ponedeljek dopoldan pri enoti Med vrti 2 udeležilo 65
dečkov in deklic iz 15 enot. Nastopili so najboljši z izvedenih krosov v
okviru enot. Fr^a je bila dolga 350 metrov, vsi nastopajoči pa so tekli
v eni skupini. Preglejmo najTOljše: — posamezniki: 1. Matjaž Pisar
(Med vrti 2), 2. Aleš Petrovič (Hajdina), 3 AndrejPetrovič (Potrčeva
9). 4. Marko Kmetec (Kidričevo), 5. Mitja Segula (pornava), 6. Goran
Matijevič (Kidričevo), 7. Boštjan Kokol (Raiceva) itd.
— ekipno: I. Raičeva 12,2. Hajdina. 3. Kidričevo, 4. Potrčeva 9, 5.
Rogoznica. 6. Majšperk, 7. Med vrti 2 itd.
Največ zaslug za pripravo in izvedbo imata VasiHka Vamberger in
Ivo Klarič. priznanja pa sta podelila Jože Foltin in M^aijan Lenartič.
1. kotar
VEČ POUDARKA
DELU Z MLADIMI
Na minuli ,scji izvršnega odbora Zveze tclesnokullurnih organiza-
cij občine Ptuj je med drugim bila beseda o nagrajevanju ternerjev
fiionirskih selekcij tekmovalnega športa. Zveza bo iz svojih sredstev
inancirala delo 11 trenerjev in sicer v rokometu, nogometu, košarki
namiznem tenisu, atletiki in strelslvu. S tem želijo spodbuditi ^Ijše
delo z mladimi, kar je osnova kasnejše množičnosti in kvalitete. Člani
so (Kenili tudi priprave in izvedbo krosa za pokale Dela ter izrekli
priznanje vsem sodelujočim pri organizaciji in izvedbi, zlasti še atlet-
skemu klubu. Ugotovili so, daje bila poraba finančnih sredstev izred-
no racionalna. Na seii .so tudi imenovali komisijo, ki bo pregledala in
ocenila stanje v kvalitetnem nogometu ptujske občine, o katerem je
bilo precej govora, ter predlagala rešitev in izhod iz sedanjega stanja.
Beseda naje bila tudi o delu v zvezi in pripravah na volilno program-
sko konferenco.
I. kotar
PRIČAKOVAN
VISOK PORAZ
Celje, dvorana Teluiiških .šol, sodnik Puntarič (Ljubljana);
DRAVA: Vajda. Zmavc 4. Milunič L Turk. Kekec, Gobec 2,
Bezjak. Vukašinovič. Pušenjak 5. Habjanič. Terbuc;
Mladi rokometaši Drave proti en~i najbojjših ekip v naši republiki
niso imeli nobenih možnosti in so po pričakovanju dožjveli visok
poraz, ki jim ne sme vzeli volje temveč nasprotno, spodbuditi k .še bolj
zavzetemu delu. Priložnost da poskusijo osv^iti nove točke, bo že v
nedeljo, ko se bodo v predtekmi članic pomerifi z vrstniki RK Ormož.
Bezjak na črti (foto I. kotar)
I. kotar
V	Murski Soboti je bilo 24. in 15. oktobra odigrano ekipno in
posamezno prvenstvo severo-vzhodne regije za pionirje. NTK Petovia
je prijavila pve ekipi, vsako sta sestavljala dva tekmovalca. Izmed 16
sodelujočih ekip je Ptuj 1 zasedel 5. mesto, Ptuj 11 pa solidno 8. mesto.
Za prvo ekipo sta nastopala Novak. K rajne; za drugo pa Dankič
in Benčevič.
V	posameznem tekmovanju je sodelovalo 64 igralcev. Boštjan
Novak m Igor Krajnc sta se uvrstila med 16 najboljših. S tem sta
verjetno pridobila pravico sodelovanja na republiškem pionirskem
prvenstvu, ki bo v decembru.	A. K.
Ptujski letalski modelarji znova najboljši
Letalski modelarji aerokluba
Ptuj so s četrto zaporedno zmago
na mednarodnem tekmovanju za
Pokal republike v Zagrebu znova
potrdili svojo premoč v jugoslo-
vanskem letalskem modelarstvu.
Sedemnajsto mednarodno tek-
movanje je zbralo 146 tekmoval-
cev iz Avstrije, Madžarske. Zve-
zne republike Nemčije, Italije,
Švice in Jugoslavije, visoko kva-
litetno raven pa je potrdil tudi
nastop kar petih svetovnih prva-
kov.
Sezona je praktično končana in
je zato priložnost za prvo oceno
nastopov ptujskih letalskih mo-
delaijev. Dobili smo jo v pogo-
voru z zaslužnim športnikom Ju-
goslavije. s športnikom medna-
rodnega razreda. Otonom Ve-
lunškom.
•»Vsekakor se moramo osredo-
točiti na prostoleteče modele, na
jadralne, motorne in modele na
pogon z gumo. saj smo tu dosegli
največ — dve ekipni prvi mesti na
državnem prvenstvu v Pančevu in
v Livnem. gre za prvi mesti pri
jadralnih in motornih modelih.
Za tem drugo mesto v Celju na
Štajerskem pokalu in že četrtič
osvojen Pokal republike v Zagre-
bu. Ob teh največjih uspehih
njoramo pohvaliti naše pionirje,
ki so nas uspešno zastopali na
CX)lenjskem pokalu in osvojili
prvo mesto.«
Seveda pa moramo k temu do-
dati tudi uspešne nastope Velun-
9ta, ki se je kot član državne re-
prezentance udeležil evropskega
in svetovnega prvenstva ter postal
balkanski prvak v kategoriji hi-
trostnih modelov. Ali je tako
uspešna »stara garda«?
•Ja. osnovo v glavnem še vedno
l^iorimo starejši člani, vendar nam
n»lajši že krepko sledijo. Tu so
Tomanič. Belca. Lugarič, Žuran
in drugi pod mentorskim vod-
stvom Praprotnika. Lahko rečem
da imamo dobre naslednike. To-
liko bolj, ker smo letos prvič v A
ekipo vključili Tomaniča, ki je
ravno na Pokalu republike na-
stopil zelo uspešno in prispeval
pomemben delež k zmagi.«
— »O udarnem področju« va-
šega dela smo že rekli, koliko vas
pa je sedaj v sekciji in kakšni so
fKJgoji za delo?
•>V sekciji nas je 25. skupaj s
pionirji. Vendar računamo na
boljše čase. saj želimo z nabavo
materiala in zagotovitvijo drugih
pogojev krog letalskih modelarjev
raz-širiti p<) šolah. Trenutno pa se
moramo zadovoljiti s tem. kar
imamo, pri materialu sevtda.
Lahko tudi rečem, da so trenutno
bt^ljši pogoji z.a doseganje vrhun-
skih rezultatov kot pa za delo
mladih.«
— Morda nekaj več o pokalu
republike in nastopu ptujske eki-
pe!
» Pokal republike je že drugič
mednarodno tekmovanje, za naš
četrti zaporedni uspeh pa je za-
služno vseh devet članov ekipe.
Ob skupni zmagi smo bili drugi v
mali nagradi, tu šteje nastop po
enega člana iz vsake od treh ka-
tegorij. po kategorijah pa smo
osvojili dve drugi mesti in eno
tretje. Drugi smo bili pri motornih
in jadralnih modelih, tretji pa v
kategoriji gumenjakov.«
— Kateri člani .sekcije so na-
stopili v Zagrebu?
»V kategoriji F 1 A (jadralni
modeli) Iztok Žagar, Matjaž
Praprotnik in Franc Tomanič. v
kategoriji F 1 B (motorni) Maks
Žuran. Konrad Janžekovič in jaz.
v kategoriji F 1 C (gumenjaki) pa
Dušan Peček. Miro Dajčman in
Maijan Varv'(xla.«
V zveznem merilu se ekipne
uvrstitve uradno sicer ne vodijo,
vendar so ptujski letalski mode-
larji že nekaj let kot ekipa nepre-
magljivi. Zavzetosti in dobre volje
jim. kot pravi Oton, ne vzamejo
posamezniki, ki so včasih boljši od
Ptujčanov. Dejstvo pa je, da se v
jugoslovanskem merilu v neka-
terih kategorijah kvaliteta hitro
dviga. Zlasti pri jadralnih mode-
lih, saj je ta kategorija najcenejša,
pa vendar precej zahtevna. V po-
rastu,je radijsko vodeno mode-
larstvo, ki se po množičnosti pre-
bija v ospredje in je daleč najbolj
popularno tako v svetu kot pri nas.
Nekaj članov AK Ptuj se že
ukvarja s temi modeli, vendar za-
enkrat po prvih mestih še ne po-
segajo, z dobro voljo in vadbo pa
se bodo v prihodnjih letih doka-
zali tudi z uspehi.
Velja omeniti, da Jugoslovani v
svetu niso več neznani. Ob na-
slovu svetovnega prvaka (Vi-
demšek) so osvojili vidna mesta,
ekipna in posamezna, na evrop-
skem in svetovnem prvenstvu, na
balkanskem prvenstvu pa so bili
najboljši z dvema zmagama, eno
od teh (v kategoriji hitrostnih
modelov) pa je prispeval Oton
Velunšek in tako že drugič osvojil
balkanski naslov.
Ali so letalski modelarji AK
Ptuj zadovoljni z rezultati letošnje
sezone? Velunšek pravi:
»V.sekakor smo zadovoljni.
Nekaterih rezultatov nismo pri-
čakovali. zlasti ne ekipnega prve-
ga mesta pri jadralnih modelih,
nekolikoskeptični pa smo bili tudi
pred odhodom na Pokal republi-
ke. Vendar smo v pravem trenut-
ku dosegli maksimum. Z rezultati
smo res lahko več kot zadovoljni.«
1. kotar
Nastop modelarjev je vedno zanimiv (foto B. Rode)
Tokrat ni bilo sreče
Cerkno, igrišče v šp<)rtnem parku, sodnika Tul (Škofije) in Salmič
(Kopen;
ETA: Cibej, Krašna 1, Vidmar 7, Gruden, Hadahn 2, Sedej,
Štucin 2, Podgornik 6;
DRAVA: Farič, Vršič 2, Gomilšek 2, Rimele, Marija Vičar 3,
Lepej 4. Kmetec 5, Skaza, Metka Vičar I;
Šedemmetrovke: Fta 6 (5), Drava 8 (4)
Ptujčanke so bile tokrat, po petih zaporednih porazih, blizu
zmage v gosteh. Vixlile so večji del srečanja, pet minut pred koncem
tudi s 17n5. Vendar zaradi nepazljivosti, premalo izkušenj in slabše
fizične pripravljenosti niso zdržale in tako zamudile priložnost, da
kljub okrnjenemu igralskemu kadru zmagajo v gosteh. To potrjuje
vodstvo proti koncu srečanja in štiri neizkoriščene šedemmetrovke m
izjava delegata, daje v srečanju zmagala srečnejša ekipa.
V prihodnjem kolu (v nedeljo od I L uri) se bo Drava na doma-
čem igrišču pomerila z niočno ekipo Duplje, kije v tem kolu presenetl-
jivo premagala Burjo iz Škofij.	[ kotar
Marija Vičar (v skoku) tokrat ni bila pri strelu (foto B. Rode)
Priprava igrišč za športno
prvenstvo LAO
v soboto. 31. oktobra so vojaki gamizije JLA Pohorski bataljon iz
Slovenske Bistrice in mladi oBčinskega središča Slovenska Bistrica
uspešno izvedli prvo od številnih načrtovanih delovnih akcij v okviru
ureditve športnih igrišč in spremljajočih objektov v Slovenski Bistrici,
v tem občinskem središču se že sedaj vneto pripravljajo na športno
§rvenstvo ljubljanskega armadnega območja, ki bo v letu i982 v
lovenski Bistrici.
Mladi in vojaki so skupno očistili okolje obstoječih športnih
objektov. Požgali so dračje in ostali odpadni material. V prihodnjih
akcijah pa bodo opravljah razna zemeljska dela. Dri^a takšna skupna
akc^a vojakov bistriške gamizije in mladine občine Movenska Bistrica
bo ze v teh dneh.	Viktor Horvat
ZIMA ŠPORT'81
Prijatelji bele opojnosti, zima je pred vrati. Treba bo pripraviti vse
za smučarijo. Smučarski klub Ptuj želi vsakemu olajšati delo. Za vse
zainteresirane pripravlja v športni dvorani »Mladika«, od 13. do 15.
novembra 1981 prireditev ZIMA ŠPORT 81. Rabljeno opremo bodo
lastniki lahko prodajali sami, lahko pa bodo to prepustili tudi predsta-
vnikom smučarskega kluba.
Novo opremo (čevlje, smuči, bunde itd.), bodo zainteresirani tudi
lahko kupili na prireditvi, saj bo tam trgovina in povrh so trgovci
obljubili še sejemski popust.
Tudi ne bo manjkalo predavanj, filmov, prospektov in nalepk. Vsak
bo lahko dobil tudi informacije, kje, kako in po kakšni ceni bomo smučali •
to sezono. Te informacije bodo posredovale turistične agencije.
Predstavnice SK bodo vsakemu tudi rade povedale, kje lahko
postane član smučarskega kluba, zato naj zainteresirani prinesejo s seboj
fotografije, da lahko dobijo takoj člansko izkaznico in s tem pravico do
ugodnosti, kijih imajo člani SK Ptuj oz. smučarske zveze Slovenije.
Dajali bodo tudi vse informacije o akcijah, ki so jih pripravili za
letošnjo sezono: Vadbe na snegu, tekmovanja — šolska in mladinska,
vikend tečaji, enodnevni izleti na slovenska smučišča, družinski slalom,
klubsko smučanje v zimskih počitnicah, pa še in še. Vsega se ne da
napisati, zato naj vsak zainteresiran pride, da se bo lahko podrobneje
pogovoril.
Vse to na prireditvi ZIMA—ŠPORT-8I v času od 13. do 15. no-
vembra!
SK Ptuj
Aktivni počitek
za delavce TGA
Crikvenica je znan letoviški kraj ob morju. V poletnih mesecih se v
njej gnete veliko naših in tujih turistov. Povsem drugačno podobo pa ima
Crikvenica v posezonskih mesecih. Lepn) urejena, brez gneče in velikega
hrupa, primerna za aktivni počitek delavcev. K temu pa veliko pripo-
more zdravilišče Talasoterapija, to je specialna bolnišnica za rehabili-
tacijo in zdravljenje dihalnih organov.
Aktivnega počitka v Cirkvenici se je udeležilo 22 delavcev TGA
»Boris Kidrič« iz Kidričevega in sicer od L do 21. oktobra 1981. Re-
kreacija je zajemala kegljanje, kopanje v zaprtem bazenu, streljanje z
zračno puško, pikado, mini golf, organizirane sprehode in izlete.
V dopoldanskem času so bili delavci zasedeni z inhalacijami. Po
kosilu in počitku .se je odvijala rekreacija, ki so se je udeleževali vsi
prisotni delavci. Količina vaj je bila primerna njihovemu zdravstvenemu
stanju in pa seveda navcxlilu zdarvnika, kije paciente pregledal prvi dan.
Pacienti so bili pod dnevnim zdravniškim nadzorstvom. Tako so bile že
morebitne malenkosti pri zdravstvenem stanju vsakega p)osameznika
pravočasno sp>oročene in seje ustrezno temu tudi odvijala rekreacija,
oziroma aktivni počitek.
Bivanje v hotelu Mediteran v bližini doma TGA Kidričevo je bilo za
vse prijetno in koristno. Hotel leži tik ob obali in kraju, kjer ni odvečnega
hrupa in gneče ljudi. Hrana je bila p>o mnenju delavcev zelo dobra.
-Skratka, bivanje v hotelu Mediteran, okolica na.šega doma in koriščenje
uslug v hotelih s kratkotrajnim sprehodom je bilo nadvse prijetno in
pnmerno za pKKitek.
Izvedli smo tudi nekaj internih tekmovanj. Prvi štirje so dobili
diplome, seveda .so bili temu primerni tudi boji.
Rezultati: L izmena — kartanje: L Jagarinec, 2. Škerget, 3. Goj-
kovič. 4. Hertiš; streljanje z zračno puško: L Jagarinec. 2. Milošič, 3.
Murko. 4. Gojkovič; kegljanje: L Emeršič, 2. Bogme, 3. Škerget, 4.
Milošič: pikado: L Bogme. 2. Jagarinec in Nahberger, 4. Bojkovič.
Rezultati: 11. izmena: mini golf: L Supančič, 2. Zver, 3. Smiljan, 4.
Potočnik; kegljanje: I. Zver, 2. Lozinšek Štefan, 3. Potočnik, 4. Petrovič;
streljanje z zračno puško: L Skledar. 2. Gorjanc, 3. Zver. 4. Franc
Lozinšek.	Danilo Klajnšck
10-ZA RAZVEDRILO
5. november 1981 —
tedni«
HUMOR
Prosim, a je možno dobiti kredit /a
sanacijo kreditov?
Ta letošnji pridelek pa človeka res zelo hitro ogreje____
Potrošnika, ki kupuje drage
luksuzne predmete je treba po-
tipati za žep!
AGEZILAI = špartanski kralj, ki
se je uspešno vojskoval proti
Tetencem ip Perzijcem ter
okrepil moč Šparte
MANASUA = utrjen samostan
pri Despotovcu v Srbiji s sta-
rejšim imenom Resava
PLINU = rimski pisatelj, ki je
umrl med izbruhom Vezuva 79;
napisal je Zgodovino narave
PARLO = starejša nemška
filmska igralka s pravim ime-
nom Grethe Gerda Kronstadt
(Dita, 1906—1971, »Dama z
masko«, »Tropske noči«, Ata-
lanta«, Pikova dama« dr.)
VERMONT = ameriška zvezna
država z glavnim mestom
Montpelier, leži ob kanadski
meji
VRLA = desni pritok Južne
Morave ki seče skozi Surduli-
co; dolga je 28 km
ZAK = pomemben poljski slikar
poetsko stiliziranih podob
otrok in potepuhov (Eugenjusz,
1884—1926)
TILKA = Jenkova humoreska o
šepavem, malo omejenem
kmečkem fantu
rešitev prejšnje kri-
žanke
VODORAVO: Spektri, trno-
vec, realec, D, KS, parkirišče,
OT, ažio, jarkice, Omar, Grass,
kapelnik, Daladier, tir, avioni,
Aladin, Rab, AG, AČ, stara,
obrat, domačija, ono, parada,
otrok, Eton, Neretva, rig, De-
rain.
Knjiga, ki jo v »boljših« družinah najpogo-
steje vzamejo v roke.
Prižgal bom lučko tudi vam, moji pokopani žulji
tednik
— 5. november 1981
OGLASI IN OBJAVE - 11
Oblačila naših
pradedkov in babic
Na Mipovi modni reviji, ki je bi-
la pred kratkim v Kidričevem so
kmečki manekeni iz Prvenc —
Strele uspešno predstavili kmečka
oblačila naših pradedkov in babic.
Oblačila so bila izdelana po ust-
nem izročilu, krojile pa so naj-
starejše šivilje iz te vasi. Tudi obu-
tev je bila pristna, izdelal pa jo je
čevljar Ivan Galun.
Foto: KOSI
Središče-Zg. Polskava 6:1
Pred 70 gledalci je Središče premagalo Zg. Polskavo s 6:1. V celem
toku igre je Središče imelo iniciativo, igralci so imeli precej priložnosti
za še vi.šjo zmago ali nespretni strelci niso izkoristili priložnosti. Gostje
so zadetek dosegli po napaki domače odbrambe. Za Središče je dobro
igral Jurkovič.
Srečanje je dobro vodil sodnik Potočnik.	TI
hrvadajalei
Zetale, 15. oktobra 1981:
Štefka Jazbec, Zetale 12/a; Ma-
rija Turk, Zetale 13; Branko Jam-
šek, Zetale 13; Anton Fideršek,
Nadole 23; Ida Rebernišek,
Cermožiše 50; Martin Prevolšek,
Cermožiše 61; Jože Krivec, Nadole
53.
Gozdno gospodarstvo Ptuj, 15.
oktobra 1981:
Leopoldina Šalamun, Potrčeva
33.
Gradnje Ptuj, 20. oktobra 1981:
Rajko Turnšek, Kicar 4; Anica
Krajnc, Podlehnik 16; Lovro Vin-
ter, Ciril-Metodov dr. 17; Janko
Kodrič, Selška 36; Rajko Lesjak,
Mali Okič 20; Ivanka Toplak, Na-
tašina pot l/a;
XII. festival domače zabavne
glasbe Ptuj 81 je za nami, začele so
sc priprave na trinajstega. Tako
nekako bi lahko s to besedo ozna-
čili že tradicionalni — letos pozno
oktobrski skupni sestanek Komi-
sije za narodno zabavno glasbo pri
Kulturni skupnosti Slovenije in
Upravnega odbora festivala.
Po kratki analizi preteklega XII.
festivala, za katerega velja, da jc
bil najboljši doslej, so menili, da
kvaliteta, ne samo da razveseljuje,
lemveč tudi obvezuje. Terja od
organizatorjev, ansamblov in
komponistov drugega festivalskega
večera, da to kvaliteto obdržijo tu-
di v bodoče. Zato bo redna
povezava med ansambli in kom-
ponisti na eni strani ter bterarnimi
sekcijami in kvalitetnimi pisci
besedil na drugi strani — več kot
nujna! Prevečkrat se je namreč
doslej dogajalo (z izjemo letošnje
prireditve), da so se na festival-
skem odru znašli — takorekoč
rame ob rami — zares kvalitetni
ansambli in tisti, ki so komaj
dosegali raven brona. Nemara je
prav zaradi tega ponovno oživel že
skoraj pozabljeni predlog o tek-
movanjih in ocenjevanju ansam-
blov po regijah. Od tam pa naj bi
v Ptuj prihajali le zares dobri in
izbrani ansambli — finalisti. Pred-
log zori že dolga leta, a nikakor ne
dozori v sad. Ob tem se namreč
zastavi kar cela vrsta vprašanj:
kdo bi naj bil organizator teh
regijskih tekmovanj, ali Občinske
zveze kulturnih organizacij, lokal-
ne radijske postaje, gostinci . . . ?
Kdo naj bo v regijskih komisijah,
kako naj le-te ocenjujejo, da bodo
na festival prihajali ansambli
zaželene kakovosti in ne nazadnje,
kje se regija začne in kje kon-
ča .. . Najbrže ravno 'v teh
težko rešljivih vprašanjih tiči
vzrok, da je predlog vedno odri-
njen ,,na drugo leto". Eno pa je
gotovo, domači zabavni glasbi in
celotnemu gibanju je potrebna
družbena veljava. Znano je, da so
se nad to zvrst glasbe —
največkrat brez prave osnove —
spravili najrazličnejši kritiki in še
več kritikastrov, ki so v svoji
osornosti često prešli vse mere. A
na drugi strani, nikakor ni mogoče
mimo že neštetokrat ugotovljenega
dejstva, da ima prav ta zvrst glasbe
v -Sloveniji največ privržencev in
izvajalcev. Domnevajo, da deluje v
naši deželi okoli 400 ansamblov in
če šteje v povprečju vsak po sedem
članov, je to skupaj 2800 ljudi —
glasbenikov. Takale armada ljudi
zavzetih za isto stvar ... to ven-
dar ni več mačji kašelj, kot bi na
vsak način hoteli prikazati nekateri
snobi! Ce v tej glasbi ne bi bilo
nekaj privlačnega, nekaj žlahtnega
in domače slovenskega, ali bi se
potlej sploh toliko Slovencev ogre-
valo zanjo?! Baje ena izmed — žal
neobjavljenih — anket, govori celo
o 76 % vsega slovenskega prebival-
stva!
Ob domnevi, da deluje v Slove-
niji tolikšno število ansamblov, je
vzniknila ideja o njihovem eviden-
tiranju. Prek Občinskih zvez
kulturnih organizacij bodo an-
sambli prejeli anketni list. Odgo-
vori na najrazličnejša vprašanja
naj bi posredovali osebni opis
ansambla, njegove želje, upe in
hotenja. Spoznati se moramo! To
je osnovni cilj ankete.
,,Tu ne gre za festival, ali za
kakršnokoli prireditev", je dejal
predsednik Komisije za narodno
zabavno glasbo pri Kulturni skup-
nosti Slovenije Marjan Stare, ,,gre
za to, da se najdemo strokovnjaki,
amaterji, izvajalci, pevci, ki bi radi
dokazali, da človek, ki dela dela
v železarni, ki prideluje žito na po-
lju, ki koplje premog v rudni-
kih . . . ima po delu vso pravico
biti tudi vesel. In v Ptuju mi to
tudi počnemo, seveda z veliko me-
ro odgovornosti. Mi bi radi, da bi
se Ptuj razvil v tisti nekaj, na kar bi
s ponosom pokazali: takšni smo!
Mi ne rinemo v Filharmonijo, ali v
repertoar slovenskih gledališč, niti
jazza, niti pop glasbe, ali celo na
stranice prospektov tiskanih na
umetniškem papirju. Mi želimo le,
takole proti koncu tedna, biti priso-
tni v našem družbenem in družab-
nem prostoru. Mi ne bomo peli tis-
tega, ,,da ne zaupamo več generaci-
ji naših očetov". Mi našim očetom
zaupamo irt verjamemo! Na Ptuju
smo vedno in bomo tudi v bodoče
peli himno sočni, dišeči slovenski
zemlji ter pridnim rokam našega
kmeta in delavca. In to bodi tudi
osnovno izhodišče za XIII. festival
domače zabavne glasbe Ptuj 82.!
I. C.
Komisija za narodno-zabavno glasbo in upravni odbor festivala na skupni
seji	Foto: M. Ozmec
Teden od 26. oktobra do vključno 2. novembra pišemo z najbolj črnimi
črkami v letošnjem letu. Miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov so
posredovali v dveh hudih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili kar štiri
smrtne žrtve. Najhujša nesreča se je zgodila na železniškem prehodu v
Zgornji Hajdini. kjer so sedaj ugasnila kar tri mlada človeška življenja. O
tej tragediji posebej obširneje poročamo.
Smrt kolesarja
v ponedeljek 2. novembra ob
18.50 seje zgodila zelo huda pro-
metna nesreča na magistralni cesti
v Mo.škajncih. Voznik osebnega
avtomobila Jožef Krabonja iz
Gorišnice je na ravnem delu ce-
sti.šča na poti iz Ormoža proti
Ptuju trčil v pred seboj vozečega
kolesarja Franca Djonška iz Mo-
škanjc. Krabonja se je pri sreče-
vanju z nasproti vozečim tovor-
nim vozilom umaknil preveč na
desno, pri čemer je trčil v kolesarja
in ga zbil po cestišču. Djonšek je
zaradi hudih poškodb umrl na
kraju nesreče.	—OM
Streli V Ormožu
v četrtek zvečer, 29." oktobra je
pred hotelom Jeruzalem v Or-
možu prišlo do prepira, ki se je
logično nadaljeval s pretepom, pri
tem pa je prišlo celo do streljanja,
ki je pomenilo tragičen konec
prepira.
V prepiru je sodelbvalo več
ljudi, predvsem moških, ki so ho-
teli svoja stališča in svoj prav
uveljavljati tudi s pestmi. Pri tem
so odjeknili tudi trije streli iz pi-
štole. Krogle so hudo ranile
Stanka Horvata iz Gor. Vratna v
sosednji Hrvaški. Čeprav mu je
bila takoj nudena prva medicin-
ska pomoč, mu življenja niso
mogli več rešiti, med prevozom v
ptujsko bolnišnico je umrl.
Preiskava je pokazala, da je
smrtonosne strele sprožil Josip
Smodlak iz Pušencev 19, občina
Ormož. Prepeljali so ga pred
preiskovalnega sodnika Temelj-
nega sodišča v Mariboru, ki bo
skušal ugotoviti okoliščine in
vzroke, ki so privedli do prepira,
ki seje tragično končal.
Trije mrtvi
v Zgornji Hajdini
v nedeljo, I. novembra okrog 14.30 seje zgodila zelo huda pro-
metna nesreča na železniškem prehodu brez zapornic v Zgornji Hajdini.
Za posledicami nesreče so do sedaj umrle tri osebe, dve osebi sta hudo
poškodovani ena pa lažje.
Voznik osebnega avtomobil? Stanko Kovačič (59) iz Gerečje vasi
je s petimi sopotniki peljal po poljski poti, ki poteka vzporedno z
železniško progo. Zaradi majhne vzpetine voznik ni mogel opaziti
bližajočega se potniškega vlaka, ki je pripeljal iz smeri Kidričevo. V
križanju ceste z železnico je zato pripeljal naravnost pred vlak številka
4008, ki ga je upravljal strojevodja Franc Pintarič. Ta je avtomobil
zagledal šele zadnji hip, tako, da nesreče ni mogel preprečili. Po
silovitem trčenju je vlak vlekel stoenko še nekaj metrov ob progi, nato pa
seje avtomobil .skupaj s potniki še nekajkrat prevrnil.
Na kraju nesreče sta za poškodbami umrla 32 letni Ludvik Celiga iz
Spodnje Hajdine in njegova 7 letna hčerka Mojca. V ptujski bolnišnici pa
je kmalu po prevozu umrl še 13 letni Matjaž Celiga. Hudo ranjenega
voznika Stanka Kovačiča. njegovo ženo Vlasto (59) ter 32-letno Vladi-
slavo Celiga — ženo in mater umrlih pa so prepeljali v ptujsko bolni-
šnico. Ko to poročamo je bilo zdravstveno stanje obeh Kovačičev
kritično.
Tiri so torej spet zahtevali svoje žrtve, čeprav nedolžne. Vaščani se
upravičeno zgražajo, saj bi tudi ta železniški prehod moral že zdavnaj
biti opremljen z zapornicami. V zvezi s tem je Franc Kozel, komandir
postaje milice v Ptuju dal sledečo izjavo:
»V lanskem letuje posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov
republiškega prometnega inšpektorata, SO Ptuj, železničarskega go-
spodarstva. ZTO Maribor. UNZ Maribor in PM Ptuj, pregledala vsa
križanja magistralnih, regionalnih, lokalnih cest in poljskih poti. Po
pregleduje komisja sestavila poseben zapisnik, ki vsebuje 27 bistvenih
točk. V trinajstem sklepu je med drugim zapisano, daje pri km kamnu
14/274 železniški prehod, oziroma križanje ccste s železnico. (To je v
Zgornji Hajdini, kjer je bila ta tragična nesreča, op. p.) Ta prehod je
zaradi močnega cestnega prometa potrebno zavarovati s svetlobno
signalizacijo in polzapornicami.
Ta prehod bi moral biti že zdavnaj zavarovan, razlogov za to, da še
ni, je več. Verjetno je bistveno vprašanje sredstev. Vprašujem pa se, od
kdaj so človeška življenja cenej.ša od zapornic, pa naj stanejo nevem
koliko! Naša družba tega ne bi smela dovoliti. Na območju ptujske
občine je še več takšnih smrtno nevarnih prehodov, ki so nezavarovani.
Naj omenim le prehod v Dornavi, pa na cesti Hajdina — Kidričevo in pri
trafo postaji v Cirkovcah. Tudi tu se lahko vsak čas zgodi tragedija ...«
Pri SO Ptuj o tem nismo dobili uradnih podatkov, vendar smo
zvedeli, da so za postavitev in financiranje zapornic dolžni skrbeti
železnica in KS na: območju prehoda. Ali bomo čakali na nove žrtve, ali
pa . . .	-OM
Kako dolgo bodo nezavarovani železniški prehodi »morili« ljudi? (Foto: S.
Niedorfer)
Vse več ukrepov prepovedi vožnje
OPOZORILO VOZNIKOM
Bolj, ko se približuje Martino-
vanje — običaj, ki ne more miniti
brez pitja letos resnično dobrega
vina, bolj bodejo v oči podatki o
prometnih nesrečah, ki so jih
zakrivili vinjeni vozniki in o pora-
stu števila ukrepov začasne
prepovedi vožnje motornega vozila
ali odvzemom vozniških dovoljenj,
kot imenujemo ta neljubi ukrep po
domače.
Vodja odseka za promet pri
oddelku za notranje zadeve SO
Ptuj, Silva Brodnjak nam je
postregla s podatki, da je predlo-
gov za izvršitev omenjenega ukre-
pa precej več kot v enakem obdob-
ju lani. Lani je bilo v devetih
mesecih za izvršitev tega ukrepa
445 predlogov, letos v istem ob-
dobju pa kar 540.
Največ vzrokov za odvzem
vozniškega dovoljenja je prav v
alkoholiziranosti voznikov, kar 90
odstotkov je takih primerov, v
ostalih primerih gre za prometne
nesreče, ki so prav tako v mnogih
primerih posledica vinjenosti
voznikov.
Postopek v zvezi z izrekom
začasnega varstvenega ali varnost-
nega ukrepa je mnogim voznikom
že znan. Začne se seveda v vsakem
primeru pri kozarcu, konča pa pri
sodniku za prekrške in pozneje na
oddelku za notranje zadeve, pri-
šteti pa je potrebno še denarno ali
cclo zaporno kazen. Po novem
odtisnejo takemu vozniku v nje-
govo vozniško dovoljenje ustrezno
štampiljko, ,ki miličnika opozori
na prepoved vožnje motornega
vozila ustrezne kategorije, število
teh žigov pa opozarja tudi, s kak-
šnim primerom voznika ima
miličnik opraviti.
Trajanje prepovedi, vožnje z
vozilom ustrezne kategorije je
odvisno od prekrška, običajno gre
za varstveni ukrep, ki traja tri
mesece, so pa tudi primeri vozni-
kov, ko jim je vožnja prepovedana
za več mesecev, celo leto in več.
Voznikom, ki imajo svoje vozni-
ško dovoljenje že Večkrat ,,ozna-
čeno" z žigom o prepovedi vožnje,
grozijo tudi ukrepi, ki jih predpi-
suje 198. člen zakona o temeljih
varnosti cestnega prometa. Voz-
nika, ki je v enem letu kaznovan z
tremi ali več omenjenimi ukrepi (tu
ne gre zgolj za vinjenost voznika),
lahko doletijo posebni vzgojni
ukrepi, kot so obvestilo o nevarno-
sti in možnosti posledicah, ki jih
povzroča voznik s svojim obnašan-
jem, nadaljnji ukrep je poziv na
posamičen ali skupinski pogovor,
najtežja oblika pa je ponovno pre-
verjanje znanja cestno prometnih
predpisov, in spretnosti vožnje. V
letošnjem letu so prejeli 13 predlo-
gov za preverjanje znanja, ki jih je
podala postaja milice Ptuj. Trije
med temi so bili oziroma bodo po-
klicani na preverjanje znanja, osta-
lih zaenkrat še ni bilo potrebno po-
klicati na preverjanje znanja cestno
prometnih predpisov, gotovo pa
jim to grozi ob morebitnem nasled-
njem prekršku.
V primeru, da komisija ugotovi,
da voznik nima ustreznega znanja o
cestno prometnih predpisih ali ni
dovolj spreten v vožnji mu začasno
odvzamejo vozniško dovoljenje in
ga napotijo na ponovno preverja-
nje. To traja seveda toliko časa, da
preizkus znanja opravi uspešno.
Tudi voznikovo zdravstveno sta-
nje je zelo pomembno za varnost
cestnega prometa. Predlog za kon-
trolni zdravniški pregled voznika
lahko da vsak organ, ki je pristojen
za nadzor nad cestnim prometom.
To so javno tožilstvo, sodišče, sod-
nik za prekrške, pa tudi delovna
organizacija pri kateri opravlja
prizadeta oseba delo voznika.
Razlog za napotitev na kontrolni
zdravstveni pregled je tudi alkoho-
liziranost voznikov, zato ne bo od-
več opozorilo, da naj vozniki ne se-
dajo za volan v vinjenem stanju ali,
če so iz zdravstvenega razloga
nezmožni za varno vožnjo. S tem
ne tvegajo le svojega življenja, tem-
več ogrožajo tudi življenja drugih
udeležencev v prometu.
Še nekaj moramo dodati temu
sestavku: na odseku za promet
imajo še vedno precej primerov, ko
vozniki niso menjali starih trodel-
.nih in v lanskem letu zastaranih
vozniških dovoljenj za nova. V
imenu odseka za promet zato pozi-
vamo vse omenjene voznike, da se
čimprej oglasijo pri tem odseku,
kjer jim bodo izdali nova vozniška
dovoljenja. Potrebujejo le staro
vozniško dovoljenje, dve fotogra-
fiji, ki ne smeta biti starejši od 6
mesecev, ter upravni kolek za 24
dinarjev. Sebe bodo tako rešili
neprijetnosti ob srečanju z milični-
kom, odsek za promet pa nerešenih
spisov.	»
JB
Silva Brodnjak vodja odseka za
promet pri oddelku za notranje
zadeve SO Ptuj
Rodile so:
Cvetka Jauk. Potrčeva 32 —
Jasmino; Zdenka Druzovič, Kr-
čevina pri Vurberku 123 — de-
klico; Marija Debevc, Cirkulane
—	Aleša; Elizabeta Meglic.
Spuhlja 135/a— deklico; Angela
Petek. Krempljeva 3 — deklico;
Zinka Herga. Mezgovci 48 —
Martina; Darinka Skrt. Ciril-Me-
todov dr. 13 — Valerijo; Zora
Gorjak. Stanovno 47 —- Mojco;
Jožica Bedrač. Trg Svobode 4 —
dečka: Zdenka Jurič. Ul. B. Kra-
igherja 20 — Urško; Bojana Kirič,
Moškanjci 90 — Matevža;; Štefa-
nija Ceh. Spuhlja 15 — Janjo;
Vlasta Kmetec. Miklošičeva 10 —
Saško; Suzana Fajfar. Mali Bra-
brovnik 38 — deklico; Ema Vor-
šič. Ormoška 24/a. Ljutomer —
Anito; Marta Milošič. Videm 24
—	dečka; Lidija Drevenšek. Na
Tratah 18 — dečka; Katarina
Sernc. Kraigherjeva 34 — dečka;
Marija Podplatnik. Spuhlja 48 —
dečka; Danica Plohi. Stojnci 115
—	Valerijo; Pavla Kovačec, Pod-
gorci 10 — Mateja; Marija Ro-
š_kar. Rotman 3 — dečka; Slavica
Širec. Kočice 55 — Gregora; Silva
Rankovič. Kvedrova 1 — Mar-
gareto: Vera Kokot. Turški vrh 29
—	dečka; Pavla Cuš. Mezgovci 41
— dečka; "Pavla Radolič, Siaro-
šince 43 — dečka; Brigita Toplak,
Grajena 9 — Emanuelo; Mileiia
Zupanič, Slovenja vas 64 — Go-
razda; Danica Plohi. Školibrova 8,
Ormož — Barbaro in Davida;
Marija Bedrač. Trdobojci 66 —
deklico; Elizabeta Peteršič, Po-
lenšak 6/a — deklico; Ana Rob-
nik. Kidričevo 4 — deklico;.
Umrli so:
Helena Dobič, Mihovce5L roj.
1901. umrla 27. oktobra 1981;
Julijana Gorčenko, Ciril-Meto-
dov dr. 9, roj. 1913, umrla 27.
oktobra 1981; Ivana Flakus, Dom
upokojencev, Ptuj, roj. 1898,
umrla 27. oktobra 1981; Martin
Cajnko. Bresnica 9. Ormož, roj.
1934. umrl 28. oktobra 1981; Jože
Muršec, Jiršovci 8, roj. 1930, umrl
26. oktobra 1981; Peter Petek.
Krčevinapri Ptuju, roj. 1925, umrl
26. oktobra 1981; Angela Petro-
vič. Kettejeva 1, roj. 1906, umrla
31. oktobra 1981.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO —
TEDNIK 62250 Ptuj, . Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga sestav-
ljajo vsi novinarji zavoda, direk-
tor in glavni urednik FRANC
LACEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERSEK, tehnični
urednik ŠTEFAN PUŠNIK,
Uredništvo in uprava Radio —
Tednik, telefon (062) 771-261 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 300 dinarjev, za tujino
550 dinarjev. Žiro ržčun SDK
Ptuj 52400-603-31023. Tiska
ČGP Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen, med proiz-
vode, za katere se ne plačuje
temeljni davek od promata proiz-
vodov.